pfačauta & potiemfrf. Letnik X. V Ljubljani, dne 1. novembra 1930. 31. štev. Jožko Čampa, predsednik OPO: Iz Beograda* Zadnji savezni svet, ki je zasedal v Beogradu 17. in 18. oktobra ti 1., je bil po izjavah vseh udeležencev eden od najaktivnejših, kar jih je bilo doslej. Poleg predsednikov vseh oblastnih organizacij se ga je udeležil tudi tajnik Maturantskega udruženja tov. Dabžć iz Zagreba, — prvič, odkar so se odcepili maturanti od skupne organizacije. Savezni svet je pred i>rehodom na dnevni red sklenil soglasno, da sodeluje zastopnik maturantov kot polnovredni član sveta. Za to širokogrudno gesto se je tov. Dabič toplo zahvalil ter izrekel željo in nado, da naj bi bil ta pričetek skupnega sodelovanja prvi korak k združitvi. Kljub agilnosti in aktivnosti saveznega sveta, kljub njegovim razpravam, sklepom in posetom, ki so sledili pri vseh odločilnih faktorjih, pa delo saveznega sveta, kolikor se nanaša na zahteve ptt. osobja v pogledu materialnega izboljšanja, na žalost ni imelo za-željenega uspeha. Krive so temu razmere, v katerih se nahaja naša stroka, kriva je gospodarska kriza, v kateri se nahaja država, in naposled, da govorim odkrito, kakor nam je bilo to na pristojnih mestih odkrito rečeno, kriva je temu razcepljenost naših organizacij in neurejene razmere v naših organizacijah na splošno. še pred prvo sejo saveznega sveta so se prijavili delegatje s predsednikom saveza g. T. Jovanovičem na čelu za sprejem pri g. finančnem ministru, hoteč na ta način zadevo prejudicirati na najmerodajnejšem mestu. V odsotnosti finančnega ministra je sprejel deputacijo njegov prvi pomočnik gospod Gospodnetič, kateremu je delegacija obrazložila svoje težnje v pogledu posebnih doklad, mu predočila zapostavljenost ptt. osobja in ga prosila, da naj bi se ptt. osobje izenačilo s prometnim osobjem. [To potrebo je podprla delegacija z utemeljevanjem, da je ptt. stroka in služba istotako važna in da spada med prometne ustanove. Toda taki argumenti so naleteli na splošno nerazumevanje, zaradi česar je imela delegacija zelo težko stališče. Naglašalo se je povsod, da bi se moglo razpravljati kvečjemu o dokladah le v takem obsegu, kakor se dajejo uradnikom finančne stroke, toda še to kot maksimum, in samo takrat, ako bi izkazoval pro-račun gradbenega ministrstva na prihrankih in prebitkih potrebno kritje. Na tej osnovi in po vseh informacijah glede finančnega kritja je razpravljala o nadaljnjem ukrepanju in postopanju prva seja saveznega sveta. Po vsestranski debati in raznih predlogih je bil osvojen končno predlog predsednika ljubljanske obl. organizacije, da ostane savez pri svoji prvotni zahtevi, t. j. da zahteva posebne doklade za vse ptt. osobje. To tem bolj, ker se je tekom dneva doznalo, da je glede na razpoloženje, razmere m finančne prilike več ko dvomljivo, da bi dobili doklade uradniki 1., 2. in 3. skupine II. in 1. skupine IH. kategorije. Da je bila edino ta zahteva umestna ne samo iz taktičnih razlogov, ampak tudi glede na potrebe in težnje ptt. osobja, glede na ravno črto sa-vezove politike in iz interesov organizacije, to se je izkazalo takoj drugi dan, ko smo iz besed ministra za gradnje g. Trifunoviča točno doznali, da je vlada odločno proti načinu in nadaljevanju delnega izboljšavama gmotnega položaja drž. uslužbencem in da namerava dosedaj napravljene razlike izenačiti in popraviti z novim uradniškim zakonom. Glede materialne strani novega uradniškega zakona je podčrtal g. minister za gradnje težko gospodarsko krizo, v kateri se nahajata država in narod, ter skoro ponovil izjavo, ki jo je dal v Zagrebu zastopnikom uradniških organizacij predsednik vlade gospod Peter Živkovič. Kajti potreba in tendenca je, da se prihodnji državni proračun občutno zniža in da se zato črtajo iz proračuna vse investicije, ki za enkrat niso nujno potrebne. Zdi se, da se bo uveljavilo načelo, ki je temelj vsakega realnega državnega budžetiranja, da naj ima proračun samo tekoče in redne državne prejemke in izdatke, med tem ko naj bi se bremena za večja dela in investicije prevalila tudi na bodoče generacije. Zaradi tega naj bi se te budžetirale z izrednim proračunom in iz izrednih dohodkov. 'laki dohodki bi bili v naši državi le dolgoročna državna posojila. Zatrjuje se, da bo novi uradpiški zakon vsekakor uveljavljen že v bližnji bodočnosti, vendar pa je odvisna njegova materialna stran od splošnega finančnega okvirja, v katerem se bo gibal prihodnji proračun. Po mišljenju g. gradbenega ministra si bo pomagala vlada z znižanjem prejemkov uradnikom višjih kategorij, če ne bo šlo drugače, četudi se zaveda, da je tak način izhoda nepopularen. Deputacija je bila sprejeta tudi od pomočnika ministra za gradnje g. inž. Ratajca. Ta avdijenca se je razvila v pravo konferenco, ki je trajala dve uri. Govora je bilo seveda predvsem o posebnih dokladah v zvezi s proračunom gradbenega ministrstva za tekoče leto. G. pomočnik nam je izčrpno prikazal gibanje proračuna po dohodkih in izdatkih, tako da so dobili delegatje jasno sliko o finančnem stanju našega resora, česar pa tu ne morem obširneje razkladati. Iz razgovora g. pomočnika smo se prepričali, da sta g. minister za gradbe in njegov pomočnik storila in poizkusila vse, da bi ptt. osobje ne bilo prikrajšano, ker so na tem vprašanju posredno zainteresirani m postavljeni v neprijetno situacijo tudi sami odločilni faktorji našega ministrstva. Da njuno prizadevanje ni rodilo uspeha, so krive druge sile in razmere, ki sem jih omenil že uvodoma. Tekom konference pri g. pomočniku ministra je bilo govora o vseh važnejših vprašanjih, ki se nanašajo na ptt. stroko in osobje. Omejiti se hočem le na najvažnejša. Vprašanje naraščaja za ptt. stroko in strokovne izobrazbe še ni razčiščeno. Odločitev niha med poštno šolo in poštnimi tečaji. Vendar pa poštna uprava še ni mogla priti do končne odločitve. Oba sistema imata svoje privržence in zagovornike med odločilnimi faktorji, ptt. uslužbenci in organizacijami. Oba sistema imata svoje prednosti in nedostatke. Slepo zagovarjanje enega ali drugega sitema je pogrešeno, ker je treba za objektivno razsojanje tega problema poznati okolnosti in razmere, potrebe in prilike, v kakršnih se nahaja danes naša stroka. Soditi to vprašanje raz stališče razmer, kakršne so bile pred vojno v bivši Srbiji ali pa v Avstro-Ogrski, je docela napačno, kajti raz- mere in potrebe so se docela izpremenile in niso v ničemer več podobne niti onim v bivši Srbiji niti tistim v bivši a. o. monarhiji. Kar je bilo morda nekoč za razmere tam ali tu dobro in prikladno, to danes ne ustreza več sodobnim prilikam. Delegacija je ob tej priliki razpravljala z g. pomočnikom ministra o vseh momentih, ki so v zvezi s tem vprašanjem, toda do izrazitih zaključkov ti razgovori niso mogli dovesti. Tudi pozneje smo delegatje razpravljali o tem problemu, toda do zadovoljive rešitve nismo prišli. Stvar bo treba še mnogo podrobneje in kritično pre-motriti, oreden ho dozorela toliko, da bo mogoče reči, kaj je za naše nove razmere najboljše in najprikladnejše. To pa ni tak > lahko, kakor si nekateri predstavljajo. Nikakor pa ne gre, da mnogi enostavno zagovarjajo, kar so sami spoznali za dobro na podlagi enostranskega poznavanja in opazovanja in na podlagi izkušenj, ki so se izkazale za pravilne v izvestnih potrebah in razmerah. Kakor povsod, tako je tudi tu naša napaka v tem, da se ne moremo in ne znamo vživeti v nove prilike in potrebe, ki so nastale iz različnih mentalitet, razmer, potreb in okolnosti. Duh konservativnosti na obeh straneh, pri srbskih in nesrbskih tovariših je v vseh stvareh veliko kriv, da niha stroka v tolikih pogledih neodločno. Zato je tudi vprašanje naraščaja in strokovne izobrazbe še stvar pioučevanja. Lahko bi pa bila stvar že odločena, ko bi bili na obeh straneh manj konservativni, pa bolj kritični in ko bi se znali in hoteli bolj vživeti v nove razmere in potrebe. Tudi g. pomočnik ministra pravi, da je treba šele po vestnem študiju in opazovanju ugotoviti, kaj je potrebno in prikladno za naše nove razmere. V to svrho je otvor-jen sedaj v Beogradu poštni tečaj, o katerem pravi sam g. pomočnik ministra, da ima nedostatke. Prihodnjič bo otvorjena poštna šola, proučava pa se že tudi kombinirani sistem, kakršen je vpeljan v prometni stroki. Na podlagi izkustev, opazovanj in rezulta-, tov bo potem mogoča pravilna odločitev. Po mojem mišljenju je ta pot pravilna. Glavno je za nas, da se začne s sistematično od-gojo naraščaja. Zdrav razvoj pa bo pokazal, kako naj se pravilno in razmeram ter potrebam ustrezajoče reši ta problem, ki pa — da še enkrat poudarim — nikakor ni tako enostaven, kakor si nekateri to domišljajo. V zvezi s tem je bik) tudi govora o staležu m sistemizaciji, kar pa utegne definitivno rešiti novi uradniški zakon. Prevedba uradniških zvanučnikov in s tužiteljev v HI. kategorijo se je po dolgem in napornem prizadevanju in pojasnjevanju organizacije in delegatov vendarle premaknila vsaj toliko iz dosedanje mrtve in odporne točke, da se bo končno le začelo s prevajanjem v Ml. kategorijo. Takih zvaničnikov in služiteljev pa nimamo samo v naši direkciji, kakor smo mislili, ampak jih je dosti tudi v drugih direkcijah; največ jih je v ljubljanski in sarajevski. Prvotno je stalo ministrstvo na stališču, da bo treba to vprašanje rešiti z redukcijo. Organizacija pa je uverila pristojno oblast, da bi bilo to škodljivo za samo upravo, ako bi odpustila že izvežbane delavce, ker bi namesto teh morala sprejeti nove, ki bi jih bik) treba šele izvežbati. Zato bo ministrstvo za enkrat po možnosti proračuna prevedlo v Ul. kategorijo okrog 100 teh uslužbencev, v prvi vrsti moške, potem pa boljše kvalificirane ženske zvaničnike in služitelje. To sicer ni popolnoma zadovoljiva rešitev, vendar pa izgledi teh trpinov niso več tako brezupni kakor so bili doslej. Jasno pa je, da bo organizacija tudi za naprej skrbela, da se izvrši prevedba čim prej. Skušala bo zlasti, da se bo po možnosti rešilo to vprašanje enkrat za vselej z novim uradniškim zakonom. Napredovanja stoje v letošnjem proračunskem letu slabo, manjka namreč denarja. Pač pa je rešeno napredovanje onih, ki so bili pri zadnjem napredovanju pomotoma izpuščeni. Teh je vsega skupaj 40, in upamo, da bo prizadetim krivica v najkrajšem času popravljena. Nekateri bodo razočarani tudi to pot, ker si še vedno niso na jasnem, kaj se jim šteje v efektivno službo. Opozarjam zlasti na službo pri pogodbenih poštah, ki se ne šteje niti v tem primeru, če je služil kdo pri pogodbeni pošti po potrebi službe v svojstvu aspiranta ali oficianta. Takih primerov je zlasti na Urvatskem dosti. Sploh je še v mnogih primerih dosti neskladnosti in nejasnosti glede računanja službe v efektivno dobo. Glede vračanja službene obleke za zva-ničnike in služitelje stoji ministrstvo odločno na poslednji odredbi in ne odstopi od tega stališče kljub prošnjam in dokazovanjem organizacije in direkcij. Toda če so resnične številne zlorabe, na katere se opirajo v ministrstvu, se temu stališču skoro ni Čuditi. V ministrstvu smo izvedeli neverjetne stvari, kako je zlorabljal velik del zvaničnikov in služiteljev službene obleke. Te obleke so kupovali delavci in razni mračni tipi, ki so uganjali potem v poštnih uniformah nedovoljene reči. To se ni dogajalo samo v Beogradu in v Srbiji, nego tudi drugod, baje celo v Sloveniji je krožilo nekaj uniform po zastavljalnicah in drugih nekontroliranih tržnicah. Tega zla mi bilo mogoče zajeziti ne s kontrolo in ne s kaznijo. Zato se je ministrstvo zateklo k najradikalnejšemu sredstvu. Dele-gatje so dokazovali, da uslužbenci ne morejo imeti samo ene obleke na sebi noč in dan, v dežju im vročini. Toda odločujoči faktorji izjavljajo, da to uvidevajo, ali nimajo zaenkrat drugega sredstva na razpolago, da preprečijo zlorabe in prodajanje službene obleke po brezvestnem in vse obsodbe in kazni vrednem delu uslužbencev, ki je oškodoval s svojo brezvestnostjo večji del poštenih •uslužbencev. V ministrstvu izjavljajo, da bodo proučili nov način podeljevanja službenih oblek, ki bo onemogočal tako početje in prodajanje službene obleke. Pri preračunanju finančnega efekta za zvišanje prejemkov pogodbenih poštarjev po načrtu novega pravilnika je ministrstvo ugotovilo, da bi pogodbene pošte preveč obremenjavale poštni budžet, ako bi se prejemki zvišali za 50 odst., kakor je bilo nameravano. Izkazalo se je, da bi mogel prenesti proračun samo 25 odst. zvišanje prejemkov, in še to samo pod pogojem, če se deerarizi-rajo še ostale pošte izpod 40.000 delovnih enot. iPokojnlinski fond bo obvezen. — (Vloga naše organizacije glede obdavčenja pogodbenih poštarjev je dospela od finančne direkcije v Ljubljani preko finančnega ministrstva v izjavo ministrstvu za gradnje. Naše ministrstvo se v celoti strinja z utemeljitvijo in stališčem organizacije, pa bo poslalo tako izjavo tudi finančnemu ministrstvu ter se postavilo na stališče, da so podvrženi pogodbeni poštarji po zakonu samo plačevanju uslužbenskega davka. Upa se sigurno na povoljno rešitev. Gradbeno ministrstvo je odstopilo vlogo organizacije glede polovične železniške vožnje, ki naj bi je bili deležni tudi pogodbeni poštarji, prometnemu ministrstvu in predlagalo, da naj se dovoli pogodbenim poštarjem vsaj trikratna polovična vožnja na leto, toda samo za pogodbene poštarje, ne pa tudi za njihove svojce. Toliko glede najaktualnejših zadev. O ostalih razpravah saveznega sveta, zlasti pa o razpravi glede reorganizacije dela, uprave in Saveza sploh, pa prihodnjič. Koliko Je državnih uslužbencev? Finančno ministrstvo je objavilo podatke, po katerih je bilo v proračunskem letu 1929-30 '187.165 uslužbencev, 1. 1930-31 pa 201.058. Najbolj se je število uslužbecev povečalo v prometnem ministrstvu, nadalje v vojnem ministrstvu, notranjem in prosvetnem ministrstvu. Iz posebnih pregledov se vidi, da je naraslo predvsem število dnevničarljev, kontrakitualnih in honorarnih uslužbencev (za 5386), nadalje število zvaničnikov (za 2359) in podčastnikov za (2038). Bo banskih upravah se uradniki razdale sledeče: dravska 5747, savska 8545, dunavska 7191, vardarska 4717, drinska. 4504, moravska 3634, zetska 3353, primorska 2623, vrbaska 2079, Beograd 1835, skupno 44.128. Pregled izdatkov je bil sledeč: osebni: splošna uprava 4117.9, drž. podjetja 1432.6, skupno 5550.5 mil. iDin ali 41j6% vseh državnih izdatkov, materialni izdatki pa so bili sledeči: uprava 4329.8, podjetja 3467.7, skupno 77975 milj. iDin ali 58:4% vseh državnih izdatkov. *{* Anton Učaknr. V četrtek dne 23. oktobra t. 1. zvečer je nenadoma umrl, zadet od kapi, tov. Tone Učakar, p. t. uradnik II-1 na poštni direkciji v Ljubljani. Krepak ki na videz zdrav je opravljal službo vse skozi še na dan svoje smrti do konca uradnih ur. Pokojni tovariš je bil doma iz (Moravč in bi bil letos po (Božiču dopolnil 50. leto starosti. Bil je vzor poštenega, vestnega in zanesljivega uradnika starega, predvojnega kova. Slovel je kot eden najboljših postali-stov in upravnikov. Njegove odlične sposobnosti so predpostavljene oblasti kmalu spoznale, zato so mu še pred vojno, razmeroma prav mlademu, podelile samostojno vodstvo poštnih uradov. Kot upravnik pošte je služboval na Bledu, v Ribnici na Dolenjskem in v Ljutomeru, odkoder je bil predlanskim poklican v službovanje k direkciji. Tu se je takoj uveljavil kot vrlo uporaben in zanesljiv referent v telegrafsko-telefonskem odseku. Sploh je povsod, kjerkoli je služboval, pustil vidne sledi svojega dela za seboj, kakor je bil tudi povsod priljubljen in spoštovan od ljudstva, med katerim je služil. Pokojnik se je tudi vidno in z uspehom udejstvoval v organizaciji, katere član je bil od prvega dne, ko je vstopil v poštno službo, pa do svoje prerane smrti. V poslovnem letu 1929-30 je bil tudi član odbora OP,O. V pokojniku objokuje organizacija dobrega člana, stroka dobrega uradnika, vdova vzornega soproga, otroci pa skrbnega očeta. Bog mu daj večni mir in pokoj! priporoča veliko Izbiro usnja in čevljarske potrebščine (LJ)(y)(S(y)£\fc!]£t Sv. Petra cesta štev. 16 filiala: Prešernova ulica št. 16 Urar In juvelfr llgerlev m -- Maribor, Gosposka ul. 15 Prodaja na obroke Tinko Šetinc: obrote“. Pred časom je umrl sin našega člana, ki je ibil vpisan v »Dobroti« 'kot izreden član. Izplačali smo pripadajočo podporo v znesku 2000 Din. Ker je bil sin ob smrti že precej odrasel, ni zadostovala podpora niti za kritje pogrebnih stroškov, kaj šele za kritje drugih ob takih žalostnih prilikah naraslih stroškov. IV »Dobroti« je sedaj vpisanih preko 130 nad 10 let starih izrednih članov. V mestu stane pogreb že za približno 10 let starega otroka toliko, kolikor stane pogreb za odraslo olsebo. S podporo, ki jo izplača »Dobrota« za nedorasle oziroma izredne člane, se ,pogrebni in drugi stroški, ki narastejo v teku bolezni, nikakor ne morejo kriti. Zategadelj vabimo vse one člane, ki imajo nad 10 let stare otroke včlanjene kot izredne člane pri »Dobroti«, da jih vpišejo za redne člane. Mesečni prispevki se zvišajo mesečno le za 3 Din, podpora pa od 2400 Din na 5000 Din. 'Pripomnimo, da se vpišejo lahko otroci že po dovršenem sedmem lettu starosti kot redni člani skupine A in da pristopijo kot taki tudi lahko v skupino B. Odbor. Naša prava kolinska cikorija POŠTARJI — člani nabav* IJalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; cene znižane! časopise lahko dostavi naslovnikom s prvo priliko odnosno jih odpravi na druge ambu* lanene pošte brez vsake zamude. Pri nekaterih postali opazimo, da dobi« vajo zbirne blagajne dnevne odvode de« narja v posebnih sklepih, kar gotovo olaj* ša delo prekartiralnim poštam, blagajni sa» mi pa omogoči hitrejši prevzem denarja. V našem seznamu ugotovimo lahko še eno zanimivost. V nekaterih mestih sc kom centrira skoraj ves poštni promet v sre* diščih mest, v drugih pa na postajah. Pošte, označene s številko 1, so v središčih mest* one s številko 2 so pa na postajah. Praktič* neje je, če se pošiljke dostavljajo,že s po* staje. Naša poštna uprava stremi tudi še za tem, da se bo v bodoče glavni poštni pro* met razvijal na kolodvorskih poštah. V dravski banovini So predvidene večje nove stavbe za kolodvorske pošte v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah. Te stavbe so na* menjene v prvi vrsti za inozemski paketni promet. Ni pa izključeno, da se bo vršila tudi dostava pisemskih in paketnih pošiljk že s kolodvorskih pošt. V Ljubljani se n, pr. dostavljajo paketi naslovnikom od po* Strokovna posvetovalnica. KAKO SI ZAMIŠLJAM TA KOTIĆEK? Z zanimanjem sem čital v »Poštnem Glasniku« od 1. oktobra t. 1. o »Strokovni posvetovalnici«. Idejo tov. Engelmana toplo pozdravljam, samo da si to rubriko nekoliko drugače predstavljam. Res je, da se vsak list prikupi svojim čitateljem, čim bolj pestro je urejevan in čim več raznega čtiva nudi svojim naročnikom. Saj se s časom navadimo na tak časopis, ki ga vzljubimo in nam postane 'potreben ko vsakdanja hrana. (Našega lista seveda ne moremo primerjati z dnevniki, ki razpolagajo z velikim kapitalom in kopico urednikov, za vsako rubriko posebej. Taki listi si lahko marsikaj privoščijo. Naš list živi čisto pod drugimi okolnostmi. 'Dostikrat napiše urednik vso številko sam, poleg tega pa opravlja celodnevno poštno službo. Tako delo ve ceniti pravilno samo tisti, ki je sam poskušal, s kakim trudom je dostikrat v zvezi kak članek. Zato je tem bolj razveseljivo, da je urednik pripravljen 'izpolniti list z novo rubriko. Važno, je zdaj — pravilno se odločiti. Preden se odločimo za nekaj primernega našim razmeram, ne bo škodilo, če si ogledamo nekaj uglednih jugoslovanskih dnevnikov, ki že uporabljajo slične rubrike. Poglejmo si n. pr. beograjsko »Politiko«, ki vzdržuje dnevno rubriko »Da li znate?« Pod to rubriko stavi list svojim čitateljem dnevno 5 vprašanj: enkrat iz zgodovine, drugič iz zemljepisa, sploh vsa mogoča vprašanja, ki si jih moremo predstavljati. Zanimivo pri tej rubriki je to, da prejmejo čitatelji odgovore od stavljenih vprašanj šele v naslednji številki. Namen rubrike je jasen: svojim čitateljem bistriti duh In jih izobraževati, istočasno pa jih trajno navezati na list. Dnevnik »Vreme« ima poseben stolpec z naslovom »Kako i zašto?« Naročniki lista istavljajo najrazličnejša vprašanja, urednik gornje rubrike pa odgovarja. Zagrebške »Novosti« vzdržujejo v nedeljski številki »Tehnične novosti«, pod temi pa rubriko: »Šta ne znate? Pitajte, a mi čemo Vam odgovoriti.« »Jutarnji list« daje svojim naročnikom odgovore na razna vprašanja o vojaških zadevah pod rubriko: »Vojni savjetnik«. Urednik gornje rubrike je nekS upokojeni podpolkovnik. Ljubljanska dnevnika »Jutro« in »Slovenec« imata v vsaki nedeljski številki »Zdravniško posvetovalnico«. Po gornjih primerih bi bila za naše razmere primerna rubrika: »Strokovna vprašanja — odgovori«. V vsaki številki lista bi se morda stavila tri vprašanja iz stroke; prvenstvo naj bi uživali predstojniki pošt. iRazmišljati bi bilo, ali bi objavljali odgovore v isti številki ko vprašanja, ali šele v naslednji izdaji. V zadnjem primeru bi »Poštni 'Glasnik« izpraševal znanje posameznih čita-teljev, istočasno bi jih pa tudi izobraževal v njihovi stroki. Mnenja sem, da bi potreboval naš list tako rubriko trajno. Ako bi pa vpra-! šanja razširili radi zanimivosti mogoče še na personalna vprašanja (to na vsak način — pripomba urednika) ali morda še dalje, potem bi imenovali to rubriko: »Cesar ne veš — vprašaj!« Najkočljivejša zadeva pri novi rubriki je — urednik, ki zahteva celega moža. 'Bridke izkušnje nas strašijo, da se zgodi tudi tukaj, da bodo predstojniki pošt, kakor tudi drugi čitatelji, stavili vprašanja le nekaj časa, zato bo zmanjkalo vprašanj, odgovorov in — rubrike seveda. Ker ima pa ta rubrika daleko-seižnejši namen, namen izobraževati, bo potrebno, da se za ta posel najde nekdo, ki bo sam stavljal vprašanja in odgovarjal nanj. In ta »nekdo« bi bil urednik nove rubrike. Vprašanja bi stavljal enkrat iz pisemske pošte, drugič iz paketne pošte, blagajne, telegrafa, telefona, radia itd. Da bi šlo čim boljše, bi potreboval tudi ta urednik sortrud-nike, in sicer po panogah službe. Brzojavni strokovnjak bi prevzel telegraf in radio, drugi bi bil pripravljen podpirati urednika pri odgovorih iz ambulančne in izmenjevalne službe, tretji zopet iz drugih panog. Najlepše bi bilo, da se sposobni sami priglase prostovoljno na sodelovanje. Za urednika nove rubrike pridejo v prvi vrsti iv poštev predstojniki pošt, ker imajo dosti praktičnih izkušenj, so »d jour« z vsemi odredbami, ki se v poštni službi vedno in neverjetno hitro dzpremimjajjo. Strokovno znanje posameznikov ne pride do prave veljave v stroki, če uporabljajo posamezniki to znanje samo za sebe. Tu in tam predlože oblasti kako izpremembo, da jo ta prouči ali pa vloži med spise. To so mrtvi kapitali. S strokovnim znanjem je treba na dan, da se okoristijo ž njim tudi drugi, s temi pa stroka. Nova rubrika bo nudila sotnudnikom, da pokažejo čitateljem in oblasti svoje znanje, ki bo koristno za stroko. Treba pa je ožtvotvo- . riti novo rubriko v takem smislu, kakor si jo zamišljam. iVeliko dela in truda bo treba — pa bo šlo. T. S. ste 1, v Mariboru pa od pošte 2. Naslovniki dobivajo prej pošiljke, če jih dostavljajo kolodvorske pošte. Posebno važno je to za ekspresne pošiljke. Izmenjevalni oddelki in poštno*carinska skladišča dobivajo in odpravljajo pošiljke s posredovanjem oddelkov oziroma pošt na ambulančne pošte. Čim manj posredoval* cev je, tem manj opravka je s pošiljkami in toliko lažje je zasledovanje po odpravni poti. V pašem seznamu lahko opazimo, da je edina pošta Maribor 2, ki odpravlja ino* zemske pakete brez posredovalcev na ambu* lanene pošte. Nikjer pa ne najdemo izka* zano, da bi tudi poštno*čarinska skladišča odpravljala ocarinjene pakete naravnost ni ambulance. Pri nas se najde za to že kak izgovor, utemeljen ali neutemeljen. Na* vadno sc motivirajo taki nedostatki, da se je začelo tako delati, se dela še zdaj tako, pa je tudi najboljše, da poslovanje tako ostane. Ker sem ravno pri »posredovalcih« iz* menjevalnih pošt; in poštno car. skladišč, moram omeniti« tja velja , to tudi za ambu* lančne pošte. Nobena naših ambulančnih pošt, ki dobivajo pisemsko tvarino nepo* sredno iz inozemstva, ne odpravlja carini podvrženih pošiljk neposredno poštno car. skladiščem. Tako n. pr. bi lahko amb. pošte Ljubljana*Beograd 3, Ljubljana*Beograd 9 in Maribor*Beograd 12 odpravljale pisem* ske sklepe za poštno*carinsko skladišče v Zagrebu in Beogradu. Znano je, da posre* dujejo sedaj take pošiljke pošte Zagreb 2, Beograd 2 in Beograd 1. Te pošte se brez potrebe obremenjujejo, istočasno se pa pošiljke lahko odpravijo naslovnim poštam brez carinskega pregleda. Organizacija prometa nekaterih naših pošt je že danes tako dobra, da jo lahko druge pošte posnemajo. Organizacija pro* meta naj uredi pošte enotneje. Ozirati se je v prvi vrsti na važnost kraja in obilico dela posameznih pošt. Dobra organizacija pr.p* meta je. glavni pogoj za brezhibni dohod in odpravo poštnih pošiljk. (Se bo nadaljevalo in končalo) Razširjajte,Poštni Glasnik!* I^rasne damske plašče in obleke, zimske suknje za gospode, trenchcoate in obleke kupite dobro In najceneje pri Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica Naše cene in naši plačilni pogoji omogočijo, da si more vsakdo nabaviti moderen radifa&i aparat Obrnite se takoj na nas KADIO LJUBLJANA MARIBOR, LJUBLJANA, Aleksandrova 44. Miklošičeva 5. O&UBJTE SI ravnokar došlo zimsko manufakturno blago pri tvrdki MAJKR FRANJO Maribor, Glavni trg gtev. 9. To in ono. Napredovanja. Z ukazom od 24. oktobra t. 1. sb; napredovali: v 11/1 (v 1. skupino II. kaitegoris :je) tov. Dol jak Andrej na Mariboru J, Jurkovič !Hubert na Mariboru 2, Rabič Ivan, irpmvnik po* ; šte Ljubljana 3 in Šaieher Franc na p. t. ravna* teljstvu. — V 11/2: Gostič Marija na Ljubljani 1 in W«vk Anica roj. Kunej v Celju. — V II/3: 1 in Vovk Anica roj. Eisenzopf v Vel. Laščah, Kenič Ivana roj. Gorup na Rakeku, Škoflek Ma< rija v Gornjem gradu, Modrijan Zofka roj. Po* Ijanec na Ljubljani 1, Jeglič Kristijan na Mari* boru 2, Štukelj Marija pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Kuralt Dragica na Ljubljani 1, Bezlaj Ivana na Ljubljani 1 in KoceLi Marija na Mari* boru 1. — V II/4: Novak Angela v Dolnji Len* davi in Vizjak Ana v Celju. — V 1II/3 (v 3. sku* pino III. kategorije): Žagar Apolonija v Sevnici. Vse izpremembe v »Poštnem glasniku« je treba takoj javiti upravi lista. Nekateri se pritožujejo, da dobivajo list neredno ali na napačni naslov. Ti naj se zavedajo, da so tega sami krivi, ker uprava lista ne more vedeti za vsakega posameznika, ali in kam je bil premeščen, oziroma da ne dobiva lista redno. Samo 50 par stane dopisnica, pa naj prizadeti naročniki javijo vsako nepravilnost glede prejemanja lista upravi »Poštnega glasnika«. Ako bi tudi to ne zaleglo, naj javijo organizaciji, ki bo napravila red. Darilo. Tov. Brodar Franc, pismonoša v Novem mestu, je daroval »Poštnemu domu« 100 dinarsko obveznico 7% investicijskega posojila. Iskrena hvala! — Blagajnik P. d. Svetovna pošta in mirovna ideja. Nemški poštni minister g. dr. Schštzl je izjavil naslednje pomembne besede: »Danes se dosti govori c Panevropi. iBaš pošta je v poštnem prometu nc samo uresničila Panevropo, ampak že davno poklicala v življenje svetovno poštno zvezo. V poštnem prometu tvorijo skoro vse kulturne države sveta veliko zajednico s prostim prehodom. Manufaktura, Tre n eh c o a t e, krzno kakor sploh vse oblačilne predmete nudi po zmernih cenah tudi na odplačilo tvrdka li. Ornik, Maribor Koroška e« sta 9 Priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih damskih in otroških oblek po najnovejšem dunajskem kroju. — V zalogi perilo, predpasniki, nogavice, rokavice, kravate itd. — Največja zaloga 'potovalnih kovčegov, aktovk in ročnih torbic. Cene nizke! Dobro blago ! Friderik Vidic, Celje Kava in čaj naiboljše kvalitete in. v veliki izbiri v špecerijski in delikatesni trgovini ANTON FA25ARINC - Ceije Najvetjo izbero vsakovrstnega usnja m čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubljana. Stari trg št. 11. HVAR obleke za gospode .... od Din 240—790 za dečke 11 do 16 let. » » 200—420 za otroke 3 do 8 let . » » 110—160 zimske kratke suknje » » 800—600 zimske kratke suknje, ovratnik iz krzna . » » 400—750 zimske dolge suknje . » » 600—800 hlače........» » 90—180 Ogled prost brez obveze nakupa. V Celju samoproda ja pri Ivan Mastnak Krali a Petra cesta št. 15 s skupnimi tarifami in prometnimi pogoji. Po pošti, telegrafu in telefonu se je ustvaril bistven pogoj za zbližanje med državami, oziroma narodi, ki pripomaga odstranjevati morebitna ne-sporazumljenja in navaja k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Pionirsko delo svetovne poštne zveze prispeva k zbiižanju, sporazumu in zadovoljstvu narodov. »Nacionalni uradniki«. Uradniške organiza-. cije, ki so bile pod vplivom nemške nacionalne bojne organizacije »Stahlhelm«, so se označevale kod »narodni« uradniki. Tega naziva so se oprijeli tudi njihovi državni poslanci pri interpelacijah na ministre. Na neko vprašanje je pruski notranji minister odgovoril, da je tako nazivljanje same zloraba imena »narodni« in razlikovanje med »nacionalnimi« uradniki in med onimi resnično narodnimi uradniki* ki si ne laste takega naziva. Ker ne prizna razlike med »nacionalnimi« in drugimi uradniki, ne bo več odgovarjal na interpelacije glede »narodnih uradnikov«. Kako le nagovarjati uradnike. Na vprašanje v berlinskem parlamentu, kako je treba titulirati uradnike, je nemški notranji minister odgovoril: »Uradnik ima pravico zahtevati, da se uporablja napram njemu službeni na?iv, ki mu pripada. Ta pravica velja v enaki meri napram enakostoje-čim, podrejenim in nadrejenim uradnikom. Razveseljivo je, če se iz navade ali po zaupnem, tovariškem in molčečem sporazumu pri nagovoru ne uporablja uradni titel, ampak priimek. Nikakor pa nečem glede na današnje pravno stanje izvajati v tem pogledu nikakega pritiska.« Število imetnikov čekovnega računa. Po statistiki je v Nemčiji 956.700 čekovnih računo-imetnikov, v iFranciji 426.000, v Belgiji 231.900i na Nizozemskem 142.200, v Avstriji 125.400, v Češkoslovaški 101.300, v Švici 75.100, na Poljskem 58.700, v Italiji 58.300, na Madžarskem 43200 in v vseh drugih evropskih državah 81.600, od katerih odpade na Jugoslavijo 18.644 imetnikov čekovnega računa. O izvenevropskih državah ni nobene statistike. V teh državah pa se o čekovnem prometu vobče skoro ne da govoriti. Cenj. občinstvu mesta in okolice vljudno naznanjam, da sem na novo preuredil moj fri* z-erski salon za dame in gospode v katerem se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela, kakor trajne kodre, vodne ondulacije i. t. d. po najnižji konkurenčni ceni. Zajamčeno točna postrežba. Se priporoča FRANC KRANJC frizer za gospode in dame CKLJt*}, Glavni trg At. 18 NKOB VEZNO! UDBUMUl, AleMlOva 8 zahtevajte zaHtopnlka t NaJeeneJSa zaloga manufakturnoga blaga _ na obroke — PoAtnl nameščenci poseben noonat. Prvovrsten, trpežen, lep! ZOhtevaJte proapekte! đlex tdomp. spe«, trgovina za pisalne stroje Ljubljana Telefon 8868 Gradište IO Izhaja 1., 11. in 21 v meseca Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovora. Čekovni račun it. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulsmi 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista SK Jakoba trg 2. Za »Koaeorcij Poštnega glasnika« Izda}* In urejuje Jožko Jaki* v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeri*k v Ljubljani.