.1 (876)
NOVO MESTO, sobota, 7. januarja 1967
L. xvni
DOLENJSKI LIST
POZDRAV MEDNARODNEMU TURISTIČNEMU LETU
„Turizem — potni list
miru
ii
»Sinoči ob polnoči se je ob prehodu iz starega v novo leto—ko ljudje vseh kontinentov tako ali drugače izražajo vero v bodočnost ter vsaj za trenutek p6zabljajo na težave — na vseh naših obmejnih prehodih, na našdh letališčih in na naših svetilnikih v pristaniščih — zasvetila zelena luč odprte poti. Na čast jubilejnemu letu turizma je Jugoslavija prostovoljno in zavestno odprla svoje meje ter s tem potrdila svojo privrženost svojim ustavnim načelom, načelom svoje zunanje politike in svoje obče družbene usmeritve.«
Tako je 1. januarja dejal v Lošinju Ljubo Dmdič, podpredsednik komiteja za turizem SFRJ. To je pomemben prispevek Jugoslavije, da bi mednarodno turistično leto kar najboljše uspek). Naša domovina 90 je na jubdlejno leto turizma dostojno pripravila: odpravili smo vstopne vizume državljane vseh dežel sveto. Pristojni organi zdaj tudi že resno razpravljajo 0= tem, da bd že to pomla^T odpfavili tudi vse izstopne vizume za naše državljane. Računamo, da nas bo letos obiskalo nad 20 milijonov tujih turistov! Dvajset milijonov bodočih agitatorjev za izredne naravne lepote naSih dežd! Na pra^^u vehke, nove gospodarske pridobitve smo, saj nam prinaša turizem izredno pomembne devizne dohodke in dviga zanimanje vseh naših ljudi za ureditev naših krajev in ol>-jektov.
Sprejmimo tuje kot domače turiste odprtih, prijateljskih rok in gostoljubnih src! Imejmo do vseh turistov sodoben odnos, ki bo ponesel slavo na-šili krajev daleč po svetu! Turizem postaja močna in sila važna gospodarska veja naše stvarnosti. Pomagajmo mu, da bo v tem letu resnično sa-žlvel tudi povsod na Dolenjskem, v Sp>odnjem Posavju ter v Kočevsko-ribniSki dolini!
Nov način tempanja V INISU
6. januarja 1967 so začeli v novomeški industriji stekla INIS uporabljata v temper pečeh prd tempa-nju šob plinsko gorivo. Do 2xiaj so kurili p^ s tekočimi gorivi in domnevajo, da je to morda bil vzrok za napake, ki so jih povzročale tako žgane šobe v proizvodnji. Proizvodnja se je pred nedavnim, kot smo že poročali, iaaienada IzbodjSala in se doslej Se ni poslabšala.
OD 7. DO 15. JAN.
Do 9. januarja bo prevladovalo oblačno in hladnejše vreme s pogostimi, večinoma snežnimi padavinami. Nekako od 10. do 12. januarja suho oziroma jasno z ostrejšim mrazom.	Dr. V. M.
Tudi občini Brežice in Kršl(o
bosta s 1. januarjem 1967 začeli objavljati svoje predpise (odloke, odločbe, odredbe in druge akte) v »SKUPŠČINSKEM DOLENJSKEM LISTU«, stalni rubriki našega tednika, ki s tem spet razširja obveščanje občanov
Dosedanji »Uradni vestnik Dolenjske«, ki smo ga zaradi tehničnih in poštnih zahtenr s 1. januarjem 1967 predme-novaU v »SKUPSClNSKI DOLENJSKI LIST«, že tori leta usjješno seznanja bralce v šestih naših občinah z vso domačo (občinsko) zakonodajo. Znano nam je, da ga v mnogih družin^ izrezujejo in shranjujejo, saj jim sproti razširja obveščenost o delu občinskih skui>ščin, pa tudi drugih organov. Na ponovno ponudbo uredništva nažega lista, da naj bi tudi tri spod-njeposavske občine postale solastnice te stalne rubrike v našem tedniku, smo konec lanskega decembra dobili ugodna odgovora od občin Brežice in Krško. S 1. januarjem 1967 zajema sedanji
»SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST« potemtakem že osem področnih občin, medtem ko iz občine Sevnica odgovora žal nismo dobili.
Številnim bralcem iz Spodnjega Posavja, ki so nas posebno lani v pismih in na dopisnicah spraševali, naj jim pojasnimo, kje bi lahko prebrali ta aii oni občinski odlok, doslej nismo mogli ugoditi. Zdaj bodo lahko sproti
Za »naše« dolenjske trojčke!
Ob vstopu v novo, 1967. leto smo se v imenu vseh naših naročnikov in bralcev znova sponmili treh nebogljenčkov v Seganj ah nad škocjanom — Kore-netovih trojčkov, še pomnite, kako jim je pred leti vsa Dolenjska priskočila na pomdč oz. njihovim starši z denarjem, zbranim prek našega lista? Z leti rastejo tudi potrebe zdaj že večje družinice; zato smo trojčkom nakazali 30.000 starih dinarjev in upamo, da se s tem strinjajo vsi naši naročniki in prijatelji lista.
Znova pa se jih je spomnilo tudi trgovsiko p(^jet-ZARJA iz Maribora, ki je zadnje dni starega leta na naš naslov poslalo »za trojčke« velik zavitek tekstilnega blaga.
NAMESTO VENCEV NA GROB:
NOVOTEKS 5 milijonov za šolo
v četrtek popoldne so se sestali tudi delavski svet, upravni odbor in vodstva političnih organizacij v tekstilni tovarni NOVOTEKS v Novem mestu. O vriiki izgubi za naše narode, ki je nastaja s traj^^čno smrtjo podpredsednika ZIS tov. Borisa Kraigherja, je govoril predsednik DS Andrej Smuk, ki je hkrati predlagal, da bi namesto venca na grob zaslužnega po-kojaika delovni kolektiv NOVOTEKSA podaril za gradnjo nove osnovne šole v Novem mestu 5 milijonov starih dinarjev. Na-so sklep sprejeli in hkrati določili delegacijo, ki se bo udeležila pogrebi tov. Borisa Kraigherja.
sipresnljali predpise, odloke, odločbe, odredbe in druge važnejše sklepe občinskih skupščin iz Brežic in Krškega, sproti pa bodo seznanjeni tudi z odloki medobčinskih služb, »SKUPSCINSKI IX>-LENJSKI LIST« bodo vsi zasebni naročniki tako koft doslej tudi v bodoče dobivali brezplačno.
Kolektiv IMV O pokojnem revolucionarju
v četrtek dopoldne so bili na izredni seji centralna delavskega sveta v novomeška IMV tudi člani upravnega odbora in vodje delovnih enot. Komemorativna seja je bila posvečena prerani smrti Bori^ Kraigherja, podpredsednika ZIS. O njegovem življenju in delu je govoril direktor podjetja Jurij Levičnik. Poudaril je, da pomeni prerana smrt uglednega voditelja naše revolucije neprecenljivo izgubo za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Umrl je prav v času, ko je dosledno in vztrajno uresničeval naloge gospodarske reforme. Centralni delavski svet IMV je poslal zvezni skupščini v iimenu kolektiva sočalno brzojavko.
Žalne slovesnosti v Kočevju
Nepričakovana smrt spoštovanega voditelja Borisa Kraigherja je povzročdla gk>bolso sožalje delovnih ljudi tudi v kočevski in ribniški občind. V četrtek in včeraj so bile žalne svečanosti v Kemični tovarni, v kolektivu INkOP in na svetu osnovne šole, komemoracije pa so imeli tudi kolektiv KGP in posamezni razredi v šolah.

I ~ v - A-^


' > v *	K- - J«; jL



' V?/?" < C	^
SREČNO 1967! ZDRAVO NOVO LETO 1967! Naj prinese mir vsemu svetu in ga ohrani pred razdejanjem, ki mu sicer grozi, če se bo umazana vojna ameriških vojaških nasilnikov v Vietnamu še stopnjevala! - Novo leto se Je za mnoge naše ljudi začelo s skrbjo, delom in odgovornostjo; tako je bilo tudi v novomeški porodnišnici, kjer je dežurna ekipa pomagala na svet novorojenčkom tako kot vsak dan. V ekipi so bili tokrat: babica Toni Kolenc (v sredini z letošnjim prvo-rojenčkom Jožkom Tomažinom), instrumentarka Albina Judež, negovalka Andreja Šinigoj, bolničarka Dragica Novakovič, strežnici Justi Medle in Lojzka Jamnik ter dežurni zdravnik, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka dr. Ljubo Kretič.
SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO NJIM IN VSEM NAŠIM BRALCEM, NAROČNIKOM IN SODELAVCEM DOLENJSKEGA LISTA!
Slava zvestemu sinu revolucije!
Usodno naključje nas je v sredo dopoldne postavilo pred izvršeno dejstvo: globoko pretresisni smo zvedeli žalostno novico, da je v sredo zgodaj zjutraj tragično izgubil življenje v prometni nesreči pri Sremski Mitrovici podpredsednik ZIS tovarii Boris Kraigher. Spet je odšel iz naših vrst človek izrednih sposobnosti, ugleden revolucionar, dosledni borec za uresničitev gospodarske in družbene reforme in velik politični ter državni voditelj naših narodov. Njegom smrt v cvetu najboljših let je resnično nenadomestljiva izguba z(i vse naše narode. V nesreči na močno poledeneli cesti je izgubil življenje tudi Kraigherjev starejši sin Janez, mlajši sin Marko pa je sicer poškodovan, vendar izven življenjske nevarnosti Tovariš Kraigher se je z dvema sinovoma vračal v Beograd z avtomobilom iz Slovenije, kjer je z otroki preživel novoletne praznike.
Nepričakovana smrt uglednega in spoštovanega tomriša, narodnega heroja Borisa Kraigherja, je zavila v globoko žalost vso našo domovino. »Smrt tovariša Borisa Kraigherja je za nas vse velikifi, neTiadomestljiva izguba. Kraigher je v zveznem izvršnem svetu nosil največje breme dela pri uresničevanju reforme« je o pokojnem revolucionarju izjavil Petar Stambolič, predsednik ZIS. Kot predvojni komunist — član KPJ je postpl že v maju 1934 — je bil pokojnik močan marksistični mislec, eden izmed ilegalnih ustvarjalcev KPS in poverjenik izvršnega odbora OF. Za revolucijo in našo osvoboditev je nesebično dajal vse sile in rvzrševal številne odgovorne partijske in vojaške naloge, predvsem tudi kot komisar glavnega štaba partizanskih enot. Bil je notranji minister naše republike, predsednik slovenske vlade in eden izmed vodilnih članov CK ZK Slovenije in Jugoslavije. Posegal je na mnoga področja, zadnja leta pa mu je bila naložena najodgovornejša naloga: skrb za jugoslovansko gospodarstvo. Kakor pokojni Boris Kidrič, tudi zdaj tovariš Boris Kraigher te velike naloge ni mogel uresničiti do konca. Tragična nesreča ga je iztrgala iz rok in usode vseh naših narodov. Slovenci in Jugoslovani ga ne bomo mogli pozabiti Tu je ostalo njegovo delo, njegova močna, velika osebnost, saj se je že med prekratkim življenjem zapisal v zgodovino in v srca vseh naših delovnih ljudi.
Zdaj. ko ne bo njegova noga nikoli več stopila v koiiate roške gozdove, bo osamela čakala na svojega nekdanjega politkomisarja Janeza tudi užaloščena Baza 20 na našem Rogu. Nič več ga ne bomo srečavali med našimi delavci, izobraženci in zadružniki. med katere je tako rad zahajal kljub nenehnemu pomanjkanju časa. S svojimi deli pa živi komisar Janez, naš dragi tovariš Boris Kraigher, za vedno med nami in v nas!
ZUNANJEPOLITIČNI TE0EN8K! PREGLEO
SPREMENIL 5?E ZAKON O TISKU
Tisk in samoupravljanje
Svoboda tiska kot posebna oblika svobode samoupravljanja
Vse kaže, da bo kmalu prišlo do pomembnih sprememb v zakonu o tisku. 2e ob kon-cju preteklega meseca so v sekcaji za informativna sredstva zvezne konference razpravljali o tezah o tisku in drugih oblikah informacij. S tem se bo prič^ vsestranska razprava o vlogi tiska v naši samoupravni družba. Potem pa bodo o teh tezah povedala svoje mnenje tudi zveza novinarjev, časopisna izdajateljska podjetja, združenja in druge družbenopolitične organizacije in ustanove.
Zakon o tisku in drugih informacijskih sredstvih, ki je bil izdan pred nekaj leti, je že v marsičem zastaral. Vzroke za njegovo ^Hcmembo je treba iskati tudi v nesc^lasju n^mtenh zateoiiskih odredb z ustavo. Skupina zveznega sekretariata za informacaje, ki je izdetala {Hedlog za te teše, je mnenja, da je potrebno to&oeje opredeliti pojme o svobodi in javnosti tiska, in to v luči današnje razvojne stopnje samoupravnih odnosov pn nas. Svoboda tiska ni nič drugega kakor poselma oblika samoupravnih svobo ščuci, kar pomeni, da je pravica do informacij sestavni dei samoupravnih pravic delovnih Ihidi.
Javne tribune
državljanov
časopisi, radijske oddajne postaje in druga informativna sredstva predstavljajo v ix)li-tidnem in sociološkem pome nu javne tribune. Zato ne smejo bdti sredstvo za izražanje" staliSč reakcionarnih skupin in posameznikov, marveč morajo bita javna glasila, odprta in dostopna vsakemu državljanu, njegovim mnenjem, predlogom in kritikam. Zato je dolžnost tiska in drugih informacijskih sredstev, da so javnosti odprta in da držav Ijanom in predstavnikom dru žbeno-poHtačnih organizacij in
■9 PETA ATOMSKA EKSnX) EIJA NA KITAJSKEM — Na Ki tHjsknn so sprt sprožili atomsko bombo. To je bil peti poskns tr vrste. Bombo iio intrelili 2 raiie-to. V ZDA trdijo, da je bila ta eksplozija deset do petnajstkrat hujša kot tista, ki je uničila lli-rošimo.
raznim institucijam omogočijo sodelovati v raz^iravljanju o vseh družbeno-političnih in ekonomskih vprašanjih.
Dejstvo je, da pri nas ni izrecne ustanove za cenzuro tiska, vendar pa obstajajo različne neinstitucionalne, posredne oblike cenzure, bolje pritiski formalnih in neformalnih skupin, raznih nesamo-upravndh oblastnih središč, pa tudi moiu^mUtične tendence. Zato bi bdlo potretHio — tako mislijo — predvideti tudi to, da je vsaka nesamo-uprav33a oblika vplivanja na informacije nezakonita.
Samoupravna kontrola
Samoupravna kontroila tiska predstavlja temeljno obliko kontrote sredstev informiranja, ki 90 ji podvrženi vsi, ki so zaposleni v organi-zeciji za informacdje, njeni samoupravni organi, potem javno mnenje, družbeno-poli-tične organizacije, združenja državljanov in drugi subjekti infonnativne dejavnosti.
E*ri izvrševanju svojih dc^ž-nosti se morajo novinarji držati načel poklicne etike, da svoje mnenje in d.n^ informacije opro na pireverjena dejstva in da pri opravljanju svojega poklica spoštujejo človeške pravice in ^lošne družbene koristi. Pri tem moramo povedati, da so novinarji in vse osebe, ki objavljajo informacije, disciplinsko, kazensko in politično odgovorne. Političnia odgovornost novinarjev je splošna in se ne da odrediti z zakonom. Novinar odgovarja za svoje delo tudi kolektivu, v katerem dela in vsej javnosti.
V sedanjem zakonu o tisku je predvidena tudi pravica do objavljanja javnega odgovora na informacijo, kar je zagotovljeno tudi z ustavo. Za razliko od zakona o tisku je v ustavi uporabljen izraz »popravek«. ne pa »odgovor«. Zato bd bilo potrebno terminološko uskladiti besedilo v sakonu o tisku z besedilom v ustavi, tako da bi se uvedel izraz »popravek«. To bi pomenilo popravljanje faktografskih napak. Je pa tudi mnenje, da bd zakon o tisku obdržal izraz »odgovor«, ki bi obsegal tudi popravek v ož-iem pomenu te besede.
D.R.
Kulturna revolucija se na Kitajskem razplamteva z nezmanjšano silovitostjo. Zdaj so ukinili vseki-tajsko federacijo sindikatov in ustavili njeno glasilo »Kung 2en Ži Bao«. Vsekitajsko združenje rdečih upornikov je objavilo o tem plakat, ki trdi, da so sindikate razpustili že 27. decembra, kar je »v interesu dokončne izvedbe kulturne revolucije«. V poročilu je da^e rečeno, da je sindikalno federacijo 17 let vodila »skupina kapitalističnih elementov znotraj partije«, ki se je upirala Mao Oe Tungovi smeri in zvesto izvajala kontrarevolu-cionarno linijo Liu Šao Čija, sedanjega predsednika LR Kitajske in nekdanjega voditelja sindikalne federacije. Sindikalno glasilo pa je bilo, kot je zapisano na plakatu, trobilo Liu Šao Čija, Teng Hsiao Pinga in Peng Čenga ter sredstvo za razbijanje enotnosti delavskega razreda in pomoč pri obnavljanju kapitalizma na Kitajskem.
Ob koncu leta je bil v Pekingu spet velikanski miting, na katerem ^o znova glasno obsodili šefa države Liu šao čija in generalnega sekretarja kitajske komunistične partije Teng Hsiao Hnga. Oba so razglasili za »največja revizionistična elementa« v vrstah kitajske komunistične partije in za vrhovna »voditelja buržoazno-kontrarevolucio-narne smeri«. Vrh tega sta zaznamovana kot največja oblastnika v vrstah partije in ju dolže, da sta oblikovala »svojo kapitalistično reakcionarno Unijo«, da bi izpeljala »kapitalistično diktaturo« nad ljudskimi množicami in da bi obr-
nila »v nasprotno smer proletarsko kulturno revolucijo«. Vse gradivo sta potlej priobčila dva rdečegar-dejska časopisa, ki sta temu posvetila vse od prve do zadnje strani.
Dan kasneje pa je bil Peking prelepljen s plakati, na katerih je zapisano, da je generalni sekretar CK KPK priznal, da sta on in {Hred-sednik republike Liu Šao Či glavna
Kitajska spokornika
predstavnika buržoazne linije. Teng je baje priznal, da ni bil dober generalni sdixetar in da je napravil veliko napak, da sta skupaj z Liu šao čijem dajala navodila delovnim skupinam brez vednosti Mao Ge Tunga in jih sama razporejala na mesta zamenjuiih partijskih vodstev. Vso krivdo prevzema nase in na Liu Šao čija, za druge pa pravi, da so pošteni ljudje, le da so bili zapeljanL Rdeča garda je tako samokritiko ostro zavrnila ter pravi, da mečeta le pesek v oči. Po mestu je še veliko drugih plakatov, na katerih so narisane karikature Liu šao čija, Teng Hsiao Pinga in še Tao čuja, kar je bilo presenečenje dneva, saj so ga vse doslej imenovali na četrtem mestu rangli-ste kitajskih voditeljev.
Vse to je le vnanja podoba dogajanj na Kitajskem, iz česar pa la^o le ugibljemo, kateri so globlji vzroki vseh teh dogodkov, ki jim
pravijo na Kitajskem kulturna revolucija. Iz vsega je moč posneti, da se v vodstvu razliajajo glede generalne linije kitajskega razvoja. Sindikati na primer so se predlanskim zavzemali za spoštovanje osemumega delovnika, za plačevanje nadurnega dela, za večje razlike v plačah in za spodbujanje določene oblike potrošnje. Vse to je zdaj razglašeno za »buržoazno in kontrarevolucionamo linijo«. Morda si tako lahko razložimo vzroke, da so razpustili sindikalno federacijo. Revolucionarno bi bilo potemtakem le tisto, kar vse zravna na isti imenovalec: vsi enake obleke, vsi enako hrano, nihče ne sme biti boljši od drugega. Sveta je samo resnica Mao Ge Tunga, proč z zgodovino, proč s kulturnimi pridobitvami preteklosti — zato so umetnine tudi uničUL Vse služi enemu samemu cilju — zmag^ kulturne revolucije po vsem svetu. Vsak p^ kdor se le za las odmakne od te linije, je seveda najhujši bur-žoazni podrepnik, revizionist in kontrarevolucionar.
Vse to so seveda bolj- ugibanja kot pa takšna dognanja, saj temelje na posameznih drobcih, ki pridejo kljub kitajskemu zidu le v svet. Toda teorije o svetovni revoluciji, o enakih želodcih in o vsem tem, kar razglašajo na Kitajskem za marksizem, smo že brali in so z njimi obračuni že kla-siki IVlarx, Engels in Lenin. Morda pa prav to osvetljuje, v čem je bistvo spora v med^ro^em delavskem gibanju in odnose kitajske partije z drugimi partijami.
NAMESTO VENCEV:
1,315.000 Sdin za novo šolo
Na žalni seji za pokojnim podiptredsednikom zjveznega IS tov. Borisom Kraigherjem je v četrtek dopoldne - občinski sindikalni svet v Novem m«'-■itn skltnil, da bo namesto venca venca na grob pokojnega revolucionarja podaril za gradnjo nove osnovne šole v Novem mestu 50.000 starih dinarjev.
Tudi upravni organi trgovskega podjetja NOVOTEHNA v Novem mestu so na podobni svečanosti v četrtek dopoldne sklenili podariti za novo novomeško oisnovno šolo 50.000 Sdin. — Svet delovnega kolektiva Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu je za iste namene podaril
pol milijona starih dinarjev.
Namesto venoev na grob pokojnega tovariša Borisa Kraigherja s<i namenili za gradiijo novomeške nove šole tudi: 'Mesno prehrambeno podjetje v Novem mestu 50.000 Sdin; kolektiv podjetja REMONT Straža s sedežem v Novem mestu 20.000 Sdin; Podjetje za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto 50.000 Sdin; zasebni pleskar tov. Tomazin s Trdinove ceste v Novem mestu lO.OOfl Sdin.
DeloviU kolektiv Lesne industrije NOVOLES v Novem mestu je namesto venca na grob tovariša Kraigherja po-
dani za novo šolo 100.000 Sdin. Novomeška občinska skupščina je za isti namen podarila 100.000 Sdin, Občin-'« ski odbor SZDL Novo mesto pa 50.000 Sdin. Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu je podaril za novo šolo 50.000 Sdin, navomeSko Gozdno gospodarstvo pa 100.000 Sdin. Tudi delovni kolektiv SGP PIONIR v No em mestu je na četrtkovi žalni komemoraciji sklenil prispevati za iste namene 100.000 Sdin za novo šolo. Invalidsko podjetje ROG v Novem mestu je prispevalo 10.000 Sdin, Opekama Zalog 50.000 Sdin in kolektiv podjetja ELA ^5.000 Sdin.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
•	TITO O GOSPODARSKI REFORM I IN KMETIJSTVU. Predsednik Tito je sodeloval v zadnjem lanskem aktualnem pogovoru na TV. S tem je ustregel željam gle dalcev jugoslovanske televizije. V pogovoru so sodelovali tudi nekateri izmed udeležen cev prejšnjih aktualnih pogovorov.
Ko je tovariš Tito govoril o gospodarski reformi, je med drugim rekel, da je treba vztrajati na začeti poti. Poti nazaj ni. Našega dinarja ne smemo ponovno razvrednotiti. Investirati je treba tam, kjer bomo ustvarili največji dobiček. Majhna, zaostala podjetja se morajo poveziui, vendar tako, da ob tem ne bomo siromašiU samoupravljanja. V cmetijstvu je treba vztrajno krepiti sociali-tični sektor. Ne smemo dopustiti, da bi se lajhna kmečka gospodarstva še naprej dro-ila. Kmetijski kombinati in zadruge mo ajo odkupiti čimveč zemlje, ki je naprodaj, ^i slabo, če kmetje kupujejo majhne trak-)rje in druge ročne stroje. Smo pa proti ^mu, da kupujejo traktorje, s katerimi nato rugim obdelujejo zemljo.
•	SPREMEMBE V ZDRAVSTVENEM IN OKOJNINSKEM ZAVAROVANJU. Social-o-zdravstveni zbor zvezne skupščine je )rejel nekaj zakonov o novih ukrepih v )cialnem zavarovanju. Z njimi daje širša tmoupravna pooblastila skupnostim zava-^vancev in večjo samostojnost delovnim )?anizacijam pri urejanju njihove porabe, imimalne skupnosti imajo zdaj pravico,
lahko uvedejo udeležbo zavarovancev pri •oških za preglede in zdravljenje. Uv^i I nova merila za otroške dodatke: po njih štejejo v cenzus vsi dohodki gospodinjstva. ' lovni in dopolnilni, ne glede na njihove ; C. Najvišja meja, do katere je mogoče Uočiti stopnjo prispevkov za vse panoge
..(»varovanja, znaša po novem 19 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, namesto 20,5 odstotka, kolikršna je bUa lani.
• ZVEZNI PRORAČUN: 978 MILIJARD 500 MILIJONOV. Zvezni in organizacijsko-politični zbor sta tik pred koncem lanskega leta sprejela predlog zveznega proračuna za leto 1967. Skupni izdatki prora^na znašajo 978 milijard 500 milijonov starih dinar
Tovariš Tito na televiziji
jev ali 12.8 odstotka več kot lani. Na izdat-ker za JLA odpade 58 odstotkov vseh sred stev proračuna. Pri tem je treba upoštevati, da v zveznem proračunu skoraj ni več sredstev za gospodarstvo, šolstvo in druge podobne potrebe, ker so vsa ta sredstva pre-nešena na republike, občine, predvsem pa delovne organizacije.
• IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SRS UMAKNIL ODSTOP. Potem ko sta oba zbora republiške skupščine — republiški in so-cialnozdravstveni — sprejela predlog spornega zakona o določitvi najvišje meje, do Icatere se sme določiti stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, je izvršni svet umaknil odstop. S tem so namreč odpadli razlogi, zaradi katerih je odstopil. Najvišja meja, do katere se sme določiti stopnja prispevka je celo nižja, kot je prvotno predlagal izvršni svet, in znaša samo 5 odstotkov. V tem času je namreč zvezna skup^ ščina zmanjšala skupno prispevno stopnjo od 20,5 na 19 odstotkov.
Omejene možnosti so pozitivno vplivale na to, da so v socialnem zavarovanju začeli temeljito akcijo za racionalno porabo razpoložljivih sredstev
•	M02N1 KANDIDATI ZA VODILNA MESTA V REPUBUKl IN FEDERACIJI. Kan didacijska komisija pri Glavnem odboru SZDL Slovenije je objavila imena možnih kandidatov za vodilna mesta v federaciji in republiki. Za vodilna mesta v federacij so izbrani kot možni kandidati naslednji tovariši: Viktor Avbelj, Boris Kraigher (Id je, kakor poročamo na prvi strani medtem tragično preminil in nam s tem zapustU veliko, skoraj nenadomestljivo vrzel), Janko Smole, Janez Stanovnik in dr. Joža Vilfan. Možni kandidati za vodilna mesta v organih Skupščine SRS so med drugimi tudi Sergej Kraigher, Stane Kavčič in inž. Marko Bule, nekdanji sekretar CK ZKS Novo mesto, Sergej Kraigher je predviden kot možni kandidat za funkcijo predsednika skupščine. Stane Kavčič pa za mandatarja bodočega izvršnega sveta.
•	MEDNARODNO TURISTIČNO LETO. Z novim letom smo začeli mednarodno turistično leto, od katerega si obetamo precejšnje povečanje deviznega dohodka. Po besedali dr. Brileja se bo devizni dohodek od turizma povečal na približno 200 milijonov dolarjev, kar nam bo vsekakor prišlo prav v naših naiiorih za uresničen.ie ciljev gospodarske reforme. Vendar tak dohodek ne bo prišel sam od sebe, temveč se bomo morali potruditi na vse področjih: v gostinstvu trgovini, prometu itd. Ne smemo čakati, kajti časa ni na pretek. Pričakujemo, da bo obiskalo letos našo državo blizu 20 milijonov tujih turistov.
B 1'KOPADU POBUDI — i^c-nentlni sekretar OZN U Tant Je pozval ZDA, naj prenehajo liom-bardirati Severni Vietnam, v.sem udelcžcncem v tej vojni pa je .svetoval, naj zmanj^jo vojaške oi)eracijc. To bi po njegovem predlog omogočilo podajanja o miru ob sodelovanju osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Ameriški predstavnik v OZN GolUberp ie štiri ure potem stK>ročil, da ZDA savračajo U Tantov predlog, da pa bi bile pripravljene ustaviti bombardiranje, 6e bi Hanoi obljubil, da bo tudi sam kaj storil. V Moskvi so pozdravili U Tantovo pobudo in časopi.sjc piše, da bi _ to bila solidna podlaga za začetek pogajanj. Velika Britanija pa je predlagala, naj bi se sestali predstavniki ZDA, Severnega in Južnega Vietnama ter skušali najti rešitev tega problema. To mbudo pa so v lla-nolu zavrnili. čeS da je to potuhnjena akcija, ki ie \ -opol-nem nasprotju z dolžnostmi, ki jih ima Velika Britanija kot eden izmed pred-scdnikuv -ženevske konferenee
■	BOMBE NA NAS KONZULAT V SYDNEYU — Na novega leta dan .so neznanci vrgli bombo na poslopje našega konzulata v Sydneyu. Ranjen ni bil nihče, škoda pa je preccjšnja. Predstavnik avstralskega zunanjega ministrstva je našemu generalnemu konzulu izrazil obžalovanje zaradi tega Incidenta in obljubil, da bodo storili vse, da bi storilce izsledili.
■	JACK KUUY UMUL — Morilec Leeja OswaIda Jack Rubv — (Leeja doUe, da je ubil predsednika ZDA Kenncdyja), je te dni umrl v bolnišnici. Sporočili so, da je umrl ca rakom.
■	MOBUTU URESNIČIL (iK02-NJO — Kongoška vlada (Kiiusha-sa) je ustanovila novo rudarsko driiibo, ki bo izkoriščala aedera desetin vsega kongoškega rudnega bogastva. Belgijska vlada pa je sporočila, da bo zavarovala koristi svojie konf^oške družbe Union Minl^re.
■I NEVARNE VOSClLNlCE — Vojaška vlada v Gani je poostrila pred novoletnimi prazniki varnostne ukrepe, (ianskim dr/iiv-Ijanom je prepovedala vsako dopisovanje C bivšim guiiskim predsednikom NlcrumUliom, ki živi v su.sednji Gvineji, i'ovod zu lak ukrep so bile številne čestitke, ki so jih tc dni po.slali gaiiski državljani svojemu bivšemu predsedniku in je ta nanje tudi odgovoril. če bo kdo dobil tako pismo, ga ho moral oddati naj-bližnji policijski postaji. Prekrške bodo ostro karJiovnli
O EKSPLOZIJA V Z/MIODNO-NEMSKI TOVARNI — V kemični tovorni v Ludvigsliafnu Je dva dni pred novim letom nastala eksplosija, pri čemer Je bilo ra-njeiUh okrof 50 ljudi. Eksplodiral jo kotel v oddelku za izdelavo anioniaka, v katerem je bilo 450 atmosfer pritiska.
Tri kočevska podjetja grade tovarno
Prvi primer, da tri podjetja združijo denar za gradnjo četrtega — Delavski sveti LIK, KTK in KGP so sklenili, da bodo zgradili tovarno ivernih plošč — Vsak ima svoj račun — V kočevski občini ima bodočnost lesna industrija
NA ZADNJI SEJI OBS NOVO MESTO
Kritika nenasitnili žepov
1967 - hudo reformno leto —Tudi novomeška skupščina bo sprožila ustavni spor zaradi republiškega odloka o prenosu občinskih družbenoinvesticijskih skladov na Splošno gospodarsko banko — Zadeva »Kandija« preložena — V razpravi sodelovali: Sergij Thorževskij, Andrej Grča, poslanec Stane Dolenc, Erno Šali, Ivan Kočevar, Milena Popovič, Tone Pire, Jože Plaveč,
Miha Hrovatič in drugi

VESELO SLOVO OD STAREGA LETA! Par za parom se je vrstil na Silvestrovo skozi vrata poročne sobe na novomeškem Rotovžu. Nekateri so se pripeljali s kolono avstrijskih, nemških ali francoskih avtomobilov (morda tudi značilno za ta čas?), drug? kar v fičkih, pa zato bolj nasmejani in v spremstvu bolj vesele muzike. Na sliki: poročni fičko z mariborsko registracijo, belokranjski svatje, dolenj^a »kapela« in novomeški nevtralni opazovalci... (Foto: M. Moškon).
brežiški „JUTRANJKI"
24. decembra so na skupni seji sklenili delavski sveti ko. Čevskih delovnih organizacij LIK, KTK in KGP, da bodo s svojim denarjem zgradili tovarno ivernih plošč.
Vsi trije kolektivi so zain. teresirani za gradnjo nove tovarne. Kmetijsko gozdarsko posestvo bo tej tovarni lahko prodajalo tudi manjvredni les, ki ga bo tovarna potre, bovala. Kemična tovarna bo iveme plošče oplemenjevala z ultrapasom in drugimi svo. jimi proizvodi. LIK pa bi bil verjetno proizvajalec in pro. dajalec ivernih plošč.
Vendar pa se vsi trije de. lavski sveti še niso dokončno zedinili, koliko bo vsaka de. lovna organizacija prispevala za investicijo. Razen tega se še niso odločili, če bo nova tovarna samostojna ali mor. da obrat vseh *-reh investitor, jev ali obrat LIK. Vse te in še nekatere druge zadeve bo proučila posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov vs^ treh delovnih organiza.
cij.
MELAMIN v 11 mesecih skoraj tri milijarde
v enajstih mesecih lanskega leta je tovarna Melamin iz Kočevja '"mela že 2.863 milijonov starih dinarjev celotaiega dohodka, kar je ''S odst. več kot eno leto prej. Stroški so se kljub prizadevanju, da jih zmanjšali, povečali za 38 odst., medtem ko so osebni dohodki narasli za 40 odsit. Investicije SO znesle nekako toliko, kot je povprečje dru-ffih {x>djetij v kočevski občini.
— V
Največ bolniških dni
tam, kjer bi jih pričakovali najmanji
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev iz Celja je vsem občinskim skupščinam na svojem območju posredovala podatke o izostanku z dela v posa-nieznih dejavnostih kot dokaz, zakaj je uvedla tolikšne dodatne prispevke. Medtem ko bi pričakovali, da bodo imela največ iz-ostaiHikov pKKijetja s težki-nii delovnimi pogoji, je v sevniški občini po številu izostankov na prvem mestu skupina delovnih organizacij, v katere spadajo: občin^a skui>ščina, druž-beno-politične organizacije, sodišče ter izpostave bank in družbenega knjigovodstva, V tej skupini 80 imeli lani vse leto povprečno 5,2 odstotka vseh zaposlenih na bolniškem dopustu.
Zavrnjeno in odloženo v Ribnici
Na zadnji seji občinske Skupščine v Ribnici so odbor-nikd zavrnili poročilo o žagah venecijankah in aa nedoločen ^ odložili predlog o ustanovitvi lastne katastrske službe. Zdaj opravlja to službo za J'ibniško občino Zavod za iz-Oiero in kataster zemljišč v Kočevju.
.v
Voda pokvarila vodovod
Ob zadnjih poplavah je narasla voda odnesla del cevi Vodovoda, ki so bile položene po dnu Cabranke. Tako je Ostala Osilnica brez vode. Vodovod bodo v kratkem zasilno popravili, ko pa bo voda v Cabrankd nižja, b(xio vodo-V(xl temeljito popravili. To bo predvidoma šele spomladi. Sali ukrepi pri najemanju •kratkoročnih posojil.
Stroji za novo tovarno so že naročeni. Gradnja in mon. taža se bo začela že kmalu po Novem letu, dokončana pa bo v letu in pol. Po pred. vide van jih bo investicija ve. Ijala okoli 6,8 milijonov Ndin,
V pravkar minulem drugem letu gospodarske reforme so v marsikaterem podjetju v občini bolj povečevali osebne dohodke kot delovno storilnost, in to navzlic priporočilom, naj tega ne delajo. Odbornika občinske skupščine v Novem mestu so na seji 28. decembra ostro kritizirali politiko nenasitnih žepov. Povedali so, da je najbolj nerazumljivo to, da so povečali osebne dohc^e tisti, katerim se da dokazati, da niso najbolje gospodarili. Navedli so, da so imeli previsoke osebne dohodke glede na poslovanje ELEKTRO, MESARIJA, VODOVOD in dru^. ki bi jih mogld uvrstiti v ta spisek.
Značilno za leto 1966 je bilo tudi, da so se v podjetjih nakopičile zaloge surovin, polizdelkov in izdelkov, kar je zaviralo hitrejše obračanje denarja. Odborniki so pripo. ročili, naj delovne organizaci. je poskusijo zaloge zmanjšati.
Razveseljivo je, da so delovne orf-^nizacije tudi v letu 1966 izvozu FKXsvečale vso skrb in da se je občutno pove. čel iavoz na konvertibilno področje.
Odbornikom so bili dani v razpravo p>odatki vseh delovnih organizacij razen ISKRI-NIH obratov, aato so zmova načeli vprašanje zaprtosti teh obratov.
Kot član mladinske delegacije delavskih univerz Slovenije, ki je bila pred nekaj leti v Leverkuseou pri Kolnu gost tamkajšnje delavske univerze, se živo spominjam toplega občutka, ko smo se v pogovoru s predstavniki sindikata in delavskih univerz še upali trditi, da imamo pri nas šolanje taiko urejeno, da so vrata znanja odprta vsem nadarjenim. To smo kot prednost našega družbenega sistema p>ostavili na vidno mesto, saj ne F>omeni samo socialne pravičnosti, temveč omogoča vsem talentom, da se usposobijo za tisto, pri čemer lahko največ naredijo za narodovo in svoje dobro.
Mar to lahko trdimo danes? Podatki kažejo, da da-
Malo prašičev na brežiškem sejmu
Samo 250 prašičkov, mlajših od 3 mesece Ln 40 starejših, je bilo naprodaj na brežiškem sejmu v soboto, 31. decembra, pa še ti niso bili vsi prodani. Mlajših je bilo prodanih 210 po 10.50 Sdin, starejših pa 28 po 700 Sdin kilogram žive .teže.
za obratna sredstva pa bo nova tovarna potrebovala še okoli 2 milijona Ndin.
Gradnja te tovarne je tudi v skladu z občinskim per. spektivnim planom, ki med drugim pravi, da ima v ob.
Med obravnavo razvojnih možnosti v letu 1967 so povedali, da je pričakovati uspešnejšo poslovnost delovnih ar gandzacij, kar naj vnese v tretjo leto gospodarske refor. me kakovostne spremembe in poveča vlogo dinarja. Pripomnili so, da bo leto 1967 eno najhujših v reformnem obdobju, zato je treba odpraviti hibe, ki so se pojavile prejš-noe leto.
Na seji so odločali še o spremembi proračunske potrošnje v letu 1966, o borčevskih zadevah, zazidavah v letu 1967 in drugem, o čemer bomo še poročali. Na predlog predsednika Thorževskega je občinska skupščina sklenila sprožiti ustavni spor, ker je republika zasegla sred-
nes študirajo na visokih šolah predvsem tisti, ki so kakorkoli priviligirani, medtem ko je o^totek delavskih in kmečkih sinov in hčera za našo družbeno ureditev in sestav prebivalstva sramotno nizek in se še jjmanjšuje. Kaže, dB postaja šolanje na visokih šolah domena bolje situiranih slojev prebivalstva, namesto da bi se tam šolali najbolj nadarjeni.
Kaj smo naredili, ko smo prenesli štipendiranje na delovne organizacije (ki marsikje dodeljuje p>omoč oelo po sumljivih kriterijih) v nerazvitem področju, kjer je le-teh malo in so ponekod še v slabem položaju prav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in se tako vrtijo v aača-ranem krogu? Razlike v možnostih nadaljnjega šolanja smo samo povečali na škodo nerazvitih, kjer bi najbolj potrebovali šolane ljudi. Podatki o strizkturi zap>oslenih so dobro znani in zaman je pričakovati, da bodo šolani ljudje prišli iz večjih mest na podeželje, kamor pa bi se radi vračali oni, ki so tam zrasli.
Zatorej p)ozdravljamo sklep sevniške občinske skupščine, ki pripravlja ustMiovitev skla-
čini največjo možnost razvoja lesna industrija. Prav za les. no industrijo, ki je bila do. slej v občini zanemarjena, je tudi dovolj surovin.
Gradnja tovarne ivernih plošč v Kočevju pa je zanimi. va tudi zato, ker je to prvi primer v občini in menda tudi v republiiki, da so tri gospodarske organizacije združile svoj desnar in bodo zgradile novo tovarno.
sbva družbenega investicijskega sklada, kater^a solastnica je tudi novomeška skupščina.
Sindikat v
Delavke iz konfekcijskega obrata sevniške JUTRANJKE v Brežicah so ge 24. decembra zbrale na ustanovnem občnem zboru sindikalne p>o-družnice. Prisoten je bil tudi predsednik ObSS Ivan Živič.
Za uvod je sekretar podjetja Jože Knez seznami udeleženke s poslovanjem in razvojem te delovne organizacije, z izpolnjevanjem letnega načrta za 1966, z delitvijo
da Dušana Kved>ra, ki bo pomagal revneijšim, nadarjenim otrokom pri študiju, z željo, da bi ta odločitev dobila tudi posnemalce.
M.LBGAN
V ITASU spremenjen proizvodni plan
Delovna organizacija industrije transportnih sredstev in opreme Itas v Kočevju je med letom večkrat spremenila proizvodni pJan in proizvodnjo v skladu s povpraševanjem na domačem in tujem tržišču. Kljub temu pa kažejo lanski enajstmese^ podatki, da so v tem obdobju ustvarili vnovčeno realizacijo 37 169 000 N din, kar je za 22 odstotkov več kot lani. Materialni stroški so se povečali za 18 odstotkov.
Največje težave so imeli z iavozom prikolic P-10 v ZAR, ker kupec'iz te države ni mogel odpreti akreditov. V Itasu menijo, da bodo prihodnje leto lahko izvažali tudi v nekatere države zahodne Evrope.
— v
osebnih dohodkov, z usmeritvijo proizvodnje na zunanja tržišča in drugima zadevama, ki zanimajo članice kolektiva.
Na zboru so delavke sfcle-ruie, da bodo obiskale matično podjetje, si ogledale potek proizvodnje in se pogovorile s predstavniki samouprave o problemih delovne organizacije.
Sklenile so tudi, de bodo poskrbele za toplo malico. V Sevnioi dobe delavke zdaj celo zajtrk. Spoznali so, da je to zelo koristno, saj je veči-na prdhajaJa na delo tešč. Na ta račun bodo nekoliko zmanjšali malico.
Zdaj, ko imajo delavke v
brežiškem obratu že svoje sindikalno vodstvo, bo to poskrbelo, da bodo rešena vsa vprašanja, ki se sproti petra-jajo v takem kolektvu.
Manj tanina - slabši finančni uspeh
Ker dć hrastov les, s katerim moorajo v sevniškem Ju-gotaninu nadomeščati loosta-njeve^, meno tanina, letošn^ finančni uspeh ni tako ugoden, kot so T obratu pričakovali. Cene surovine so porasle občutno bo4o kot oene tanina malo pa je zakasndiia tudi' preusmeritev kurjenja od leea na maaut, kar bd že letos povečalo dohodek otoraita.
Povečana proizvodnja v Kočevju
Podatki za 11 mesecev lanskega leta kažejo, da so delovne organizacije v gospo, darstvu na Kočevskem ustva. rile vnovčeno realizacijo v vi. šini 276,481.000 N din, kar je za 30 odstotkov več kot lani. Materialni stroški so se pove. čali za 26 odst., potrošnja za investicije v osnovna sredstva za 95, prispevki 2a družbene potrebe delovnih organizacij za 91 odstotkov. Cisti osebni
dohodki pa so se povečali za 39 odstotkov. Ti podatki pa ne kažejo povsem realnega stanja, ker je fakturirana re. alizacija znatno večja in ker obstaja pri gospodarskih or. ganizacijah precej obveznosti neporavnanih. Kaže, da delov, nim organizacijam primanj. kuje obratnih sredstev, ki so prvi pogoj za normalno po. slovanje.
Bomo nadoknadili že zamujeno?
v Sevnici pripravljajo ustanovitev sklada za pomoč pri šolanju otrok revnejših staršev — Sklad bo imel ime po narodnem heroju Dušanu Kvedru
Kmetijski nasveti
Zdravila in razkužila
Kdorkoli se ukvarja z rejo domačih živali, slej ko pr^ potrebuje nekaj osnovnega znanja o zdravilih in razkužilih. To mu je lahko v veliko pomoč, saj mu ni treba za vs^ ko malenkost iskati živinozdravnika, sam pa lahko velikokrat prepreči bolezen ali poslabšanje bolezenskega stanja do prihoda strokovnjaka.
V tem, preprostemu bralcu razimiljivem sestavku nimamo namena govoriti o množici zdravil, ki jih pozna sodobna veterinarska znanost in ki jih sme prepisovati za to usposobljen človek, temveč o domačih ali že udomačenih preprostejših zdravilih, ki jih naj živinorejec pozna, da bo lahko bolni živali vsaj v prvem trenutku pomagal.
p Od zdravil, ki služijo za obloge in premaze zunanjih delov živali, naj naštejemo samo nekatere; laneno seme nam razen tega, da je odlično sredstvo proti želodčnim in črevesnim obolenjem, lahko služi tudi za tople obloge; zmleto živalsko ali rastlinsko oglje uporabljamo za suše-nge ran; čreslovina ali tanin raaen proti driskam uporabljamo tudi kot posipalo za krvaveče rane ali vlažne izpuščaje; cinkova mast je za rane že splošno znan premaz, galun uporabljamo za rane, ki se slabo celijo, in proti oteklinam, terpentinovo olje pa za masažo.
I Za notranje bolezni kmetovalci veliko uporabljajo domača zdravila. Ce ugotovimo, da ima žival slabo prebavo in je noješča, ji dajemo kuhinjsko (na dan do 5 dikig za govedo) ali pa živinsko sol (do 50 dkg na dan). Manjšim živalim dajemo seveda ustrezno manj. Ricinovo olje je dobro za čiščenje črev, medtem ko blagodejni učinek lanenega semena živinorejci zelo dobro poznajo. Zvarek iz lanenega semena blaži sluznice in ga priporočajo posebno za breje ali doječe živali.
I Proti različnim črevesnim in jetrnim zajedalcem je znana cela vrsta zdravil: protumetilj m crvoim i sfa sredstvi proti metiljavosti govedi in ovac, vinski kaman uporabljamo proti konjskim trakuljam, neguvon jp učinkovito novejše sredstvo proti ogrčavosti, ki jo povzroča bezljava miiia ali zolj — rjavo rdeč i>rašek, ki g« raztopimo v mleku, pa učinkuje proti glistam. Salicilno ki.sli-no, salol ali salicilni natrij uporabljamo proti revmatizmu in za znižanje temperature.
Zadnja leta smo dobili še vrsto boljših zdravil, med katerimi je treba omeniti zlasti sulfonamide in antibiotična sredstva (p>enicilin, streptomicin, avreomicin idr.), ki jih živalim dajejo le veterinarji.
St. 1 (876)
DOLENJSKI LIST 3

X(-it
BREŽICE: POVODENJ JE ZAPUSTILA VELIKO ŠKODO_
50 milijonov splavalo po vodi
Pri reševanju sta se najbolj izkazali transportna in tehnična reševalna služba — Občinska skupščina v Brežicah bo nagradila najprizadevnejše ekipe in posameznike s priznanji




tm:

POZDRAV TURISTIČNEMU LETU! Tudi Dolenjska ^ po svojih močeh vključuje v turizem. Prav skozi naše kraje teče ena izmed važnih evropd^A tran^ontinen-talnih hitrih cest za zvezo z orientom. To je naša cesta I/l, ta ima metoarotoo oznako E-94. K vse bolj gosti mreži bencinskih črpalk ob važnih turistic^ cestoh so se s svojo novo vomiško postojanko pridružili pretekli teden tu^Tretonjci.
A prva v občini, jTpostavUo podjetje PETROL za okrog 90 nuI.^no» S^. Na njej bodo prodajali glavne tri vrste goriva iz cistern s skupno kapa; citeto 150.000 litrov. Še to leto bodo pričeii postavljati tudi črpalko m dr^ strani ceste, na tej strani pa MERCATORJEVO sofersko restavracijo. Na sliki, črpalka ob otvoritvi (Foto: M. Moškon)
z ZADNJE SEJE KOČEVSKE OBČINSKE SKUPŠČINE:
V pripravi plan do leta 1970
Izvoz podvojen, narodni dohodek na zaposlenega pa za 63 odst. večji — Začela bo delati nova tovarna ivernih plošč in obrat za proizvodnjo plastičnih mas
Lam Se je moralo kočevsko kot letpo prej, hkrati pa je gospodarstvo ponovno reševa- osebna potrošnja rmrastla
Lam se je moralo kočevsko gospodarstvo ponovno reševati iz mnogih težav. Gospodarske organizacije so bile prisiljene iskati svoje rezerve in izboljševati organizacijo poslovanja. Niso se pa mogle lotiti modernizacije proizvodnje, ker so si morale oskrbeti lastna obratna sredstva. Vendar pa gospodarska refor ma še nd dovolj vplivala na popolnejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti in rezerv.
Zaposlenost je bila manjša
kot leto prej, hkrati pa je osebna potrošnja narastla znatno bolj kot produktivnost.
V izdelavi je družbeni plan razvoja občine do 1970, ki med drugim predvideva, da bo narodna dohodek narastel za 66,8 odst. (na zaposlenega pa za 63,2 odst.), družbeni bruto proizvod za 89, družbeni proizvod za 66,7, zaposlenost za 15,2, medtem ko se bo izvoz podvojil (vse v primerjavi z letom 1965).
Po predvidevanjih bo na-
rodni dohodek najhitreje nar raščal v obrti, gostinstvu, industriji in gradbeništvu. Vendar pa bo industrija še v naprej obdržala vodilni položaj pri ustvarjanju narodnega dohodka in ga ce4o okrepila. Itoo je po ocend ustvarila industrija lani 46,3 odstotkov narodnega dohodka v občim, v letu 1970 pa ga bo 50,7 odstotkov.
Taka predvidevanja temelje predvsem na načrtih, da lx) Konična tovarna organizirala še proizvodnjo plastičnih mas. zgrajena bo iKJva tovarna ivemih plošč in modernizirana ter povečana bo proizvodnja v ostalih gospodarskih organizacijah.
Decembrska poplava je napravila v brežiški občini precej škode. Narasla voda je uničila ljudem poljske pridelke v kleteh, ozimna žita na poljih, poškodovala je go-spo^rska poslopja, ceste, vodne objekte in še marsikaj. Jjteodo cenijo na 50 milijonov starih dinarjev.
Občinski štab za civilno zaščito je na seji 20. decembra obravnaval potek reševalnih akcij in jih ugodno ocenil. Posebno dobro sta se izkazali transportna in tehnična reševalna služba, štab je predlagal občinski ^upščini, naj za izkazano pomoč prebivalstvu da priznanja in pohvale najbolj prizadevnim ekipam in posameznikom. Priznanja bodo prejele ek^:
gamdaon Cerklje, postaja Ljudske milice Brežice, KGP Brežice, KZ Brežice, PREVOZ Brežice, Tovarna pohištva, PIONIR — obrat Brežice, Obrtno kovinsko podjetje Dobova, PPV Dobova, gasilska društva Mostec, Vel. Obrez, Skc^ce, Krška vas. Loče, Gaberje in Brežice, Vodno go^x)darstvo Dolenjske — obrat Brežice, AGRO-SERVIS, ELEKTRO Ctdje — enota Brežice, IMV — obrat
Brežice in radioamaterski klub ELEKTRON, Cerklje.
Pohvaljeni bodo še tile posamezniki: inž. Jože Ajstear, Anton Rebselj, Anton Ko stanjšek, polk. Franc Jordan, Jože štemberger, Karel Pin-teriič, Martin Kolar, Stane
Rebemik, Jože Urek, major Tone Ereš, Boris Rožič, Anton Sečen, Jože Jurkas, Ludvik Jurman, Stanko Gašpe-rin, Jože Podgoršek, Vinko Mersiavič, Ivan Molan, Jože Ferenčak in Prane Bukovin-sky, vodja občinskega štaba.
Skupščina je nadalje skle- i nila, da bo v letošnjem pro- | računu zagotovila 2,000.000 S dan za izpopolnitev reševalne • i opreme.	'
Srake v krznu
Modernizacijo trgovin naši potrošniki pozdravljajo.
Samopostrežni način poslovanja ima prihodnost.
Na Dolenjskem smo šele na začetku, pa vendar imamo že toliko samopostrežnic. da v njih lahko vsakdo stehta svoj čut za poštenost.
V novomeški SAMOPOSTREŽBI (pri mostu) so že neštetokrat zasačili dolge prste.
Mislili bi, da dobe dolgoprstno poželenje samo otroci, kt imajo radi čokolado, slaščice in druge pn-boljške. Morda tudi ljudje, ki žive v pomanjkanju. Pa ni vselej tako.
Na seznamu dolgoprstnežev, ki ga ima novomeška postaja milice, so tudi dobro preskrbljene »pospe« in uslužbenke, mnoge v krznenih in drugih dražjih oblačilih.
Čudno, kako poceni je čast nekaterih! Nič več vredna kot zavitek čokolade ali kave ali keksov ali kot en sam plastični lonec ...
Vsaj na otrocih bi ne smela ostati senca. Senca na njihovi časti Zato so tu starši' Njihova dolžnost je, da pravočasno vidijo, kaj imajo otroci, od kod so prinesli in za kaj so dobili!
Z LETNE KONFERENCE ZK V »BELT«
čas zahteva sodobne upravljavce
VTISI s KRAJEVNIH KONFERENC SZDL V KRŠKI OBČINI:
Pohvale, kritike, želje in načrti
Razprave so povsod zelo živahne, tudi obisk je dober, le v Krškeni je bila udeležba majhna — Občani sproščeno obravnavajo vse tisto, kar jim povzroča skrbi — O potrebah krajev govorijo zelo zavzeto m si ^lijo napredka — Na vseh konferencah evidentirajo odbornike m poslance
Konferenca osnovne organizacije Zveze komvinistov v tovarni, BELT v Črnomlju je bL la skrbno pripravljena in je zajela vsa področja družbene dejavnosti. Iz razprav je bilo razvidno, da se komimisti tega kolektiva bolj kot kdaj prej zavedajo, da sedanji čas zahteva preudarne in sposobne upravljavce. Zavedajo se, da je spričo reforme potrebno smotrno gospodariti in da k takemu gospodarjenju lahko prispevajo le vsestransko razgledani upravljavci, ki pri odločitvah ne bodo Izhajali iz ozkih osebnih interesov, temveč bodo upoštevali korist celotnega kolektiva in tudi širše družbene skupaosti.
Taka ocena je privedla ko-
Konference krajevnih orgar nizacij SZDL v krški občini bodo končane 10. januarja. Obiskane so dobro in razprave nikjer ne man^. Na konferencah se dogovarjajo člani tudi za bodoče odbornike in poslance.
I Na Prekopi so udeleženci konference izrekli priznanje vsemu pr^ivalstflfu za uspešno opravljeno delo pn gradnji družbenega centra. Zdaj so končno le dobili prostor, v kaiterem se lahko razvijajo različne drvižbene dejavnosti.
Precej vprašanj je bilo sproženih glede zazidalnega okoliša 2» Prekopo, Ljudje bi radi zidali hiše, vendar imajo to možnost le kmebje. Vsi drugi 90 po predpisih prisi-
Bizeljska šolska zadruga za kuhinjo
DruStivo prijateljev mladine na Bizeljskem je na občnem zboru obravnavalo prehrano v šolski kuhinji. Za ozimnico so zbrali 700 kg zelja, 300 kg kisle repe, 30 kg jušne zelenjave. 70 kg bolgarske solate, 60 kg kumaric, 100 kg fižola, 350 kg krompirja in 45 kg marmalade. S pridelki je založila kuhinjo šolsika zadruga CRICEK.
Malico prejema 268 učencev, od tega 21 brezplačno. Brez toplega dopoldanskega obroka je 28 otrok. Malice ne projemajo zaradi nerazume-starfiev.
Ijeni zidati samo tam, kjer so zaposleni. Prisotni so <^-2»rili tudi na to, da krajevna skupnost Kostanjevica še ni zaživela. Razprava je bila izredno žiiva. Za poslanca zveznega zibora so predlagali Viktorja Avblja, za odbornika Franca Dermaža, za člana občinske konference SZDL p>a Jožeta Kema.
g v Krškem se z udeležbo ne morejo pohvaliti, sicer pe je tako že več let. Raa5>ra-va se je kljub temu dobro razvila. CJovorili so o potrebi IX) komunalni ureditvi mesta, o novi avtobusni postaji, na katero občani Krškega zelo težko čakajo, o turizmu In trgovini.
v razpravi so dali priznanje trgovskemu podjetju PRESKRBA, ker je z tiredit-vljo nekaterih hiš pomagalo olepšati ixxiobo mesta. Ljudje so zelo zadovoljni z modernizacijo trgovskih lokalov in tudi s tem, da odpirajo v Krškem trgovine podjetja iz dnigih krajev.
Razpravljali so Se o neure-'enih higienskih razmerah na osnovni šoli v mestu in opozorili na veliko nevarnost za napreck>vanje zlatenice med učenci. Vsi so bili enotni glede tega, da je v šoli treba Jimprej urediti sanitarije.
H v Kostanjevici so na široko obravnavali turizem in našteli vrsto stvari, ki še niso urejene. Ljuc^e težijo za tem, da bi razvili svoj kraj v močan turistični center. Ra di bi čimprej usposobili grad,
v sezoni pa še poživili kulturno življenje. Vsako leto obišče Kostanjevico nad 30.000 turistov, lahko pa bi jih z organizirano propckgan-do privabili še mnogo več.
Na tej konferenci so odkrito in ostro obsodili anonimne obdolžitve na račun Lada Smrekarja, ki ima največ zaslug za kulturno uveljavljanje Kostanjevice. Za odbornike so bili evidentirani: Vlado Kukec, Jože Jankovič, Mi. lan Skerjanc, Jože Kerhin in Franc Dermaž. V zivezni zbor predlagajo Viktorja Avblja.

mviniste do pravilne ugotovitve, da je treba več pozornosti posvečati izobraževanju delavcev. Tudi proizvodne in diruge programe bodo laže reševali, če bodo člani samoupravnih organov vse predloge komunistov proučili, spo-zaiali r^ihov namen in sprejeli ustrezne o<Uočitve. Prav tako so na Beltovi konferenci sklenili poskrbeti za izobraževanje mladih kadrov, ki bodo glede na uzakonjena načela rotacije prej ali stoj postali člani samoupravnih organov.
Na konferenci so še ugotovili, da je kolektiv BELTA v minulem letu dosegel pomembne rezultate v proizvodnji, pri nabavi sodobne mehanizacije, v modernizaciji proizvodnje itd. Samo prizadevanju celotnega kolektiva gre zasluga, da ukrepi reforme niso pustili hujših posledic, čeprav so se surovine podražile za 59 odstotikov, proizvodi pa le za okoU 10 odstotkov. Ob manjšem številu zaposlenih so dosegli večji brutoprodirict In povečali obseg proizvodnje. Precejšen napredek Je bil dosežen tudi v produktivnosti, saj je v U-vami narasla za olkoli 25 odstotkov, v obratu proizvodnje
strojev pe za okoli 10 odstotkov.
Odgovornost, s katero so komunisti obravnavali težave kolektiva in pripravljenost, da se -poprimejo z vimd nalogami, nam jamčijo, da bo kolektiv BELTA v letu 1967 dosegel Se boljše usi)ehe.
MILAN MALESIC
Podbočje: za pokopališče bodo skrbeli sami
Na zboru volivcev v Pod-bočju so se odločili, da bo prevzela upravljanje pokopališča krajevna skupnost. Na papirju je bila doslej to skrb komunalne uprave v Krškem, vendar je pokopališče ostalo z£q)uščeno. Občani so sklenili, da ga bodo odslej redno vzdr- * ževali in zbirali denar s samoprispevkom. Del tako zbrane vsote bodo uporabili tudi za ureditev vaških poti. Samoprispevek bo znašal p«! odstotka od katastrske osnove
Čestitka za novo leto
Graničarka Franci Liavc iz Uor. Orl in Joie Gleščič Iz Nove Gorice, Id skupa} služita vojaSki rok v Banatu, telita vsem na&ini bralcem mnogo sreče v prihocinjem letu. E^nako želita svojim domačim in vsem znancem, katere ob tej priloinosti prav lepo pozdravljata.
KULTURNO ŽIVLJENJE (NEKEGA) NAŠEGA MESTECA
PREHLAJENA KULTURA
Publika je napolnila skoraj pol ledeno mrzle dvorane, se pravi, da bi se napovedani koncert že zdavnaj moral začeti, umetnikov iz glavnega mesta, ki bi morali nastopiti, pa &e vedno od nikoder.
Premrli oibčani so si zavihali o-vratnike sukenj in vtaknili roke v rokave in žepe. Najbolj je zeblo dekleta in žene v mini krilih. Vendar so se zaiašle in pokrile ogrožena spodnja področja z naglavnimi rutami, da so tako zadržale vsaj del telesne toplote v kolenih in njihovi (rfcolici.
Končno je nekdo le stopil po u-metnike iz glavnega mesta. Našel jih je seveda v kavami, kjer so skupaj z domačim predstavnikom
umetnosti preganjali mraz s slivo vko.
Končno se je koncert le začel. Pianist je začel razbijati po klavirju, violinist je stoje telovadil in vlekel lok, pritegnili pa so še ostali.
Počasi so mili zvold Paganinijeve Sonatine ter nekaterih drugih skladb le odtajali srca in duše poslušalcev, telesa pa so ostala še vedno zmrznjena.
Najhujši učinek se je pokazal prav sredi najlepših melodij. Z lepimi akordi se je vse bolj mešalo kašljanje, kihanje, krehanje in šmrkanje poslušalcev, da o škripanju stolov niti ne govorim. Za večji kraval pa le poskrbel še dopisnik naih-.'"1— lokalnega časopisa, ki mu je, prav ko Je bila tišina naj-
večja, padel iz premrlih rok svinčnik. To si je gnal zelo k srcu, saj je bil znan v mestu kot najbolj kulturen. On je bil edini iz mesta že v Operi, res pa je tudi, da ni našel poti do svojega sedeža in je konec predstave dočakal kar v o-pernem bifeju.
Nato je nastopil še mestni pevski zbor pod vodstvom nekega profesorja oziroma njegove obleke. Profesor je bil namreč tako suh, da so imeli poslušalci vtis, da dirigira obleka, katere rokavi so opletali po zraku, kot da hoče vzleteti velik ptič, ki pa je preneroden ali pa priklenjen na zemljo.
Zbor je včasih bolj, včasih manj ubrano pel. Najprej je bilo slišati le v nebo vpijoči glas penzionista Franceljna, ki je preglasil vse ostar le. Imeli smo vtis, kot da zahteva zvišanje pokojnin ali pa vsai zagotovilo bo še naprej dobival penzion.
Kmalu ga je z mogočnim basom prevpil predsednik sveta za kultu-
ZA POSAVSKO CESTO NI DENARJA?

Prebivalci Posavja so razočarani
»Najprej bova pojedla lečo iz tvoje sklede, potem pa jo bova jedla vsak iz svoje.« Tega pregovora se lahko spominjajo Zasavci, ki so vrsto let prispevali, da so lahko gradili ceste drugod, ko pa so oni na vrsti, pa se je spremenila investicijska politika. Zasavska cesta, katere je 25 km že zgrajene, ni v srednjeročnem republiškem programu. Največ protesta so te žalostne napovedi zbudile v sevniški občini, ki je s tremi kilometri asfaltnih cest med zadnjimi, če ne prav zadnja v Sloveniji! Na zadnji lanski občinski seji, ki je bila 28. decembra, so odborniki zahtevali, naj zaradi tega posebna delegacija obišče predsednika izvršnega sveta.
»To je kriminal; ne vem, z Radne. Drugi so mu pritr-sakaj sploh sedimo tukaj, če dili: »NI prav, da je repub-ne moretmo nekaj ukreniti, lika dvignila roke od te oe-Primojdun,« je preprosto pro- ste, saj je to edinstven pii-testiral na seji Rudi Malešdč mer v Sloveniji! Cesta je re-
publiška in velikega gospodarskega poanena. Zasavje ima čez sto milijard letnega celotnega dohodka, zelo je pomemben tudi tranzitni promet, cesta ni politična investicija! Zgradimo najprej osnovno cestno mrežo in šele potem govorimo o gradnji modemih cest!«
Tako so menili odborniki, ko so v izjavah sekretarja republiškega cestnega sklada Alojza Žoklja zvedeli za bližnjo bodočnost zasavske ceste, na kateri že več kot leto dni nd več slišati ropota gradbenih strojev in tovornjakov. Nji denarja, ni denarja, je slišati povsod, samo na od-seku od Ljubljane do Zidanega mostu pa je potrebnih še dobrih 11 milijard starih dinarjev. Ker je bilo v zasavsko cesto doslej vloženih že tri milijarde, je prepozno razmišljati, če je takšna zamisel povezave zasavskih središč z Ljubljano in drugimi mesti najbolj smotrna rešitev, saj je samo ena pot: z gradnjo nadaljevati v skladu z možnostmi in s prispevkom gospodarstva.
»Izboljšanje cestnega prometa je posebno za našo občino tolikšnega gospodarskega pomena, da bd ne smelo biti podjetja, ki ne bd bilo pripravljeno po svojih možnostih prispevati za cesto. Le z lastno udeležbo lahko računamo na republiško pomoč, sicer bodo vsi napori ostali jalovi. V sedanjih razmerah so samo takšne rešitve uresničljive,« je na koncu razprave pozval gospodarske organizacije predsednik občinske skupščine Jože Knez.
M. LEG AN
Poravnalni sveti praznih rok?
Kar imajo posamezni krali v novomeški občini porav-lalne svete, se je zmanjšalo število razprav pred sodiščem. Predsedniki svetov pa redo povedati, da je tudi razprav pri poravnalnih sve. ih čedalje manj. Kaže, da >ravdarska strast pojenjuje in la se ljudem ne zdi več vre-Ino obešati sporčke na ve-iki zvon. Bodo poravnalni sveti ostali praznih rak?
■z METLIŠKE OBČINE:
O medvedu, lovcih in škodi
Lansko jesen je v okolici lokvice medved napravil precej škode na koruzi. Vaščani so šli škodo prijavit na občino, tam so jih poslali k lovcem, in ko čez čas ni bilo ne denarja ne obvestila, če bo škodo sploh kdo plačal, so nameravali iskati pravico na sodišču. A glej, tudi tam niso nič opravili, ker so zamudili rok za vložitev tožbe. Tako morajo precejšnjo škodo trpeti kmetovalci sami, zato je razumljivo, da so o tem spregovorili na nedavni vaški konferenci SZDL in na zboru volivcev. Nad takim zavlačevanjem plačil ljudje niso na-
vdušeni.
Na Lokvici so razen tega govorili še o vaški poti od srede vasi do križišča pri Dragovanu. Ta del ceste je popravljen, zato so ljudje pričakovali, da bo pot postala občinska, kakor jim je bilo obljubljeno, a je še vse po starem.
Starši so tudi protestirali, ker morajo njihovi majhni otroci, šolarji 1., 2. in 3. razreda, zaradi slabih avtobusnih zvez hoditi od popoldanskega pouka peš več kilometrov daleč. Zahtevali so, naj poskrbijo za boljši prevoz in varno pot otrok v šolo

Cankarjpra založba iz Ljubljane je obdarila te dni osnovno šolo na Sinjem vrhu pri Vinici v Beli krajini s knjižno zbirko, vredno 2000 Ndin. (Foto: M. Vesel)
ZANIMIVA RAZPRAVA NA TREBANJSKEM SODIŠČU:
Razprava v „Kemoopremi" preložena
Franc Medic, kurjač, in Lojze Gregorič, šofer, sta pred dnevi praznovala 20-letnico dela v črnomaljski tovarni BELSAD. Ker sta vestna in med najmarljivejšimi člani kolektiva, so jima ob jubileju v tovarni priredili skromno slovesnost in ju obdarili. Dobila sta vsak po eno umetniško sliko.
6-urna razprava o krivdi ali nekrivdi nekdanjega direktorja trebanjskega podjetja KE-MO OPREME Draga Mrvar-ja, ki je bila na občinskem sodišču v Trebnjem 21. decembra, je pokazala, da stvari še daleč niso tako enostavne. Komaj tri leta staro podjetje, je omejevanje investicij v prvih mesecih gospodarske reforme tako prizadelo, da je ostalo tako rekoč brez pravega dela. Z vednostjo in odobritvijo organov samoupravljanja in vodilnih ljudi v podjetju je nekdanji direktor pod silo razmer moral
prevzeti tudi dela, pri katerih je podjetje zelo malo zaslužilo, samo da bi se preživelo. V tem času je bilo sklenjenih tudi nekaj pogodb za delo, ki ga slabo opremljeno in nedograjeno podjetje nebi moglo samo narediti. Slabe razmere v kolektivu, nerazumevanje med proizvodnjo in upravo, selitev v novo proizvodno dvorano, slabe organizacija dela, neizkušenost vseh zaposlenih, predvsem pa tehnična nedograjenost podjetja, so pripeljale, kot je pokazala razprava, do t^a, da je podjetje zaključilo 1965. leto s 27
mUijorki S-din izgube, ki ^ je pokrilo iz v prejšnjih ustvarjenega poslovnega in rezervnega sklada.
Ce je in kolikšna je pol tem krivda obtoženega, ki je na razpravi izjavil, da se ne počuti toliko krivega kot razočaranega, pa mora ugotoviti sodišče. Ker je javni tožilec prosil, naj finančni izvedenec pKMiovno pregleda po-sk>vajxje podjetja, obtoženi pa, da naj priča še Andrej Cebular, poznejši prisilni u-praviteij, je sodišče razpravo preložilo za nedoločen čas.
iZ ŽIVLJENJA GOZDNIH DELAVCEV V RIBNIŠKI DOLINI
Včasih v kolibah, danes v hišah
BO KULTURNO ŽIVLJENJE V SE VNIŠKI OBČINI BOLJ ZAŽIVELO?
Krmeljčani želijo kulturnih prireditev
Kar lepo število ljudi se je zbralo na nedavnem občnem zboru krmeljske Svobode, ki je rešetal dejavnost v preteklem obdobju. Svoboda si je v zadnjih dveh letih kupila nov kinoprojektor, sodelovala pri preurejanju dvorane, Potrebno pa bo urediti še kegljišče in kopalni bazen. S 4000 prostovoljnimi urami kr-meljskih rudarjev je bil bazen Pred osmimi leti zgrajen, danes pa kaže kaj žalostno podobo. Čeprav mladina vse poletje uporablja bazen, nekateri nepridipravi delajo tam
precejšnjo škodo.
Kot sekcija Svobode dobro delujejo rokometaši, ki tekmujejo v ljubljanski conski ligi. Marjanu Zamanu so na občnem zboru kot predsedniku sekcije podelili za požrtvovalno delo praktično nagrado in priznanje. Oživelo je tudi delo kegljaške sekcije, v načrtu pa imajo ustanovitev namiznoteniške skupine.
Na zboru so veliko govorili o oživitvi dramske sekcije in pevskega zbora, češ da volje in ljudi za to ne manjka, tre-
ba je dobiti le sposobne voditelje. Ugotovili so, da kulture ne smemo meriti samo po denarju, sicer Svoboda ne bo izpolnila poslanstva, za kar je v prvi vrsti ustanovljena. Izvolili so tudi tričlansko komisijo, ka naj v bližnji prihodnosti sestavi program in poživi delo dramske sekcije, h kateri naj pritegne predvsem mladino.
Občn^a zbora se že drugo leto zapored niso udeležili predstavniki občinske zveze, kar je vse graje vredno.
D.B.
Med občnimi zbori sindikalnih podružnic, ki so bUe zadnje tedne v Ribniški dolini, so ga imeli med prvimi člani sindikalne podmižnice v Grčaricah. Iz vsega, kax smo slišali na zboru, lahko sklepamo, da je kolektiv gozdne uprave v Grčaricah res dober in ne gre zaman glas, da je eden najboljših obratov KGP Kočevje.
Pravilno nagrajevanje po delu spodbudno vpliva na za-
V obravnavi so pravila o delu
Občinski sindikalni svet v Trebnjem je dal vodstvom sindikalnih podružnic na ogled osnutek pravil o svojem delu. Končno bodo pravila sprejeli na eni izmed prihodnjih sej predsedstva občinskega sveta.
poslene. Ne trdimo, da imajo gozdarji v gozdu vse udobje, vendar pa ga imajo mnogo več kot nekdaj, ko so spali v kolibah in si kuhali koruzne žgance. Skrb za človeka se kaže na vsa'-em koraku, zato je vedno manj bolezni in nesreč i>ri delu.
Norvemtora so prešli na 42-uimi delovni teden, tako da imajo deOavci sobote proste. Kolektiv gozdne uprave v Grčaricah je že dosegel letošnji plan.
Letošnjo spomlad bo po goadnih kočah zasvetila električna luč. Napeljava bo veljala okrog 200.000 Ndin. Za goadne delavce bo to velikega pomena, saj ne bodo več po teden dni dooraj odtrgani od sveta.
Pred zaMjučkom zbotna ao delanrci sprejedi sklep o prispevku za razširjeaio zavarovanje in evidentirali dva kao-didaita za spomladanske volitve IV občinsko skupščino.
K. ORAZEM
POJASNILO NA VPRAŠANJE, KI ZANIMA MNOGE NOVOMEŠČANE:
Kaj je s Trdinovo cesto?
ro, ki je verjetno mislil, da je na občinski seji, kjer zahtevajo za kulturo večjo dotacijo.
Strojepiska Meta, ki je stala v prvi vrsti, je le malo odpirala usta, da so prišle njene noge bodj do izraza. Nosila je namreč mini krilo, noge pa je znala zapeljivo nastavljati.
Ne bom govoril, kako sta se drla gozdar in gonjač ter kako je poudarila z oprijetim puloverjem svoje prsi blagajničarka Francka. O nienil bi le še, da je sital prav zadaj agronom Janez, Id je predstavljal v zboru naše socialistično kmetijstvo in vedno zaostajal za ostalimi 2a nekaj tonov.
Občani so umetnikom navdušeno plo.sikali tn si tako malo segreli J^ke.
Kakor smo junaško prestali voj-tako smo tudi koncert in potem skupmo odšli na slikarsko-ki-Parsko razstavo.
Ne bom poudarjal kot ostali kritiki, da je s slik in iz kipov dihala
domača toplota. Dodal bi le, da je k toplemu vzdvišju največ pripomogla nova peč na kurilno olje znamke FENIKS in proizvod naše tovarne Alfa iz Vranja.
Obiskovakii razstave, kulturni butci, so se ob lesenih kipih spomnili, da še nimajo drv ali pa da nimajo vsaj sežaganih. Ob sliki petelina pa So seveda kritizirali, da to mi noben dolenjski »petjaln«, saj niti na gnoju ne stoji.
Seveda bd imeni razstavljavcev rad objavil, pa si ne upam. Nekoč sem ob otvoritvi nekega spomenika omenil, kdo ga je naredil in koliko je spomenik veljal. Umetnik je pridrvel nadme, češ da mu bodo zaradi mene ugrabili sina in zahtevali od njega odkupnino oziroma tiste milijone, kolikor je kip veljal. On pa je dobil le nekaj tisočakov. Razlagal sem mu, da vsak osel ve, da je v tisUh milijonih vračunano tudi delo drugih, material in osta-Ip, kot vsakdo ve, da v ceni čevlja rii vračunano le delo čevljarja, am-
pak tudi material (usnje, žeblji, klinčkL, smola itd.), amortizacija strojev, orodja, zgradb in inventarja, usluge drugih, dnevnice, prispevki različnim zdniženjem in zbornicam, obresti od poslovn^a sklada, razni prispevki in davki itd., itd. On pa je trdil, da to ni res. Pa bo verjetno le res, saj mu sina do danes še niso ugrabili.
Seveda za kulturo v našem mestu veliko damo, občina res bolj malo, zato pa kulturniki več. Neki pesnik je že kar sam izdal svojo pesniško zbirko v 150 izvodih, neki pripovednak pa pripravlja nekaj podobnega s svojimi pravljicami.
Pa kaj bi govoril sam o kulturi! Zaključim naj z mislijo našega mestnega predsednika SZDL, ki je dejal:
— Kultura je nujna, če hočemo doseči tople odnose med ljudmi. Tople odnose pa bo ustvarila naša SZDL ali pa industrija peči.
JOSIP PRINCESNIK
Modernizacije Trdinove ceste se je bilo mogoče lotiti šele, ko je bil izdelan in sprejet ter z urbanističnim programom usklađen zazidalni načrt tega dela mesta. Vse te priprave so bile končane lansko spomlad. Po izvedbenem načrtu bi bilo potrebnih za celotno ureditev Trdinove ceste 150 milijonov s dinarjev. V tem znesku ni všteta gradnja kanalizacije, ureditev vodovodnega in PTT omrežja in podobno, kar je najpamet-neje urediti pred polaganjem asfalta.
v proračunu občine so bila letos zagotovljena le najnujnejša sredstva za vzdrževanje ulic in cest, zato je bilo mogoče začeti z gradnjo le ob sodelovanju delovnih organizacij oz. z najetjem posojila. Razgovori o udeležbi so potekali že v maju in juniju, ustrezne sklepe pa so sprejeli samoupravni organi delovnih organizacij v avgustu.
Projekt predvideva gradnlo v etapeh. V okviru zagotovljenih sredstev Je po medsebojnih pogodbah določena ureditev ceste od križii»a v Kandiji do vključno križišča s Kristanovo ulico.
Pred začetkom del je bilo t>o trebno urediti tudi premoženjskopravne odnose z uživalci nacionaliziranih zemljiM. Pravna služba ObS je te odnose uredila že do začetkm septembra, tako da ]e bil na skupnem sestanku investitorjev in izvajalcev 12. 9. 1966 določen nntančen notek del. Cestno cod-Jot je naj bi pričelo z deli H. 9. 1966. Komunalno podjetje p« 19.
septembra. Mesec oktober je bil rezerviran za dokončno ureditev komunalnih naprav, urejevanje cestišča In pločnikov pa bi moralo biti zaključeno 20. novembra 1966.
Cestno podjetje je pripeljalo stroje pravočasno na gradbišče, z deli pa zaradi nasprotovanja Strank in moglo pričeti. Investitor bi moral najprej poravnati vse obveznosti do uživalcev posameznih parcel, kar pa zaradi kasnejših odstopanj strank od prvotnih zahtev (zahtevali so višje cene) ni bilo mogoče. Kasneje je bil dosežen z nekaterimi strankami ponoven sporazum, razen za zemljiiča v križišču, ker stranke-uživalci nacionaliziranih zemljišč kljub prvotnemu pristanku niso pristale na sporazumno ureditev zemljiškoknjižnih odnosov. Zemljišče je moralo biti odvzeto po predhodni obravnavi na seji skupščine z odločbo o razlastitvi z dne 27. 9. 1966, z deli na urejanju križišča pa ni bilo mogoče pričeti, dokler odločba o razlastitvi ni bila pravnomočna. To je bil vzrok, da Je Cestno podjetje premestilo tehniko na drugo gradbišče, z urejevanjem križišča pa so ponovno prićeli šele v drugi polovici oktobra. Zaradi izredno slabega vremena v novembru so morali izvajalci delo prekiniti, sezonsko delovno silo pa poslati domov. Z deli bodo nadaljevali, ko se bodo vremenske razmere zboljSale,
Odd(^lek 7» Bospodar.skr in družbene diejavno*tl ObS Novtt m«!to
DOLENJSKI LIST
Do konca januarja!
Zbiranje novih naročnikov za naš pokrajinski tednik se je prevesilo v drugo polovico. Od 28. decembra do 5. januarja so narri pridni so-dedavci poslali še 18 novih naročnikov iz brežiške občine, 26 iz črnomaljske, 6 iz kočevske, 20 iz krške, 4 iz metliške, 68 iz novomeške, 24 iz ribniške, 37 iz sevniške in 40 iz trebanjske občine. Iz raznih pošt v Sloveniji in SFRJ se je prijavilo še 21 novih naročnikov, za svojce v tujini pa so rojaki naročili 8 izvodov. Tako smo torej od 21. XI. 1966 do 5. I. 1967 pridobila že 2.157 novih naročnikov in s tem krepko povečali našo redno naklado.
V zadnjem tednu moramo še posebej pohvaliti nekatere najprizadevnejše sodelavce, med katerimi so tokrat: Štefka Breznikar iz tovarne »Belt« v Črnomlju nam je pridobila še 20 naročnikov; Ljubo Avguštin iz novomeške »Iskre« je zbral 15 naročnikov, Marjan Gregorčič iz tovarne zdravil »Krica« pa 13 naročnikov. Jože Aursperger iz IMV v Novem mestu je prinesel še 6 naročaiikov, Rudi Ameršek iz sevniške »Kopitarne« pa je spet poslal še 21 novih naročnikov. Anton Omerza, pismonoša iz Dolenje vasi, je p>oslal 6 naročnikov, cela vrsta pošt pa se je spet postavila in poslala vsaka po nekaj novih naročilnic.
B Akcijo bomo nadaljevali do zadnjega januarja. Vse sodelavce prosimo, da zastavijo v naslednjih tednih ves svoj vpliv in zberejo še lepo število naročnikov, saj našega domačega tednika v marsikateri hiši le še nimajo! Vse so<lelavoe prosimo, da pokažejo pri zbiranju novih naročnikov tako dobro voljo, kot nam jo je 31. decembra 1966 dopoddne v našem uredništvu izpričal tovariš Rudi Ameršek, kurir v sevniški KOPITARNI, ko nam je dejal:
»Še 150 jih bom pridobil!«
Skoraj mu nismo verjeli, toda prepričal nas je z dejstva, saj ima do četrtka opoldne že 266 novih naročnikov!
Nagrade za vse v decembru in novembru paidobljene nove naročnike smo poslali 30. decembra 1966, drugo izplačilo nagrad pa bo sdedilo takoj po 31. januarju 1967. Za sodelavce, ki bc^o zbrali več kot 160 novih naročnikov,
smo pripravili še posebne nagrade:
MOPED, DVE KOLESI IN 5 DENARNIH NAGRAD
Razdeljene bodo po vrstnem redu največjega števila novo pridobljenih naročnikov, še je čas, da posežete v vrste 2jmagovalcev,saj se nam kar adi, da v nekaterih poštah spet pripravljajo prijetna presenečenja ...
■ Sodelavci našega tednika bodo tudi ta ■ mesec dobivali brezplačne izvode Dolenj-B skega lista, da jih bodo delili v družinah in B pri imsameznikih, ki jih še nameravajo po-B vabiti v vrste stalnih naročnikov našega B Usta.
Za dosedanje uspehe: PRISRČNA HVALA vfiesn sodelavcem, do konca januarja pa vsem' VELIKO NOVIH USPEHOV PRI NADALJNJEM ŠIRJENJU DOMAČEGA POKRAJINSKEGA GLASILA SOCIALISTIČNE ZVEZE!
Uredništvo in uprava Dolenjskega lista
Izžrebanci tega tedna
V ćetrtek oipoldine smo iz zajetaiega kupa moviii naročilnic potegnili 9 izžrebancev, ki bodo danes dobili knjižne nagrade po pošti. To so:
Vera Avguštin, Kamni pK>U>k 7, Trebnje; Vladu Vrlinič, Kolodvorska 42, Črnomelj; Matija Novak, Velike Poljane 19, p. Ortnek; Rozalija Kozoglav, Tovarna zdravil KRKA, Novo mesto; Marica Ameršek, konfekcije LISCA, Sevnica; Anton Žniavčič, Bojsno 43, Globoko; Adolf Somrak, Maliovnik 31, Kočevje; Betka Brudar, Malo MraSevo 24, Pođbočije, in Stani ka Tajčman, Curile 6 pri Metliki.
26.545 izvodov
DOLENJSKEGA LISTA smo tiskali danes — to je nova redna naklada domačega pokrajinskega tednika. Od tega so dobili stalni naročniki 25.332 izvoda, v kolportažo smo poslali 1.073 izvodov, 140 izvodov pa je namenjenih za arhiv in za dokazne številke.
DOLENJSKI LIST

V "i- '
•• r;
>
■;
" ..-s-
• -V •
C



5'^
N ' ^	>

še devetim nerentabilnim progam se obeta ukinitev — Železnica hoče za nerentabilne proge regres, o dobičku na rentabilnih progah pa molči — Jugoslovani brez železnic? — Tovorni promet iz železnice na cesto, kar bo velika usluga turizmu — Še danes franc-jožefovska železnica — Občine in podjetja so zadnja, ki bi jih morala zaradi težav železnice boleti glava
»Višnjani, kam ste svojga polža djali?« »Za vleko smo železnic' ga prodali.«
Franc-Jožef-Prešeren
v let« 1966 so v Sloveniji ukinili več nerentabilnili železniških prog, v letu 1967 so predlagane za ukinitev še štiri proge, nadaljnjih pet prog pa je tudi tako nedonosnih, da jih čaka podobna usoda. Med temi petimi progami je tudi kočevska.
Združenje železniških transportnih podjetij v Ljubljani je za nerentabilne proge predlagalo naslednje:
—	da jim dotira republika (ali občine),
—	da jih prevzamejo gospodarske organizacije kot svoje industrijske tire ali
—	da te proge ukinejo in se ves tovorni promet usmeri na ceste.
Vse pa kaže, da je najres-nejSi zadnji predlog, saj že letos ukinili nekatere nedo-nosne proge, razen tega pa pravi načelo gos^podarske reforme, da naj vse, kar se sa-nx) ne more vzdrževati, propade.
Zelo resno predlagajo predstavniki 2TP, da bi nerenta-
bilne proge dotirale občine oziroma jih ada-ževcda podjetja, ki po progah prevažajo. Verjetno pa predstavniki ŽTP si žele ukinitev prog zato, da se zaradi dima in saj v predorih ne bi zastrupljali potniki Če bi bil namreč njihov predlog o dotiranju resen, potem bi morali po isti logiki sklicati tudi sestanek z občinami in podjetji, kjer so proge donosne, ter se z njimi pogovofiti, kako bodo skupno razdelili dobiček železnice!
Seveda pa so bile tudi da našnje nerentabilne proge nekoč donosne. Ne samo v časih Franca Jožefa, ampak tudi v gnili Jugoslaviji in precejšnjem obdobju nove Jugoslavije. Dobiček s teh prog je nekdo pobral, zato naj tisti, ki ga je dobil, te proge tudi danes rešuje. Zakaj bi zdaj proge dotirale občine ali podjetja, ki so ta dobiček pomagale ustvarjati (so plačevale železniške usluge), same pa takrat niso nič dobile?
Na železnici tudi pravijo.
da morajo gospodariti kot dobri gospodarji in nerentabilne proge ukiniti. 2e že, tovariši! Toda dobri gospodarji nimajo nerentabilnih obratov ali vsaj toliko ne! Dobri gospodarji ne bi naročili ne vem koliko različnih vlek, signalnih naprav, ne bi vozili 70 let z istimi lokomotivami itd. itd. Velika škoda bo, če bodo dobri gospodarji »zafurali« železnico, še večja pa, če bodo ti dobri gospodarji potem odšli na nove odgovorne položaje, kjer je tudi nekaj, če ne precej, podobnih gospodarjev.
■ Vs&' ičaže, da'bodb' (ali^^o" morda že) rentabilne le glavne proge, ki vozijo med vzhodnimi in zahodnimi državami skozi Jugoslavijo. Tako bodo, kot kaže, obstajale naše železnice ne zaradi nas. Jugcslova nov, ampak zaradi interesov drugih držav. Amerika nain je že dala 130 milijonov dolarjev kredita za (menda) modernizacijo glavnih, se pravi tan-zitnih prog.
Verjetno tudi glavne proge ne bodo dolgo rentabilne, če bodo ukinjene stranske oziroma nerentabilne. Malo je namreč verjetno, da bodo podjetja nalagala svoje tovore na tovornjake, jih pripeljala do glavne proge, naložila na vlak, potem na zadnji postaji spet z vlaka na tovornjake in prepeljala kupou. Verjetno bodo vozila kar s tovornjaki
do kupcev in bodo tako imele tudi glavne proge občutno manj prometa.
Na cesti se bo torej pojavila truma tovornjakov. Koliko štoode bodo naredili cestam, ni verjetno še nihče izračunal. Vse kaže, da so nekateri celo prepričani, da bodo tmjme tovornjakov na cesti napravile veliko uslugo našemu turizmu, ki ga hočemo čimbolj pospešiti. Tuji turisti se bodo lahko naučili vse o tovornjakih, posebno pa bodo lahko proučevali razne njihove vrste in njihovo trdoto ..
Pa vendar bi lahko imela železnica precej več potniškega in tovornega prometa tudi na nerentabilnih progah. Potniki, posebno starejši in starši z otroki, bi se raje vozili z vlaki, kot pogosto stali v avtobusih (včasih celo le na eni nogi). Vendar bi morali imeti vl^i le nekoliko večjo hitrost kot pr^ 70 leti, vba!ni''Vedi bi morali hiti prilagojeni željam potnikov, pa tudi za udobje bi moralo biti bolje poskrbljeno.
Tudi tovorni železniški promet bi moral iti s časom naprej. Ni pohvalno za železnico, če vagoni, kd pripeljejo blago iz inozemstva, tavajo včasih J4 dni no .Jugoslaviji, pireden pripeljejo, kamoo- bi morali. Pri nakladanju in razkladanju tovorov železniški delavci ne bi smeli delati tako, kot da imajo opravka z zelo močnim in odpornim že-leaom. Itd.
Kam pluje železnica in kakšna bo njena usoda, ne vemo. Verjetno pa je občine in delovne organizacije, ki uporabljajo nerentabilne proge, ne bodo vzdrževale.
JOŽE PBIMC
oh
U
k %
stsf

„Najljubše: živeti v

DO 5. JANUARJA:
2157 novih!
V zadnjih 9 dneh so nam številni sodelavci poslali še 272 novih naročnikov. Od 20. XI. 1986 do 5. I. 1967 smo potemtakem zbrali že 2.157 novih naročnikov DL. Več o tem na 6. str., stanje po občinah pa je takole:
BREŽICE:........175
ČRNOMELJ:.......188
KOČEVJE:........137
KRŠKO:.........178
METLIKA:........87
NOVO MESTO:......456
RIBNICA:........152
SEVNICA:........366
TREBNJE:.........200
Razne po.šte:.......181
Inozemstvo:........37
J
Franc Valentinčič z Broda pri Novem mestu bo juti"'
90-letnico življenja
Na Brodu bo jutri prazno, val Prane Valentinčič 90 let, kar se je rodil revnemu graj. skemu slugi na Igu pri Ljub. Ijani.
Franc je bi že zamlada ne. navadno bister, prikupen in živahen. Tak se je nekega dne odpeljal s poštno kočijo na Dolenjsko učit se za vrtnarja. Učil se je v kmetijski šoli na Grmu. Vrtnaril je v Treb. njem in Ljubljani, kot vrtnar, ski pomočnik pa se je vrnil na (Jrm in tu — sredi vrtnic, nageljnov, cinij, fuksij, po. tonk, ciklam, pelargonij in drugih žlahtnih cvetlic — do. čakal, da so ga, naprednega, predčasno upokojili. Vzgojil je nekaj generacij vrtnarjev, povesaal nešteto šopkov, kljub zaposlenosti pa je še vedno našel dovolj časa, da je bU reden dlan prostovoljnega ga.
silskega društva, vnet tekmo, valeč na sokolskih zletih (te, lovadil je .še pri 50 letih) in vseskozi mož naprednega mišljenja.
Kdo v Novem metitu in okolici ne pozna vrlega in kremenitega moža Franca Valentinčiča?
Danes uživa Valentinčičev oče zaslužen pokoj, ljubezen njegovih dragih pa mu je v visoki starosti najlepša uteha za prehojeno pot.
Nekaj dni pred praznikom se je v topli kuhinji, iz kate. re se vidi zelenkasta Krka med obraslima bregovoma, spominjal prijetnih trenutkov pravkar minulega silve. strovanja. Beseda mu je zaživela, kot bi govoril vsem osmim, Se živim hčeram in sinovom, ki so si spleUi dru.

MIRNA NOVOLETNA NOČ NA PORODNIŠKEM ODDELKU V BREŽICAH
!ček za Silvesirovo - deček za Novo leto
•režiški porodnišnici se je rodilo lani 437 deklic in 452 dečkov — "'^krat so zabeležili tudi rojstvo dvojčkov — Zadnja je rodila v ' 1966 Cilka Jazbec iz Podgorja, prva letos pa Pavfa Počkova z steca — Dolenjski list poklanja Pavli Počkovi hranilno knjižico z vlogo 10.000 S-din za njenega prvorojenca
porodniškem oddelku bolnišnice je minilo brez presenečenj. ® rojstvo v starem letu 31. decembra ob 17. 15 minut.
V je Cilka Jazbec iz % rodila krepkega deč-^ j® bil njen peti otrok. ^ je vsa nasmejana pni-kako je novoro-l^^rejela babica. Vzklik-'®- *Joj, etio leto prej k vojakom!« dogodku v sobo-je Cedila mirne
^čna« metoda ^ napolnitev "iske blagajne
občina Monoma-^^Isitto, ki šteje 6000 se je ziDašla v ia-*^bem finančnem po-^Njeni stroška so za presegla redne J®- Ker so propadli vsi ' bi na drug način ^ dodatnih sredstev, ^ iaredfvo fandmivo ^'^j bi ji popraAdla ^ bilanco: občinski f 6» sestavljajo pred-P vladnih strank, je na pji ©nogiasno sklenil, l^ma vključi v igro (! ®tar/e. V proračunu in namen določili vso-tedensko. Ta vsota P^unu zaznamovana p^videni stroški, dru-' pa nameravajo sred-^ ta namen vnesti v «1 kot redni izdatek.
£ občinske^ sveta niu tajniku'pdvef--i. da ^ redno iz-listke športne pro-pa stavnem listku se ^pisati poleg tajnika v^|^>skd predsednik, da do nespojazuma če bi občina kaj
drug občinski od-ta vpisan v delo-5^ objavljen na oglas-'	(»OBČAN«)
noč. Novo leto so pričakali v tej ustanovi brez hrupa, brez zdravic, vsak s svojimi tihimi željami za zdravjem in srečo.
Šele naslednji večer je pri-jokalo na svet prvo novoletno dete. Pa še temu se je preveč mudilo. Bil je sinček 19-letne Pavle Počkove in rodil se je prezgodaj. Dežurni zdravnik dr. Marko Pire je povedal, da so ga prepeljali v Ljubljano. Novorojenček bo moral asačeti življenje v inkubatorju. Mlada mamica pa goji eno samo veliko željo, da bi bdi njen prvorojenec zdrav in da bi ga kmalu imela v naročju. Te^co ji je brez njega in ves čas trepeče v strahu za življenje maloga Branka. To-varišdca Počkova je doma z Mosteca pri Brežicah. Zaposlena je T Dobovi, v obratu Belokranjske tekstilne industrije BETI. Marca bo minilo dve leti, odkar je bila sprejeta na delo. Tudi mož kna
službo v Dobovi, v podjetju za popravljanje železniških voz.
Obema materama, kd sta s porodom koi>čali oairoma začeli leto, so v bolnišnici zaželela vse dobro in ju obdarili. Prisrčnim novoletram željam se pridružuje tudi uredništvo našega tednika, mladi mamici Pavli Počkovi pa podarja za prvorojenca hranilno knjižico z začeto vlogo 10.000 starih dinarjev.
V porodnišndcd v Breacah so imeli prva dva dneva v letu še 5 novorojenčkov, samih dečkov. Sele 3. januarja se je rodila prva deklica. Pramarij dr. Anton Glusič je povedal, da so zabeležili predlanskim 812 rojstev, lani pa je njihovo število poraslo že na 889. Dečkov je bito med novorojenčki preteklega leta 452, deklic 437. Osemkrat so prišli na svet tudi dvojčki.
J. "nEPPET

Pavla Počkova z Mosteca je v brežiški porodnišnici prva rodila na dan Novega leta. Njej in sinku Branku želimo, da bi bila zdrava in zadovoljna. (Fo-to: Baškovič)
S sinom se je rodilo leto 1967









m
Štefka Tomažin s prvorojenčkom leta 1967 — sinkom Jožkom (Foto: M. Jakopec)
L .
7jema in odda-vaše želje
Novo leto 1967 se je rodilo pravzaprav poldrugo uro prej kot mali Jožko, ki ga je 1. januarja ob 1.30 uri p>ovUa Štefka Tomažin iz Radulje pri Raki. Ko se je mamica že spočila po porodu, smo ji v imenu Dolenjskega lista
lojem!"
k
'^Uarja, praznoval
i^fečo v drugih krajih, ^^gih deželah, t je rekel Valentinči.
krajšem premol. ^Ij pa sem vesel, da ^ v življenju izpolnila želja. Kar naravnost ^tera! Ta, da sem si .^^oj dom, tukaj, na da lahko z ženo ^ Iliru. Z ljudmi rad Ij .'^iru, želim pa, da (^^gi tako, da bi ne ^ prepirov, vojn ...« k ^ Vietnamu ...« 1^^ to. In veste, kaj t>a nimajo Ameri. i ji kaj iskati!« Ha robu Broda se [(Raselilo veselje. Va. ^emu očetu bodo ,^Utat. Kdo že? »Me. ,.^®ferle zmeraj pride.
čestitali in njej in sinčku zaželedi zdravja in screče v Novem letu.
Štefka Tomažin je tokrat rodila že tretjega sina. Ta. kole je pripovedoivala: »Z mo. žem sva se pred 14 dnevi po. govarjala o tem, kdaj bom rodila. Pa je rekel: ,Najbrž boš spet za praznike, ko je bUo do zdaj vedno tako!' Po. glejte, in je res! Tudi Jožko
Pet otrek zgerele
fteft otrok, starih od 12 do 16 let, je umrlo med požarom v neka hiši v revni četrtd New Yorka. Novoletno jelko je aajel plamen in povzročil požar. Oče in en sin sta preživela nesrečo in sta v bolnišnici.
li^^iji
tudi. Sinovi, hčere možje: I'renci Ko.
lar. Tone Seliškar, profesor Rado Torkar.«
Jubilantu so se zaiskrile oči, ko je izgovarjal ta ime. na. Kot nekoč, ko je skoraj štiri desetletja v šopke rezal ovetje in jih izročal za vese. Ije, žalost in smrt.
čestitkam, ki jih bo prejel, naj Franc Valentinčič prište. je tudi tole, ki mu jo kot svo. jemu rednemu bralcu od leta 1950 izroča DOLENJSKI LIST!
IVAN ZORAN
Nad dve leti sveža jajca
Znanstvenikom na poljedelskem kolegiju Comellove univerze v ZDA se je posrečilo iznajti način konservi-ranja jajc, da le-ta ostanejo nad dve leti sveža. To bo imelo velike posledice za ves svet zaradi čedalje večjih težav s transportom. Ta način konserviranja — podrobnosti o njem še niso znane — sestoji iz posebnega pakiranja jajc v p>opolnoma brezzrač-nem prostoru.
je prijokal na svet na praz. nik — prav na novega leta dan! Prvorojenca sem povila 2. maja, drugega sinka 29. no. vembra, na dan republike, t^ale pa danes, na novega leta dan! 2eleli smo si punč. ko, bo pa, kot vse kaže, s punčko pri naši hiši tako, kot sem možu že svetovala: ,Kar sam si jo najdi, pa ne takšno majhno, ki je za nad. lego pri hiši, kar odraslo si poišči!'« — šegavo pripove. dovanje Štefke Tomažin so porodnice v sobi — to si lahko mislite — spremljale s smehom ...
Zdaj pa še pregled prirast, ka v minulem letu: v novo. meški porodnišnici so zabe. ležili lani 1767 porodov; ro. dilo se je 938 fantov in 845 deklic, med njimi 16 dvojč. kov. Lani ni na porodu umrla nobena mati.
Na starega leta dan se je rodilo 5 otrok (4 dečki in 1 deklica). Zadnja v letu 1966 je rodila Marija štefančič iz Svibnika pri Črnomlju de. klico, na novega leta dan pa se je rodilo 7 otrok: 3 dekli, ce in 4 dečki.
Vsem iz srca želimo: SREC. NO NOVO LETO 1967 in SREČNO ŽIVLJENJE!
Albert Speer: zavezniki so podaljšali drugo svetovno vojno
Vojni zločinec in bivši nacistični minister za oborožitev Albert Speer je te dni izjavil v Hamburgu, »da je slaba zavezniška strategija bombardiranja, posebno pa britanskega Kraljevega vojnega letalstva, podaljšala drugo svetovno vojno.«
Speer, ki je po dvajsetletnem zaporu v Spandauu prišel na svobodo 1. oktobra letos, trdi v zahodnonemškem ilustriranem listu »Der Spie-gel«, da bi lahko britansko letalstvo »knokavtiralo« jeklarsko industrijo nacistične Nemčije, samo če bi po bombardiranju jezu »Moehne« leta 1943 nadaljevalo z bombardiranjem drugih jezov v Nemčiji. Na ta način bi bilo onemogočeno dovajati vodo jeklarnam v Ruhru, s tem pa bi bila prekinjena kakršna koli proizvodnja jekla.
Takšna zavezniška taktika, zatrjuje Speer, nam je omogočila, da smo se svoječasno hitro opomogli in nadaljevali .s proizvodnjo vojnega ma-^iala.
SVETOVNI ZNANSTVENIKI GOVORE
T udi rak bo premagan!
1. NADALJEVANJE
»PREVARA« RAKA
Izpopolnjujoč svoja c^>ažanja, prof. Halpem zatrjuje, da je ta način zanimiv tudi s teoretičnega stališča in da bi ga bilo dobro prenesti tudi na človeka. Veliko obetajočo možnost vidi v tem, da bi kancerozne celice lahko prevarali s podtaknjenjem snovi, ki so po kemični strukturi zelo podobne, niso pa hranljive, ker nimajo odgovarjajočih tenci-mov.
Takšne snovi, ki jih imenujejo antimetabolične, uporabljajo že v več zdravilih, katerih število stalno narašča. One preprečujejo razmnoževanje rakavih celic in včasih povzročajo njihovo izginjanje.
Francoski znanstvenik pričakuje od prihodnosti nov^ rezultatov v odkrivanju še bolj učinkovitih antimetabolič-nih zdravil.
ANKETA Z MILIJONOM LJUDI
Ta francoski znanstvenik je pred kratkim izjavil nekemu angleškemu listu, da je skrivnost zmage nad rakom zelo enostavna: treba ga je samo odkriti in pravočasno zdraviti.
Potrebno pa je poznati nekatera osnovna dejstva in jih izkoristiti. Ameriško združenja za raziskovanje r^a, ki končuje obsežno študijo o preprečevanju te bolezni, je z anketo zajelo več kot milijon ljudi. Prvi rezultati šestletnega, študijskega raziskovanja so pokazali, da je samo 20 odstotkov mož in žena opazilo kri v svoji vodi in blatu. Statističrii podatki o raku, ki so jih zbrali od 10.000 bolnikov po ameriških bolnišnicah, kažejo, da se zaradi nepravočasne zdravniške pomoči možnosti za ozdravljenje zmanjšujejo za polovico.
Neka ameriška klinika je v letih 1957—1965 pregledala nad 60.000 bolnikov in odkrila osem tisoč simptomov raka. Med njimi so razni polipi, belkaste odebeline na ustnicah, jeziku in ušesni duplini, krvavitve po menstruaciji in hri-pavost.
DRAGO PLAČANA SRAMEŽLJIVOST
Medicinski strokovnjaki vedno opozarjajo na slabo navado velikega števila državljanov, da so pretirano sramežljivi in odklanjajo natančen zdravniški pregled. To se nanaša predvsem na pregled kože, kar se lahko konča tragično, kajti pravočasno odkriti rak na koži v 90 odstotkih primerov ozdravimo.
Ta~ sramežljivost je še toliko bolj tragična pri ženah, ker onemogoča, da bi pravočasiio odkrili r£ika na dojkah in spolnih organih. Podobno se dogaja tudi pri moških, ki često bolehajo za rakom na prostati. Otipavanje prostate je neprijetno, vendar ni zvezano z bolečinami. Medtem pa je čedalje večjega pomena pregled prostate s prstom, posebno pri moških nad 50 leti starosti, kajti opazili so, da ima 46 odst. obolenj prostate vse pogoje za raka.
Prav tako so opazili, da v več kot 90 odst. primerov tumorja na prsih, rakavega ali nerakavega značaja, odkrijejo žene same. Zdravniki lahko dajo ženam praktična navodila v tem pogledu, in tiste, ki se jih drže, lahko do-žive visoko starost.
IZKUŠNJE S KEMIČNO TERAPIJO
Sovjetsiki znanstvendk prof. Larionov in nj^ov francoski kol^a Halpem pravita, da so se v zadnjih časih odkrile nove možnosti za uporabo kemične terapije, v prvi vrsti kot dopolnitev kirurškega posega ali obsevanja.
Vendar po mnenju Larionova taki kemični preparati še ne predstavljajo učinkovitega zdravila v vseh primerih, ker učinkujejo samo na nekatere tumorje kakor tudi zmanjšujejo bolečine, ki jih povzroča rak. Navaja vrsto zdravil proti raku, kot so embichin, olorambucil, dopan, sarcolizin, metotrexait in druga.

. .v ^

Eden izmed letošnjih Nobelovih nagrajencev, ameriški profesor Peyton Rouk, znan učenjak v medicini in fiziologiji. Ze 1910. je odkril viruse, ki izzivajo nastanek tumorjev. — Na desni: znameniti francoski učenjak, akademik Bernard Halpem, katerega dela o imunoloiiji pred tumorji Mlove po vsem svetu
Poziv za sodelovanje pri gradnji stanovanj
Trebanjsko stanovanjsko podjetje, ki ima v upravljanju 37 stanovanjskih zgradb z 200 stanovanji in 31 poslovnimi prostori, poziva k združevanju sredstev pri gradnji stanovanj. Pokazalo se je namreč, da je z ukinitvijo stanovanjskih skladov denar, ki se v manjših podjetjih zbira za stanovanja, tako razdrobljen, da je gradnja zaradi tega v precejšnjem zastoju. Zato bo potrebno v letu 1967 na osnovi dogovora delovnih organizacij, stanovanjskega podjetja, občine in banke pripraviti skupep program izkoriščanja združenih sredstev in več vlagati v blokovno gradnjo, ki mora biti cenejša kot zasebna. Ce si bo stanovanjsko podjetje zagotovilo več stanovanj in poslovnih prostorov, se bodo zmanjšali tudi režijski stroški za eno stanovfinje, ki znašajo zdaj, ko ima podjetje dva stalno in enega honorarno zaposlenega, 20,6 odst. od pobranih stanarin in najem, nin.
Močvirja po ortneških logeh
Odkar je skozi Ortneik stekla ix)iva asfaltna cesta, so travniki ob cesti v vsakem dežju poplaivljend. Material, fci je ostad še od gradnje ceste, preprečuje normalen odtok vode. Neprestana zaznoč-virjenost je uničila že skoraj vso travo.
Nekateri so predlagali, naj bi ob potoku 2Jastava nasadili vrbe ali topode, ki bi vsrkavali odvečno vl^o. TopoSe bi raeen tega lahko uporabljali tudi za pridobivanje cehrioze.
Ij
130 udeležencev v Brežicah
Dobrnič: o izobraževanju kmečkih fantov in deklet
Na občinskem odboru SZOL v Trebnjem sodijo, da je bila ena naijholj plodnih konferenc v Dobmiču. 11. decembra se je naimireč zbralo v družbeni sobi čez 90 ljudi ali vsak peti član organizacije, ki se je pred kratkim pomnožila še za 40 pripadnikov. To je prav gotovo rel^orden obisk.
Na shodu so ljudje zahtevali, naj bi kmetijska zadruga več naredila za njihov napredek, za kar bi bU potreben skupen sestanek obeh strani. OpiOBOrili so na zanemarjen-izobraževanje mladih kmečkih sinov in deklet; obnovit; bi bilo treba nekdanje gospodinjske tečaje, ki bi lahko veliko iKMnagali bodv>^im gospodinjam. Obravnavala so tudi delo krajevnih skupnosti, izvalili 15-članski odbor, za predsednika pa izbrali Bernarda Jarca.
Velika Loka: čimprej bi radi sejmišče
Ena izmed pomembnih točk konference krajevne organizacije SZDL, ki je bila v soboto, 3. decembra, je bila zahteva tamkajšnjih prebivalcev, da bi čimprej dobili sejmišče, kjer bi kmetje lahko nakupovali in prodajali predvsem plemensko živino. Po njihovih ugotovitvah zadružni dogoni namreč ne morejo nadomestiti nekdanjih sejmov plemenske živine, zato se že dalj časa zavzemajo za to, da bi bili sejmi za Temeniško dolino na Veliki Loki, tako kot so za Mirensko dolino v Mokronogu.
V petek zvečer, 23. decembra, se je p>o drugem sklicanju krajevne konference SZDL v dvorani doma JLA v Brežicah zbralo 130 ljudi. Predsednik krajevnega odbora Janez Pimat je prebral poročilo, v katerem je obiskovalce tudi seznanil z voMtvami v predstavniške organe, šele potean, ko so izbrali 17-član-ski odbor in izvolili 10 delegatov za občinsko konferenco, se je razmahnila prava razprava, ki je pokazala na vrsto komunalnih problemov.
TREBANJSKE IVERI
■	SPET PET GOSTILN. Tova-riS DmovSek Je vzel v zalnip znano Springerjevo gostilno v Trebnjem in jo za novo leto odprl. Tako Ima simo Trebnje po nekaj mesecih spet pet gostiln, t bližnjih zaselkih pa so še Štiri.
■	ZAENKRAT NI SE NIC z novim kinoprojektorjem. Preveč smo se veselili novega sodobnega kinoprojektorja, ki ga Je uprava kina v Trebnjem kupila s prispevkom republiškega sklada za pospeševanje kinematografije, čeprav je uprava denar že dobila in plačala aparaturo, bo treba na projektor čakati Se do avgusta, kot so povedali v ISKRI. Do takrat imajo namreč vse projektorje že razprodane.
■	SAMO DO 10. JANUARJA se Se lahko prijavite za izlet v Celovec na ogled letoSnje dunajske drsalne revije. Prevoz z avtobusom iz Trebnjega, ki ga bo organiziral KOMPAS, bo stal v obe smeri 96 N din za eno osebo.
NovomeSf^ kronika
■	NOVULETNECIA PRAZNUVA. NJA Je sicer že konec, okrasje I>a Je Se ostalo. Več trgovin Je presenetilo potroSnike z znižanimi cenami, pekarija pa se Je potrudila, da Je po praznikih spet uredila prodajo kruha, ki ga Je pred Silvestrom večkrat zmanjkalo. Marsikje so Se vidne posledice delovanja preveč razgretih veseljakov, ki so Jim bile v prazničnih dneh napoti mnoge oglasne table in podobno . . .
■	ODBOR ZA PRIPRAVO referenduma za novo Solo Ima polne roke dela. Te dni Je izdal več Trst propagandnega materiala za volivce na območju novomeSke krajevne skupnosti, v kratkem pa bo poskrbel za prostore, t kate rih bodo referendum (15, januarja) izvedli
■	Z NOVIM LETOM so nekatera novomeška gostiSča dvicnila cene hladnim in toplim pijačam. Hotel Metropol je podražil lur-Sko kavo za deset starih dinarjev, črno vino pa za sto starih dinarjev, tako da ga točijo v točilnici po 700, v restavraciji po 800 In v kavami po 900 starih dinarjev liter. Nekatere pijače je podražila tudi kavama CJenter. Iz hotela Kandila so .sporočili, da Se niso
razpriivl'"i| o noflrn'>Hvah.
Prijave zbira Milena Bukovec, usli^benka kmetijske zadruge Trebnje.
■	NOVA GOSTILNA se dobro uveljavlja. Velik in lep lepak je Trebanjce vabil rta silvestrovanje v Cugljevo gostilno na Odrgi m je obetal dobro pijačo, hrano in veselo zabavo. Obiskovalci pravijo, da je obljubo tudi izpolnil.
■	ČEPRAV SO NOVOLETNE JELKE na Številnih krajih krasile za novoletne praznike Trebnje, Jih je gozdarjem precej ostalo, saj jih Je pred upravnim poslopjem gozduskega obrata še lep kup prelei^ novo leto.
■	ODKAR JE ZBOLEL dolgoletni trebanjski zdravnik dr. Pavlin, imajo prebivalci precejSnje težave. Kadar dežura mirenski zdravnik tudi za trebanjski zdravstveni dom, morajo ljudje klicati po pomoč na Mimo, ker zdravnik pač ne more biti hkrati na dveh koncih.
■	»VSE PRAV PRIDE!« si je najbrž, nič hudega sluteč, mislil malce okajeni gost za omizjem kavarne Center t sredo dopoldne in iztresel med družbo takole geslo: »Lan' je velalu Hokej 66, letos pa JokeJ 67!« Pa ga Je eden hitro zavrnil: »TI boS že Jokal, če boš vse leto takole nadelan!«
■	GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Marija Derganc iz Vol-čičeve ulice — deklico, Katica Jurečič X Mestnih njiv, blok 7 — Georga, Zinka SlacUč z Mestnih njiv, blok 4 — dečka.
Potujoči kino Novo mesto
bo predvajal angleški film »Nezadržni«, in sicer:
7.	1, na Dvoru ob 19. uri;
8.	1. V Beli cerkvi ob 16. uri;
8.	1. na Malem Slatniku ob 19. uri;
9.	1. v Brusnicah ob 19.
uri;
11. 1. na UrSnih »elih ob
19. uri.
Prvič silvestrovanje v gasilskem domu v Loki
Dedek Mraz je letos bogato obdaril šo^ke in predšolske otroke v Loki teo" oslkrbovance v domu počitka, za darila pa so prispevali občinska skuj)-ščina, sindikat, DPM in občinski odbor RK.
Marljivi g^Hci z Brega so letos prvič priredili sU-vestrovanje v novem gasilskem domu, ki se ^ je tideležilo toliko ljudi, da je bUa dvorana premajhna, počutje pa zaradi t^ga nič slabše. Dobiček prireditve so organizatorji namenili za nakup notranje opreme doma.
Prisrčno novoletno vzdušje v domu na Impoljci
v petek, 30. decembra do. poldne, je skrbniško osebje doma na Impoljci prijetno presenetilo svoje oskrbovan, ce. Prostorna in svetla jedil, niča je bila pravljično okra. šena, na mizah so bila raz. vrščena darila, ob njih pa so stale prižgane svečke. Ob pol enajstih se je pripeljal iz sev. niške osnovne šole dedek Mraz v spremstvu palčkov, snežink, zajčkov in medved, ka. Tudi dveh harmonikarjev in mlade kitaristke ni manj. kalo. Dedek Mraz je oskrbo, vance vljudno nagovoril, malčki pa so zap>eli in zaple. sali, da so bili navzoči tako vzradoščeni, da se je marši, komu utrnila solza ob pogle. du na mladež. S svojim spremstvom je dedek Mraz obiskal tudi oskrbovance, ki morajo ležati v posteljah, in je imel za vsakega toplo be. sedo, na koncu i>a se je z nji. mi še fotografiral. Obdaroval je tudi otroke članov kolek. tivB doma, ki so z oskrbovan, ci povezani v eno veliko dru. žino in žive v dobrih medse, bojnih odnosih.
S. Sk.
Vsak otrok dobil 3000 dinarjev
Kolektiv belokranjske trtkotažne industrije BETI je tudi letos za novo leto obdaril otroke svojih zar poslenih. Vsem predšolskim otrokom in šolarjem v osnovnih šolah, katerih starši so zaposleni v BETI, so podarili hranilne knjižice z vlogo 3.000 dinarjev.
Po papir morajo v Novo mesto
Nad iabiro in založenost-jo v prodajalni Mladinske knjige v Metliki se ljudje precej pritožujejo. Ne samo to, da pred prazniki kak dan sploh ni dobiti čestitk, večkrat zmanjka celo strojepisnega papirja in ovojffiic. Delovne organizacije in ustanove ne morejo čakati nekaj dixi, da bi nabavili novo zalogo, zato jim ne kaže drugega kot iti z avtomobilom po papir v Novo mesto ali Cmotnelj, kjer tega blaga nikdar ne zmanjka. Pred dnevi so morali v Novo mesto ttidi po korektumi Ink...
nepravilnosti v nekaterih lokalih in podobno. Nedoločena razprava in slabd obisk sta dokaz dokaj šnje nedelavnosti krajevne organizacije, kar obvezuje novd odbor, da bo v letu 1967 prdizadevnejši.
Delaven mladinski aktiv v Brežicah
Ni še dolgo tega, odkar je občanskemu komiteju 2MS uspelo znova oživiti mestni aktiv v Brežicah. Tako se zxia(j mladina pogosteje sestaja v klubu, kjer ima na voljo revije, šah, t^ievizijsiki in radijska sprejemnik. V začetku decembra so se niladi udeležili tudi dvodnevnega izleta z avtobusom v Pulo. Pred kratkim je aktiv priredil akade-mioo v počastitev dneva JLA, ta ^»1" pa so prebrali tudi tri najboljše naloge areapisne-ga natečaja z naslovom Dušan Kveder v NQB, za teen pa so osmim najiboljšim učencem podelili knjdžaie nar grade.
Dedek Mraz obiskal otroke na Prevolah
Kot druge otroke po Dolenjsiki je tudi učence za novo loto obiskai dedek Mraz. Pripeljal se je z vozom v spremstvu snežink ter ob zvokih harmonike in kitare. Otroca so bili zelo presenečeni, saj je bil prihod prav veli^^-sten. Po toplem kramljanju z otroki jim je razdelil kolektivna darila za šport in razvedrilo ter nekaj poslastic. Učenci 7. in 8. razreda so pripravili majhno i>ojedino in vsi smo se lepo počutili ob tem otroškem prazaiiku.
Ob tej priložnosti se toplo zahvaljujemo KZ Žužemberk, ki nam je omogočilo obdaritev, iskrena hvala pa tvidi prebivalcem našega kraja, ki so nam pomagali pri pripravah. Otroci Suhe krajine že sedaj želijo, da bi jih dedek Mraz obiskal tudi prihodnje leto. ADI PINTAR
Turistično društvo tudi v Cerkljah
11. decanbra so v Cerkljah ustanovili turistično društvo za območje Krke od Boršta do meje s krško občino. Prireditelji pustovanja se bodo pridružili karnevalski sekciji dništva, ki ima vse možnosti za delo.
Priznanja Dobovčankam
Društvo prijateljev mladine v Dobovi je eno najdelav-nejtših v občini. Letos skoraj ni bilo pirireditve, pri kateri člani društva niso sodelovali: Z vso vnemo so se vključili v občinsTd tekmovalni program. Odlično soor-ganizl^i novoletno jelko, sprejem cicibanov v pionirske vrste, sprejem pionirjev v Zvezo mladine, kurirčkovo pošto, prireditev za praasnik žena, letovamje otrok in delo v šolsiki kuhinji. Naj.bolj požrtvovalne članice drušitva Terezija Kramer, CiUca Rada-novič, Marija Polovič, Milka Deržič. Anica Rogovič, Roa»-lija Cvetkovič, Helena Vo-grin in Nada Novak so dotoi te priznan,!« na občnem abo-ru društva.
Program za Veliko Piano
Predsedstvo občinskega sve. ta ZKPO v Brežicah je 23. de. cembra obravnavalo poročila predsednika in vodij sosve. tov za občni zbor, ki Ik> v prvi polovici januarja. Se stavili bodo Se program za gostovanje v Veliki Plani, s činrier bodo vrnili obisk kulturnikom iz bratske srb. ske občine. Na seji so obrav. navali tudi udeležbo na režir. serskem tečaju, predlog za novi predračun in podobna vpra.'innja.
»Pozna korajža« še enkrat moralno obsojena
Na nedavnem sestanku krajevne organizacije združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Mokronogu so udeleženci ostro obsodili nesranmo izzivanje bratov Janežičev iz Brune vasi Brata sta 13. novembra v gostilni Deu hotela »obračunati« s 100-odstotnim invalidom Francem Kolencem iz Novega mesta, češ da je v povojnih letih pobiral žito za obvezno oddajo, čeprav je bila v takratnih hudih časih dolžnost vsakega kmetovalca, da je oddal del kmetijskih pridelkov. Kot smo obveščeni, je vsa zadeva že tudi pri sodmku za prekrške v Trebnjem in bomo o tem še poročali.
i
Speča podružnica Izseljenske matice
Za 26. december je bil pri obč. odboru SZDL v Brežicah najpovedan sestanek podružnice Slovensike izseljenske mar tiče. To je bdi tudi prvi sestanek odbor- podružnice. Prisostvovala mu je <predseidnica Slovenske iaseljenske matice tov. Zima Vrščajeva. Zanimala se je za stike z izseljenci, za prireditve in druge načrte v mednarodnem turističnem letu in druga vprašanja.
Odgovorov ji prisotni niso mogli dati, saj v občini do sedaj o vpiašanjih niso veliko razmiSljtili. Podružnica je obstajala le na pajurju in niti nima pregleda nad številom izseljencev s tega območja. Tuddstična zveza 1» tudi čeika z načrti za 1967. leto, ker v občinskem proračvmu najbrž ne bo več imela mesta.
Na sestanku so se dogovorili, da bo odbor podružnice sloišaA s posredovanjem sorodnikov izseljencev ter ob podpori lokalnega tednika in radia razširiti slovenski tisk med staro generacijo tukajš-rnjdh ljudi v tnijini.
Kočevje: prekopavanje samo pozimi
Novo kočevsko pokopališče je odprto, zato na starem ne bo nihče več pokopan. Neka. teri občani pa žele prenesti svojce iz starega na novo po. kopališče, vendar ne vedo, če je prekop dovoljen.
Pozanimali smo se pri sa. nitami inšpekciji, kjer smo zvedeli, da je prekop iz sta. rega na novo pokopališče mc^oč, vendar le s posetmim dovoljenjem oddelka za sploš. ne in družbene službe pri občinski skupščini. Razen te. ga bo prekop dovoljen v glav. nem le v hladnem letnem obdobju, se pravi pozimi in zgodaj spomladi.
Prekope bo opravljal Po. grebni zavod Kočevje, kjer dobe zainteresirani občani tu. di vsa druga pojasnila v ave. zi s prekopavanjem.
Ribnica:
hvala za pozornost!
Kmetijsi^a zadruga v Ribnica je za novo leto obdarovala vse svoje upokojence. Darila simo prejeli s prijetno zavestjo, da so se nas spet spomni-li sodelavci, ki so še v službi. Za to pozornost smo hvaležni tovarišu direktorju, delavskemu svetu, sindi'kalni podružnici in kolektivu.
UPOKOJENCI KZ RIBNICA
Odprte seje ribniških upokojencev
Tjtni je druStvo upokojencev la Ribnice začelo seznanjati svoje člane s' problemi in akcijami društva na alprtih sejah. L«tos je bila prva	seja v Prigorid, ki se
Je je udeležilo 40 članov društva. Na seji so razp(ravljaJi o fffoblemih dru^venega življenja, rekreacije, o društvenem praporu, plačevanju članarine, o stanovanjskiii kreditih in Se in še. Posebno pozornost so posvetili akciji za pridobitev klubskega prostora in sklenili, da je treba občinski skupSčini v Ribnici poslati resolucijo za čim prejšnjo rešitev tega problema. Na seji so sklenili, da bo vsak upokojenec prispeval po 2 ND za društveni prapor.
Po podobnih sejah v Grčaricah In Dolenjih Lazih bo imelo društvo upokojencev letno konferenco v Ribnici.	U
DROBNE IZ KOČEVJA
m SPET JE LETO MIMO. Lani smo T naši rubriki marsikaj pohvalili, marsikaj pograjali, pa opozarjali in spodbujali. Veliko je bilo upoštevanega, veliko ne. z rubriko bomo nadaljevali tudi v letu 1967, ^bralcem pa 8elimo obilo zadovoljstva in uspehov!
■	DEDEK MRAZ V KOČEVJU je Sel skozi burne sestanke in razmišljanja družbenih delavcev. Integracija ga ni ganila, čeprav so ga družbeni dejavniki k temu nagovarjali. Oprijel se jo željo samoupravljavcev in odšel v podjetja in ustanove. Po vsem mestu ni bilo nobene jelke, ker so z lansiclh izmaknili več kot 200 raznobarvnih žarnic. V podjetjih je dal dedek Mraz to, kar je omogočila rentabilnost delovne organizacije. — Sicer pa: povsod je imel dedek Mraz popust, le v Kočevju ne. Tu je monopol trgovine tako trden, da se na potrošnike ni treba ozirati. Kar sta »bliže« Trst In Ljubljana (zaradi asfaltne ceste), pa si potrošniki ne belijo glav . ..
■	ZA PRAZNOVANJE starega leta smo se v Kočevju odločili za strogo decentralizacijo. Skupne prireditve nI bilo, ker ni bilo nikogar, da bi jo organiziral. Praznovanje je bilo kar pod geslom »za dobro pijačo In Jedačo poskrbljeno« in prepuščeno gostincem. Začelo se je v redu. Cim bliže pa je bila polnoč, tem hitreje se je pričenjalo... V gostišču, ki nosi ime pogorja, so
je izvojevalo toliko bitk 23a tovarištvo, da gostje niso zdržati. Dogajanje Je obogatil žvenket šip in steklenih posod. Lasati ponočnjaki so se tokrat znesli nad smetnjaki in košaricami za smeti v mestu. Neki navdušeni nogometaš, ki na igrišču ta čas ni imel občinstva, je našel zadoščenje in podporo razgretih gostov kar v gostišču. CtostJe so so predramili le spet ob trušču razbite steklenlne. Mnogi so se zabavali tako, da so čečkali po hišnih fasadah in plotlh. Ta novi kulturni izbruh v Kočevju sicer ni pogosten, vendar dovolj nazorno kaže vzgojo nekaterih mladincev. — Direndaj se Je polegel šele v sredo, ko je novoletna barka nasedla na čeri praznih žepov.
Na Vehkem Kamnu so praznovali
Pred novim letom je Ivan Simoiičič odpirl novo gostilno na Velikem Kamnu. Novo urejeni prostori so privabili aa Silvesitrovo mnogo gostov.
Na Velikem kamnu sta adaj dve gostilni, ki bosta po mnenju vaščanov poslovali zaradi konkurence ^Ijše in oenoiše.
DROBNE s SENOVEGA
■	SOLE NA .SENOVEM, V C^ORNJICM LESKOVCU IN KO-PRIVNICI so od rudnika in sindikalne podružnice rudarjev dobile 1800 N din skupne pomoči za praznovanje dedka Mraza. Ru darjl so pomoč nakazali preko krškega društva prijateljev mladine, ki je tudi prispevalo nekaj denarja.
■	UPRAVNI ODBOR SINDIKATA RUDARJEV je na zadnji .seji razpravljal o zaključnom računu sindikalnega poCltnlSkeRa doma v Vrsarju in ga potrdil. l«ta 1966 .so imeli 21.000 N din za regres. Izkoristilo pa ga Je 133 članov kolektiva In svolcev. Rudarji na
meravajo dom v Vrsarju temeljito popraviti ali pa prodati, čo za dom ne bi bilo več zanimanja.
■	ti OTROK BORCEV s senoT-skega območja je lani dobivalo redno Studijsko pomoč, štirj« otroci pa so pomoč dobili le enkrat v vsem letu. tJpoštevatl bi morali tudi člane družin, ki imajo nad 1000 N din dohodka, pa na enega člana ne pride več kot 200 N din
■	29. »ECEMItllA so vno< ike rudarje tretjič o«pill proti gripi. Sredstva je prispeval rudnik, da bi zaščitil člane ko1ektlv:» nred mno*lčntni obolen'f>m
12
UOLENJSKl LIST	Št. 1 (876)



•* ■ i?	' ^\ 'c>




Najpomembnejša gra^a v krški občini navzlic zgodnji zimi kar napreduje. Betonska plošča na cestišču novega mostu čez Savo v Krškem je že narejena. (Foto: Vili Videnič)
Kočevje; najprej dokončati šolo
v občini Kočevje so letos da in komunalne dejavnosti, predvideli več investicij na Na prvem mestu je nadaljje-področju družbenega staodair- vanje gradnje nove šolie. Med
S SEJE SVETA ZA TELESNO KULTURO V KOČ5EVJU
Kako bo pa letos?
Kočevski svei za telesno kulturo Je imel pred kratkim sadnjo sejo v letu 1966, na kateri so pregledali, kako Je bil porabljen denar, namenjen za telesnokulturno dejavnost, In kako so društva uresničila sprejete programe.
Iz izčrpnih poročil in podatkov, ki sta Jih pripravili občinska zveza za telesno kulturo in uprava doma, se da ugotoviti, da so z dobljenim denarjem dobro gospodarili, kar dokazujejo tudi uspehi društev. V beroče bo po trebno več sodelovati z drugi mi sveti skupččine in z mladinskimi vodstvi, bolj pa bo potrebno skrbeti tudi za šolska športna društva. Da bo morala tesnokultuma dejavnost končno dobiti pravo mesto, zahtevajo tudi porazni podatki o zdravstvenem stanju mladine, kar je posledica lepravilne ocene potreb po skladnem telesnem in dušev nem razvoju otrok
V letu 1967 bo zaradi ome jevanja občinskega proračuna potrebno skrajno smotrno Iz-
koristiti denar, namenjen telesni kulturi. Občinska zveza bo morala v tej smeri vplivati na društva, pri čemer bo treba proučiti, če Je tolikšno število športnih panog v danih razmerah sploh smotrno. Gotovo je treba z vso vnemo podpirati temeljno vadbo, atraktivne športe pa morajo v večji meri pK}dpirati tisti, ki jih želijo. Skrb za rekreacijo bi morala prevzeti podjetja
V tem letu se bomo morali spoprijeti z marsikaterimi vpr^anji, ki smo jih do zdaj inpstavno obšli, in to večkrat na škodo ene ali druge športne dejavnosti. To se je dogajalo tudi pod pritiskom nedoslednih ljubiteljev športa ali njegovih pasivnih pripadnikov, ki so vedno trdili, da so ljudje potrebni športnega razvedrila, kako bomo športni delavci to zmogli, pa jih ni zanimalo. Veliko t^je Je namreč delo v klubih in društvih, kakor pa ob nedeljah na športnih igriščih bodriti in žvižgati.
A. ARKO
iiiiuiuiuoiiiuiiiiiPiiiiiuuiiiimi)iioiiiniuiHmii!mimiuiiiiiiinitiiiniiiiiiiiiuiiiiHiiixiiiiiiiiiiiiiiiiiii!inM
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Pretekli mesec so darovali kri na novomefiki transfuzUski postaji: Aleksander Zupan, Anton Luzar, Alojs Smuk, Martin Skufca, Danica Baškovec, AIoJi VrtačK, Alojz Pavlin, Lucjan Roje, Vid Kastellc, Ivan Sraml, Andrej Prime, Martin Brat ko\i£, Anton Globokar in Alo^ Gazvoda, člani kol^tlva IMV Novo mesto; Anton Gregorčič, klepar iz Bršlina; Jože Surla, član kolektiva Cestno podjetje, Novo mosto; Jože 2ura, član kolektiva kmetijske zadruge Novo mesto; Ana Mikec, članico kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Vinko Kapler, posestnik iz Zavineka; Ivan Tiirk, Uan kolektiva GO Podtum, Jožica Robek, gospodinja is Dobruške vasi; Jožefa Bregar, gospodinja iz Hudenja; Alojzih Rifelj, go^x>dinja iz Cešnjlc; Marjeta Pečnik, članica kolektiva hotel Grad Otočec; Ivan Bobič, kolar iz Klevevža; Jožefa Rifelj, gospodinja iz Cešnjlc; Rozallja Košljar, gospodinja iz Cešnjlc; Anton Kraševec, posestnik iz Jelš; Uoit Mlkec, član kolektiva EDoJač, Novo mesto; Janez Novak, i Vrha pii Pahi; Jože Svirt, delavec li Jelš; Julka Komljanec, gospodinja iz Osrečja; Ivanka Bregar, delavka iz Goriške vasi; Kristina fUm, go^>odlnja iz Gor^e vasi; Pepca Baje, gospodinja iz Goriške vad; Alojz Antončič, Slon kolektiva Medobčinske zavarovalnice Novo mesto; Roman Cclcnnik, član kolektiva osnovne šole Skocjan; Cveta Eršte, gospodinja z Otočca; Franc Šinkovec, delavec iz Zaloga; t'rano Vene, posestnik iz Dolenje vasi; Prane Jcnic, posestnik Iz Goriške vasi; Marija Dragan, gospodinja Iz Golobinje-ka; Anica Gornik, delavka iz Grmovelj; Francka Povše, delavka tz Zagrada; Stanko Povfie, delavec Iz Bele cerkve; Mari-ia Redek, delavka tz EClenovika; Pepca (iniden, delavka iz Goriške vasi: Ivan Kunstl, posestnik iz Klenovika; Zane Povše, dolavec Iz Zagrada; Anton Praznik, posestnik iz Gr movclj; Alojz Rodič, posestnik iz Osrečja; Ivan Banič, posestnik iz Dobruške vasi; Ivan Vrček, posestnik iz Grmovelj; Alojz Ilrovat, posestnik Iz Osrečja; Slavko Lindič, delavec iz Stare vasi; Vinko Pcvec, delavec Iz HrastulJ; Martin Peter-lin, delavec iz Zaloga in Anica Prtrrlin. gospodinja iz Zaloga.
Pavfi Golob član kolektiva Iskra, Novo mesto; Joic Pt'čjak tn 1'Vanc lirnvat, člana kolektiva Novoteks, Novo mesto; Marija CcrniC. gospodinja Iz Podgore; Marija Mrgole, gospo^nja z Brega; Mirko Stupica, Pavla Hribar., Rafael Ilrovat in Draga UrSlč. Člani kolektiva Iskra, Žužemberk; lože Fric In Franc Mum, člana kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Aloji Cajnko iz Dimnikarskega podjetja, 2u-iemberk; Martina Likar In Danijela Dular, članici kolektiva kmetijske zadruge Žužemberk; Julijana Ilrovat. gospodinja z Rebri: Marija Nose, gopodlnja z Rebri; Jože Vovk, posestxiik Iz Zafare; Slavka ftkrboc, gospodinja iz Žužemberka; Karme-Ia Ozinirk, članica kolektiva zdravstvene postaje Zutem-berk: Jože Rus član kolektiva Litostroj, Ljubljana; Vera Veliovec, upokojenka Iz Žužemberka, In .lože JemeJi^C. loro-lač Iz Žužemberk«
...................................................................................................................
važnejšimi pe so še: nadaljnje urejanje Rinže, nadaljevanje gradnje kanalizacije na levem bregu Rinže, preoiredi-terv Tomšičeive ceste (v makadamsko), komimalno ureja-n(fe iuyvih M*o:via.in-iVi okolišev, izgradnja pločnika od avtobusne postaje do Kovinarja, izgradnja javn^a stranišča, urejanje reikreacijsfcih in iz-lefcnišl^ točk pri Kočevju in več Investicij v posameznih krajevnih skupnostih.
Do 1970 pa je predvidena še izgradnja čistilnih naprav, vureditenr Rinže, izgradnja plavalnega bazena v Kočevju in modernizacija ceste od Livol-da do Broda na Kolpi.
Bo več vodnikov, vaditeljev In sodnikov?
Ker že več let opažamo, da pn manjkuje na Dole^skem športnih strokovnih delavcev pri občinslcih zvezah in osnovnih organizacijah za telesno kulturo, je odbor za kadre pri občinski zvezi za telesno kulturo Novo mesto prlrodil dva seminarja za sodnike za odbojko in kegljanje. Prijavilo se Je 26 kandidatov, predvsem mlajših. Udeleženci se sestajajo ločeno po obeh panogah en&rat na teden; najprej obdelujejo teoretično gradivo, nato pa bodo Im^ še praktično sojenje. Ob koncu seminarjev bodo kandidati naredili zaključne izpite; tisti, ki bodo uspešni, bodo dobili naziv sodnika prve stopnje. Po dveletnem stažu v tej stojmji pa bodo lahko kandidirali za naslov republiškega sodnika
Odbor za kadre Je razpisal tečaj za smučarske vodnike, Id bo od 27. januarja do 4. februarja v Crmošnjicah, sklenil pa Je tudi, da bo letos organiziral Se več seminarjev za druge športne panoge. Ker Je seminar odvisen predvsem od volje in pripravljenosti športnikov, priporočamo tudi članom organizacij izven mesta, naj se vpisujejo v seminarje. Interesenti naj se prijavijo čimprej, prijave pa naj poSljejo na ObZTK Novo mesto	rr
Velemojster Janošević igral v Črnomlju
Šahovski klub iz Črnomlja je končal lansko leto z zelo privlačno prireditvijo, ko Je 29. decembra v Črnomlju gostoval velemojster Dragoljub Janoševlč, ki Je igral slepi šah z 12 šahisti Z velemojstrom so remizirali Janez Dragoš, Djordje Vujovič in Vtnko Piber, val drugi pa so zgubili. Številni gledalci so bili navdušeiu nad velemojstrovo igro, posebno ko Je zaradi nesporazuma na eni izmed desk natačno povedal položaj vseh belih in črnih figiir
Ob koncu leta lahko ugotovimo, da imamo v Črnomlju dobro organiziran in vzoren šahovski kolektiv, kar nam zagotavlja, da bo imel v tem letu še več uspehov
«TKVAN
Prisrčne čestitke !
Zdi se kot da ni res, pa vendar je dr. Feliks Kosec, šef internega oddelka novomeške bolnišnice, pred kratkim praznoval 50-letnico. Poznajo ga ljudje širom po Dolenjski, kajti nepregledna je vrsta bolnikov, katerim je od leta 1951, ko je prišel v Novo mesto, pomagal kot zdravnik-specia-list in nikdar mu ni bilo žal časa tudi za pogovor in spodbudno besedo, ki jo bolnik včasih prav tako pogreša kot zdravljenja.
Življenjska pot ga je pripeljala iz rodne vasi Vojsko pri Ljubljani po končanem študiju na zagrebška in graški fakulteti leta 1946 v Slovenjgra-dec, kjer je služboval kot zdranmik sekundarij v tamkajšnji bolnišnici. Leta 1951 je v Ljubljani končal speci-alizacijo iz interne medicine, nato pa je prišel na Dolenjsko.
Kot specialist internist je zelo cenjen v krogu strokovnih kolegov, kolektiv splošne bolnišnice pa ga je leta 1961 izbral za prvega predsednika samoupravnega organa. Funkcijo je prevzel v izredno tež-
kem poloitaju, kajti tedaj je bolnišnica pripravljala investicijski program za gradnjo. Dr. Kosec je v nemali meri pripomogel, da so bili široko zastavljeni načrti uresničeni.
Zavoljo mnogih osebnih vrlin si je v času službovanja na Dolenjskem pridobil med Novomeščani mnogo prijateljev in znancev, ki mu za minuli praznik skupno z vsemi pacienti sicer malce z zamudo, đ od srca čestitajo!
S kolesom se je zaletel v avto
Voonik osebnega avtomobila Alojz Kurnlk iz Bač pri Mariboru se je 22. decembra popoldne peljal po Oankarjevi ulld v Brežicah, ko mu je na iurižišču nenadoma z leve strani pripeljal kolesar Niko Zagmajster in se zeletel v levo prednjo stran avtomobila, škode Je za okrog 200 Ndin.
Pogovor z zdravnikom
Najpogostnejše ušesne bolezni
Ce se malo spomnisno iz šole, imiko je uho sestavljeiio, bomo lahko razumeli, da razxielimo uho na zninanoe, srednje in nobrar^je. K zunanjemu ušesu jiirišteivamo uhelj in sluhovod, k srednjemu votlino za bobničem, zračne pax>sbare v senčnici in cev, ki vodi iz bobnične votline v žrelo, k notraiX}emu pa labirint s polžem in loki. Uho služi zato, da sprejemamo zračne valove in slišimo, pa tudi zato, da obdržimo ravnotežje.
Zunanje uho lahko zboli iz raznih vzrokov. Največkrat zaradi srbenja ali pa kakšnega drugega vzroka bezajo ljudje po njem z lasnicami, zobotrebci, vžigalicami in sploh nečim, kar gre v sluhovod. Otroci vtaknejo v uho fižol ali kaj drugega. Zelo pogosto se uho zamaši zaradi ušesnega masla. Včasih so zaradi vsega tega bolečine, niso pa nujne, pač pa bolnik manj sliši ali pa mu poka v ušesu, ko je in premika čeljust. Zdravnik uho izpere, odstrani zamašek in predpiše zdravilo, če je to potrebno.
Pri vnetjih srednjega ušesa, ki je lahko samostojno ali pa spremljajoča posledica kakšnega drugega vnetja nekje v telesu, so bolečine, vročina, naglušnost in večkrat tudi občutljivost koščenega bradavičarja za ušesom dokaj značilni znaki, da z ušesom nekaj ni v redu. Bobnič se zaradi vnetja lahko predre in iz ušesa teče gnoj. Če se izprevrže tako vnetje srednjega ušesa v kronično, je bobnič vedno predrt in iz ušesa teče gnoj, bolnik je naglušen. Tako kronično vnetje nastopi po približno treh mesecih, če akutno vnetje ni bilo pozdravljeno. Srednje uho se poškoduje tudi zaradi nenadnih sprememb zračnega pritiska, npr. če bolnik dobi klofuto, če je blizu kakšne eksplozije, če predre bobnič s kakšnim predmetom, s katerim je imel namen odstraniti ušesno maslo in podobno. Predrt bobnič pomeni vedno nevarnost za okužbo ušesa, ki navadno tudi nastane. V vsakem slučaju je posvet z zdravnikom nujen, ker le zdravnik lahko predpiše ustrezno zdravljenje.
Opozarjam na to, da je pri otrocih stvar nekoliko drugačna. Zaradi drugačne anatomske oblike in razvitosti, predvsem pa, ker je zunanji sluhovod kratek, otrokova odpornost pa manjša, je vnetje srednjega ušesa pri otrocih dokaj pogosta bolezen. Večkrat spremlja druge okužbe, pa tudi naznanja, da bo nastalo kaj drugega, npr., pljučnica. Včasih je sploh vnetje srednjega ušesa šele prvi znak,- da se v otroku razvija neka bolezen.
če se notranje uho vname ali pa poškoduje, so znaki zelo hudi, alarmantni in nastopijo iznenada. Poleg popolne gluhosti na bolno uho se pojavi vrtoglavica, bruhanje, padanje in lovljenje na bolno stran, bolnik bi najraje ležal v postelji z zaprtimi očmi in na zdravi strani Potrebna je operacija.
Okvare notranjega ušesa pa nast^ejo tudi iz drugih vzrokov. Delavci v podjetjih, kjer je dosti ropota, postanejo sčasoma naglušni. Zaradi tega je potrebna ustrezna zdravniška kontrola, če se naglušnost že razvije, navadno je združena s šumenjem v ušesih, moramo takega delavca takoj razporediti na drugo delovno mesto, kjer ni ropota. Naglušnost sicer ostane, ne gre pa naprej. Zaradi starosti se počasi razvija naglušnost pn večini ljudeh po 60. letu. Tudi ta je združena s šumenjem
Vsa ta vnetja in poškodbe je potrebno strokovno zdraviti. Lahko so vnetja ušes zelo nevarna, ker se morejo razširiti naprej v glavo, pa dobi bolnik vnetje možgan-sikih mren, vnetje možgan, gnojenje v možganih in pod. Lahko pa se tudi vnamejo in zamaše veliki spleti ožilja v možganih in v njihovih mrenah, kar more bolnika stati življenje.
če je posledica poškodbe ušes ali pa bolezni naglušnost visoke stopnje ali pa celo gluhost, si danes pomagamo slušnimi aparati različnih izvedb in sistemov. Imamo take, ki jih napaja elektrika, pa tudi drugačne, brez nje. Bolnik si naj izbere pač takega, ki mu najbolj ustreza. Kateri je pravi, pa določi ušesni zdravnik.
Dr. B020 OBLAK
8-članska družina ostala brez strehe
Sredi decembra je »Pri štirih rokah« v Semiču zgorela lesena
Sevniški Partizan bo odstopil prostore
v torek pred novim letom je bila v Sevnici seja občinske zveze za telesno kulturo, ki jo je vodil njen predsednik tov. Kozamemik. Na seji so izvolili delegata za republiško skupščino ter razpravljali o anketi republiške zveze. Posebno so se udeleženci razživeli, ko so razpravljali o domu TVD Partizan v Sevnici, TVD Partizan Je pripravljen odstopiti svojo telovadno dvorano, kjer je tudi kino, in prenesti svojo dejavnost v novo šolsko telovadnico, vendar le proti zmerni denarni odškodnini.
Občinska zveza bo s pomočjo dopisne šole usposobila tri strokovne vaditelje za razne športne panoge, na soji pa je dodelila ludi denarno pomoč naslednjim društvom: PD P Trubar iz Loke 100.000 S din TVD Partizan Bo šrtanj 150.000 Sdin. TVD Partizan Sevnica 100.000 S din, TVD Kr-melj 100.000 S din. Kegljaškemu društvu Sevnica 50.000 Sdin in Sahov.skemu	<5»»vntcn
hišica, v Kuien je prebivala Jv-članska ciganska družina. Iz ognja so rešili le štedilnik, vse drugo bomo imetje pa Jim Je zgorelo. Ostali so brez odeje in obleke. Vsa družina se je naselila pod smreko v bližini pogorišča, kjer mora vztrajati kljub zimi 'n neugodnemu vremenu.
Nesreča je toliko večja, ker je poglavar družine 35-letnl Matija Hudorovac že več let invalid. Ponesrečil se Je pri gradnji neke hiše na Osojniku in Je za delo nesposoben. Med otroki je najstarejša 14-letna Cvetka, na kater) v glavnem leži vsa skrb za družino. Zal ji je, ker nikdar ni mo-fla v šolo. Oče je bil večkrat kaznovan, ker Je ni pošiljal v šolo. toda ostati Je morala doma, da Je nosila drva in prinašala vodo iz 20 minut oddaljene Coklovce
Socialna služba pri občinski skupščini Črnomelj je pogorelcem že nudila prvo pomoč, vendar so
Cvetka Hudorovac ima šele 14 let, vendar mora v glavnem sama skrbeti za 8-člansko družino, kjer je oče Invalid in je še 5 manjših inčnih ust
kljub temu še vsega poirebnl. Kdor lahko pogreša staro obleko, obutev ali gospodinjske predmete, bi številni dniiUni lahko pomagal prebroditi najhujše	F. D.
St.i (876)
DOLENJSKI LiSl 13
Ustanovljen bo disciplinski center
Na posvetovanju predstavnikov centra za socialno delo, novomeške občinske skupščine, medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo, osnovne šole in gimnazije ter sodišča in republiškega sekretariata, ki je bilo 15. novembra v Novem mestu, so se dogovorili, naj se v bližnji prihodnosti ustanovi v Novem mestu disciplinski center kot nov način vzgojnega delovanja za mladoletnike, ki so nagnjeni k prestopništvu. šolam so priporočali, naj se bolj posvetijo vzgojnopre-ventivni dejavnosti, pri čemer naj se bolj povežejo s strokovnimi delavci, ki delajo na vzgojnem področju. Več vneme bo morala pri preprečevanju prestop-ništva pokazati tudi mladinska organizacija.
Kljub temu da po podatkih novomeškega sodišča, ki obravnava tudi mladoletnike, število prestopnikov ne narašča (letos jih je obravnavalo 16), je ugotovljeno, da se veča število vzgojno zanemarjenih otrok, ki potrebujejo stalni nadzor. Takih otrok je v novomeški občini čez 300, precej pa je tudi takih, za katere statistika ne ve. Da bi bila socialna služba kos nalogam na tem področju, bi potrebovala samo pri tem delu 6 socialnih delavcev. Ker so vzgojno poboljševalni domovi razmeroma dragi, pa tudi ne dovolj učinkoviti, so se začeli uveljavljati tako imenovani disciplinski centri, ki z vzgojnimi metodami prevzga-jajo mlade ljudi. V teh centrih se mladina nahaja vsak dan določen čas, lahko pa tudi do 20 dni skupaj. Tam se pod strokovnim nadzorstvom uči tehničnih predmetov in se udejstvuje še v nekaterih drugih koristnih dejavnostih.
Po zakonu so vse večje občine dolžne osnovati disciplinske centre za mladoletnike, v starosti od 14 do 18 let. Doslej so jih ustanovili le v nekaterih večjih mestih, kjer pa so npr. v Mariboru s temi novimi metodami dosegli 86 odst. uspešnih posegov.
Na pobudo centra za socialno delo naj bi disciplinski center ustanovili tudi v Novem mestu. Ob pomanjkanju strcrfcovnih kadrov, denarja in prostora, predvsem pa izkušenj pri tem delu, naj bi za začetek ustanovili c«iter le za otroke v novomeški občini, ker ni prostorov, da bi lahko bilo večje število otrok v centru tudi preko noči ali več dni skupaj. Otroke, ki bodo določeni za ta vzgojni ukrep, bodo nadzorovali pedagog, učitelj tehnične vzgoje in socialni delavec. Vzgojni ukrep bo določilo sodišče po posvetovanju z vzgojnimi in socialnimi delavci, dobljene vzgojne rezultate centra pa bodo po izvršitvi vzgojnega ukrepa sporočili sodišču in socialnemu skrbstvu, ki bo mladoletnika obravnavalo naprej.
Zasilne prostore bo imel disciplinski center v dveh prostorih centra za socialno delo. Stroške bi plačeval proračun občine, od plačila zmožnih staršev pa bo lahko zahteval povrnitev, kot to določa zakon. Glede pomanjkanja . strokovnih kadrov Je
Hočejo zvezo z mestom
Na letni konferenci KO SZDL v KoprivnJku so člani aahtevall, naj bd dobil Ko-privnik avtobusno zvezo s Kočevjem. To zveeo bi lahko ure^li tako, da bi avtobus, ki vozi na progi Črnomelj—Kočevje, prihajal vsaj dvakrat na teden tudi v Koprivnik. Del leta bi lahko vozil do Ko-privnika tudi šolski avtobus, kd pelje do Oneka. To zveao bi jim lahko omofijočila SAP aU KGP
Nadalje so razpravljali o ureditvi vasi in poJcopaMšča v pniJiodnjem letu. UgoitovUi so, da izmed 86 članov SSSDL le to6 le dva nista plačala članarine. Za člana občdnske konference so izvolili Toneta žsagar-
ja
treba povedati predvsem, da Novo mesto doslej še ne premore diplomiranega psihologa, ki bi po šolah testiral učence in s tem veliko pripomogel za pravilne in pravočasne vzgojne ukrepe.
Pobuda za disciplinski center, čeprav za enkrat skromen, ki pa bo, sodeč po dosedanjih izkušnjah, predstavljal važen vzgojni ukrep v bodoče, je vredna pohvala. Kaže, da smo se le zganili, saj je bila doslej naša družba ob rasti mladinskega prestopni-štva preveč nepriz^eta. Samo kaznovati prestopnika po tem, ko je hujši prestopek že narejMi, je velikokrat že pozno.
M. LEGAN
Upravni odbor
KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO
razpisuje naslednja delovna mesta;
1.	pomočnika direktorja
2.	načelnika oddelka za dolgoročno zavarovanje
3.	načelnika oddelka
za zdravstvo in finance
4.	upravnika podružnice Krško
5.	upravnika podružnice Črnomelj
Razpisni pogoji:
pod' točko 1.: visoka izobrazba in 3 leta prakse ali višja izobrazba in 8 let prakse.
pod točko 2.: visoka izobrazba in 4 leta prakse *iali višja izobrazba in 8 let prakse.
pod točko 3.; visoka izobrazba in 3 leta prakse ali rtšja i2»brazba in 6 let prakse.
E\3d točko 4. in 5.: višja izobrazba in 6 let prakse. Elok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Prednost imajo kandidati z daljšo prakso v službi socialnega ^varovanja.
Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana, Šmartinska 154
in
Pekarna in slaščičarna Kočevje, Ljubljanska cesta 5
obveščata
vse cenjene odjemalce, da se je po sklepu njunih delovnih skupnosti
S 1. Januarjem 1967 pripojila
Pekarna in slaščičarna Kočevje k 2iviLskemu kombinatu »2ITO«, Ljubljana, šmartinska 154, kot delovna enota s svojim dosedanjim žiro računom št. 513-1-112.
Obe delovni skupnosti želita vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1967 in se priporočata za nadaljnje uspešno poslovno sodelovanje!
Delovnd skupnosti
Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana in Pekarna in slaščičarna Kočevje
OBVEŠČAM
cenjene stranke, da bom 10. I. 1967 odprl lastno
DELAVNICO
za strokovno popravilo električnih gospodinjskih aparatov
Popravila na domu opravim tudi v popoldanskem času. — Se priporoča:
JANEZ MOČNIK -
Sokolska 3, NOVO MESTO
— telefon 21-639.
nove ugodnosti za varčevalce pri bankah!
Od 1. januarja 1967 dalje lahko
varčevalci, ki imajo hranilne knjižice pri poslovnih enotah vseh bank v Sloveniji:
—	vlagajo in dvigajo svoje prihranke tudi pri vseh poštah v Sloveniji,
—	dvigajo tudi pri poštah svoje prihranke do 1.000 N-dinarjev dnevno,
—	s telefonskim primerjanjem stanja vloge v banki dvigajo tudi pri poštah neomejene zneske,
—	dobijo pri vseh poštah nove hranilne knjižice poslovnih enot p>osameznih bank.
Kreditna banka Celje Kreditna banka in hranilnica
Nova Gorica Kreditna banka Koper Gorenjska kreditna banka Kranj Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Kreditna banka Maribor Pomurska kreditna banka
Murska Sobota Dolenjska banka in hranilnica
Novo mesto Kreditna banka Ptuj
Želijo sedanjim in novim vlagateljem uspešno novo leto 1967!
NE HODI DOMOV BREZ
^4»
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
nudi	—
potrošnikom
v svojih prodajalnah vse vrste prehrambenega in industrijskega blaga po zmernih cenah.
Vsem cenjenim potrošnikom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1967!
OBVESTILO
o registraciji motornih vozil v občini Črnomelj
ODSEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ
obvešča vse lastnike motornih vozil, da bo podaljševanje veljavnosti prometnih dovoljenj — re^-stracija za leto 1967 po sledečem razporedu;
12. 1. 1967 za lastnike vozil črke ABC
15.	1. 1967 za lastnike vozil črke C D E F G 14. 1. 1967 za lastnike vozil črke H I J
16.	1. 1967 za lastnike vozil črke K
17.	1. 1967 za la-stnike vozil črke L M N
18.	1. 1967 za lastnike vozil črke O P
19.	1. 1967 za lastnike vozil črke R S
20.	1. 1967 za lastnike vozil črke Š T V
21.	1. 1967 za lastnike vozil črke V Z 2 E\)drobnejši postopek pri podaljševanju veljavnosti prometnih dovoljenj je obrazložen v objavah na oglasnih deskah.
Vse lastnike motornih vozil opozarjamo, naj se strogo ravnajo po objavljenem razporedu.
IZ PISARNE
ODSEKA ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ
AVTOOBMOVA eiuiefa»a-
OiNIRAlNI .tEMONT AVTOMOilLOV • LIUtLJANA
ZAMENJAVA GENERALNO OBNOVLJENIH MOTORJEV
TAM-4500
Specializirano podjetje za generalni remont težkih vozil
AVTOOBNOVA, Ljubljana, Titova 136
vam nudi generalno obnovljene motorje TAM-4.'j00 po reklamni ceni 940.000 S-din z garancijo v zamenjavo za izrabljene motorje. Garancijski pogoji so enaki kot za tovarniško nove motorje.
I Zamenjava motorja se izvrši v 1—2 dneh.
Podjetje ima na zalogi generalno obnovljene motorje in sklope tudi za druga težka vozila.
■	STROKOVNO, HITRO, CENENO IN S KVALITETNIM MATERIALOM nudlnK) vse usluge uporabnikom težkih vozil! Proizvajamo tudi razne nadomestne dele ter brusimo dele motornih vozil.
I Vse informacije dobite v komercialni službi podjetja
■	AVTOOBNOVA, Ljubljana, tel. 310-594.
GRAL AVTOOBNOVA LJUBLJANA
MNENJA OBČANOV PRED SPREJETJEM KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
Vsak „da" pomeni že delček nove osnovne šole
15. januarja bomo na območju krajevne skupnosti Novo mesto glasovali za 1-odstotni prispevek od mesečnega zaslužka, katerega bi plačevali tri leta zapored — Če bomo nekaj zbrali občani sami, lahko pričakujemo dodatna sredstva občinske skupščine, posojilo republiškega sklada in novo šolsko stavbo! — Če nove šole ne bomo zgradili, potem si lahko obetamo samo še novih težav naših otrok v osnovni šoli — Na vidiku je tretja izmena pouka!
Kaj menijo občani raznih poklicev in z različnimi finančnimi možnostmi o prispevku iz svojega žepa za skupno stvar, smo zvedeli v četrtek dopoldne, ko smo jim zastavili vprašanji:
ALI RES TAKO NUJNO POTREBUJEMO NOVO OSNOVNO ŠOLO?
STE PRIPRAVLJENI ZANJO PRISPEVATI?
»Šola ne bi smela imeti več kot 700 učencev!«
■ NADA GOSTIC, ravnateljica osnovne šole: — Imamo 1.500 učencev, po pedagoških jMimalaivih pa je utrjeno načelo, da šola ne bi smeda une-ti več kot 600 do 700 učencev. To je potjrebno zaxadi lažje organizacije pouka in možnosti za tesne stike vzgojiteljev z učenci, zaradi organizacije dodatnih dejavnosti itd.
Nimamo učilnic za kabinetni pouk kemije, fizike, risanja, kar zahteiva učni program v skladu z reformirano šolo. Učila prenašamo iz razreda v razred ter uničujemo še to, kar imamo. Močno trpi tudi pouk telesne v^oje. Za tolikšno število učencev bi morali imeti ' telovadnice, imamo pa samo eno. Vse te telhnične pomanjkljivosti pa 23nanjšujejo kvaliteto pouka, zato ni nič čudnega, če učni usipehd naših učencev niso zadowljivi.
»Če zdaj propade priložnost, zamudimo najmanj-leto dni!«
I SLAVKO DOKL, predsednik občinskega odbora SZDL: — Vprašanje o gradnji šole so občani že večkrat načenjali na letnih konfeirencah naše organizacije. Starši im-vajajo niz razlogov, zaradi katerih z gradnjo nove šole ni mogoče več odlašati. Kolikor vem iz razgovora z občani, so ljudje za gradnjo in plačevanje samoprispevka, toda s pristavkom, naj bi začeli graditi takoj in obračati zbrana sredstva. Ne strinjajo se s tem, da bi čakali do leta 1970, ko bi se predvidoma zbralo dovolj potrebnih sredstev za gradnjo.
Ne smemo pa pozabiti, da je referendimi — glasovanje za ali proti samoprisipevJcu — resna stvar. Ce občani ssdaj ne bodo izglasovali samoprispevka, potem v skladu s statutom občine Novo mesto po čdenu 273 občinska skupščina leto dni ne »me sprejeti drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma! To pomeni v praksi, da bi priložnost za začetek gradnje za leto dni propadla, medtem pa bi se težke razmere na Soli še poslabšale.
»Sem za to, da bi gradili!«
■ ANICA TATALOV1Ć, za-poslcna v tovarni zdravil: — V 6. razredu osnovne šole imam dvojčici. Vsak dan poslušam njime pritožbe, da se v razredu stiskajo, da nimajo telovadbe v telo^dnloi, da morajo malico nositi v razred itd.
Jaz sem za gradnjo nove šole in sem pripravljena 1 odstotek zaslužka žrtvo^ti za novo šolo. ne vem pa, če bodo vsi istega mišljenja. Ko se v tovarni pogovarjam z delavkami. nrflvHn n'^katore rta
bodo glasovale proti, ker menijo, da bd morala imeti širša družbena skupnost denar za šole, če je na razpolago denar za gradnjo manj potrebnih stvari.
»Novo šolo graditi nd primernem kraju!«
■ TILKA GOLOB, uslužbenka Medobčinskega zavoda za zaposlovanje: — Ni dvoma, da je gradnja nove šole potrebna. Moja dva otroka hodita v 7. in 5. raared. Hčerka je vselej utrujena, ko pride zvečer od popoldanskega pK)-uka. V šoli precej zahtevajo v skladu z učnim načrtc«n. popoldanski pouk pa ni tako


ustreaala je morda predvojnim razmeram, vemo pa, da se je po letu 1945 prebivalstvo v mestu za trikrat povečalo.
Ker občinska skupščina, nima sredstev aa tolikšno investicijo. je trenutno edina možnost za gradnjo s pomočijo siamoprispevka občanov. Ibnamo sicer 10-letni program investicij v • šolstvu do leta 1970, vendar v tem programu ni predvidena gradnja novomeške osnovne šole zaradi še bolj perečih potr^ drugih šol, kot je npr. Mirna peč.
Samoprispevek občanov ni nova stvar. Razpisale so ga tudi nekatere druge bolj in manj razvite občine kot so Kranj, Metlika, Kočevje in Ribnica. Prepričan sem, da se bomo morali v bodoče pri podobnih gradnjah vse bolj posluževati takega načina zbiranja sredstev. Z enoodstotnim prispevkom od mesečnega zaslužka o," nov na področju novomeške krajevne skupnosti bi zbrali le toliko sre<^tev. da bi lahko občinska skupščina nastopala kot posojilojemalec pri najetju večjih posojil. Pripominjam pe, da računamo tudi na prispevek gospodairskih organizacij.
»Niso samo otroci krivi slabih ocen ...«
■ PAVLA SIMCIC, gospodinja: — Tri otroke imam v osnovni šoli. 2e več let ugotavljam, da pouk ni tako uspešen kot bi lahko bil. V razredih je pre<več učencev, v odmorih je nered na hodnikih, še čudno, da učitelji lahko vse to prenašajo. Zaradi vrtljivega umika pa tudi doma nimamo pravega reda. En teden gredo otroci v šolo dopoldne, drugi teden popoldne.
Gospodinje imamo težave s kuhanjem. Ker torej otrok v šoli in tudi doma nima potrebnih pogojev za normalno delo, ne moremo vso krivdo zaradi slabih ocen le njim naprtiti.
Za samoprispevek nisem ravno navdušena, ker imam 5 otrok in nevelike dohodke, vendar bom glasovala za! Ne smemo misliti samo nase. Moji otroci res ne bodo več deležni pouka v novi šoli. toda tudi oni bodo imeli otroke...
»Zaposleni starši ves dan ne vidimo otrok«
■ DIMITAR PERIĆ, sekretar Komunalnega podjetja: —
Na vseh sestankih se pregovarjamo, da je Novemu mestu potrebna še ena osnovna šola in mislim, da smo že dostikrat povedali zakaj. Težave imajo otroci, učitelji in mi starši. Kar nas je zaposlenih, ne vdddmo svojih otrok vse do večera, icadar pridejo od p>opo]danskega px>uka. Ce pravijo, da ni druge možnosti za gradnjo, potem bomo glasovali za samouprispevek. Vsi starši, ki imajo še šoloobvezne otroke, bi morali biti zanj!
uspešen, ker tedaj o'troci niso več zbrani. Popoldne pišejo šolske naloge dosti slabše kot bd jih dopoldne. To se pozna pri ocenah.
Glasovala bom za samoprispevek. Želim pa, da bi novo šolo gradili na primernejšem prostoru kot so sedanje šole. Mislim, da med dvema prometnima cestama in bencinsko črpalko ni mesta za šolo .
»Samoprispevek bi omogočil najetje posojila«
■ SERGIJ THORŽEVSKIJ, pre<lsednik občinske skupščine: — Problematika pouka na osnovni .>k>ld Katja Rup>ena se vse bolj zaostruje iz že
TTiflnih v7,rokov So'n <5tara.
Občani ali veste-
9 da inia novomeška osnovna šola Katje Rupena nad 1500 učencev, grajena pa je bila za predvojne razmere, ko je mesto štelo slabih 4.000 prebivalcev?
0 da imajo v šoli 48 oddelkov in 29 učilnic?
0 da so razredi zasedeni dan za dnem po 12 ur?
0 da prihajajo otroci k popoldanskemu pouku v neprezračen in slabo očiščen prostor?
0 da zahtevajo v višjih razredih osemletke precej znanja iz kemije, fizike in drugih predmetov, za katere bi morali imeti posebne učilnice s potrebnimi učili, kjer bi jim to znanje lahko nudili — toda tega nimajo!
0 da bi morala imeti šola 4 telovadnice za 1.500 otrok, a ima samo eno!
O da nosijo malico po razredih, namesto da bi jedli v primerno opremljeni šolski kuhinji?
O in še in še ...!

jI


> . - f C' \	^
L	I'' ^	^
v.	" ^ ^


Zastave na pol droga oznanjajo žalostno vest: izgubili smo uglednega in spoštovanja politika, državnika in revolucionarja, tovariša Borisa Kr^herja, podpredsednika ZIS. Iz vseh občin {Hihajajo turobne vesti o žalovanju za velikim pokojnikom, katerega ime bo za vedno združeno z našim bojnn za svobodo in gospodarskim dvigom Jugoslavije. — Na sliki: zastave na pol droga na novomt^škem Glavnem trgu.
Tovarna zdravil KRKA: 2 milijona za novo šolo
Žiro račun za novo šolo
Do četrtka, 5. januarja, je prišlo na žiro račun za gradnjo nove šole v Novem mestu več prispevkov. Dolenjski list in osnovna šola »Katja Rupena« sta nakazala po 100.000 Sdin; Anton Kump, gostilničar iz Bršlina, je dal obveznico skopskega posojila v vrednosti 20.000 Sdin, Slavko Vidmar, avto prevoznik iz Škr-janč, pa 5.000 Sdin v gotovini.
Ob nepričakovani trs^čni smrti člana predsedstva centralnega komiteja Zveze ko-mimistorv Jugoslavije, člana zfveaae konfeonence Socitdistlč-ne zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in podpredsednika zveznega izvršnega sveta, narodnega heroja Borisa Kraigherja, je žalost napolnila tudi srca vseh delavcev in us-lužbencev Tovarne z>dravil KRKA v Novem mestu. Tudi delavci tec"' kolektiva dobro vedo, da je stal pokojna tovariš Boris v prvih vrstah borcev naše re<volucije, kakor tudi vsa leta povojne iz^radi>je naše domovine. Izguba enega najvidnejši'- borcev za uresničevanje gospodarske reforme, katerega življenjsiko vodi-
Žalne svečanosti v Kraigherjev spomin
Sp>aminu velikega revolucionarja in podpredsednika ZIS tovariša Borisa Kraigherja, ki je umrl za posledicami prometne nesreče 4. januarja, so se v globoki žalosti, ki je zajela vse naše ljudi, 5. januarja poklonili organi upravljanja v d^ovnih organdzacijah in družbeno politične organizacije v novomeški občini na krajših žalnih svečanostih, na katerih so prebrali biografijo pokojnega Kraigherja in počastili spomin na velikega revolucionarja z enominutnim molkom. Dopoldne so imeli žalne seje v IMV, NOVOLE-SU, PTT, PIONIRJU, LABODU, INDUSTRIJI OBUTVE, INIS, KRKI in NOVOTEKSU, ob 13.30 pa so se v sindikalni dvorani na Društvenem trgu v Novem mestu zbrali predstavniki manjših delovnih organizacij m predstavniki družbenopolitičnega življenja Novega mesta in sklenili poslati C5K ZKJ brzojavko s so-žoliem ah Krn'p^heri'^"'
lo sta bili doslednost in vztrajnost, je zato bolestZK) odjeJoaila v srcih vseh delovnih Ijuidi na Dolenjskem.
Upravni organi tovarne zdravil KRKA so v četrtek dopoldne namesto venca na grob pokojnega revolucionarja sklenili prispevati za gradnjo prcpotrebne nove osnovne šole v Novem mestu 2 milijona S dinarjev, ki jih bodo takoj nakazali na ustrezni žiro račun pri novomeški Krajevni skupnosti.
Neprecenljiva izguba
Kolektiv Industrije motornih vozil v Novem mestu je v četrtek dopoldne odposlal Zvezni skupščini SFRJ naslednjo brzojavko:
Globoko nas je pretresla vest o tragični smrti podpredsednika zveznega izvršnega sveta Borisa Kraigherja, revolucionarja, borca za svobodo in tvornega ustvarjalca politične in gospodarske rasti naše socialistične družbe. Prerana smrt ga je zatekla sredi odločilnih naporov za dosledno uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Zato občutimo njegovo smrt kot neprecenljivo izgubo, hkrati pa obveznost, da bomo s tolikšno vztrajnostjo in doslednostjo, kot jo je imel pokojni Boris Kraigher, nadaljevali njegovo delo. — Prejmite v imenu članov kolektiva Industrije motornih vozil iz Novega mesta izraze globokega sožalja
NE POZABIMO:
V	NEDELJO,
15. UARJA,
REFERF^«DUM
ZA NOVO OSNOVNO ŠOLO
V	NOVEM MESTU!
St.l (876)
DOLiJ-NJSKl i.lSl

v TEM TEDNU VAS ZANIMA
TEDENSW)LEDA"R'
Sobota, 7. januarja — Zdravko Nedelja, 8. januarja — Maksini Ponedeljek, 9. januarja — Julija Torek, 10. januarja — Viljem Sreda. 11. januarja — Gregor Četrtek. 12. ianuarja — Tatjana
Agneji in Matiji Golobič iz Eucli-da, CSiio 4419 USA, želi aa njim pnagaiiif mnog^ 3reče in sKlravja družina Stricelj.
Ob nenadni in prerani snirti drage žene in mame
MARIJE MIHELIČ
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trmutkih zadnje ločitve in vsem, ki so ji darovali vence in cvetje in jo pospremili na asadnji poti. žalujoči mož Rudolf, hčerka, sinova in drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi moža in očete
ANTONA ZUPANČIČA
iz Podgore
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki 90 nam darovali cvetje in vence in vsem, ki so ga sprwnili na njegovi zadnji poU. Posebno se ziivaljujemo kolektivu Industaije obutve in Opekami Zalog ter družini Podržaj.
Žalujoči: žena, sinovi in hčerke z družinami
Učiteljici Darinki Uhan, vsem učenkam in učencem II. b razreda novomeške osnovne Sole se lahvaljujamo za poaomost, ki so jo v ča^ bolezni izkazovali učenki Ines Bačer.
□
vprego. Klemenčič, 2dinja vas 41, Otočec.
UGODNO PRODAM motomo žago »Jobu« v odličnem stanju. Vinko Miketič, Kolodvorska 61, Črnomelj.
GOSPODINJSKO POMOCNICO — sprejme Štiričlanska družina. Lešnjak, Majde Sile 18/1, Novo mesto.
OBRTNIK ISCE opreniljeno ali neopremlj«io sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (4/67).
M. 12. 1966 sem izgubil od Smi-hela do Gaberja potovalko, v kateri je bila nova moška obleka, zimski pla^ in hlače. Poštenega najditelja prosim, da ml proti nagnuli vrne. Ivan Sašek, Ju-gorje 11, p. Brusnice.
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za komfortno trosobno. Naslov v upravi lista (11/66).
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMEUNIK — telefon 31-129, in STANDARD — telefon 21-158.
Ana Mum z Vinjega vrha 15, p. Semič, ne dovolim, da bi obreko-vali mojega pokojnega moža in ga ne pustim prekopati. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
vseh znamk
IZREDEN POPUST!
MONTA2A — NAVODILA — GARANCUA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRAČiKO, NOVO MESTO Racovskji 7: it. telefona 068^1^
▼sako soboto od 15. do 17. ure.
PEROTTI-EXPORT
s. FRANCESGO 41, TRST
Črnomelj: 8. 1. italijansko-špan-ski barvni film »Maščevanje v Puertu Cedrosu«. 10. in 11. 1. italijanski film »Družinska kronika«.
Kočevje — »Jadran«: 8r in 9. 1. nemški barvni film »Tišina«. 10. in 11. 1. ameriški barvni film »Topovi z Nevarona«. 12. 1. jugoslovanski film »Dnevi izkušnje«.
Kostanjevica: 8. 1. angleški barvni film »Zmagovalci«.
Metlika: 11. in 12. 1. francoski film »Nedelje mesta Avrey«.
Novo mesto — »Krka«: 10. in 12. 1. sovjetski film »Bolniška soba«.
Novo mesto — »Dom JLA«: 5. do 8. 1. italijanski barvni film rtCemoT Borgia«. 9. do 11. 1. film »To je fašizem«.
Sevnica: 7. in 8. 1. francosko-italijanski film »Zasedba Siraku-ze«. 11. 1. angleški film »Oonja«.
OPRAVIČILO
Opravičujem se Francu Klariču iz Fare 11 za žaljivke, ki aetn mu jih izrekel 20. 11. 1966 v gostilni pri Papežu. I^tl^ I^etig, Vas 32, p. Vas.
PRODAM CIRKULAR. radcalni stroj (fressar) smrekove piobe, đeake, ultrapas in trofaoil števec T otnaiici. Ootna rm 7, Novo mesto.
PRODAM KLEKTOOMOTOR v dobrem stai^ju. Naslov t tvntvl liflU (1/67).
PRODAM SIVEGA VOI4A aU mr menjam aa manJAega Junca m
gito, Albina Šetinc iz Mihalovca
—	Romana, Milka Markez iz Ke-restinca — Davorja, Vera Šinkovec s Trške gore — Jožeta, Zofka Urek iž Dolenje vasi — Franca, Antonija Radanovič iz Vel. Oreža — Silva, Marija Kukovič z Vel. Kamna — Marijo, Jožefa Cizl iz Pišec — Jasno, Amalija Sladič iz Sevnice — Romana, Ba-rica Brunovič iz Domaslovca — Marjana, Matilda Murenc iz Lu-kovca — Ivana, Marija Valand iz Krškega — Romana, C^ecilija Su-šterič iz Brezja — Andjelko, Ana Kostanjšek iz Dednje vasi — dečka, Romana Tonkovič iz Boršta
—	dečka, Ana Gabrič iz Preslado-la — Anico, Danica Cvetko iz Sv. Križa — Mladena.
in si poškodovala vrat; Ivan Str-gar, delavec iz Volčjega, je padel z moi)edom in si poškodoval glavo; Ivan BernariUč, delavec iz Starega grada, je pri prometni nesreči dobil poškodbe po celem telesu; Milena Conič, hči uslužbenca iz Zagreba, je dobila pri prometni nesr^ i)oškodbe po glavi; Tatjana Conič, hči uslužbcnca iz Zagreba, je pri prometni nesreči dobila poškodbe po g^avi.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Fanika Sev-šek iz Malene — Simono, Marija Ržen iz Dolnjih Dol -r Štefko, Martina Bolšec iz Sela pri Otov-cu — Alenko, Tonka Spudič iz Metlike — Vojislava, Marija CJo-renc z Vrha — Valentina, Ana Vidmar {z šmihela — Rafaela, Terezija Vardjan iz Črnomlja — Jožico, Danica Pezdirc z Grma — Romana, Duša Simonič iz Otov-ca — Mojco, Jožica Cvelbar iz Ljubljane — Roberta, Marija Ro-bek iz Ragovega — Draga, Frančiška Rupar iz Male Bučne vase — Sonjo, Marija Slak s Trške gore — Darka, Anica Gotlib iz Lu-terškega sela — Karmen, Marija Pevec iz Goleka — Jožico, Marta Kastelic iz Žužemberka — deklico, Zofka Bevc iz Leskovca — dečka, Marija Cemič iz Dolge Rake — dečka, Jožefa Kolenc iz Križa — dečka, Alojzija Jeriček iz Žabje vasi — dečka in Marija Može iz Gabrja — deklico. Vera Strojin iz Boričevega — deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekla dva tedna so se ponesrečili in islcali pomoči v brežiški bolnišnici:
Ljubica Dobrostal, natakarica iz Zagreba, si je pri prometni nesreči poškodovala levo nogo in hrbtenico; Božo Vandekar, strojni ključavničar iz Podsuseda, si je pri prometni nesreči poškodoval hrbtenico; Stane Hribar, delovodja Iz Leskovca. si je pri prometni nesreči poškodoval glavo in rebra; fVane Križančič, voj. invalid iz Brezovice, je j^el na dvorišču in si poškc^oval glavo; EdI Peč-nik, rudar iz Armeškega, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Marija Dreo, žena delavca iz Starega grada, je padla na dvorišču
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročlU ob 5,19, 6.00, 7.00, 8.00. 12.00, 15.00, 17.00. 19.30, 23.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
SOBOTA, 7. JANUARJA: 8.05 Olasbena matineja. 9.25 Narodne sa 80I0, zbor In orkester. 10.15 Anton Foerster: (Sorenjskl slav-ček. 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 »Pravkar prispelo«. 12.30 Kmetijski nasveti — Ini. Rado Linzner: Zimski Izobraževalni program za poljedelce našega agrokombinata 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 15.20 Zabavni intermczzo. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Sonata od baroka do naSih časov. 18.50 S knjižnega trpn. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Minute t plesnim or-Spoznavnlmo svet in domovino, kestrom RTV Ljubljana. 20.20 22.10 Oddaja za naše izseljence
NBDEUA. 8. JANUARJA: 6.00
Prihodnji teden
ne zamudite naslednjih sestavkov v našem domačem listu — razveselili vas bodo, vi pa razveselite z njimi znance, svojce in prijatelje doma in na tujem: naročite jim Dolenjski Ust, da jih bo poslej vsak teden spax)ti sezaiano'al z psean, kar delamo in snujemo na Dolenjskem, v SpKKinjem Posavju ter v Icooevsko-rilbniškem konou.
V ČETRTEK si oglejte v Dolenjskem listu zlagti naslednje sestavke: I Zaradi živih mrtvi nimajo pokoja
■	Novomeščan Leon Stu-kelj in nepozabna olimpijska žetev
I MIRNA: pri dohodku in zaslužkih se začne in neha
■	Včasih smo imeH — danes nimamo
■	BELA KRAJINA: z reformo do uspešnega konca!
I Martin Kržan s Cund-rovca: 15 ton mesa za trg!
■	Lot na številke, ki jih ni!
■	Novomeddani pred pomembno odločitvijo
B Predzadnja fotografija tedna
I Noivice iz vseh oibčin naše pokiraijine
Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišnici rodile: Boža Per-nar is Sv. Križa — deklico. Kristina Kužnar s Senovega — Suzano, Jožica Strbulc iz Vel. Malene — Matjaža, Ivana Vodopi-vec z Libne — Antona, Fanika Noršič iz Otruševca — Stjepana, Josipa RicljaS iz Bakovca — dečka, Ana Baumkirher iz Presladola
—	Milana, Marija Zaje iz Dobove
—	Suzano, Marija Auguštln iz Malega Podloga — Janeza, Marija Sporčič Iz Sp. Starega grada — Branka, Slavka Preskar iz Gor. Lenarta — Davida, Marija Ver-stovSek iz 2upelevca — Romano, Rozika Vrabec iz Vukovega sela
—	Božo, Helena Peršolja z Libne — Andreja, Dragica Komaričkl iz Klokočevca — Darinko, Antonija Gnus iž Križa — dečka. Dragica Martič is Cerovice — Jasno, Ana Mastnak is Ledine — dečka, Albina 2ibett Iz Vel. Mraševega
—	dečka, Albina Račič iz Creš-njice — de<^, Dobrila Sekulovič iz Brežic — Nikola, Pavla Kozinc z Metnega vrha — Antona, Ana Pire iz Malega Trna — deklico, Kristina Golobič Iz Sentlenarta — Dragutina, Pavla Pavlin iz PoljB-ce — Marjana, Jovanka Manček iz Krškega — Manjo, Helena deško Iz Sevnice — TatjarK>, Ana Urekar iz Mihalovca — dečka, Antonija Cizelj iz Trebeža — Bri-
Položnice
za nakazilo naročnine smo priložili danes vsem naročnikom, ki žive izven Slovenije (v drugih jugoslovanskih republikah). Prosimo jih, da čimprej nakažejo celoletno naročnino, če želijo list nemoteno dobivati na svoj stalni naslov.
■	Naročnike v tujini prosimo, da nam nakažejo denar s čeki ali v tuji gotovini — letna naročnina znaša 3 (tri) ameriške dolarje oziroma prav toliko v ustrezni drugi tuji valuti, če plačujejo naročnino svojcem v tujini naši državljani, jih prosimo, da čimprej sami obnovijo vsaj polletno naročnino.
■	Naročnino za prvo polletje pri vseh naročnikih v Sloveniji bodo pobrali pismonoše prve dni februarja 1967. Ze zdaj prosimo vse naše bralce, da poravnajo polletno naročnino takoj ob prvem obisku pismonoše, ker imamo sicer s ponovno izterjavo samo ogromne nepotrebne izdatke in veliko zamudnega dela. Naročnina za naš tednik mora biti plačana vsaj pol leta vnaprej.
■	Vse naročnike doma in na tujem prosimo za sodelovanje tudi na tem področju!
UPRAVA LISTA
do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Vasja Ocvirk: Tovarišica Bernarda. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... Janez Kovač: Vroči dražgoški bregovi. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslašalcl. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00—17.00 Nedeljsko Športno popoldne. 15.30 Humoreska tega tedna. 17.30 Radijska igra — Agustln Cumnnl: Srednji napadalec je umrl ob zori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Potujoča glasbena skrinja.
PONEDEUEK, 9. JANUARJA:
8.05 Glasbena matineja. 9.10 Orkestralna glasba. 9.45 Otro.tka igra s petjem. 10.35 Naš podlistek — G. Duhamel: Mojstri. 11.00 Poročila m Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. inž. Slavica Šinkovec: Kdaj je potrebno čistiti vino in kate-
ra čistilna sredstva so v rabi. 12.40 Igrajo holandski pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Nastopa učiteljski zbor »Emil Adamič«. 17.05 O^mi koncert. 18.15 Izbiramo glasbo za ples. |8.45 Družba in čas. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Konceri komornega orkestra Visoke šole za glasbo.
TORKK, 10. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Iz glasbenih šol. 10.15 Iz opernega sveta. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje go.ste. 12.10 Ansambel Avsenik in ansambel Jožeta Kre-žeta. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Raoul Jenčlč: Stroji za spravilo sena na kmetijah. 12.40 Vrstijo se violinisti. 13.30 Priporočajo vam . . 14.25 Iz jugoslovanske orke.strnl'i(» plnsbo 1.140 V torek na svidenje. 17.05 Orkester RTV LJnblJuna vam predstavlja .. . 19.00 I,ahko noč. otroci! 20.00 Poje zbor »Bralša-RaSon« Iz Pule. 21.35 Iz fonotPke rndla Koper.
SREDA, 11. jHiuiiti jii: S O.*) Glasbena matineja. 10.15 Pri skladate-
lju Aleksandru Lajovcu. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila In Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Oj ta soldaškl boben« . . . 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Rovan; Zakaj včasih odpovedo sredstva za varstvo razstlin 13.15 Obvestila in zabavrta glas ba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 »Alzaška folklora«. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Skupni program JRT studio Ljubljana
ČETRTEK, 12. JANUARJA: 8,05 01a.sbena matineja. 9.40 Pet minut za novo pesmico. 1015 Jugoslo vanskl pevci pojo znane anje 11.00 Poročila in Turistični nnpot ki za tuje gosto. 12.10 Nn.Si an sambli domačih napevov. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Amer Krivec; Gozdarstvo — Spuvllo lesa Iz Ror.da. 12 40 »ZR;;or.sk1 zvonovi«. 13..10 PrlporoCaJo vam 14.45 Lirika za otroke; M<"hiirfkl 15.30 Melodl.le za klnvlr In nodnla 17.05 Turistična oddajn. 18.45 Je zikovni pogovori. 19.00 I.nhko noč, otroci! 20.00 Četrtkov vt'čer dc-mačil pesmi na napevov.
Žena mrtva, mož v bolnišnici
Na avtomobilski cesti pri Drnovem se je osebni avto IN- U939 znamke Ford-taunus IVI 12 — 30. decembra ob 20.10 zaletel v tovornjak GO 243-92 s prikolico, ki ga je vozil Vit-torio Braidot iz Gorice. Voznikova žena Majda Milavec v osebnem avtu je bila na mestu mrtva, voznika pa so odpeljali v bolnišnico, preden 90 zvedeli za ime. škodo so ocenili na 20.000 N-din.
Mrlič na stezi
29. decembra okoli 23. ure je našel čuvaj Kemične tovarne v Kočevju na stezi med Kmiično tovarno in Mlekarno truplo. Pokojnik je bil 38-let-nd Franc Granda iz Kočevja. Vzrok smrti ni znan.
Avtobus mu je zdrobil nogo
3. januarja ob 16.55 Je Janko Burič iz Straže skočil iz avtobusa, ki je že krenil s postaje izpred pošte v Novem mestu. Na tleh mu je spodrsnilo, da je vtaknil levo nogo pod blatnik zadnjega desnega kolesa. Pri tem se mu je noga nad gležnjem zlomila. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Pili in se prevrnili
1. januarja popoldne so na Otočcu proslavljali Peter Geršič z ženo in Ivan Henigman iz Novega mesta. Okoli 1. ure 2. januarja so se z avtomobilom odpravili proti domu. Vozil je Peter Geršič Na poledeneli cesti pri Mačkovcu je avto zaneslo v jarek, kjer je treščil v kanalsko cev m se ustavil. Potniki so izstopili in se odpravili domov, ne da bi sporočili o nesreči. Škodo so ocenili na 2000 Ndin.
Nesrečno novo leto v useku
1. januarja ob 11.30 je z avto mobilske ceste v usek pri Kore-nitkl zaneslo osebni avtomobil LJ 560-57, ki ga je vozil Ljubljančan Ivan Stipič. Škodo so ocenili na 2500 Ndin. Vozilu je razneslo gumo
Avtomobilist zbil pešca
Pred gostiščem Grmada v Trebnjem je avtomobilist Ivan Uhan iz Dol. Nemške vasi ob 4.20 abil na cesto kmetijskega tehnika Adolfa Novaka iz Stranja pri Do-bmiču. Voznik je pobegnil, vendar je kasneje dejanje priznal, ranjenca pa so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Z ledenega ovinka na pločnik
Pri trgovini Astra ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu je 1. Januarja ob 2.45 zaneslo na pločnik osebni avtomobil, ki ga je vozil Ciril Pimgartnlk iz Trebnjega. Ranjena voznik In žena sta Sla po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 5000 Ndin.
Kombi podrl upokojenko
Na Cesti herojev blizu podjetja Dinos v Novem mestu je Jože Adlešlč med srečanjem z nekim avtomobilom 29. decembra dopoldne s kombijem podrl Joželo 2u-ra, upokojenko s Trške gore. Ra-njenko s poškodovano desno roko in ramo. so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Trčenje zaradi megle
Zaradi goste megle je voznik tovornjaka Edhem Adžem iz Jajca 29. decembra ob 18.05 na avtomobilski cesti pri Jezeru trčil v tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Lavoslav Frančiškovič Iz Skrljevega. Škode je bilo za 50 Ndin.
Srna v Karteljevem
Slavko Burgeff iz Zagreba je 39. decembra vozil fiat 600 D po avtomobilski cesti. Pri Karteljevem je pred avtomobil skočila srna m poginila. Škode je bilo za 700 Ndin.
Avtomobil v jarku
Soler avtobusa Izletnik, Celje, Ludvik Hribemik, je 26. decembra popoldne vozil na redni progi Krško — Brežice. Ko je peljal iz Artič navzdol, mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Kocjan iz Podgorja. Voznik avtobusa je ii3koJiko zavrl in ker je bila cesta poledenela, je zadnji del avtobusa naneslo v osebni avtomobil in ga porinilo v obcestni jarek. Telesno ni bil nihče poškodovan, na vozilih pa je škode za okrog 3700 Ndin.
Prikolica ga je porinila v jarek
26. decembra proti večeru je voznik osebnega avtomobila Jože Vindiš, doma iz Celja, vozil iz Radeč proti vasi Kompolje, kjer se je si^al z neznanim voznikom tovornega avtomobila s prikolico Pri srečavanju je prikolica zadela v levi prednji blatnik osebnega avtomobila in ga porinila v obcestni jarek. Na osebnem avtomobilu je nastalo škode za okrog 800 Ndin.
Opel-record v fička
29. decembra ob 18. uri ae je Julijan Tršinar iz Kamnika z -jpel rekordom na avtomobilski cesti pri Beli cerkvi zaletel v fiat 1300, ki ga je vozil Silvo Vodopivec iz Bršlina. škodo so ocenili na 400 novih dinarjev.
Zaletel se je v neosvetljen avtomobil
Voznik osebnega avtomobila Nikola Boič iz Leskovca je 3 januarja zvečer peljal iz Krškega proti Drnovem. V križišču v Drnovem se je zaletel v neosvetljeni osebni avtomobil, ki ga je vozil Pavle RadaniČ iz Bregane — škode na obeh vozilih je za približno 2000 Ndin. Vozniku BoiČu je bila odvzeta kri zaradi preiskave, ker je kazal znake vinjenosti.
Med vožnjo je ugasnil luči
Voznik osebnega avtomobila Štefan Bogovič iz Ljubljane Je 1. januarja ponoči vozil iz Ko-ritnega proti Veliki dolLii. Med vožnjo je v avtomobilu nekaj popravljal la pri tem s rokavotn obrnil stikalo tako. da je ugasnil luči. Zaradi nenadne teme je na blagem zavoju na mostu zavozil v levo v dva metra globok potok. Voznik je ostal nepoškodovan, na avtomobilu pa je škode za približno 2000 Ndin.
Izsiljeval je prednost
31. decembra se je po Cesti prvih borcev v Br^c^ peljal s kolesom Edvard Komučar iz Brežic. Iz Ulice stare pravde pa se je pripeljal kolesar Janko Zako-šek iz Krške vasi In Izsiljeval prednost. Kolesarja sta trčila. Pri tem se je Edvard Komučar tako p<^odoval, da so ga odpeljali v brežiško bolnišnico.
S kombijem v osebni avto
1. januarja popoldne je italijanski državljan Mario Storchi vozil osebni avtomobil iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Pri-lipe pri Brežicah je nasproti po sredini ceste pripeljal voznik kombija Branko Pečnlk iz Vel. Malene in s sprednjim delom zadel v sprednji levi del osebnega avtomobila Storchlja. Na vozilUi je nastalo za okrog 4000 Ndin škode.
Avto v Sušici
ai. deoemboB avečar se je Ljubljančan Bojan Muc z osebnim ur. tom peljal v Metliko. Pri Tmovcu je pr^tro pripeljal v ovinek. Avto Je zanesk) na strmino, nakaj- se je prevrnU v SitUco. Vomlku m sopotniku ni bUo nič, škodo p« ao ocenili na 2000 N din.
DOLENJSKI LIST
UA.SI NIK1 iN iZUAJArfclLJl Občinski odbon SZl^ Bre tjce Črnomelj Kočevje. Krško Metlika. Novo mesto. Rib nlcn Sevnicn in Trebnie
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Ione Gotntk igiavm m odgovorni urednik 1 Ria Bačet MII0# lakopec. Marjan L«gan. Jože P'imc Joiica Teppey In Ivan Zoran Tehni/'ni urednik Marian MoSkon
IZHAJA vsaK četrtek — Posamuznu itevUka 50 pai »50 starih dim - Letna naročnina 20 novih dinarjev <2000 »tai^ din) polletna 10 novih dinarjev < llKKi starih dln>: plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37.50 novih dlnnrlev '.3750 ita rlh din' oz 3 amenSke doiarje - Tekoči račun pn podni# nlci SDK v Novrtm mestu 521 8-9 - NA.SIi(.lV URKDN19TVA IN UPRAVE Novo mesto Glnvni trg 3 - Poštni predal 33 — TeleTon 21 227 - RoKopUov in fotORrnfll ne vra^'amo -TISKA »časopisno podlrtle .Delo« v LUibllnni