Let^Xn,, štev, 40 LJubljana, sreda 18. februarja I93I Cena 2 Din Jpravniàtvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - Telefon št 8122. 3123, 8124 S125. 812ft [nseratm oddelek: Ljubljana, delen* bureova uL - Tel S492 ln 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocen^a ulica št a — Telefon št 19«.. Račum pri pošt ček zavodih: Ljub» Ijana št 11.842 Praha čisto 7« ISO WìPr St 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St $122. 3123 3124 3125 in 8126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon 51 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi ee ne vračajo — Oglasi po tarifu Znak zaupanja Zanimiva ameriška sodba o zaupanju v Jugoslavijo - Naraščajoč prestiž v mednarodnih odnošajih Pittsburg, 17. februarja, M. Tukaj izhajajoči list »Amerikanski Srbobran« objavlja daljši članek o iugoslovenskem posojilu in piše med drugim: »Poročilo iz Washingtona veli, da je Jugoslavija sklenila pogodbo o najetju posojila v znesku 35 milijonov dolarjev (2 milijardi Din). Posojilo bo dal konzorcij francoskih, angleških in ame-riških bank.« Ta vest je izzvala v naši domovini, nadaljuje list, najboljši vtis in najpo-voljnejše komentarje, ker se iz tega jasno vidi, da je Jugoslavija dober in zanesljiv dolžnik, ki uživa popolno zaupanje. Oni, kateremu se zaupa, mora ne samo nekaj imeti, marveč mora tudi neizogibno voditi razumno gospodarstvo in imeti zasigurano stabilnost. VVashingtonsko poročilo izrecno poudarja notranjo politično sigurnost Jugoslavije, ki predstavlja najboljše jamstvo za posojilo in odličen in siguren plasman. Obenem poudarja washing- tonska vest, da druge mnogo večje države niso mogle dobiti posojila. Pri tem se zlasti navaja fašistična Italija, ki se v zadnji dobi neumorno trudi, da bi dobila kako posojilo, a vse zaman. Zaman so bili celo Mussolinijevi miroljubni govori. Svet nima zaupanja v sedanji režim v Italiji in sumi, da bi šel ves denar za oboroževanje. O nezaupanju do Bolgarije, Madžarske itd. ni treba niti govoriti. Zato je posojilo, ki ga bo dobila Jn-goslavija, zanjo ne samo ogromne gospodarske važnosti, marveč tudi ogromne važnosti za njen mednarodni prestiž. Obenem je to posojilo dokaz umestnosti sedanjega režima, k! predstavlja najboljše jamstvo za gospodarski in kulturni razvoj Jugoslavije. Ta dejstva morajo razveseliti in ohrabriti vse korektne Jugoslovene. Pomembnejša so v toliko bolj, ker teh dejstev ne bo mogel ovreči niti najbolj zagrizen sovražnik Jugoslavije.« USODNE URE ZA ŠPANIJO Nove vlade še vedno ni - Sanchez Guerra in Alvarez sta se pogajala brez uspeha - Alarmantne vesti o revolucij! in novi diktaturi Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško Odločna zavrnitev tedencijoznih izmišljotin o težkočah v češkoslovaškem tisku Praga, 17. februarja, p. »Venkov ostro zavrača izmišljene in tendenciozne vesti nemškega in madžarskega tiska o težkočah pri pogajanjih med Jugoslavijo in Češko» slovaško za sklenitev trgovinske pogjdbe ter pjse med drug'm: »2c ob pričetku pogajanj z Jugoslavijo smo podali svoje mnenje, da pogajanja med dvema državama, v katerih je polje« delstvo tako visoko razvito, kakor je v <'"eškosl »vaški in Jugoslaviji, ne bodo lah» k a ie da bo treba premostiti mnpgo ovir in težkoč Prav tako pa tudi nismo niti naj» manj dvomili, da bi ob dobr volji na obeh straneh, ki se je pokazala že od vsega po. četka, prišlo do povoljnih rezultatov in Ia bo sklenjena pogocJba, ki še bolj izpapclnün dosedanje politično zavezništvo tudi na. gospodarskem polju. Nismo se motili: res so se v toku pogajanj pojavile težkoče, toda vse te težkoče so bile kmalu odstranjene in baš te dni je prišlo do po» polnega razčiščenja v vseh količkaj spor. nih zadevah, tako da bo pogodba v naj» krajšem času dogotovljena in podpisana N*i nam treba še posebej naglašati, da nam je posebno mnogo ležeče na dobrih trgo» vinskih odnošajih z Jugoslavijo in smo za* to bili že od vsega početka pripravljeni na koncesije. Enaka dobra volja je prevevala tudi jugoslovensko delegacijo Trgovinska pogodba, ki bo sklenjena med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ne bo samo plod kom» promisa, marveč tudi nov dokaz resnične, ga in iskrenega bratstva med obema drža» vama rn narodoma Na tem ne morejo iz» premeniti prav ničesar oni ki skušajo z lažnivimi in izmišljenimi senzacijami mo« titi potek pogajanj.« Konferenca poslanika Kramerja z ministrom Benešem Praga, 17. februarja, h. Praški listi poročajo, da se je v okviru konference gospodarskih ministrov vršila danes seja. ki je trajala do poznega večera. Z dnevnega reda so bile odstavljene vse druge točke in razpravljalo se je edino le o novih navodilih za gospodarska pogajanja z Jugoslavijo. K tej vesti je zvedel vaš dopisnik, da je imel dopoldne zunanji minister dr. Beneš nad dveurno konferenco z jugoslovenskim poslanikom dr. K ramer jem; konferenci je prisostvoval tudi šef jugoslovenske trgovinske delegacije načelnik dr. Pilja. Madrid, 17. februarja, AA. Sanchez Guerra je obvestil kralja, da ne more sestaviti ministrstva in mu ie svetoval, naj poveri to nalogo Melquiadesu Alva-rezu. Sanchez Guerra je odložil mandat za sestavo nove vlade, ker kralj ni hotel sprejeti nekaterih zahtev levičarskih skupin. Ali bo kralj poveril mandat Alvare-zu, ni znano. Politični krogi menijo, da bo Alvarez poskušal sestaviti novo vlado na ožji bazi in da bo od sodelovanja v vladi izključil Romanonesa in Garcio Prieta. Mesto je zelo razburjeno, ker je prvi tonničarski polk nenadoma zapustil vojašnice v Getafi 13 km od Madrida in v polni boini opremi zasedel nota. ki vodijo v Madrid. Madrid, I7. februarja s. Sanchez Guerra je imel nalogo, da sestavi, ako že ne koncentracijske, pa vsaj močno koalicijsko vlado, v kateri bodo tudi socialisti in republikanci Ta vlada bi imela nalogo da izvede volitve v usta-votvorno skupščino. Ker je bilo s tem ustreženo glavni zahtevi levičarskih strank da se voli konstituanta in ne navaden parlament, kakor je hotel Be renguer, je Sanchez Guerra upal, da bodo sedaj tudi republikanci in socialisti vstopili v vlado in tako omogočili mirno obnovitev parlamentarizma. Tako republikanci kakor socialisti pa so naenkrat poostrili svoje stališče in izjavili, da s kraljem Alfonzom sploh nočejo več sodelovati v nikakršni ob liki Zdaj preostaia še edina možnost da se sestavi vlada iz monarhističnih liberalcev in konservativcev, vendar pa je malo upanja, da bi bila taka vlada dovolj močna da bi vzdržala red in izvedla mirno likvidacijo diktature. Madrid. 17. februarja g- Tudi Alve-rez, ki mu je kralj popoldne poveril mandat za sestavo vlade, ni imel uspeha. Imel je popoldne večurno konferenco s kraljem Alfonzom, nato še kratka posvetovanja z nekaterimi politiki, v prvih večernih urah pa je mandat zopet vrnil. V političnih krogih so smatrali Alvarezov poskus za sestavo vlade za zadnjo možnost, ki bi utegnila doseči rešitev krize po mirni poti. Španija je torej zopet pred važnimi notranje-političnimi dogodki. Govori se že, da ie monarhistično orijentirana ge-neraliteta v vsej naglici pripravila prevrat za rešitev monarhije. Največ se bavijo z mislijo nove diktature. Po vsej državi ie bilo izvedenih mnogo zelo zagonetnih premestitev vojaških oddelkov. Vzroki sicer niso znani, vendar pa je brez dvoma, da so ta gibanja v zvezi z razvojem politične krize. Vlada zagotavlja, da gre samo za varnostne ukrepe. V liberalnih krogih smatrajo, da proglasitev nove diktature ne bi imela nobenega trajnega uspeha, da pa bi defi-nitivno upropastila monarhijo. Na zunaj vlada po deželi še povsod mir. Samo sindikalistične organizacije stalno zborujejo, da bi mogle glede na izpre-menieni položaj takoj zavzeti stališče. Pariz, 17. februarja, g. Po zadnjih vesteh iz Madrida se zdi, da je izbruhnil v Španiji vojaški upor, o čegar obs.gu pa do trenutka še niso znane podrobnosti. V majhnem kraju Getaze, 20 km južno od Madrida, se je utaboril artiljerijtki oolk na glavni cesti, kier ustavljajo vojaki z nasajenimi bajoneti vse avtomobile. ki prihajajo iz Madrida in jih s ilo zavračaio nazaj v mesto. Vsi znaki kažejo. da gre za nov izbruh republikanskega pokreta. Dočim je del generalite-te za kralja, so podčastniki in del častnikov na stran» republikancev ter za- htevajo tesno sodelovanje vojske in delavskih organizacij. . V Madridu vlada panično razpoloženje. Kraljevska palača je močno zastražena od policije in vojaštva. Boje se, ùa se bodo v kratkem pridružili artiljertj-skemu polku, ki se je uprl, tudi sindikalisti. Obe skupini sta baje že stopili v tesne stike. Danes opoldne je policija y Madrida razgnala tajno sindikalistično zborovanje, ki se ga je udeležilo tudi več častnikov. Nekaj oseb je bilo aretiranih. Časopisna cenzura je zopet poostrena. Pariz, 17. februarja, s. Tukaj so bile danes razširjene vesti, da pripravljajo v Španiji generalski državni prevrat ta da nameravajo proglasiti novo diktaturo. Povod za te govorice je dalo dejstvo, da se do vsej državi živahno premikajo vojaški oddelki. General Be-renguer je izjavil, da je te premestitve čet odredil on sam iz varnostnih razlogov. Pariz, 17. februarja, g. Kakor kažejo vsi znaki, si sledijo dogodki v Španiji v zelo dramatični obliki. Po odklonitvi mandatov konservativnega monarhista Sancheza Guerra in reformističnega voditelja Alvareza je prispela nocoj politična kriza v odločilni stadij. Od danes dalje je v Madridu zapet uvedena najstrožja cenzura tiska, brzojava in telefona. Med drugim se križajo govorice, da se pripravlja nova diktatura pod vodstvom generala Sara. Vse važnejše točke v Madridu so zasedene z zanesljivimi vojaškimi oddelki. Kraljevo palačo oblega ogromna množica ljudi, ki pa jo drži močan orožniški kordon v primerni oddaljenosti. Vsa madridska garniziia je v najstrožji pripravljenosti. Umar Tonija šlegla pojasnjen Nova razkritja o madžarski podpori emigrantskim zločincem — Iz Madžarske Je prišel materijal za vse atentate na Hrvatskem Sklicanje svetovne žitne konference Vršila se bo letošnjo jesen ~ Pripravljalna konferenca bo določite dnevni red Ženeva, 17. febr. d. Gospodarski odbor Društva narodov se je sestal k važnemu posvetovanju, v katerem bo načelno pro» učil vprašanje največjih carinskih ugodno» sti ter prednostnih carin. Sodijo, da bo gospodarski odbor zaradi olajšanja oddaje presežkov kmetijskih proizvodov izdelal priporočila, v katerih se bo zavzel za do» volitev carinskih kontingentov Razen te» ga se bo gospodarski odbor bavil tudi z vprašanjem ruskega dumpinga. Washington, 17 febr AA. Uradno po» ročajo, da se Zedinjene države udeleže spomladi mednarodne konference o go* spodarskih problemih Evrope in o veliki krizi, ki je nastala po rešitvi vprašanja nemških reparacij. Beograd, I7. februarja. A A. Mednarodni institut sa poljedelstvo v Rimu priredi no- Zagreb, 17. februarja, n. Nocojšnje •Novosti« prinašajo preko cele prve stani senzacionalno poročilo pod naslovom »Umor Tonija Schlegla je naročil Pefčec«. V obširnem poročilu navajajo, da je sedaj dokazano, da se na Madžarskem in v Avstriji pripravljajo terori-vo svetovno konferenco za žito kot nadalje- stične akcije proti naši državi. Končni vanje konference maja 1929. Da se predhodno proučijo vsa vprašanja, ki pridejo na dnevni red te svetovne konference, je sklical institut za 26. marec pripravljalno kon-terenco. ki bo razpravljala o sledečem programu: 1.) mednarodna organizacija kmetijske produkcije; 2.) organizacija medna-rodnega agrarnega kredita; 3.) mednarodna organizacija trgovine z žitom Vsi delegati in vse države labko pri vsaki točki stavijo svoie predloge :n vprašanja V zvezi s kon- lZeJlZl° Sfe.2 -- °!> ia poldne cilj vseh teh akcij je. da se razbije na*e narodno m državno edinstvo ter obnovi habsburška monarhija. Dokazano je dalje. pravijo »Novosti«, da je Prčec, ki se mudi kot gost v Avstriji in na Madžarskem, naročil umor Tonija Schlegla in da so se Hranilovič. Babic in Pospi-šil učili streljati ter ravnati z bombami na Madžarskem Dokazano je, da je z Madžarskega prispela eksplozivna predhoden sestanek strokovnjakov, ki bodo snov. S katero SO bili poškodovani mosi w.t iS. nl ; Kot ^slovenski de-l^at bo prisostvoval s strani delniške dri,ž-be za izvoz kmetijskih pridelkom g L Gott- Skrčenje delovnega časa v Nemčiji Berlin, 17. febr. d. V berlinski kovinski industriji je došlo včeraj med podjetniki in strokovnimi organizacijami do dogovo» ra, s katerim naj bi se preprečilo nadalj» nje odpuščanje dclavcev in nameščcnccv iz službe. Po tem dogovoru bo znatno zni» /an delovni čas dclavcev in nameščencev. Za delavce bo uvedeno petdnevno delo na teden, za nameščence pa bo skrajšan de» lovni čas na ta način, da bodo prihajali v urade uro pozneje in odhajali pol ure prej V Kielu so v ladjedelnici Howaldt znižali delovni čas od 48 na 40 ur na teden, ne da bi zmanjšali mezde, ker hočejo omogo» čiti. da bi se v svrho omiljenia brezposel» nosti zvišalo število zaposlenih delavcev za 20 odstotkov Pobudo za omiljenje brezposelnosti in skrajšanje delovnega časa v svrho večje zaposlitve brezposelnih oziroma prepreče» nja odpuščanja zaposlenih delavcev, je iz» šla od pruske vlade. V raznih industrijskih panogah sc vrše pogajanja o uvedbi 40ur» nega dela na teden. To se more zgoditi na dva načina, bodisi v obliki petdnevnega dela po osem ur delovnega časa na dan ali pa v obliki šestdnevnega dela s primer» nim skrajšanim vsakdanjim delovnim ča* som Računajo, da bo postopno zniževanje mezd ki se je započelo v celi vrsti indù» striiskih panog končano približno do kon» ca marca in da bodo do takrat padle v gotovi meri tudi cene raznih potrebščin S^rt erarfifpli?» orve^a nebotičnika Newyork, 17. februarja s. V Mineapo-lisu je v S3. letu starosti umrl graditelj prvega nebotičnika Buffington. Velika brezposelnost v Ameriki Nevyork 17. febr. č. Položaj brezposel» nega deavstva v Filadelfiji spada trenutno med najnujnejše probleme Zedinjenih dr» za v b tanje brezposelnih se je zadnje čase tako poslabšalo, da ie prišlo že do cele vrste nemirov. Župan Filadelfije Maska ie izdal poziv na bogataše mesta, naj v tem najnujnejšem trenutku pomorejo brezno» selnim. kakor javljajo statistični uradi ie trenutno četrt milijona delavcev brezno» selmh m nima niti polovica teh revežev najnujnejših živlienskih potrebščin. Zaslišanje Gualina v Oustricovi aferi ,17- februarja d. V italijanskih vladnih krogih potrjujejo, da bo na Lipar-. e °toke pregnani turinski veleindustri-Tec Gualino pripeljan v obmejni kraj Bar-donecchia ob vznožju Mont Cenisa, kjer bo zaslišan od francoske komisije za preiskavo Oustricove afere. Izročitev Gualina francoskim oblastem ne pride v pošte v ker je italijanski državljan. Boljševild izročajo železnice Nemcem Ber|!"' .17. februarja. Sovjetski posla-niK v Nemčiji Hinčuk se pogaja z zastopniki družbe n^atrnh železnic v Nemčiji o izročitvi ruskih železnic v eksploatacijo Nemcem. Desorganizacija na sovjetskih železnicah, ki grozi oetletnemu načrtu s katastrofo, je namreč prisilila Stalina, da išče pomoči pri Nemčiji, ker sovjetska vlada sama ni v stanju urediti železniški promet. v Brezovici, železniška proga pri Ve' Gorici ter orožniška vojašnica v Zagrebu. Madžarskega izvora je bila bomba, ki jo je vrgel Soldin na stražnika, ki ga je hotel aretirati v trenutku, ko 'e izvršil atentat na orožniško vojašnico Bivši avstro-ogrski oficir Mijo Selet-kovič ki je sedaj v službi madžarske poročevalske službe, je dal postaviti peklenski stroj na železniško progo Dri Vrhpolju, ko so se peljali Hrvati kot orva poklonitvena deoutacija v Beograd. Ugotovljeno je, da je bila razstrelilna snov madžarskega izvora Osebe, čijih imena so našim oblastem znana, so prenašale eksplozivne snovi iz Madžarske, posamezno po 10 kg. Nadaljnje aic-c"-; so bile preprečene z našo oblastveno preiskavo. Pomagači atentatorjev, ki so prihajali preko meje, so se morali javljati na Madžarskem v Pečuiu r>r nekem km" garnarju Janušu Barti. Ta jih je vodil k Seletkovicu in Perčecu. ki sta v ozkih stikih z majorjem Kovacsem. šefom t-o-ročevalske službe v Pečuiu. Tu so dobivali ponarejene potne liste ter gesla 7^ varen nrelrod p^ko državne meje. Tako je imel n. pr. Šandor Gross geslo »Jakob 726«. Dokazano ie dalje, da so madžarska oblastva vedela za to. da se naši 73-rvdiaTici vadijo v madžarsk:h orožniškib kasarnah ravnania z orožjem in eksplozivnim? snovm' Mijo Spletk v vič stanuje v Peouju pri Tštvanu KeWiy. ^oonutin v» končno da ìp Gustav P^r-Čec dal Tvqnu Lteva-knv'du. n-dnu?*^?. mu oro^Tpkij msd^arcki pn+ni list gla- Co T13 ìmfl VoHoriq Prvmsina. Na Dunaju vodi akoijo zoper našo državo bivši avstro-ogrski oficir Ivo Pir-čevic, ki je sedaj avstrijski državljan. Pirčevič stanuje v Isti hiši, kakor general Sarkotič. ki je, kakor znano, v zvezi z bivšo cesarico Zito, madžarskimi legitknisti, ter vsemi onimi Avstrijci, ki se zavzemajo za restavracijo Habsbur-žanov. Razkritja »Novosti« so vzbudila r Zagrebu ogromno senzacijo in govori nocoj vse mesto o njih. Poljsko odlikovanje ministrstva za trgovino Beograd, 17. febr. A A Minister za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrovič je sprejel davi s strani poljskega poslaništva v Beogradu diplomo velike nagrade (Grand prix) ter poljsko državno odlikovanje za naše ministrstvo za trgovino in industrijo kot razstavlialca na mednarodni razstavi za promet in turistiko v Poznanju leta 1930. Izpiti za sapiente privatnih srednjih šol Beograd, 17. februarja AA. Prosvetni minister je odobril, da smejo sruplenti brez izpitov ali s pol izpita, ki služijo že najmanj dve leti na kaki zasebni ali verski srednji šoli s pravico javnosti, delati izpit pred državno komisijo za polaganje izpitov. Odlikovanje kiparja Al. Gangfe Praga, 17. februarja h. Danes opoldne je izročil jugoslovenski poslanik dr. Krämer g. inž. Alojziju Ganglu jugoslovenski red Belega orla V stopnje. Odlikovani se je zahvalil za visoko odlikovanje in zaprosil g. poslanika, naj izreče Nj. Vel. kralju v njegovem imenu najpresrčnejšo zahvalo. Imenovanje častnih konzulov Beograd. 17. februarja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so imenovani za častne konzule naše kraljevine: v Luksemburgu Gaston Diderich, v Cannesu zdravnik Marcel Lebouchet, v Rigi trgovec Henrik Raj-selbeg, v Liegeu pa odvetnik Joe Hock. Nova nemška šola Beograd, 17 februarja AA. Minister za prosveto je izdal sklep, d« se privatna osnovna šola v Breziku, savska banovina, pretvori v državno osnovno šolo z enim oddelkom, v katerem bo pouk v nemščini. Za izvoz v Španijo je potrebno potrdilo o izvozu blaga Beograd, 17. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča vse interesente. da se pri uvozu blaga v Španijo zahteva potrdilo o izvoru blaga. Ce uvoznik tegla potrdila nima se blago zacarini kot da prihaja iz države, s katero Španiija nima pogodbe, to je po splošnih carinskih predpisih ia se po predpisih pogodbe. Nj. Vel. kraljica na pota okrevanja Beograd, 17. februarja. AA. Iz Bukarešte poročajo, da je stanje zdravja Nj. Vel. kraljice zelo dobro in se nahaja Njeno Veličanstvo na potu popolnega ozdravljenja. Odstopiva ministri izročili svoje posle Beograd, 17. februarja, p. Novo ime novani minister pravde g. Ljotic je danes dopoldne položil prisego v roke ministrskega predsednika generala 2iv-koviča ter je tekom popoldneva prevzel agende svojega resora od dosedanjega ministra dr. Srškiča; prav tako je danes izročil resorne posle svoje~ mu nasledniku dr. Kumanudiju dosedanji minister javnih del Filip Trifunovič. Ministra brez portfelja dr. Frangeš in dr. Švegel sta izročila svoje agende ministrskemu predsedniku. Nj. Vel. kralj je popoldne sprejel ministra Tri-funoviča v poslovilni avdijenci. Imenovanja na ljubljanski univerzi Beograd, 17. febr. p. »Službene Novinec objavljajo ukaz o imenovanju docentov na ljubljanski univerzi. Med drugimi so ime« novani za docenta na bogoslovni fakulteti Alojzij Odar, za docenta na tehnični fa« kulteti dr. Radislav Guzelj in inž. Milan Fakin, za docenta na pravni fakulteti dr. Joža Jurkovič in dr. Ivan Tomšič. Sprememba učnega načrta v«, l«vv za učiteljišča Beograd, 17. febr. AA. Na podlagi člena 16. zakona o učiteljiščih je prosvetni mi» nister izpremenil začasni učni načrt za te šole v toliko, da se do konca tega šolskega leta poučuje verouk v četrtem in petera razredu po dve uri na teden, telovadba v četrtem razredu po dve uri na teden, v petem razredu pa po tri ure. V zvezi a tem se v petem šolskem razredu zniža po» uk živih jezikov za eno tedensko uro. Iz državne službe Beograd, 17. febr. p. »Službene Noviae* objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za profesorja na HI. realni gimnaziji v Ljubljani Anton Jošt, dosedaj profesor gimsia» zije v Kočevju. Upokojen je direktor botaničnega vrt» ljubljanske univerze Alfonz Pavlin. V višjo skupino je napredoval član ljubljanskega narodnega gledališča Alojzij Drenovec. Nemške razstave v Jugoslaviji Beograd, 17. februarja AA. Nemško umetniško društvo v Berlinu, v čigar upravi so najodličnejši zastopniki umetniškega življenja v Nemčiji, pripravlja dve umetniški nemški razstavi v Jugoslaviji, in sicer eno v Beogradu 2. aprila, drugo pa v Zagrebu 5. maja t. L Razstavi bosta tako prirejeni, da bosta dali pregled nemške umetnosti. Razstave bodo pojasnjevala predavanja. Satanski načrt Podrobnosti o fašističnem načrtu za popolno iztrebljenje Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini Krajine. Skrbeti mora predvsem tudi za to, da postanejo vsi večji obmejni kraji (Trbiž, Tolmin, Idrija, Postojna itd.) žarišče italijanskega nacionalizma.« V okvir te akcije spada tudi sistematično odseljevanje Slovencev in Hrvatov v notranjost Italije. V ta namen mora omenjeni zavod v vseh večjih obmejnih krajih osnovati posebne agentu-re, ki morajo vse domače delovne sile, ki se naj kar najbolj izločijo od zaposlitve v teb pokrajinah, napotiti na delo daleč v notranjost države, da tako preprečijo nadaljnje stike z domačimi kraji in ljudmi. Končno je fašistični režim prikrojil tudi poseben zakon o razlastitvi. Kolo-nizacijskemu zavodu se naroča, naj se tega zakona poslužuje kar najizdatnej-še. Po tem zakonu je zavod upravičen, da sedanjim posestnikom kratkomalo odvzame vso zemljo z utemeljitvijo, da je ne obdelujejo po navodilih režima. Kdor noče svojega posestva prepustiti Italijanu, mu bo prodano na javni dražbi, ali pa kratkomalo odvzeto. Fašistični krogi so tudi že natančno proračuna!!, kakšen bo uspeh te nasilne asimilacije. Računajoč, da se na prisilnih dražbah dobe naflepša oosestva že za 50.000 lir, je zamišljeno, da nasele vsako leto povprečno 2000 italijanskih kolonistov. Zato je t>otrebno letno 100 milijonov lir. Za prvih 10 let namerava fašizem investirati za to akcijo eno milijardo. V teh 10 let'h hočejo naseliti 20.000 italijanskih družin, kar da skupno okrog 100.000 italijanskih naseljencev. V 30. letih bi bilo mogoče na ta način prekvasiti celo pokrajino z italijanskim življem in s tem zasisrnrati ob« sto; itaHfanstva v Julijski Kraiini, Ce tudi naconalna zavest in odpornost jugoslovenskega življa v Julijski Krajini ni le prazna fraza, mora ta zares satanski načrt navdati vsakega optimista s skrbjo. Ta kalkulacija je za razliko od ostalih patetičnih fašističnih groženj na račun naše narodne manjšine v svojem jedru tem bolj okrutna in nevarna, ker jc realna, matematična in izvedljiva, brez ozira na to, da je v popolnem nasprotju s pojmom civilizacije in z elementarnim pojmom pravičnosti in človečanstva. Pod naslovom »Satanski načrt« nadaljujejo zagrebške »Novosti« svoja strašna razkritja, kako bi rad fašizem uničil jugoslovenski živelj na Primorskem. »Novosti« pišejo: Videč, da s samim zatiranjem slovenskega in srbohrvatskega iezika v šoli in cerkvi, z zapiranjem, konfinaci-jami in streljanjem narodno zavednih ljudi, s teroriziranjem avtohtonih jugoslovenskih. mas fašizem nikdar ne bo dosegel svojega tako zaželjenega cilja, so se tnerodajni krogi odločili za druge metode. Pozabljajoč na obljubo, ki so jih dajali predstavniki Italije, ko so leta 1918 pod belimi zastavami prišli v te kraie, je fašistični režim sklenil, da kratkomalo izpodrine Slovence in Hrvate, ki žive že od pamtiveka na tem ozemlju. Prvi poskusi kolonizacije z naseljenci iz notranjosti Italije so se izjalovili. Trden odpor so našli v slovenskem zadružništvu, ki se je kljub vedno hujši gospodarski krizi razveseljivo razvijalo. Fašizem je videl v tem veliko nevarnost za uresničenje svojega načrta. Zato Je najprvo uničil slovensko in hrvatsko zadružništvo. Fašistični komisar je z občudovanja vredno virtuoz-nostjo v dveh letih spTavil zadružno zvezo v konkurz. V fašističnih bankah naloženi kapital je propadel in opore, ki so jo imeli Slovenci v svojih zadrugah, je bilo mahoma konec. Tu je fašizem spoznal, da more samo na gospodarskem polju najprej priti do uspehov. Iz tega spoznania se je rodil poseben zavod za pospeševanje kolonizacije, ki mora v smislu svojega statuta »z absolutno političnega in nacionalnega stališča pospeševati kolonizacijo v vzhodnih obmejnih pokrajinah v najtesnejšem sodelovaniu s političnimi, »pravnimi in finančnimi oblastmi v ,Ju-lflski Krajini. 7lasti mora no^uoiti v«a dosegljiva posestva tujerodnih državljanov. V to svrho se osnuje v Trstu poseben zavod. Nakupljena posestva se morajo odstopiti za malenkostno odškodnino in na dolgoročna brezobrestna odplačila italijanskim kolonistom. Pri vsem svojem delovanju mora imeti ta zavod na umu italijanizacijo Julijske Hitlerjeva bitka ob Marni Berlin, 14. februarja. Socialistični »Vorwärts« piše o Hitlerjevi »bitki na Marni«. Primera ni slaba. Kakor so nekdaj nemške armade hipoma preplavile severno Francijo in Belgijo, tako je hu-•Icrijanski šovinizem ob zadnjih volitvah nastopil svoj zmagoviti pohod.-Med republikanskimi strankami je zavladala panika. Iz-' gledalo je. da si bo šovinistični nacionalizem v najkrajšem času osvojil tudi vlado, »akor jc svet ob germanskem navalu v Francijo pričakoval padec Pariza. Toda v obeh primerih je nastopil nenaden preo-kret. Bitka na Marni je zadržala nemški pohod na Pariz in bkka v Reiciistagu je izjalovila Hitlerjeve račune, kako bo zavojeval vlado Ln s tem vso Nemčijo- V Reicbstagu so bili sedaj nacionalisti odločimo poraženi. V zvezi s Hugenbergovimi tiacionaici in s komunisti so se Iiitlcrjcvci z vsemi silami uprli vladnim predlogom, s katerimi naj bi se preprečila sabotaža parlamentarnega dela. Združena reakcionarna opozicija je posegla po obstrukciji, s katero m hotela samo preprečiti sprejema vladnih predlogov, temveč je hotela doprinesti nov dokaz za svojo tezo, da nemški parlamentarizem ni zmožen za delo in ne za življenje, da ga je treba torej odpraviti. Toda načrt hitlerjevskih šovinistov je popolnoma propadel. Z obstrukcijo niso dosegli ničesar drugega, kakor da so podaljšali par parlamentarnih sej. Vsi vladni predlogi so biü sprejeti. Svoj poraz so hitlerjevci kvitirali z izjavo, da parlamenta ne priznajo več in da ga bodo zato v bodoče bojkotirali Dvignili so roke v fašističen pozdrav in korporativno zapustili Reichstag. Ta je sedaj brez hitlerjevskih razgrajačev naenkrat posta! miren ker so se po porazu svojih zaveznikov unesli tudi komunisti in vladna večina, ki je mnogo močnejša kakor je izgledajo pred božičem, bo lahko hitro in nemoteno rešila veliko kopico pripravljenih zakonskih predlogov. Eksodos H tlerjevih nacijonalistov, čeprav je bi! izveden z izzivalno gesto- pometi' v resnici umik — umik z Marne. Bitka na Marni ni končala svetovne vojne, niti ni bila sama po sebi odiočilna za poraz nemškega cesarstva. Ko so hitlerjevci propadli v .v parlamentu in uvideli, da nimajo upanja na uspeh v parlamentarni borbi, so s svojega stališča ravnali prav za prav dosledno, da so se umaknili. Saj sami proglašajo, da so revolucijonarna stranka, ki je vedno pripravljena, odreči se ustavnim metodam, če ji protiustavne obetajo večji uspeh. Utrpeli so hud poraz, to je res. toda zelo verjetno je, da bodo njihovi pristaši, katere so •dosledno vzgajali v zaničevaniu parlamenta rizma in demokracije ter v oboroževanju sile, sedaj še podvojili svojo delavnost na ulicah ter paradiraH in razgrajali s še večjo vnemo, da bodo na ta način nadaljevali svoje razdiralno delo proti'danasnjemu ustroju Nemčije. Parlamentarni poraz nacionalnih socialistov v Nemčiji torej še nikakor ne pome-nia definitivne izločitve tega za konsolidacijo Nemčije in vse Evrope tako nevarnega pokreta. Briiningova vlada in njene stranke bodo imele s hitlerjevci še mnogo dela in skrbi. Njihova pozicija je tem slabša, ker odločno odklanjajo in obsojajo samo metode. ki se jih hitlerjevci poslužujejo, in morda tudi njihove notranjepolitične cilje, dočim se z izjemo socialistov v srcu docela strinjajo z njihovimi zunanjepolitičnimi, re-vanžnlmi cilji, samo da si ne upajo tega javno priznati. In ravno v tej zunanjepolitični strani je glavna privlačnost Hitlerjevega nauka na nemške množice. Odkrit obračun med Iutieri e v ei .in.zmernimi meščanskimi strankami bo mogoč, se le, ako.. se bodo 'slednje kdaj tudi v srcu odpovedale re-vanžnim idejam in drugim ostankom vilje-movske mentalitete Do tega je žal šc daleč, zato tudi nacionalni socialisti še dolgo ne bodo doigrali. Briiningov poset na Dunaju Berlin, 17. febr. d. Pogajanja o roku po» seta državnega ka.ncelarja dr. Brüninga in zunanjega ministra dr. Curtiusa na Duna» ju še niso končana, bržkone pa bo čas po» seta določen že do konca tega tedna. Tež» koče so v tem, ker zahteva notranji poli» tičnj položaj navzočnost državnega kancc» larja v Berlinu in ker mu je v sedanjem času komaj mogoče odstraniti se za nekaj dni iz Berlina. Kljub vsemu želi Brüning posetiti Dunaj in se pričakuje, da bo to storil v prvi polovici meseca marca. Krvavi delavski nemiri v Italiji Milan. 17. febr. č. Tvornica svile Cacci» lio je morala ustaviti delo, ker je pričelo stavkati delavstvo, ki so mu znižali mezde za 25 odstotkov Na poziv ravnatelja tvor» niče je prišlo s tovornimi avtomobili več oddelkov oborožene milice, ki je hotela s silo spraviti delavce v tovarno. Ko so pri» speli na pomoč še karabinjerji, so pričeli streljati na dclavce, ki so demonstrirali proti znižanju plač. Mnogo delavcev je bi» lo lažje ali težje ranjenih. Aretirali so okrog 30 oseb. Kemal-paša poseti balkanske prestolnice Sofija, 17. febr. č. »Pladne« poroča, da se potrjujejo iz Carigrada vesti, da bo po» setil pomladi predsednik turške republike Gazi Mustafa Kemal balkanske prestolni» ■ce. Najprej poseti Sofijo, kjer bo gost kraljevske dvojice, nato pa Atene. Sestanek Gandhija z indiisidm podkraljem New Delhi. 17. febr. A A Razgovor pod» kralja z Gandhijem je trajal 4 ure. Poro» čajo, da je potekel razgovor zadovoljivo in da se bo jutri nadaljeval. London, 17. febr. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald izjavil, da se vlada posvetuje z indijskim podkraljem, kako najbolje na* daljevati indijska pogajanja, ki so se pri» čela v Londonu. Končno je izjavil, da so vesti o potovanju Wedgwooda Benna in Thomasa v Indijo neosnovana. Na tozadevno vprašanje je Henderson odgovoril, da bodo vse države»članice Dru» štva narodov zastopane na svetovni raz» orožitveni konferenci. Glavni tajnik Društva narodov v Ženevi Genova, 17. februarja s. Danes je na parniku »Roma« prispel semkaj glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond. K sprejemu so prišli na kolodvor številni zastopniki oblasti in še številnejši novinarji. Sir Eric Drummond se vrača s potovanja po Južni Ameriki v ženevo. Po umoru Jordana Gjurkova Sofija, 15. februarja. Vsa bolgarska javnost se še vedno nahaja pod silnim vtisom umora Jordana Gjurkova, za Vančetom Mibajlovom najodličnej-šega predstavnika VMRO. Listi se slej ko prej obširno bavijo s tem dogodkom in se, kar se tiče aaročiteljev tega umora, v slavnem dele na dve strani: Da makedonstvu-jušče »mihajloviste«, ki v svojem glav.iem glasilu »Makedoniji« kar odkrito dolže krivde umor »protogeroviste«, in na vso ostalo bolgarsko javnost, ki ne pripisuje umora »protogerovistom«. temveč nekim »temnim silam«, katerim gre za to. da bi se ue dosegla sprava med obema strujama make-donstvujuščib in bi se le-ti še dalje sovražili in morili med seboj. »Protogerovis*!« sami >dločno zanikajo, da bi bil nalog za umor Gjurkova izšel z njihove sreie, in trde. da njihova organizacija ni v nikakih stikih z morilci in njihovimi navoč t°'ji »Makedonija« namiguje tudi na neke bolgarske politične kroge, ki naj bi b!!i sokri^i medsebojnega pokolja makedonstvu'usè'h. toda ta namigavanja gredo v drugo smer. na tiste bolgarske politične kroge, ki -o mnenju »Makedonije« podpirajo »prorore-ruv.isl0«. »Makedonija« sicer ne pove ÙS rektno koga misli, vsi pa vedo. da meri oa pristaše Cai kova, ki jim mihajlovisti r'5.:-fa~o, da na skrivaj podpirajo protog»?rov-ce. Po vsem tem si je pač težko ustva'-r.ì pravo sliko o krivcih umora Jordana Giur-kova. Tem težje, ker je splošno znano, da je ravno Gjurkov v zadnjih časih z vsemi svojimi močmi deloval za spravo med obema strujama makedonstvujuščih. Ta akcija sicer ni izšla iz njegove inicijative, temveč jo je v resr.ici pokrenil sam ministrski predsednik Ljapčev, ki je takoj po umoru protoserovca Nauma Tomalevskega povabil k sebi Gjurkova in je cele štiri ure razpravljal ž cjim o ureditvi spora med make-donstvujuščimi K temu ga je prisililo javno mnenje, ne samo boLgarsko, temveč predvsem svetovno, ki je tedaj v zelo ostrem, za bolgarsko vlado silno neprijetnem tonu dajalo izraza svojemu ogorčenju nad poko-Ijem med makedonstvujuščimi. Gjurkov je tedaj prevzel nalogo spravnega posredovalca med obema strujama makedonstvujuščih. Prvi razgovori so se vršili v Cu sten-dilu, glavna pogajnja pa so sc vršila potom v Sofiji Največji protivnik sprave je bil sam Vanče Mihajlov. ki je protogerovce Označeval vedno za »odmetnikc« in zahteval, da se brezpogojno pokore njegovim odredbam ter se vrnejo v skupno «organizacijo. Protogerovci v začetku niso prav verjeli; da bi Gjurkov imel čiste namene, pa jè Gjurkov zato podal primerno izjavo, da s svojim življenjem jamči za resnost spravne akcije in da zato tudi ne bo več nosil orožja in no bo imel pri sebi telesne straže. Tako je potem tudi v resnici storil. O spravni akciji se je v vodstvu VMRO vršilo končno tajno glasovanje in sprejet je bil z ogromno večino prédlog Gjurkova, k.i se je glasil dobesedno takole: »Neobhodno je potrebno, da se spoštovale! pokojnega generala Prrttogerova vrnejo v svojo matico kot ljudje, ki so nodali veliko dokazov o ljubezni do organizacije, njene akcije in pjone ideologije. Zato" sé bd" danes dalje ne sme več preliti niti ena kaplja bratske krvi. Pa lro tako, je t.rrba, da se s tega sestanka v imenu centralnega odbora to snoroč.i njihovemu članstvu in da se ta sprava po delegatih, ki jih je. treba določiti na obeh straneh, potrdi shržbeno v korist Bolgarske in naše organizacije.« Propadel pa je nredlog Mihajlova. ki jo zahteval, da morajo protogerovci" priznati, da so izdali organizacijo iz osebnih razlogov, nakar bi se šele načelno nristalo na spravo, za katero pa bi se pričela poca'an ja šele dva mcseca pozneje, ko hi organizacija pripravila ves materijal, ki je v zvezi z vprašanjem sprave. Če se pomisli, da je Vanče Mihajlov. ki F" je od pisarniškega uradnika s par gimnazijskimi razredi povznel na vodilno mesto organizacije makedanstvujuščih, silno častihlepen in še bolj maščevalen človek, ki poleg sebe ne trpi nikakega konkurenca za vodstvo, je zelo verjetno, kar se danes že javno govori po Sofiji, da je namreč Vanče Mihajlov sam tista »mračna sila«, ki je ugonobila Jordana Gjurkova, najbolj nevarnega tekmeca v vodstvu VMRO! Čudno je tudi. da je izginil te dni eden glavnih voditeljev protogeroveev, Gjorgje Pop-Hristov, o katerem se trdi s strani mihajlovističnih informatorjev, da je prešel k mibajlovistom. dočim se trdi z druge strani, da so ga ujeli mihajlovisti in ga imajo zaprtega kot talca, da bi tako prisilili protogerovce, da se brezpogojno vdajo Mibajlovu, ki bi na ta način »zmagal« po svoje, brez spravne akcije. »Kako je tu lepo mirno,« je dejal velikan, ko je podavil vse okoli sebe! Snežni viharii v južni Itali ji Rim, 17. febr. s. Po južni Italiji divjajo že več dni hudi viharji. Na obali okoli Ja» kina so bile silne nevihte s točo. Vihar ie na morju razbil štiri ribiške ladje, katerih moštvo pa se je moglo rešiti. V provinci Ascoli Piceno so povzročili volkovi med čredami drobnice veliko škodo. V Fabria» nu in okolici leži globok sneg. Preko pre» laza Cisa pri Parmi je nemogoč vsak pro» met. V Pistoji so snežni viharji onemogo» čili promet. Na okoliških gorah leži en meter snega. Liška proga zopet prehodna Split, 17. februarja n. Prvi vlak iz Zagreba je po ponovno zamedeni železniški progi prispel danes v Split. Iz Gračaca so se pripeljali vsi potniki in vsa pošta, ki je čakala tam toliko časa, da so očistili progo. Katastrofalne poplave v Rumuniji Bukarešta. 17. febr. č. Zaradi nevarnosti, da se porušijo mnoge hiše. ki jih je ob poplavi izpodkopala voda. so oblasti odredile naj se evakuira mesto Chilie V mestu Vil-kovu je voda porušila vse slabše zgradbe. Smrt rektorja bmske tehnike Brno, 17. februarja h. V Brnu je včeraj v starosti 56 let umrl dr. inž. František Duhaček, rektor tehnike. Pokojni dr. Du-haček je bil profesor tehnične kemije na brnski tehniki, letos pa je bil rektor. Čelofigova umrla Zagreb, 17. februarja n. Kakor smo poročali, je Ivan šupevc na Kuniščaku z nožem napadel in hudo ranil Marijo Celofi-go. Mladenka je dva dni ležala nezavestna v bolnici, davi ob 9. pa je umrla. Sprememba načrta žrebanja Državne razredne loterije Ostala bo samo ena milijonska premija, zato pa bo povišano število srednjih dobitkov po 5, 10 in 20 tisoč dinarjev stvo, iz katerega se v smislu zakona podpirajo razne kmetijske ustanove. Kot vzrok manjšega zanimanja občinstva za Državno razredno loterijo v zadnjem času je označil neprimerni sedanji načrt žrebanja, ker določa samo velike dobitke. V petem razredu sta dve premiji po 1,200.000 Din zaradi česar se večji de! denarja razdeli na zelo malo število oseb, kar je že samo na sebi slaba reklama, ker izgubi večina igralcev upanje, da bi mogla dobiti znatnejše dobitke. Sedaj se namerava uvesti večje število srednjih dobitkov po 5. 10 in 20 tisoč dinarjev, da bi se zadovoljilo čim več igralcev. Ostala bo samo ena velika premija po 1 m;-Iijon, namesto dosedanjih dveh po 1.200.000 Din. Razen tega ie preoej slabo učinkovalo tudi to, ker je dosedanji načrt ime! 100.000 srečk po dvakrat natisnjenih, tako, da ie imela ce!a srečka po štiri polovice, česar naš svet ne razume. Na vprašanje, ali misli, da je dobro, ker je določeno izžrebanje velikega števila vlog, čeprav s tem igralci ničesar nc pridobe. je izjavil, da igralec s povračilom vloge v resnici ničesar ne pridobi, vendar pa skoro gotovo kupi s povrnjenim denarjem novo srečko. Naša Državna razredna loterija je najcenejša v Evropi. Pri nas stane cela srečka 100 Din, v Češkoslovaški v našem denarju 240 Din. v Avstriji 384, v Prusiii 438, na Saškem pa 670 Din. Ako se upošteva fco razmerje. daje naša razredna loterija za najmanjši denar največje dobitke. Beograd, 17. febr. d. »Vreme« objavlja izjavo novoimenovanega direktorja Državne loterije Dragomira Manoka o novem načrtu žrebanja razredne loierije. Po njegovi izjavi se bo razredna loterija temeljito pre-osnovala. Uprava bo predložila vladi predlog za izpremembo zakona o razredni loteriji, ki bo popolnoma sodoben in ki bo odgovarjal sedanjim razmeram. Novi direktor se bavi tudi z mislijo, da predloži izpremembo sedanjega načrta žrebanja in v zvezi " s tem tudi predlog o izpremembi splošnih pravil in pravil o prodaji srečk. Pri tem hoče izkoristiti izkušnje, ki jih je dobil pri proučevanju nemške loterije ter prilagoditi načrt razredne loterije razmeram v državi glede na gospodarski položaj. Zato pričakuje, da bo na podlagi novega načrtu prodaja srečk razredne loterije napredovat Državna razredna loterija je že doslej dajala skoro okoli 4u milijonov dinarjev čistega dobička državi. Ker je razredna loterija ustanovljena za podpiranje narodnega gospodarstva, bo vsekakor zelo važno za državo, ako se njen čisti dobiček dvigne in tako zviša podpora za povzdigo narodnega gospodarstva. Državna razredna loterija je doslej skoro popolnoma iz lastnih sredstev osnovala Savez kmetijskih zadrug ter je lani prevzela tudi za 20 milijonov dinarjev delnic Privilegirane agrarne banke, s čimer je mnogo pripomozla k uspešnemu delti te ustanove. Sedaj nakazujejo svoj čisti dobiček Privilegirani agrarni banki, kjer je ustanovljen sklad ministrstva za kmetij- Krst »Kraljice Marije« odgoden Beograd, 17. febr. A A. Uprava Jugoelo» venskega Llovda nas naproša, da objavi» mo: Svečanost posvetitve novega velikega parnika Jugoslovenskega Lloyda »Kraljica Marija* je odgodena na nedolčen čas. Dan posvetitve se pravočasno objavi. Skupščina evangeljske cerkvene zaiednice Novi Sad, 17. febr. n. Danes je bil otvor» jen v Novem Sadu zbor nemške cvangelj» ske cerkve augsburške konfesije, ki bo v skladu z novo ustavo imenovane ccrkve izvolil prvega svojega škofa. Zborovanja se udeležuje 70 delegatov iz vse države. Otvoritve kongresa so se udeležili tudi ban dunavske banovine, zastopnik povelj» nika armije, načelnik mesta in drugi. Ni. Vel. kralju in ministru dr. Srškiču sta bili poslani pozdravni brzojavki. Jutri sc bodo vršile volitve novega škofa. Pravilnik o potninah monopolskih delavcev Beograd, 17 febr. p. Na predlog uprav» nega odbora samostojne monopolske upra» ve je finančni minister izdal pravilnik o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev. Po tem pravilniku sc izplačuje monopolskim delavcem za vsak dan službenega potovanja dnevnica, enaka dvojni vsoti vseh njegovih rednih dnevnih prejemkov, izvzemši akordno pre» mi jo. Monopolski dclavec ima pravico do celc potne dnevnice tudi ob praznikih, na nedelje pa samo do polovice. V času služ» benega potovanja mouopolski delavec ni» ma pravicc do rednih dnevnih prejemkov, ki jih prejema od monopolske uprave, pri kateri je drugače zaposlen. Če sc mono» polski delavec v času službenega potova» nja zadrži v kakem kraju nad 15 dni, se mu zmanjša za dobo preko tega roka pot» nma za osmino, če pa se zadrži nad 30 dni se mu zmanjša za četrtino. Monopolski delavec ne sme biti na službenem potova» nju nad tri mesece. Rfzen potne dnevn'ce dob; mononolski dclavec tudi povrnjene potne stroške. Tragična usoda ruskega zdravnika Beograd. 17. februarja. ?. V Beogradu ie umrl dr. Konstantin Michel, ruski begunec, po poklicu zdravnik. Pokojnik je bil kot zdravnik že v rusko - japonski in kasneje tudi v svetovni vojni. Kasneje je vodil v Franciji neko vojno bolnico, v Beogradu pa je bil zdravnik Udruženja ruskih vojnih invalidov in tovarne Sonda. Umrl je kot siromak ter zapustil brez vsakih sredstev 76 let staro mater »Vojni zaklad v Srbiji Beograd. 17. februarja, č. V Ražnju v vzhodni Srbiji se je mudil poslednji _mesec dni zanimiv tujec, ki je vršil še bolj zanimive preiskave. Najel si je več mož ter pričel kopati blizu nekega studenca zaklad. Za stvar so se pričela zanimati oblastva ter ugotovila, da imajo opravka z nekim lekarnarjem iz Sofije Josipom Pardo, ki je izjavil, da mu je znano, da je v Bažnju zakopanih 6 milijonov zlatih Pin. Ta zaklad da so zakopali za časa bolgarske okupacije bolgarski kom itasi, zbrali so ca pa na svojih razbojniških napadih na srbsko prebivalstvo. Zasebna trošarinska skladišča Beograd, 17. februarja p. Z odlokom finančnega ministra so dovoljena zasebna trošarinska skladišča za vino Karlu Seri-niju (?) v Dolnjem Logatcu hišna številka 40 in Vinku Demšarju iz Stare vasi za skladišče v žireh. Savski ban v Beogradu Beograd, 17. februarja č. Ban savske banovine dr. Ivo Perovič je ob priliki svojega bivanja v Beogradu obiskal predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra generala živkovica, ministra za finance dr. šverljugo, ministra za prosveto Božo Maksimoviča ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preko. Snoči je bil savski ban sprejet v daljši àvdijenci pri Nj. Vel kralju. Nocoj se dr. Perovič vrne v Zagreb. , Izid volitev v II. rudarsko skupino Trbovlje, 17. februarja Pri nedeljski volitvi zaupnikov v n. skupino rudarske zadruge je zmagala lista Zveze rudarjev Jugoslavije. Priprave na te volitve so nas močno spominjale na rasne volitve v prejšnjih časih. Kompromisi, izdgravanja, pod val j i vanja, vse kakor nekdaj. Mi se v te volitve principielno nismo vtikali, ker smatramo, da je to izključno zadeva delavcev samih. Sedaj, bo so volitve končane, si kot prijatelji delavstva dovoljujemo nekaj opazk. Delavstvo preživlja ravno sedaj eno najtežjih kriz. Za bodočnost mu preti nevarnost znižanja že itak preskromnih mezd. Mislili smo, da bosta ravno ta kriza in pa nevarnost, ki preti delavstvu v bližnji bodočnosti, združila vse ^elavstvo vsaj sedaj v eno falango ki bi odvrnila od delavstva vsaj najhujše v neenakem boju, ki ga čaka. Zato smo z veseljem pozdravili vsi pravi prijatelji delavstva prvo vest, da nastopi pri volitvah v n. rudarsko skupino vse' delavstvo enotno. Veseli smo biJ1, ker smo smatrali, da je ie vendar enkrat prodrl v delavske mase duh solidarnosti. Pa prišlo je drugače. Oni, ki so to zakrivili, bodo že vedeli zakaj, zavedati pa se tudi morajo odgovornosti, ki so jo s tem prevzeli. Veliko večjo moralno moč bi imeli delavski zaupniki, ako bi jih bilo postavilo na njih mesta vse delavstvo, ko pa jo bodo imeli sedaj kot zastopniki samo enega dela razcepljenega delavstva. Iz rezultatov volitvev v Hrastniku je razvidno, da se volilci niso držali list, temveč so volili vsak po svojem prepričanju. Tako so bili v hrastniškem obratu izvoljeni 4 kandidati z liste ZRJ in 3 kandidati z druge skupne liste, v ojstrškom obratu pa vsi trije z druge liste, in sicer dva od postavljenih kandidatov, eden pa od postavljenih namestnikov. Toda namestniki so izvoljeni mešano iz obeh list V Hrastniku so imenoma izvoljeni odborniki: I'ran Bedenik, Baldemir Blanc, Anton J&godič n., Gašper Vastič, Viljem Komlan, Alojz Tanšek in Anton Verden na Ojftrem pa Alojz Bartolo, Franc Plahuta in Pavel Vo-diškar. Prepovedane knjige Beograd, 17. februarja AA. S eklepom ministrstva notranjih zadev je prepovedano uvažanje in razširjanje knjige »Der Schuss in den Weltfrieden«, ki je izšla r založbi Dietz et Co„ Stuttgart, in jo j« napisal Bruno Adler, ter koledarja »Ame-ricai Magyarx: Kossuth Naptara 1931«, ki je tiskan v madžarščini in je izšel T Ameriki. Sklepi JNS Beograd, 17. februarja č. Na seji JNS je bilo med drugim sklenjeno, da obsega zetski podsavez na Cetinju Plav, Kotor, Podgorico, Bar, Berane, Nikšič in Cetinje. Skupščina imenovanega podsaveza se bo vršila 8. marca na Cetinju. Sarajevskemu podsavezu se pripojita Užice in čačak in od novosadskega podsaveza Bjelina in Loz-nica. JNS je zahteval od zbora nogometnih sodnikov, da skliče v štirinajstih dneh izredno skupščino. Odbor za delegiranja sodnikov tvorijo predsednik in dva člana sekcije ter dva člana podsaveza. Odbori za kaznovanje sodnikov ostanejo pri pod-savezih. Dalje je bil sprejet principijelni sklep, da smejo klubi v roku 15 dni po objavi razporeda prvenstvenih tekem zahtevati sodnika, ki ga želijo. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved sa sr«do: Pretežno oblačno, oblačnost znatna in spremenljiva, blage temperature, ponekod nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Bistvenih sprememb ni bilo. Jadranski minimum je nekaj oslabel, a se je v notranjosti države pritisk nekaj dvignil, ker je iz vzhodne Evrope prodrl anticiklon deloma r notranjost Balkana. Nad severno Evropo leži depresija, nad vzhodno in zapadno pa višji pritisk. Ta se je v splošnem dvignil v vsej državi, zlasti v Primorju in notranjosti, in sicer za 0.1 do 6 mm, najmanj v severnozapadnih krajih in v gorskih področjih. Temperature so na zapadu padle za 1 do 4 stopnje, dočim so se v Primorju dvignile za 1—6 stopinj. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih alpskih deželah bo najbrž še dalje snežilo. Naši kraji in ljudje K spremembam v vladi la znana stavbna tvrdka Slavec iz Kranja, so v polnem teku m upamo, da bo delo do sezone dogotovljeno. Čim bo kanalizacija gptova, bodo pričeli z asfaltiranjem naj« prometnejših blejskih cest, kar bo tudi velikega pomena za Bled. Kakor vidimo, Blejci kljub denarni krizi kaj pridno gradijo in se pripravljajo na sezono, da bodo dostojno lahko sprejeli goste in jim nudili kar največ udobnosti. Dr. MIlan Sršldc je bil ponovno minister že pred 6. januarjem. Vladi generala Petra 2ivkoviča je pripadal od njenega početka in je ves čas upravljal pravosodni resor. Z njegovim Imenom ostane trajno združeno ogromno delo, izvršeno na polju izenačenja in moderniziranja na^e zakonodaje. Zdaj je imenovan za namestnika ministrskega predsednika in se bo lahko na tem vele-važnem mestu še bolj posvetil splošnim državnim problemom. Dr. Kosta Kumanudi je bil od 6. januarja 1929 v vladi kot minister brez portfelja. Nadomeščal je vedno zunanjega ministra, kadar je bil ta odsoten v inozemstvu. Sedaj je bil imenovan za ministra javnih del. Dr. Kumanudi je bil že pred 6. januarjem ponovno minister v raznih vladah. Uganka zločina v Mengšu Ljubljana, 17. februarja 2e včeraj se je po mestu kolportirala vest, da so merilcu mengeškega nadžupni-ka g. Franca Kušarja na sledu. Govorice so krožile vsepovsod ter so ljudje tudi že vedeli ime dozdevnega morilca in kje je bil uslužben. Vest pa se je danes izkazala za preuranjeno, ker so bile tudi oblasti zapeljane na krivo pot. Slo je namreč za 24-letnega stavbinsKe-ga delavca Franca štefančiča, ki je bil do zadnjih dni uslužben na stavbah v Ljubljani. Dan poprej, preden je bil izvršen grozoviti roparski umor v Mengšu, pa sta z bratom odšla iz Ljubljane. Zato se je pojavil sum, da je morda štefančič izvršil zločin v Mengšu. Ker je orožništvo med tem izvedelo, kje se nahajajo štefančičevi domači, se je takoj odpeljal v Strnišče pri Sv. Lovrencu na Dravsko polje neki orožnik v civilu in res davi aretiral štefančiča ter njegovega brata v hiši njune poročene sestre v Strni-šču. Ko je stopil orožnik v hišo in štefan-čiču napovedal aretacijo, je ta dejal: *že vem, za kaj gre,« njegov brat pa je pripomnil: »Tudi jaz vem, za kaj gre, toda jaz sem nedolžen.« Orožnik je oba fanta uklenil in ju odvedel po hišni preiskavi, ki pa je ostala brezuspešna, na postajo in oba aretiranca v spremstvu uniformiranega orožnika odpeljal v Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru se je ob prihodu obeh aretirancev ob 13.45 nabrala naravnost ogromna množica ljudi, ki so že izvedeli, da pripeljejo mengeškega morilca. Orožniki in stražniki so oba štefančiča posadili v že pripravljeni policijski voz, ki je odpeljal aretiranca na policijsko direkcijo. Tamkaj so štefančiča takoj zaslišali, a oba sta odločno zatrjevala, da sta se odpeljala iz Ljubljane že v četrtek zvečer. Tekom zasliševanja sta tudi oba šele do-znala, zakaj sta bila prav za prav aretirana. Nemalo presenečena, da je eden izmed njiju osumljen zverinskega umora v Mengšu, sta oba odločno protestirala in dejala, da sta živela v veri, da sta aretirana samo zaradi nekih malih prestopkov, ki sta jih zagrešila, ko sta še službovala v Ljubljani. Tudi daktiloskopiranje je pokazalo, da štefančičevi prstni odtisi ne odgovarjajo morilčevim. Po končanem zaslišanju je morala policija zaradi posrečenega alibija oba aretiranca seveda izpustiti zopet na svobodo. Tako ostaja zagonetka strahovitega roparskega umora še nadalje nepojasnjena. Pravi morilec, ki se skriva bogzna kje, se nahaja še vedno na prostem. Problemi Dolnje Lendave Pasivnost — Mesto ali vas ~ Novo šolsko poslopje Dr. Ivan Švegel je postal minister brez portfelja dne 20. maja 1930, ko so vstopili v vlado bivši radičevski voditelji Neudorfer, Preka in dr. šibenik. Pri sedanji rekonstrukciji vlade je bil postavljen na razpoloženje in se namerava, kakor smo že včeraj poročali, vrniti v diplomatsko službo, v kateri je bil že pred vojno. Dr. Oton Frangeš je pripadal vladi vse od 6. januarja 1929. Do rekonstrukcije vlade dne 19. maja 1930 je bil minister za poljedelstvo, potem pa minister brez portfelja do 16. t. m., ko je bil postavljen na razpoloženje in imenovan za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta. Inž. Filip Trifunovic Je bil imenovan za ministra javnih del dne 23. januarja 1930, kmalu po smrti prejšnjega ministra Savkoviča. Poprej je bil načelnik tehničnega oddelka banske uprave v Sarajevu. Pri sedanji rekonstrukciji vlade je bil postavljen na razpoloženje in imenovan za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta. Nepreklicno zadnjikrat! Danes ob 4., 7. in 9. uri! Čarobna opereta ljubezni in petja jCo£ arjeva Mrista V glavnih vlogah pojeta IRENE EISINGER in PAUL RICHTER Nove zgradbe na Bledu Bled, 17. februarja. Človek bi si mislil, da bosta zapadli sneg in mraz ovirala stavbno gibanje na Bledu. A temu ni tako! Podjetni Blejci hitijo graditi in se pripravljati za sezono ter jim je zima deveta briga Saj je pa tudi skrajni čas, ker nas loči le še par dobrih mesecev od sezone. — V letošnji stavbni sezoni pri» dejo največ v poštev hiteli, poleg teh pa tudi nekaj vil in drugih zgradb. Gradnja novih, oziroma prenovljenih blejskih hote» lov naglo ^ napreduje. Prejšnjo Kendovo Kazino so že v jeseni podrli in na njenem mestu gradijo sedaj novo, 64 metrov dol« go in 24 metrov široko Kazino, ki bo naj« razkošneje opremljena in bo ena najmo» dernejših v naši državi. Nova Kazina je zgrajena na 400 hrastovih in mecesnovih pilotih. Nad glavno dvorano, ki bo dolga 27.50 m in 22.50 m široka, bodo zgradili premikajočo se streho na električni po« gOn, ki bo služila kot naravna ventilacija. Del Kazine je zgrajen samo do višine ce« ste, na čigar strehi bo urejen krasen park, kamor že dovažajo zemljo. Kazina je v surovem že gotova in bo dogotovljena do prihodnje sezije. Na drugi strani ceste gradijo z mrzlično naglico podaljšek Kendovega Parkhptela, ki pa žal rada" raznih ovir, na katere so na» leteli pri kopanju podzemlja, do sezone ne bo gotov. Gradnja Molnarjevega grand hotela »To« plice« tudi naglo napreduje. Staremu hote» lu so pri zidali nad termalnim bazenom in še nekobko dalje ob cesti moderno pet« nadstropno stavbo, ki je že pod streho Stari hotel pa bo tudi povišan za tri nad* stropja. Vsa dela bodo do sezone gotova. Vila »Adrija«, stoječa na gričku nad ho» telom Toplice, je tudi znatno povečana in zvišana ter je že skoraj popolnoma dovr« šena. Pod streho so že tudi spravili prenov« ljeni trinadstropni Jeklerjev in na novo» zgrajeni trinadstropni Vrhuncev hotel, ki bosta za časa sezone že na razpolago leto» viščarjem. Ob cesti, ki pelje z Bleda v Za» sip, gradi g. Valant iz Zasipa moderen ho» tel, ki bo tudi najbrž do sezone že gotov. Nova impozantna stavba Sokolskega do» ma ob Prešernov cesti je še v surovem stanju, a se bo pomladi z delom nadalje« vaio. Pod Gradom pa so zopet pričeli z gradnjo modernega Kendovega kopališča. Trinadstropno betonsko kopališče bo ime» lo 504 kabine in bo najmodernejše v naši državi. Krasno vilo pa gradi ob šetališču kraljice Marije blizu Suvobora g. dr. Ver» bicki iz Beograda. Vila, ki je že pokrita, stoji na prijaznem z drevjem obraščenem gričku, odkoder je krasen razgled na jeze» ro. V kratkem bodo z i čeli napeljavati v okrožno bolnico, ki je oddaljena 15 minut od B'.eda, prepotrebni vodovod in električ» no razsvetljavo. Glavno in najpomembnejše gradbeno delo v letošnji stavbni sezoni pa je goto» vo neobhodno potrebna kanrlizacija Ble» da. Kanalizacijska dela, katera je prevze» D. Lendava, 16. februarja. Sko«i vseh dvanajst let smo opažali v Lendavi neko pasivno zadržanje, kakor da Lendava ne bi hotela iti s tokom časa, se asimilirati, prilagoditi novonastalemu pen ložaju in napredovati. Proti vsakemu kul» turnemu, nacionalnemu, da, celo gospodar» skemu napredku smo opažali apatijo, ako ne celo nekak tih odpor O vzrokih 6edaj ne bomo razpravljali, ker so zelo globo» kega načelnega značaja, vendar moramo poudariti, kar je popolnoma očitno, da Lendava kot politično«upravno središče ni obenem kulturno in nacionalno središče svojega okraja;: zdi se celo, da zgublja tudi v vodstvu v gospodarskem oziru. Ima pa škodo od takega zadržanja le Lendava sama. Prav tako si je Lendava sama kri» va, ako se pojavljajo od časa do časa gla» sovi, da se sedež sreskih uradov prenese iz Lendave v kateri drugi kraj v srezu. Nič ni čuda, da pridobiva ta namera vedno več in več pristašev zlasti med na» širn uradništvom. Lendava je hladna in ne kaže potrebne ambicije in agilnosti Če bo pa postala Lendava čim prej dostopna no» vhn idejam, če bo postala naša jugoslo» venska, bo s tem le rešila svoj lastni go» spodarskosživljenjski obstoj. S svojim zunanjim licem, s svojim polo» žajem kot sresko središče bi zaslužila Lendava, da se jo naziva mesto. Temu bi odgovarjalo tudi število prebivalstva. Toda danes smo tam, da ne vemo ali je tič, ali miš. Ni ne mesto, ne trg, ne vas Po madžarskem načinu je še d-nes »velika občina«. Torej upravna edinica, ki, vsaj v naši banovini, ni poznana A Lendava sas ma se za to ne zmeni. Ravnamo se pač, kakor bolj kaže; včasih mesto, včasih vas. Če bolj kaže za mesto, se šteje za mesto, ako pa je kakšna reč ugodnejša za vasi, je v36. To stanje kaže pač na neresno pojs movanje poklica Lendave in dela često preglavice pri izvajanju razmh zakonskih predpisov. Vsekakor bi bilo dobro, da se to vprašanje reši končno častno za Len» davo. Najaktualnejši problem Lendave je zi» danje nove osnovne šole. Staro poslopje absolutno ne odgovarja več svojemu na» menu. To je uvidela tudi pristojna oblast, zato je odredila takojšnjo graditev nove šole. Lendavčanje so s težavo na to pri« stali, a so prosili za odložitev zidanja za dve, tri leta Seveda je bila ta neupravi. čena želja zavrnjena. Z zidavo nove šole se radi tega mora s pomladjo pričeti. Na» pravljenj so načrti in določen je tudi pro» stor. K stavbišču pa je treba spregovoriti važno besedo. Za stavb išče samo bi odgovarjal Hajo» šev vrt, 6aj meri okrog 1600 klf Šola pa bo na ta način ostala brez potrebnega dvo» rišča in igrišča. Ne bo imela tudj šolskega vrta. Oboje pa je za dobro novodobno šolo eminentne važnosti, zato se mora brezpogojno in brez oklevanja ustvariti. Lendava si lahko postavi krasno šolo z igriščem in vrtom, ker je določeni prostor, kakor nalašč za to. K omenjenemu vrtu je priklopiti šc občinslu kompleks, ki leži zra» ven in ki da nadaljnjih 1600 klf prostora. Na občinski parceli je treba odstraniti tam stoječe bajte, ki se poderejo, opeka proda in se izkupiček prida h gradbenemu fon» du. Občinski uraid m žandarmerijska sta» niča se preselita v sedanje šolsko poslopje. Na ta način bo občina dobila nekaj denar» ja, a, kar je glavno, zgradila bo lahko vzorno moderno šolsko poslopje s prostra» nini otroškim igriščem in šolskim vrtom tik šole. Kake važnosti in kake prednosti ima taka šola, ve le tisti, ki mu je pr srcu vzgoja in izobrazba naše mladine Bojimo se, da Lendava tega zopet ne bo hotela razumeti, da bo zopet zamudila krasno pri» liko. Nova šola bo služila dolga desetletja svojemu namenu, zato je treba posvetiti problemu zidave nove šole vso pozornost Ustvariti je treba v Lendavi na vsak način možnost in razpoloženje, da se ne bo tz« vedla tako važna zadeva zaradi nerazumevanja in apatije v škodo šolstva in Lendas ve same. I. ,epi l^txavon-Usie so sedaj fudi z ÜÜYQA>ön,-J!hamimrwm popolnoma brez sode Jedan svezanj zadostuje za 2 pranja in stane sama Din. 3*50 Proti Izročitvi tega kupona dobite VI Jedan sveSnjlö Plxa-von-Shampoona zastonj pri _VaSem trgovcu. 2 Odol Komoaniia a. dM Beosrad pozdravilo z živahnim navdušenjem. V pri« pravljalni odbor so bili izvoljeni gg. Bazel, Narod, Ham Andrej, Lebeničnik Engelbert, Krenčič, Žlindra Adolf, Drnovšek Ivan in Cerar. Ob pol 13. je načelnik z lepim spod; budnim govorom zaključil izvrstno uspelo zborovanje, nakar so se gostje iz Zasavja poslovili. Tudi mi se pridružujemo s čestit* kami, želeč agilni zadrugi čim več uspe« hov v drugem deceniju. Razprave pred malim senatom Bele kape na delu Ljubljana, 17. februarja Bele kape nam pripravljajo za postni čas velikansko presenečenje. V dnevih od 1. do vključno 3. marca se bo v Unionu vršila druga velika kulinarična razstava, ki bo po obsegu m predvsem po aranžma-nu daleko prekosila lansko gastronomsko prireditev. V zadnjem času, ko se je Ljubljana veselila, so kuhinjski šefi ljubljanskih hotelov in restavracij navzlic obilnim opravkom izvršili vse obsežne priprave za svojo razstavo, na kateri bodo kar najdo-stojneje pokazali častno višino sodobne kuharske umetnosti v Sloveniji. Absolutno predrugačena bo slika letošnje razstave v celoti kakor tudi v posameznih oddelkih. Ponovil se ne bo niti en samcati aranžman. Prijave so tako številne, da so že zdaj prostori v Unionu premajhni. Udeležili se bodo razstave ne samo veliki hoteli, marveč tudi vse restavracije, ki jim je do napredka. Vsak raz-stavljalec bo poljubno uredik svoj oddelek in tako bo obiskovalcem omogočeno pregledati, kaj vse zmorejo naše restavracijske kuhinje. Poleg kuharskih mojstrov pa bodo pokazali svoje nadebudne sposobnosti tudi vajenci. Vsak obiskovalec bo moral biti zadovoljen. Lanska razstava je vzbudila ogromno zanimanje in je žela splošno pohvalo, a prireditelji so z njo samo črpali najboljše preizkušnje. Zato bo letošnja razstava čisto nova in bo presenetila vsakogar, tako po aranžmanu samem, kakor po izpopolnitvi nekaterih lanskih nedostatkov. Na razstavi bo urejena posebna restavracija, kjer bo za najnižjo odškodnino omogočeno pokušanje jedil Razen tega bo restavracija Union v teku treh razstavnih dni priredila opoldne in zvečer angleški, francoski in originalni slovenski menu po dnevnih cenah. Deviza prireditvenega odbora deseterih belih kap. ki mu načeluje preizkušeni šef Babinek, se glasi: »Vedno najnovejše in najboljše!< In to je jamstvo, da bo letošnja prireditev na višku in da bo zopet privabila tisoče občudovalcev. O podrobnostih bomo še poročali. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sat>-nika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josef o ve« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri Senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Občni zbor čevljarske zadruge za litijski sodni okraj Zagorje, 16. februarja. S tem rednim občnim zborom, ki se je začel ob 9 v občinski posvetovalnici, je bila proslavljena tudi tiha desetletnica te zadruge, ki ji je prvi načeloval pokojni Karel_ Flisek Sedanji načelnik g. Fran jo Krenčič se je uvodoma «pomnil ustanovit» ve. poudarjajoč važno nalogo in uspehe za» druge za članstvo Delegat Zveze obrtnih zadrug g Franc Iglic iz Ljubljane je po» drobneje obrazložil namen zadruge, ki mo» ra poleg drugega stremeti za vzgojo vajen» cev in njih srčno kulturo Posebno toplo je priporočil naklonjenost do važne -ista« nove kot je to obrtno»nadaljevalna šola, kajti le vse te činjenice morejo dati obrt« niku samozavestno hrbtenico kakor jo tir» ja čas. Za njim je na kratko orisal razvoj zadruge predsednik izpraševalne komisije šol upr. g. Janko Levstik, čestitajoč k de« setletnici. Po čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je sledilo poročilo načelnika. Včia» njenih je 56 mojstrov, ki zaposlujejo 18 pomočnikov in 40 vajencev Ugotovil ie slabo številčno razmerje med mojstri in po» močniki, odnosno vajenci. Saj je več moj« strov kot pomočnikov, kar je posledica kn« in z njo zdriižene stagnacije v produk« c j i Blagajniško poročilo izkazuje 10.000 dinarjev dohodkov G. Alojzij Bazel je v imenu računskih preglednikov ugotovil red v blagajni in predlagal absolutorij, ki je bil soglasno priznan. Za kritje proračuna je bila določena letna doklada 20—40 dinar« jev na člana. Ljubljana, 17. februarja. Danes so se pred malim senatom vršile mnoge zanimive razprave. Senatu j« pred» sedoval s. o. s. Anton Mladič. Boj lovskega čuvaja z divjim lovcem Kot prvi je danes stopil pred mali senat zastaven in zdrav gorenjski fant, 221etni zidarski pomočnik Janez Finžgar, prav do* stojno oblečen in simpatičnega obraza. Na zatožno klop je položil lep lovski klobuk z malimi lovskimi trofejami Janez je do« ma z Javornika na Gorenjskem. Državni tožitelj ga je obtožil poskušenega uboja in poskušene lovske tatvine, kajti Janez je strasten divji lovec, ki se celo ne boji pogledati v dvorna lovišča na Mežaklji ali v lovišča Kranjske industrijske družbe. Ja» nez je namreč mnenja, da lahko strelja vse, kar je v gozdu Bog ustvaril. Janez jc sodnikom prostodušno priznal, kako je hodil v gozd. Dejal je med drugim: — Na Miklavžev dan sem bil vih Me» žaklje. Sel sem po drva. Imel sem seboj sekiro in puško. Rad bi bil ustrelil kako srno ali zajca. Janeza je takrat zasačil dvorni nadlovec Markelj. Janez je bil maskiran. Imel je dolgo, sivo brado. Okrog pasu pa je imel prepasan ženski predpasnik. Sekal je staro bukvo. Njegov tovariš Rekar je pobegnil. Janez je nosil seboj predelano manlicher» co. V drugič je nadlovec Markelj Janeza zasačil na Mežaklji 18. decembra. Bil je prav tako maskiran in je prežal na visoki skali. Janez odločno taji, da bi bil on. — Zakaj ste se maskirali? ga je vprašal predsednik. — Zato, da me ne bi lovski čuvaji in drugi ljudje spoznali, je Janez odvrnil. Spopad z lovskim čuvajem Hujše se je godilo divjemu lovcu Janezu 30. decembra, ko je hodil in stikal za div» jačino po lovišču Kranjske industrijske družbe. Prišel je takrat do Kunčičeve ko-če na Mežaklji. V koči je zagledal nekega moškega, ki je stopil takoj ven. Stala sta si kakih 8 korakov narazen. Janez pravi, da je ta moški — lovski čuvaj Ivan Stroj — prvi s šibrami nanj ustrelil. »Tako sem se ustrašil, je dejal nato obtoženi Janez, da nisem vedel, kdaj se je puška prvič sprožila. Prvi Janezov strel je zadel lovskega čuvaja v desni rokav suknjiča. Janez je nato stopil za neko bukev in kmalu v drugič ustrelil. Čuvaj Stroj se je k sreči sklonil na tla in je krogla frčala čez njegovo gla» vo, drugače bi ga bil zadel naravnost v glavo. Tretji Janezov strel ni pogodil Stro» ja, ker se je približno pol metra pred njim zapičil v sneg, ki je lovskega čuvaja samo oškrofil po obrazu. Janez je nato pobegnil. Kot priča zaslišani lovski čuvaj Ivan Stroj jc med drugim povedal: — Najprej je name streljal Finžgar. Jaz sem mu zaklical: »Finžgar stoj!« A 00 je streljal. Bil je maskiran. Poprej sem ga večkrat svaril, da naj opusti divji fov. Ni ubogal. Tudi priča nadlovec Markelj je v glavnih točkah potrdil navedbe obtožnice. Janez Finžgar je bil zaradi poskusa ubo* ia in poskusa lovske taMne obsojen na V novi odbor so bili izvoljeni .soglasno , , , .. , ----,— — gg.: Krenčič Franjo. načelnik: Kimovec zeU T 1 !?ese? robl'e- Fmžgar s sodbo ni Blaž, podnačelnik: odborniki: Bazel Aloj« 1 '« « «js—» 1 zij, Narod Jože. Gostiša Peter, Volk Mar» tin. Gorenc Andrej, ŽHndra Adolf: na» mestniki: Kragelj Franc, Drnovšek Ivan in Cerar Franc. Nato je zastopnik Zveze g. Iglic, prečita! spomenico o akciji proti ustanovitvi tovarne in popravlialnice Bat'e v raznih delih naše države Resolucija, ki se ji je eno» dušno pridružila tudi zborujoča zadruga, je bila sestavljena po TOI. Zvezi industrij, cev, Zvezi obrtnih zadrug in čevljarskih zadrug v Mariboru, ter Ljubljani. Načel» nik je dalje omenil potrebo ustanovitve produktivne zadruge, ki bo nudila članstvu možnost cenejšega nakupa, ustanovitev skupnih delavnic in kolektivne udeležbe pri javnih dobah. Članstvo je ta namen bil zadovoljen in je prijavil revizijo. Prva letošnja razprava pred velikim senatom Pred malim senatom se je danes vršilo še pet drugih kazenskih razprav. Za 3. mar« ca je razpisana prva letošnja razprava pred velikim senatom. Pripravnik finančne kontrole Rudolf Bodlaj pride pred senat zaradi umora tovariša »pripravnika Janka Ma-oviča iz Novega mesta. V stanu finančne kontrole na Jesenicah je 5 septembra lani Rudolf Bodlaj. doma iz Stranj s službeno puško ustrelil pripravnika Maloviča Vzrok je bilo ljubavno razmerje, ki ga je Bodlaj gojil do neke natakarice, o kateri se je Malovič slabo izrazil. Domače Testi + Novi člani Akademije znanosti. V pone-eleljek popoldne se je v beogradu vršilo letno zborovanje kr. srbske Akademije znanosti in sta bila za nova redna člana izvoljena pesnik Jovan Dučic m univ. proiesor dr. lvau Gjaga. Minister prosvete je odobril izvolitev univ. proi. dr. Bogdana Uavrilo-vica za predsednika Akademije znanosti. * Narodna strokovna zveza za rudarje. Včeraj se je zgiasila pn banu Dravske banovine g. dr. Marušiču deputacija Narodne strokovne zveze, katero so tvorili predsed-iii Kucioif Juvan, tajnik Vladimir Krav os in blagajnik Davorin Stopar. Deputacija je ob-raziozila g. banu stanje rudarjev m ga zaprosila nujne pomoči. U- ban je pokazal globoko razumevanje za rudarje in poudaril, da ga problem teh nesrečnežev izredno zanima ni da jc stoni že vse, da je dobila centralna viada točno sliko o stanju v trbo-\ cijsivili revirjih, l udi v naprej bo posvečal rudarjem vso svojo pažnjo in ukrenil potrebno, da se beda pri njih ublaži. Deputacija NSZ ie bila z odgovorom g. bana izredno zadovoljna, ker je Videla, da se g. ban res briga za to naše pereče vprašanje. e je igral na cesti blizu svojega doma, ko ga je podrl avto in ga grozno razmesaril. V Clevelandu je umrl Anton Kovač, star 57 'et doma iz Vipave; zapušča v starem kraju ženo, dva sina in dve hčeri. Istotam je umrl rojak Janez Babnik, star 51 let, doma iz St. Vida nad Ljubljano. Dne 31. januarja je šel zjutraj na delo. Ker mu je postalo slabo, ga je zdravnik poslal domov. Ko pa je zvečer žena prišla z dela domov, je našla moža mrtvega. V Št. Vidu zapušča očeta, dva brata in sestro. V Ameriki je bival 25 let Kakor javlja »Ameriška domovina«, pride med našimi rojaki v Ameriki dobro znana pevka gospodična Ivana Perdanova pomladi v Ljubljano, kjer se bo posvetila nadali. njim študijem v glasbi i bila ponoči razsvetljena, tako da bi megli interesenti v petrebi najti reševa.-vii oddelek odnosno njegov avtomobil tudi brez daljšega povpraševanja in iskanja Najprimernejše mesto za napisno desko bi bij nedvomno eden izmed obeh kandeiabrov pred poslopjem mestnega načelstva. e— Nesreče. V nedeljo ie pogoltni! 72 letni Janez Potušek, oče železničarja z Zidanega mosta, med jedjo kos svinjskega mesa. ki mu je obtičal v goltancu. Potuška so morali prepeljati v celjsko bolnico, kjer so mu odstranili z operacijo meso iz goltanca. Pri oranju snega se je v ponedeljek ponesrečil na cesti 32 letni posestnik Franc Dc-Jakorda iz Arie vasi pri Petrovčah. Padci je tako nesrečno pod snežni plug, da mu ie prereza! levi uhelj, ki so mu ga v celjski bolnici zdravniki zopet zašili. Istega dne se je vsekal pri delu 24 letni delavec Anton Zupane iz Spodnje Hudinje s sekiro v palec na levici in si ga nevarno poškodoval. Pred dobr m mcsecem ie padlo 39 letnemu hlapcu Janezu Skrbincu iz Petrove pri delu v cozdu posekano drevo na hrbet in ga poškodovalo. Poškodbe pa niso izgledale nevarne in se ie Škrhinc zdravil v domači oskrbi. Ker pa so nastale komplikacije. Je mora! zda} poiskati pomoč v bolnici. Pred-sinočnjim je padla 15 letna Marija Kebriče-va 'z Ciaber.ia in se poškodovala na slavi. Reševalni avtomobil jo jc prepeljal v bolnico. e— Mestni kino v Celju ostane drevi zaprt.^ Jutri ob 30..Ì0 bo premijera krasnega rvočncgs vefefüm-a »Zemlja solnca« z Ri-kardorn Taubcrjcm v glavni vlogi. Iz Kranja r— Naša industrija in bodoča gradbena sc.zopa. Tovarna ».Tugobruna«- jc vložila prošnjo z-i komisijski ogled, ki ho 2n t. Tli. 7 ovari'a namerava zgraditi novo tka!» meo zu 400 stolov in leseno skladišče za prejo. Povečati pa namerava tudi tiskamo 3n pisarniške prostore. Nove stavne hodo etale na tovarniških parcelah. Tako naše tovarne rešujejo brezposelnost r~' T!s,oči nast°P v nedeljo dopoldne ■ e jc vršilo na deški osnovni šoli zanimivo predavan je o alkoholu, ki je b'lo namen ie* no predvsem obrtnim vajencem. Predavatelja, uradnika higijenskega zavoda s. Pu» h ar ja. je isk reno pozdravil in predstavil navzočemu naraščaju, pomočnikom in moj* strom šolski upravitelj g Ant. Senaher: podpredsednik obrtnih zadrug g Krape/ r/. LyuVjanc pa je čestital predavatelju "a tisočem predavanju. ki ga ie absolviral bas v svojem roistnem kraiu. V dveurnem ßovoru je nanizal predavatelj mno<7o «roz» nih slik škodljivosti, ki jo povzroča alky», no?. Besede niso bile naučene iz knjig, pri» b*ja!e 5jo iz srca in pad-Ic na rodovitna t a. Burno odobravanje ie bilo hvala pre» davate! ju. Agibv odbor naše obrtne za dru* ge prosimo, da bi vsaj enkrat ali dvakrat v mesccu nudi! našim vajencem in vsem drugim podobn.o uro. Zlasti bi radi slišali podpredsednika g. Krapeža. starega sokol* skega delavca, da bi nam orisal Sokola in tudi šc domaö'na g. Puharia. Predavatelju in vsem d-ugirn se ie zahvali] predsednik obrtne zadruge g. Rebolj r— Sesttedenski kmetijski tečaj v Cer» kliah pri Kran;u ic v polnem razmahu. Obisk je bil /c od začetka prav dober, vsakokrat po 80 do 00 oseb. Zadm'e tedne •pi je narasel na 120 do preko 130 ude'e* 7en cev. V soboto 21. t. m. se bo dopoldne takoj po predavanjih v Ljudskem d,omu predvajal velezanimiv poučni kmetijski film. r— Kolavdacijski o«led čevljarske delav» rice s stroji na električni pogon, last g. černilca Antona v Kokrškem predmestiù, se bo vršil 23. t. m. T>ne 24. t. m. pa bo kolavdijski ogled moderno urejene »Ja* dranskosposavske čevljarnc« v Savskem predmestju. r— IpTnen. Y nedeljo sc je poroč'1 to» marnar Ado Prah r gdč Mileno Crobatho* ^o iz mane stare trgovske hiše. Obilo sreče! r— Kontrola sotk>v. Opozarjamo, da jc d "nos uradni dan k^ntroV sodov v hiši g. Cofa v Rožni ulici. Uradovanje traja ves dan. r— »Pod zvezdami.« V soboto zvečer se jc vrš'la v sokolski telovadnici v Narod* nem domu krasno uspela tradicijonalna Sokolov-. mašikerada Sodba ie. da jc bila to na i lepša prireditev v letošnjem diren» daju. V dvorani, ki i,o ic naslovu orimcr* no okrasi! mojster br. Brllv. jc bilo mno* go lepih mask. Z Jesenic v— Sokolsko predavanje. Ob udeležbi «preko 100 članom, članic in naraščaja ie predaval v sredo zvečer starešina br. dr. Maks Obcrsne! o Sokolu kraljevine Jugo» «;'avi'ie. Predavate!i je v lepih poljudnih besedah razložil ustanovitev, razvoj in dc* lo Sokolstva ,od njegovih početkov do da* nes ter ic žel živahno odobravanje s— Dramski odsek Sokola Jesenice pri* pravlja za soboto 21. t. m ob 20 in za ne* dc'io ob H. siiaino francosko komedijo v 5 dejanjih »Naš gosp.od župnik*. Ogled vsakomur toplo priporočamo. Z Bleda b!— Preselitev poštnega urada. Ker do* sejanji poštni lokali zaradi odraščajočega prometa ne odgovarjajo več svojemu na* mepu in keT misli liubtianska p.oštna di* rc uspelih deklamacijah in prizorčkih. ki jih jc po* dala deca presrčno, je prejel? v dar lične sokolske koledarčke, nato pa bila še pogo» ščena s čajem in pecivom. Po lepih bese» d-h staroste g. Novaka in prosvetarja^0 Sokolstvu se je deca radostnih lic razsia na domove. Prireditev so posetili tudi star* ši 111 člansto. Vsem darovalcem lepa hvala! Zdravol Iz GuStania gu— Proračun cestnega odbora v Preva* Ijah izkazuje dohodkov 882.241 Din, iz* datkov pa 1,597.7*'0 Din. Primanjkljaj 715.530 Din se bo kril z donosom okrajne ccstnc doklade na neposredne državne davke. gu— Prosvetno delo. S.->koI je ime! ob č 'stili udeležbi članstva in naraščaja svoj drugi sestanek s predavanji. Br. starosta Rozman je razmotrival temo o principu, namenu in sestavi radia. V popularnem govoru ic rešil težko temo odlično in v ve* liko zadovoljstvo navzočih Br šolski nad* zorni k Močnik na jc imel referat: »S kol* ski spomini s Koroške.« Omenjal je so* cialne, prosvetne in kulturne razmere na* rodnih manjšin, koroških Slovencev on* stran, in Nemcev tostran naše meic. Snov je bila z c l.o poučna, za naše kraje koristna. Zanimive so bile ra/ne primerjalne statistike gu— Avto Rdečega križa je moral v gcs ncralno reparaturo. Z to naj se ne kliče v primerih raznih nesreč za prevoz. gospodarstvo Gozd v stiski 0.1 Društva gozdnih posestnikov smo prejeli daljši članek, iz katerega posnemamo: Največja vrednota našega narodnega gospodarstva je gozd, iz katerega črpa nas narod svoje živi jonske sile. Skoraj eno, tretjino (7 586.026 ha) skupne površine nase kraljevine (24,898.000 hai pokrivjo gozdovi m odpade na vsakega prebivalca okrog O.08 ha gozda. Tako spada Jugoslavija glede gozdnega bogastva med najbogatejše dežele na kontinentu in je za Finsko, Švedsko in Rusijo na Četrtem mestu. V dravski banovini je znašala ob koncu leta 1929. skupna površina gozdov po davčnem katastru 690..6«\> ha ali 44.2 % vse površine, odnosno 1 b.a .o produktivne površine banovine. Dejansko pa je z gozdom obraslo površino ceniti na 721 445 ha. Posamezni [Kisestniki razpolagalo z različno obširnimi površinami gozdov. Približno 13T5.280 posestnikov ima do .>0 ba gozda. Posestnikov, ki imajo •><> do 100 ha je 398, lakih, ki imajo 100 do H00 ha 231. posestnikov z več kakor 3i;0 ha pa je 7-). Če računamo, da priraste v vsej Jugoslaviji okrog dva kubična metra lesa letno na hektar, tedaj pridelamo letno okroglo 14 milijonov kubičnih metrov lesa. Čeprav v premnogih pokrajinah naše kraljevine se nimamo urejenega gozdarskega gospodarstva in je izraba gozdov docela ekstenzivna, tako da ostane do 20% neporabljenih ostankov po sečnjah, vendar imamo prav posebno v dravski in savski banovini naravnost vzorno urejena gozdna gospodarstva. Ta ogromna letna produkcija lesa tvori seveda podlago zelo razviti lesni industriji. Že dosedanje naprave v tej gospodarski panogi so na precejšnji višini, kar se tiče kakovosti in delazmožnosti strojev, kakor ludi izdelkov. Od vseh industrij naše kraljevine je lesna industrija najbolj rajširjena in ima največ investiranega kapitala. Leta 1929. je bilo v naši banovini 2321 žag. in siccr 2017 vodnih in drugih primi-tivnejše vrste in 307 modernih s polnoiar-meniki. Poleg žag imamo pa tudi kaj lopo razvite razne druge industrijske obrate: 7 tvornic za parkete. 15 izdelovalni«- zabojev. 14 izdelovalnic sodčkov. 51 tvorniških izde-lovalnic pohištva, 2 tvornici za izdelovanje kopit, 3 tvornice za izdelovanje lesenih cve-kov, 4 za celulozo. S za izdelovanje lepenke, 1 za izdelovanje lesne volne. 1 za izdelovanje vžigalic. 1 za izdelovanje lesenih podpetnikov ter 15 izdelovalnic eresio v in»» in tanina, med njimi 2 veliki tvornici. 1 obrat za impregniranje lesa itd. Les tvori prvo postavko v našem izvozu, ki ie odločilna za našo plačilno bilanco. L. 1929. je znašal naš izvoz «ozrl. produktov 2 milijona 477.796 ton (46.5/©) v vrednosti 2 milijardi 189.408.000 Din ali 27.6?ž vsega izvoza. Gornji podatki nam kažejo, da ie naša najdragocenej. dobrina, zadnja rezerva malega gozdnega posestnika, kakor tudi splošnosti, toda le tedaj, če se z racijonal-nim gospodarstvom omogoča zbiranje te rezerve. Tisoči in tisoči rodbin so navezani na gozd in na uspevajoče gozdno gospodar stvo. Vse te okolnosti mora naša javnost upoštevati. Z razumevanjem in interesom mora zasledovati vsa vprašanja, ki se tičeio varstva in racijonelnega izkoriščanja gozdov. Toda žal. tega pri nas ne opažamo Ba« merodajni krogi ne znajo ali pa nočejo zadostno upoštevati tega dejstva Vsenovsod Fe danes razlega klic: »Gozd v stiski!-; Tudi naši so=edje, gozdni posestniki v Avstriji, so ob dvanajsti uri zaklicali AVald in Not!t Dne 28. janurja t. 1 se jR zbralo na Dunaju nad tiso? zastopnikov gozdnih posestnikov, ki so ob prisotnosti ministrov in merodainih činiteljev javno 111 glasno obrazložil javnosti, v kako obupnem stanju se nahaja avstrijsko gozdarstvo Inž. Locker, predsednik avslr. drž. gozdarskega društva ie^ob tej priliki obiasnil pomen gozda za splošno gospodarstvo in je končal svoj govor s sledečimi besedami : i>Danes se nahaja gozdarstvo pred polomom, ki ga indirektno povzroča kriza v lesni trgovini. To. kar pričkujemo. če ne pride v poslednji uri pomoč, je zmanišanje sečen j. zanemarjanje gospodarstva brezposelnost, zadolževanje, prisilne prodaje, odtujevanje ali razkosavanje velikih obratov in odse-Ijevnje gozdnih kmetovalcev V Avstriji, tej alnski deželi, se bo vedno glasilo: C,o7d v stiski, narod v stiski (Wald in Not. Vrilk m Not). Tudi pri nas velja klic: >Gozd v stiski, narod v stiskiZato nai tudi naši merodajni činitelji upoštevajo ta klic ter pridejo našemu gozdnemu posestniku na pomoč vsa i ob dvanajsti uri. Društvo gozdnih posestnikov r Ljubljani. — Prva seja tujskosprometnega sveta kr. banske uprave dravske banovine Z fdV^kom barn dravske banovine od 13. junija pret. leta je bil ustanovljen tu isk n» prometni svet kr banske uprave dravske banovine, kot njen posvetovalni or^nn. Ta tujsiko*prometni svet obstoji iz tu'sko-pro» metnega zbora od 25—30 imenovanih stro* kovnjakov in interesentov tujskega prko» meta iz raznih kraiev banovne .in tuiskn-prometnega izvrševalnega odbora fi è'^nov. imenovanih za dobo ? W V četrtek t. m. se bo vršila v Ljub!'ani prva sein tujskosprometnetfa zbora Dnevni red seje obsega prometna vprašanja, hotelirstvo, nrrupagand/r organizacijo posnešrvalne služ» be za tujski promet, statistiko, program za bodoč.o sezono tujsko=prometnega sveta in zvez za tujski promet, tujsko»prometno ra/stavo. javne dajatve gostMničarstva in hotelirstva, asanacijo tujsko»promctnih krajev, Š£>lstvo in slučajnosti. = Odkupnina za kuluk tn nove hiše. Ka« kor poroča včerajšnji »Trgovski list« jc vzelo mestno načelstvo v Ljubljani v se» znam oseb, ki so podvržene odkupnini za kuluk, med drugim tudi osebe, ki plaču« jejo 3 odstotni davek na nove hiše. ki so začasno oproščene od zgradarine. Namesto svoječasnega invalidskega davka se plaču® je od takih hiš namestek v višini 3 odst. od najemnine po odbitku 20 odst. za vzdr« že va Ine stroške. Ta davčna prostost velja kakor znano po zakonu o neposrednih davkih za vse nove hiše, prizidke itd. Vse te hiše so proste pravega državnega davka; v smislu davčne novele § 6 odst. 2 od 18. avgusta 1^30 (Službeni list 10*35) pa tudi vseh samoupravnih davkov. Zato hišni po» sestniki za take hiše niso zavezani odkup» nini za kuluk. Seznam ljubljanskega mest» nega načelstva ie torej v tem pogledu po« motoma sestavljen. Vsak posestnik nove hiše bi se moral pritožiti ter vložiti z Ä) Din kolkovano vlogo, v kateri bi se skli ce val na navedeno točko zakona od 18. avgusta 1030. Ker pa je pomota splošna glede vseh novih zgradb, bi bilo umestno, da bi mestno načelstvo seznam uradnim potom popravilo in o tem obvestilo pri« zadete posestnike, da ne bodo imeli ti po* sestniki, ki jih je v Ljubljani vsaj 1000. po nepotrebnem stroškov in potov. = Orgiiizacija mednarodnega agrarnega kredita. Kakor znano, je posebni odbor strokovnjakov finančnega komiteja Društva narodov razpravljal o organizaciji agrarnega kredita v srednji in južnovzhodni Evropi m je sestavil projekt za ustanovitev Mednarodne hipotekarne banke, ki bo prihodnje dni poslan prizadetim vladam v izjavo. Ban ka naj bi prvotno imela glavnico od 5 mili jonov dolarjev, ki bi bila v gotovi obliki garantirana od Društva narodov. Vrb tega bi imela rezervni fond od 5 milijonov dolarjev, ki bi ga stavile na razpolago vlade brez pravice" na obrestovanje. Glavnica bi se pozneje lahko povišala na 50 milijonov d irla rje v. Nova banka bi si pridobila sredstva z emisijami (j% obligacij in bi enotno organizirala hipotekami agrarni kredit v državah. ki prideio v pošt e v. Seveda pa snia-Irajo strokovnjaki, da bi bilo potrebno, da se prej doseže izenačenje zakonodaje glede hipotekar. jamstva in ureditve katastrov. Posojila bi b3iika dajala preko nacijonalnih hipotekarnih zavodov po 7—10 — Sovo povečanje brezposelnosti v Ita* liji. Po italijanski uradni statistiki, obsega kakor znano le del brezposelnih delavcev, je Ivlo ob koneu januarja brezposelnih 721.976 delavcev nasproti 624.169 ob koncu preteklega leta in 3^4.500 ob koncu tretje* ga četrtletja preteklega leta. Kakor je iz gorn jih številk razvidno se je število urad» no zabeležnih brezposelnih delavcev v zad» njih 4 mesecih v Italiji skoro podvojilo. Kakor zatrjujejo, znaša dejansko število brezposelnih v Italiji nad 2 milijona. Tudi število insolvent- je nadalje izredno visoko in je bilo samo v dccembru zabeleženih 1494 konkurzov. Kriza italijanskega gospo» darstva jc zlasti v zunanji trgovini poka» zala izredno težke posledice Izvoz jc v januarju znašal samo 695.6 milijona lir na» sproti 075.7 v januarju preteklega leta; uvoz pa ie padel na 1028.6 milijona lir. nasproti 1505.9 milijona v januarju pretek,' lega leta Izvoz je torej nasproti lanskemu januarju nazadoval preko 30 odst.. še v večji meri pa je padel uvoz. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bil obseg zunanje trgovine že v januarju preteklega leta pre» cej manjši kr..kor v januarju 1029 = Novosadska borza zahteva dovoljen nie za promet z devizami. Udružcnje voj» vodinskih bank ie nedavno predložilo tr» govinskemu ministrstvu spomenico, v ka» teri zahteva, da se novosadski produktni in efektni borzi da dovoljenje za poslova» nje z devizami in valutami. To svojo za» litevo utemljuje z razvitim deviznim po» slovanjem vojvodinskih denarnih zavodov v zvezi z izvozno in uvozno trgovino, če vpoštevamo kakšne težkoče so obstojale nred leti. ko je ljubljanska borza zahteva» la dovoljenje za poslovanje z devizami, je malo verjetno, da bi merod-rini faktorji v Beogradu pristali na ta predlog. — Oddaja del za zgradbo ceste Sv. Pcter-Ložane se bo vršila potom licitacije 3. marca pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. (Oglas ie na vpogled v Zbornici za TOI, načrt in proračun pa pri omenjenem odboru. Maribor. Koroška cesta 26). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza spreiema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 3000 komadov vžigalnikov, 500 komadov žag za železo. 40 bi.. Polio 56 — 57. Beograd. Voina škoda 417—41T.5. investicijsko 87 — 87.5. agrarne 50 — 52, 1% Blair .«2 7"kli.. 7«?■ Drž. hin^tek. banka 82.75 do 83. Narodna 8i">00 — 8110. Blago v«"9 tržISča LE S 4- Ljnhliansk« borza (17. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon tramov. Povpraševanie ie za 1 vagon smrekovih desk (4 m. 28. 38 in 48 mm. do 2 cm konično. L. TI. in nekai TTT., medih 23 cm), za trame ^0 knb. m. 10/11. 10/13 in 13/16 cm. 5. 6 >n 7 m) in za deske (smreka, jelka. 1200 knb ni. in sicer po'ovica 12 mm. prizmirano. 14 cm, 4 111 in druga polovica 18 mm, 27 cm. 4 ni- L. IT. tn do 30% TTT., dobava maj, junij, julij po 400 kub. m me-sečuo). ZITO + Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. — Nudi se (fco sloven. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5, gornjebaška, 79/SO kg po 205—207.5, baranjska, 79/80 kg po 190 — 192.5. Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50; oves: ba» ranjski (pn navadni voznini) po 195 — 197.5: koruza: baška, stara po 130 — 152 5, baška. nova, umetno sušena po 142.5 — 145, pri navadni voznini po 147.5—1525, času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5, moka: banaška »0« po 340—345- + Novosadska blagovna borra (17. L m.) Tendenca slabša. Promet: 13 vag. pšenice, 15 v. koruze, 6 v. moke in 1 v. otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 152.50—157.50; okolica Sombor 145—147.50; srednjebaška 79/80 kg 155—157.50; sremska 78 kg 137.30—142.50; slavonska, 78 kg 1-10— 142.50. Oves: baški in sremski 145—150. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 107.50— 112.5. Koruza: baška in sremska 77.5 — 82; za mare - maj 85 — 90. baška, ladja Dunav ali Sava. predčasno suha 82 — 84; baška za maj 87.5 — 925. Moka: baška >0g< in M)gg< 245 — 265, »2< 215 — 230- >5- 185 do 195; >6< 1?5 — 185; >7< 140 — 145; >S< 105 — 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; sremski in banaški 90 — 95. -f Somboreka blagovna borza (17. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet 166 var. Pšcnica: baška. potiš., slep. 80 kg 157.5 do 162.5; okolica Sombora. 78/79 kg 140 do 150; gornjebaška. 79/80 kg 1G6 — 160; sremska. 79 kg 137.5-142.5. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Ječmen: baški, 64-65 kg. 115—120. Koruza: baška in sremska 77.5 — 82.5; ca februar 77.5—82.5; umetno sušena 85—90. Moka: baška i0gc in >0gg< 245—255; >2< 215—225; >5t 185 do 195: >6< 175 — 185: >7< 135 — 145; + Budiinpeštanska terminska borza (17. t. m.) Tendenca slabša; promet miren. Pšenica: 7a mare 14.77 — 14.78. 7^ maj 14.92 do 14.94; ri: za mare 11.16 — 11.17. za mai 11.15 — 11.16; kontra: za maj 12.18 do 12.19. SOKOL Sokolsko društvo Kočevje. Sokol (d i j. odd.) je uprizoril 12. t. m. v nabito polni dvorani Iy>tela *Trst« skrbno naštudirano opereto »Radikalna kura« (Dr. Dobovišek» čander) v nadvse spretni režiji V. Videč» nika, ki je vdihnil igri vse življenje. Diri« girai ie s priznano nrfino in temperameli* tom D. Zupanič (VII.): orkester je pod njegovo taktirko pokazal pozitiven, odloč» no velik napredek, siguren nastop, točno intonaci jo, harmonično u jem ■'pie in sijaj« no nalado. ki sc je brž polastila tud' pu» Mike. katera je vseskoz hvaležpo kvitirala. docela uspelo igro. Brez prigovora jc pred» n ja čil nomiteli glavne vloge, obenem reži» ser Ožb.Vt Bombefc — vzor z ikonske discipline. ki se jc popolnoma vživel v vlogo in je vzbuja! splošpo veselot, zasluženo pohvalo in priznanje, istotako njegove partnerice: žena Cecili ia (Grilova). hčer* i-j» * (Korcnova) in nečakinja Vmda (Štolfova). Zdravnik a«špccijalistf dr Ro* gana jc igral Nik.o Novakovič (Vili.) no. prisi'iero. a z umerjenim dostojanstvom, poročnikov sluga Jaka (D. Vidic) ic lepo absolviral pevske točke: tudi ostale vWe (predvsem konte Bombcll5, tv ročnik. litel» ka —■ »elektrika«, kapitan, brhka gostiln'» čarka, natakarica) i. dr. postranske so bile brez izijcme v dobrih rwokah Občinstvo se je i-zbom.o zabavalo in uživalo, moralen uspeh ie odMčen, gmoten tudi prav dober. — O i. Rogaška Slatina ..! SIiš:mo. da hoče 10 ml Mostni igralci ooe» reto ponoviti: želimo, da bi jim repriza glede i-zvaijania in udeležbe pa tudi mat»» riielno prav tak,'» lepo u«oela. — Pri takih prireditvah pač dvojno občutimo v«a not^» r:čno pomanjkljivost n šega odra; Bog dal, da skoro pridemo it do lastnega doma. Iz življenja in sveta Sedem porok naenkrat Praznovali so jih v Franciji v Saint Denisu, kar gotovo ni niti drugod nekaj vsakdanjega Požrtvovalnost učenjakov Skupina učencev Pasteurievega za voda v Parizu proučuje prenašanje tifusa. Proučevanje ima namen, odkriti snov za cepljenje proti legar ju v taki množini, da bi zadostovala za najširšo uporabo. Logarjev bacil imajo v sebi navadne stenice, zato se morajo te živali hraniti s človeško krvjo. Nekoliko raziskovalcev se je ponudilo, da bodo gojili stenice z lastno krvjo in se s tem tudi v večji ai i manjši meri okužili z legarjem. Kako nehvaležen posel je to, se razvidi iz okoliščine, da je treba 380 stenic, da se iz njih dobi serum za eno cepljenje proti legarju. Vso to gomazcn morajo preskuševalci gojiti z lastno krvjo, kajti stenica ne pije druge krvi. Seveda ne gre, da bi si učenjaki uredili >farmoc za stenice doma v postelji; zato so zaprli golazen v škatlice, ki imajo na eni strani tanko kovinsko mrežico. Kadar pride čae krmljenj», si učena žrtev položi škatlico na roko ali na nogo in živali-ce skozi mrežico le dosežejo kožo in se nasrkajo sladke človeške krvi. Na ta način hranijo učenjaki svojo živini-eo in imajo v spanju mir in zasluženi počitek. Vsaka škatlica ima po 20 živalic, ki jih krmijo požrtvovalni učenjaki in se dado pikati od gnusnega mrčesa. Devet učenih oseb tedaj vzreja 180 stenic, kolikor jih je treba, da se dobi protilegarskega cepiva za eoo osebo. Ta način bi se moral racionalizirati, kajti na svetu je na milijone ljudi, ki se dado pikati od mrčesa brez koristi za znanost in za človeštvo. Res pa je tudi, da bi se med temi ljudmi ne Dašio mnogo takih, ki bi gojili stenice samo iz idealnih razlogov. Poljski letalec Rubala Varšavsko vojaško sodišče Je obsodilo Kuhalo, ki je eden najboljših poljskih letalskih častnikov, na eno leto ječe in na izključitev iz armade. Letalec je v nepodpisanih pismih močno žalil in zasmehoval svoje vojaške načelnike. Iz Poincaréjevih spominov V četrtem zvezku svojih spominov opisuje Raymond Poincaré, ki je bil med vojrio predsednik francoske republike, svoje pesete pri vojakih v prvib vrstah bojne črte. S svojimi testimi obiski na fronti je hotel Poincaré vcepiti vojakom v okopih misel, da niso zapuščeni in da ima vlada stalno na skrbi njihov dobrobit. Pri tej priliki popisuje Poincaré tudi, kako je bil oblečen pri svojih potovanjih na fronto. Imel je na glavi čepico s ščitkom, tesno športno suknjo in dolge hlače, nad katere si je omotaval gamaše. V tej obleki predsednik ni izgledal bogve kako sijajno in je bil često predmet pikrim šalam, pa tudi dobrohotnim nasvetom. Neki novinar mu je svetoval, naj bi se raje oblekel v svojo staro uniformo alpskih strelcev. Poincaré pa je odbil ta nasvet, češ, da nima niti pravice niti želje, da bi se oblekel v vojaško obleko. >Seveda mi ie bilo nerodno,« pravi Poincaré, >ker sam si nisem mogel izbrati primerne obleke. Pomagal sem si pač. kakor sem znal. Pri beganju po jarkih, kjer je mnogo blata, nisem mogel biti brez gamaš. zato sem si jih ovil kar povrhu hlač. Da bi po okopih hodil z dežnikom, tudi ni šlo, zato sem si moral izbrati čepico s strešico in športno suknjo. Priznati moram, da moja kombinacija obleke ni bila boš lepa in sem zato mirne duše prenašal vse dovtipe.« Poin- Cigani - veleposestniki Vse države so si že mnogo prizadevale, da bi to kočujoče pleme privezale na zemljo ter iz njega napravile poštene in delavne poljedelce. Kolikor pa je znano, so se vsi taki poskusi popolnoma ponesrečili. Zdaj pa poročajo iz Nemčije, da se med tamošnjimi cigani pojavlja težnja, ki se lahko označi morda kot prva stopnja stalne naselitve. Posamezne skupine nakupujejo velepo-sestva, ki naj služijo kot središča in zbirališča potujočim ciganom. Veleposestniki sicer neradi prodajajo svojo imovino ravno ciganom, ali ker ti plačajo bolje, nego vsak drugi kupec, se jim pač nihče ne more ustavljati. Nedavno je kupila neka skupina ciganov v Schwarzenbecku tovarno in 26 juter zemlje in plačala zanjo okoli dva milijona dinarjev. Ciganski poglavar Schleiss-Steinach je dal kot aro takoj 300.000 Din, ostarlo vsoto pa je obljubil poravnati čez pol leta, še preden prevzame kupljeno imovino. Poglavar je ustanovil na kupljenem posestvu kolonijo in naselil nekoliko ciganskih rodbin. Ciganska deca bo hodila v šolo v Schwarzenbecku in bi se morala šola znatno povečati Občina pa se je uprla tem stroškom ter je vložila pri politični upravi oster protest ter kratko-malo izjavila, da ciganske naselbine ne bo trpela. Tako morda cigani le ne bodo prišli do zaželjene stalnosti, dasi so si kupili zemljo. ca ré v svoji obleki res ni nudil lepe slike. Lahko bi. si bil vzel za vzgled pisatelja Pierrea Lotija. ki je hodil na fronto vse elegantnejši, bolj naparfe-miran in napudran, nego po pariških ulicah. »Pesnik je bil vedno v velikih skrbeh za svojo zunanjost,« piše Poincaré, »često me je spraševal, da-li naj vzame s seboj svojega slugo. Običajno je nosil s seboj kovčeg s toaletnimi potrebščinami.« Deklica, ki mora hraniti hudiča Londonski zavod za psihično raz-iskavanje preiskuje že dalje ča.sa duševno stanje 13-letne devojke Eleonore Zugun, v prisotnosti katere se dogajajo razni nadprirodni pojavi. Deklica je po rodu Turkinja in je bila že v svoji domovini v blaznici, odkoder pa jo je vzela neka veleposestnica, ki se bavi s spiritizmom in ki je postala pozorna na deklico ravno zavoljo čudežnih stvari, ki jih mlada Eleonora povzroča s samo svojo navzočnostjo. Cesto se dogaja, da posetnikom izginjajo s prstov prstani, da jim nestane kovani denar iz žepov, dasi sedi Eleonora čisto mirno na svojem stolu. Nekdaj je padla s stropa kovinska črka, o kateri se je ugotovilo, da je last tiskarne, nameščene v isti hiši nekaj nadstropij nižje. Eleonora je telesno močno razvita, duševno pa je zaostala. Rada se igra s punčkami in trdno veruje, da živi v njej hudič, ki ga mora hranii i. Zato ima nenavaden tek in poje za tri odrasle osebe. V zavodu je pod neprestanim nadzorstvom zdravnikov, ki so ugotovili njene čudne borbe s hudičem. Dekle je kar naenkrat zakričalo in pokazalo na licu prasko, ki se je takoj zalila s krvjo. Čez nekaj trenutkov je bolnica zopet zavpila in pokazala na ramo, češ, da jo je tja ugriznil hudič. Res je imela na rami razločne odtise zob, ki so tudi kmalu pomodreli. Napad je trajal četrt ure in deklica je bila v tem času temeljito opraskana po obrazu in po životu. Zdravniki so videli in ugotovili, da si teh prask ni prizadejala sama, in pojasnjujejo te pojave kot avtosugestijo. Deklica sama pripoveduje, da. ji te nevšečnosti povzroča hudič, ki biva v nje telesu in ki ga je slabo nakrmila. Začela je takoj jesti, ker ima zavoljo napadov vedno pogrnjeno mizo in pripravljena razna jedila. Eleonora bo ostala pod zdravniškim nadzorstvom še nekaj tednov, da se ugotovi, koliko resnice je na vesteh, ki poročajo o izgi-njevanju prstanov, denarja in drugih kovinskih predmetov. 0 denarju in dinarju Mezopotamska kraljevina Irak bo letos maja meseca uvedla zlato denarno vrednoto v vrednosti angleškega funta. Enota se bo imenovala dinar in bo razdeljena na 100 filov Pri tej vesti razglabljajo nekateri angleški listi o izvoru besede dinar in prihajajo do zaključka, da ima starorimski denari-us nezlomljivo življensko silo. Beseda je od Rimljanov prešla na vse narode in države, ki so nastale na ozemliu bi vše rimske države. Francozi jo poznajo pod imenom denier, Italijani danaro ali denaro, Slovenci jo imajo skoro v prvotni obliki, Jugoslavija pa je prinesla že pogrčeno besedo in zaznamovala našo denarno enoto z njo. V državah latinske Amerike srečujemo izraz dinero, ki označa pol franka. V angleškem denarstvu se s črko d zaznamuje penny, kar je ostanek stare latinske besede denarius. Palestinska enota za dva šilinga se imenuje dinar, pa tudi v perzijskem denarstvu je znana ta beseda. Najmlajša vejica na steblu denarja je tedaj iraški dinar. Severni Slovani te besede nimajo, ker niso prihajali v poslovne stike z Grki in Rimljani. Pri Poljakih in Öehoslo-vakih zaznamujejo denar takisto s tujko, ki je baje madžarskega izvora: pe-nez. Ta izraz je znan tudi panonskim Slovencem. Rusi so si svoj izraz »denj-gi« izposodili od Tatarjev. Starim Slovanom denar ni bil znan in so ga spoznali šele pri stikih s tujimi narodi. Nič manj razširjena pa se ne zdi latinska beseda »moneta«, izraz, ki zna-či en posamezen kovani denarni znak. Brezžična postaja v Vatikanu, Japonci slave nemškega letalca V Tokiu so nedavno odkrili kipec znanega nemškega letalca barona Hünefelda. Poleg kipa stojita nemški poslanik dr. Voretzsch in načelnik japonskega letalstva general Gaiši Nagaoka (mali mož z ogromnimi Delimi brki). Madžarski grof m sodna tiralica Pravni zastopnik grofa Andrassyia, ki biva na Madžarskem in ima na Slovaškem velika posestva, je stavil sodni oblasti predlog, naj razveljavi tiralico za grofom, za kar bo ta podaril eno izmed svojih graščin v dobrodelne svr-lie. Tiralica je bila izdana za grofom Andrassyjem pred osmimi leti zavoljo požiga. V eni izmed Andrassyjevih graščin je bila pomeščena četa čsl. grani-čarjev. Ta grad je neke noči pogorel do tal in vojaki so se rešili le z veliko težavo iz gorečega poslopja. Preiskava je dognala, da je bil ogenj podtaknjen in da je požig povzročil sam gospod grof, da bi se rešil graničarjev. Andras-syja so tedaj zaprli ter ga po položeni varščini 1 milijon Kč izpustili na svobodo do razprave. Grof pa je pobegnil na Madžarsko in tam na vse mogoče načine rogovilil proti Češkoslovaški. Zdaj je postal krotak in bi se rad vrnil na svoja posestva. Na poti pa mu je tiralica, ki ga poziva pred sodišče, da se zagovarja zavoljo zločina požiga. Madžarski grof misli, da se mu bo posrečilo odvrniti grozečo obsodbo, ako podari enega izmed svojih gradov v dobrodelne namene. Mož je v zmoti. Csl. sodišče je namreč mnenja, da mora grof najprej dobiti kazen za svoj zločin, potem pa lahko podari vse svoje gradove komurkoli hoče. ki so jo na slavnosten način otvorili te dni. Pretendent za angleški prestol Anglija ima svojevrstno senzacijo, ki ji jo je preskrbel neki Anthony Hall iz Londona. Mož je oznanil javnosti, da je direkten potomec kralja Edvarda I. iz dinastije Tudorovcev, in sicer po nezakonski veji. Svoj rod izvaja gospod Hall od nezakonskega sina imenovanega kralja, kar ga pa ne moti, da ne bi zahteval zase prestola Anglije. Priobčii je tudi poziv vladajočemu kralju Juriju V., Daj se umakne iz Buckinghamskega dvorca in naj izroči prestol pravnim naslednikom. Anthony Hall pravi: »Ker ni zakonitih potomcev dinastije Tudorjevcev, smo mi, nezakonski Tudorjevci edini zakoniti nasledniki angl. prestola.« Kakor je videti, je nezakonski potomec davnih kraljev zelo energičen in listi pravijo, da je ta poziv izzval na Angleškem splošno veselost. Kakor je podoba, kralj Jurij najbrž ne bo upošteval poziva in Anthony Hall bo moral še nadalje stanovati izven kraljeve palače. Vegetarijanci osnujejo svoio občino Madžarsko notranje ministrstvo je prejelo prošnjo madžarskih vegetarijancev, da bi jim dovolilo osnovati lastno vas pri Sv Andreju ob Donavi, nedaleč od Budimpešte. Tu bi živeli vegetarijanci sami zase po svojih načelih, jedli bi samo rastlinsko hrano in se čuvali mesne. Zupmoval pa bi jim neki upokojeni ministerialni svetnik. Notranje ministrstvo jim je. ugo-dilo in tako bodo lahko pokazali, kaj znajo bolje nego mesojedni ljudje. Radio Huda nesreča artistke Akrobatinja na trapecu Lilian Leitzel, ki se je nedavno v Kopenhagenu hudo ponesrečila. Pri izvajanju svoje vratolomne umetnosti je strmoglavila iz višine 10 metrov In je obležala na tleh z znatnimi poškodbami. Izvleček Iz oroerramov Sreda, 18. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, pip» šče, borza. — 17 30: Koncert radiom orkestra. — 18.30: Zor Miroslav: Od klinopisa do današnje knjige. — 19: Ruščina. — 19.30: Prof. Debel jak: 70=letnica un i v. prof. dr. Matija Murka — 20: Prenos rz Prage: Sims fonični koncert češke filharmonije s 6ode» lovanjem Ade Nordenove (sopran) in B. Karena (recitacija). — 22: Nappved časa in poročila. Četrtek, 19. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30* Koncert radio-orkestra. — 17.30: Otroška ura. — 18: Plošče. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Dr Bohinc: Nekaj o potresih. — 20: Duševna vzgoja otroka. — 20.30: Brahm» sov večer: Uvodnp besedo govori Pavel Šrvic, samospeve poje g. Marjan Rus. — 21.30: CitraSki tercet »Vesna«. — 22.15: Napoved časa in poročila. — 22.30: GodJba na harmoniko. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kom* cert radio-orkestra. — 17 30: Narodne me« lodije na dudo. — 18: Plošče. — 20 30: Pre» nos koncerta iz Ljubljane. — 22.15: Ppro» čila. -r- Koncert radfa^kvarteta. — ZA» GREB 12.30: Plošče. 17: Koncert orkestra balalajk. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljub« Ijame. — 22.40: Koncert lahke glasbe. — PRAGA 16.30: Konoert orkestra. — 19.20: Prenos vz Brna. — 21.15: Violinski in kla» vinski koncert. 22.20: Koncert na orgle. — BRNO: 16.30: Koncert iz Prage. — 19.20: Igra. — 21.15: Ork es tri len koncert. — 22.20: Prenos rz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen in pevski koncert. — 2030: Pevski in klavirski koncert. — 22.15: K on* cert i r Krakova. — DUNA.T 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 19.30: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 21.45: Lahka glasba. — BERLIN 20: Literaren večer — 21.10: Po Greifs, wa'du. — Godba za ples. — KOENIGS-BERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 20.05: Orkestralen koncert. — 21.10: Pre» nos iz Berlina. — MUEHLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Lahka glas» ba. — 20.10: Komorna glasba. — 21.10: Sluhoigra. — 22.45: Godba za ples. — BU» DIM PESTA 17.45: Koncert orkestra. — 20: Madžarske pesmi. — 21: Klavirski kon» i cert. Sobna ribogojnica in naše domače ribe Koliko je naših domačih ribi«, ti bi sna« diale v 6obno ribogojnico! Vsaka je tu. svoj način zanimiva in lepa, Žal, da ni vsako, mur na razpolago tpliko ribogojnic, da bi mogel v njih gojiti vse vrste domačih rW bic. V 100 literski ribogojnici bo n. pr. prostora samo za SO do 85 štiri do osem. ccntimcterskih ribic, v 50 literski samo z« 40 do 45, ker ostali prostor zavzemaj*) zemlja, pesek in rastlinstvo. Pri malih po sodah se zmanjša število ribic še bolj. Ravno malih 15 do 40 literskih ribogojnic je največ, ker ne zavzemajo toliko prosto-* kakor velike, ter so prikladnejše za sobe. Poleg tega so pa velike ribogojnice dokaj drage. Gojitelj ribic bo glede na veliko«* »ra* jega akvarija določil, koliko in katere ri» bc naj goji, upoštevaje pri tem djejstvo, da potrebuje vsaka do 8 cm dolga ribica 1 1 vode. Kakovost rib bo pa določil po last* nem okusu ali po izkušnji. Začetniki naj se obrnejo na kateregakoli ribogaj>itelja , ljubljanskega akvarističnega kluba, aH pa na predsednika g. Tornea v kolodvorski restavraciji, ki jim bo gotovo postregel % naslovom članov. V nedeljskih številkah »Jutra« «ednjft 4 mesecev eo bili ob javi jet« opisi nekaterih ribic in navodila za začetnike. V naslednjem bomo navedli še nekatere ribice, ki žive v naših vodah, a moramo takoj opozoriti, dia se ribe iz družine »Salmcoddae« (kakor n. pr. zlatooka, postrv, sulc, šareni» ca) ne dajo lahko gojiti v navadnih ribo. gojnicah. Isto velja za ostale ribe ropari« ce (jezerka, Irpane-c, ozimica, som, ostric, smuč, okak, ščuka, smrkež, čeip, upiravee ali rihtar in menek). Tudi piškurji niso za ribogojnico, ker napadajo druge ribe. Večina navedenih rib se namreč ne da go« jiti v navadnih ribogojnicah, ker zahteva, jo tekočo in mrzlo vodo. Ribogojnico za take ribe vidimo v Ljubljani v pzigužbi tvrd. ke »Riba« v Gradiščču. Na » jem želodcu manjšo postrv in ta zopet manjšo postrv, ni pravljica. So pač k srci. bali med ribicami. Mladiče je lahko hra. niti z običajno krmo, večji eksemplarji pa se preživljajo večinoma z majhnimi ribi. carni. Ker v naših sobnih ribogojnicah ne ustre» za voda navedenim pogpjem, se tvdi ne bo izplačalo gojiti tako občutljive ribice. V ostalem imamo dovolj drugih ribic, krat« kih, dobrih in trdnih, in te bi bile: mrena, pohra ali mreniea, krap. zvezdogled, črno. oka ali rdečevka, jez, rdečeperka, pdatniaa, klin, klenič, blistavec, podust, ogrica, ko« salj, androga, zelenika. pisanka, belka, pe« gunca, belica, babica, glavač ali pa kapeJj, in že opisani lini, pezdirek, pisanec, činklja, polzača, globoček in kureselj s svojimi va. rijantami, zlatimi ribicami. Poleg teh pri. dejo v poštev še vse vrste križank, (dok» tor Munda je spisal strokovno knjigo rib na območju Slovenije in so ji priključene slike vseh rib). Vse omenjene, za naše ribogojnice pri* kladi ne ribe , lahko vloviš, z nekaterimi iz* jemami, po vsej Sloveniji. Barje samo, Ljubljanica in Sava s svojimi pritoki ti bo» do sčasoma in po malem trudu d aie vse, kar želiš. Opremljen z 2 Htersko kangiioo in z mrežico, ki jo privežeš na palico, se boš proti večeru vesel vrnil domov z ribi» carni, polži in rastlinami. Pri vsakem stu» dencu na poti odi i j malo vode in dodaj sveže, sicer pomro ribice zaradi pomanj» kanja kisika. Dobro boš storil, če daš v kanglico tudi vodne rastline. Čez noč pu» stiš dtoma vse v večji posodi (vedrici itd.), drugi dan pa pregledaš ribe in opereš rast* line s hipermanganom in slano vodo (da odstraniš parasite) in šele nato jih deneš v ribogojnico. Da je ta sport prirodopisno zanimiv, da je njegovo izvajan/je zdravo, da doživiš marsikaj zanimivega pri opazovanju vod» ne fauine in mnogo veselja, če se ti lov po» sreči, o tem ni divoma. V današnji dobi, ko stremi vse za različnim uživanjem, 6e ne opaža od strani publike, posebno ne od strani mladine, mnogo zanimanja za sob» ne ribogojnice. Vsekakor pa je tudi ta pa* noga lepega kulturnega pomena, saj zahte» va mnogo ljubezni do prirode, vedri dušo in oplemenituje srce. O. S. Občutek sigurnosti in popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi. lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPÜLSALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. E. M. Hall; »Tamle se vrača gospod,« je rekel zdajci s takim glasom, kakor da mora biti tudi ona vesela njegovega prihoda. Kakor splašena se je vrnila v hlad šotora, obupno se boreč z navalom strahu, ki ga nikakor ni mogla ukrotiti. Izpod šotora je gledala, kako so se bližali jezdeci. Šejk je skočil s konja, velikega vranca, ga potrepljal po vratu in nekaj govoril z vitkim, mladim Arabcem, ki je bil prijahal ob njegovi strani. Nazadnje se je obrnil in počasi krenil pro-ti šotoru. Pri vratih se je i .. • utvo ìc jc risala na ozadju večernega neba. slikovita berberska postava z ostro začrtanim obrazom in vihrajočo belo haljo. Način, kako je ošabno držal glavo po koncu, in vsa njegova prikazen sta izražala prevzetnost in gospodovalnost. Nato se je s tihim smehom obrnil k šotoru in Diana se je spet zdrznila. A stala je ponosno vzravnana in mu gledala naproti. Šejk je krenil k njej. »Upam, da je Gast on dobre skrbel za vas in vam pripravil vse po vaši želji,« je deial in vzel z mizice cigareto. Hladnost njegovega vedenja in njegovih besed jo je zadela kakor mrzel curek. Njene pesti so se skrčile. »Ali ni že čas, da končava? Mar še niste napravili dovolj hudega?« je strastno udarilo iz nje. »Zakaj ste storili to podlost?« Tenka proga dima je priplavala k njej, kakor da je roka, ki je držaJa cigareto, molče zamahnila, a odgovoril ji ni. Njegov molk jo je razsrdil, da je izgubila potrpljenje. »Ali mislite, da me boste mogli držati tu pri sebi? Da bom kar tako izginila v puščavi in ne bo nihče opazil, nihče poizvedoval za menoj?« »Nihče ne bo poizvedoval,« je mirno odvrnil. »Francoska vlada nima oblasti do mene, saj nisem njen podanik.« Njeni drhteči prsti so naposled našli rutico, katero je iskala, da si je mogla obrisati rosne dlani. »Ce me pogrešijo-« je hotela pričeti, da bi ga zastrašila, a pogum, jo je pustil na cedilu. »Pogrešali vas bodo takrat, ko bo že prepozno. Najeli ste karavano, ki naj bi vas pod vodstvom Mustafa Alija peljala skoti puščavo v Oran.« je ravnodušne rekel šejk. »Iz Orana ste se hoteli peljati preko Marseillea v Ameriko, da bi se tam sestali s svojim bratom.« Poslušala ga je vsa zasopla in strah v njej je rasel. Arabcev počasni glas je s takošno gotovostjo našteval postaje njenega potovanja, da jo je kar groza obhajala. S suhim, tresočim se glasom je zašepetala: »Odkod veste to?« »Hotel sem vedeti — stvar ni bila težka.« »Mustafa Ali ali kdo drugi od karavane je morda že spravil vso Biskro na noge.« »Mustafa Ali ne bo v Biskri nikogar spravljal na noge.» »Zakaj ne?« »Motite se.« je posmehljivo nadaljeval šejk. »Za umor ni bilo razloga. Kadar me boste bolje poznali, boste tudi razumeli, da nerad prepustim kako reč slučaju. Vse usode so v Allahovih rokah, blagoslovljeno bodi Njegovo ime! A najbolje je, če človek misli na to, da se Allah ne more neprestano ukvarjati s človeškimi zadevami, in se po tem tudi ravnä. Vi ste si najeli Mustafa Alija za vodnika, a jaz sem ga plačal še bolje od vas, da vas je privedeJ k meni. Plačal sem mu toliko, da se bo v bodoče lahko ogibal Biskre in si bo nemara v kakem drugém kraju iznova pridobil sloves najboljšega vodnika karavan.« Spet je nastal molk in Diana se je z rokami potipala za vrat. Srečanje po tem takem ni bilo slučajno; šlo je za skrbno pripravljeno ugrabljenje, izvršeno že ob -začetku njene poti. Vdani, z jezikom tako spretni Mustafa Ali je ni bil vodil v pravo smer, ampak naravnost k temu.Arabcu, ki si je bil zagotovil izdajalčevo usluž-nost! »Zakaj ste to storili?« je zašepetala s šibkim glasom. A trenutek na to jo je obšlo, kakor da ji zastaja srce. Stopil ji je bil tik za hrbet; strahoma je čakala, dokler je ni potegnil k sebi, stisnil na svoje prsi in nagnil njene glave nazaj. »Zato. ker sem vas hotel imeti. Ker sem vas pred štirimi tedni videl v Biskri. sarno nekaj trenutkov, a vendar dovolj, da sem spoznal: imeti vas moram! Sami sle mi prihiteli v roke. Vse ostalo je bilo lahko.« Njene oči so bile zaprte; dolge, temne vejice so drhtele na bledih licih, tako da ni mogla videti njegovega obraza. A čutila je, kako jo je vlekel vse bliže in bliže k sebi in kako so jo žgali na ustnicah njegovi žareči poljubi. Branila se je kakor divja toda on se^ je le smejal in ji strastno poljubljal ustnice, lase in oči. Tiho je stala ob njem. poslušala utripanje svojega srca in kakor skozi nekakšen somrak spoznavala strast, ki jo je bila zbudila v njem. »Poglejte me.« je rekel s svojim rahlim, mehkim glasom. Izpre-letelo jo je in njene temne trepalnice so zadrhtele. »Poglejte me!« V njegovem mehkem glasu je zvenelo nekaj, česar ni bilo moči napak razumeti. Sport Smučarsko skakanje v Oberhofu Oberhof, 14. februarja. J. GröttuBisbraatcn zmaga v kombinaciji, Kolterad pa posamezno. Velik napredek srednjeevropskih skakaecv. Oberhof je danes v resnici velika inter» racionalna zimska športna postojanka. Že zgodaj zjutraj so prihajali posebni izletni« vlaki, polni občinstva vseh slojev iz vse Nemčije. Sole v bližnjih krajih so ime» lo prost dan, da so sc učcnci lahko ogledali v c.] e važno mednarodno skakanje. Ves Oberhof je oživel. Iz drugih mast so mo» raU poslati redarje, ki so vzdrževali ne» o-\iran promet. .Smučanje po ulicah jc bilo prepovedano. Ob 11. dopoldne se je formiral na Glav» nem trgu dolg sprevod vseh skakačev. -Sprevod jc krenil z godbo na čelu k ska« kaLnici. Ob 11.30 so bile tribune m stojišča pri skakalnici popolnoma zasedena. Ska» kalnica sama je bila okrašena z zelenjem in z zastavami vseh udeleženih držav. Po nekaj poizkusnih skokih, k: so jih izvršili domačini netckmovalci, se jc točno opoi* dne začelo skakanje. Predpisana sta bila tha skoka. Tekmovalcem se jc poznalo, da ->0 skakali prccej oprezno in zaradi tega tadi ne preveč v daljavo, ker bi jih vsak padce izločil iz nadaljnje borbe. Odtod >!abe daljave pri prvem skoku. Najdaljši -koki v tem delu so znašali 53 ali 54 m, do^cicr ' po» Norvežanih Gunnar Ander» sodu, Kolterudu itd. Najkrajši skok jezna» šal 26 m. Izvedel ga jc Cehoslovak Irei» staucr. Moj skok, ki je bil sicer zaradi ne» poznanja skakalnice, nekoliko nesigurcn, jc znašal 36.5 m. V tem delu je bilo mno» g o padcev. Padanje jc otvoril Anglež Le» ^ard, nato pa je pri prvem skoku nepri» t ako v an o padel junior favorit Birger Ruud pri 29 m. Vrsto padcev je zaključil siccr zelo dobri češkoslovaški skakač Lukeš, ki je skočil. 40 m, a si jc zlomil smučki ter i/vil nogo. Odstopil jc cwl nadaljnjega tek» movan ja. Takoi pri prvih skokih se je opazilo, da Norvežani niso več tako nadmočni v ska» kanju, kot so bili lani na MoImcnJcolInu. Za petami v> jim Nemci (Kratzer in Reck» nagel) in par Švicarjev. Tudi Cehi (Simu» nek in Vrana) so dokaj dobro skakali. Pri drugih skokih se je večina skakačev že navadila skakalnice. Zato so bili tudi skoki že daljši, toda še vedno se jc ska» kalo zelo previdno. Startalo se je z istim zaletom kot pri prvem skoku, namreč z vrha. Največ sc je pričakovalo od Birger» ja Ruuda, toda tudi z drugim skokom 61 m ri mogel več nadoknaditi izgube točke pri prvem skoku. Občinstvo ga kljub tema smatra za najboljšega skakača, ker je ven« darle dokazal, da ga še dolgo nc bo nihče prekosil ne v daljavi, še manj pa v stilu. Ljudje so kar strmeli pri njegovem dru» gern skoku, ko se je potisnil naprej, da je letel v plavalnem skoku. Drža smučk je bila najvzornejša, doskok zelo siguren N jegov brat Sigmund se topot ni potrudil. Bil jc zelo previden ter jc skočil Ic 51 in 54 metrov. Zelo lep stil je pokazal nemški -skakalni prvak Erih Recknagel s skokoma >1 in 57 m. Najdaljši skok dneva pa jc izvedel Švicar Fric Kauffman, namreč 62 metrirv. Toda padel je ter je moral pre» pustiti Birgerju Ruudu rekord dneva z 61 m. Moj drugi skok je bil še precej dober in siguren. Znašal je 40 m. Tudi jaz sem ska» kal zelo previdno. Današnje skakanje sc je vršilo v štirih razredih, in siccr v kombinaciji s tekom na 17 km, za seniorje nad 32 let, za juni» orje do 20 let in specialno t. j. brez raz» redov. J. Gröttumsbraaten, ki si je zasi* gural na 17 km veliko diferenco, je s svo» jima sigurnima, toda kratkima skokoma 48 in 49 m vendarle zmagal v kombinaciji s 439 od 4S0 dosegljivih točk. Slede mu trije Norvežani Kolterud. Rustadstucn in Hov» de. Nemci so zopet zelo dobro odrezali. Dosegli so s svojim tekmovalcem Erme» lom (50 in 55.5 m) peto mesto pred ostali» mi Norvežani, vsemi Švedi, Finci in Čehi. Dosedanji najboljši Nemec Gustav Miil» ler je bij deveti s 402.3, Sigmund Ruud pa 14. s 3S6 točkami. Čehi v kombinaciji niso najbolje odrezali. Najboljši je bil Šimunck (3IJ> in .50 m), ki je s 374.4 točke dosegel 19. mesto. Pred njim sta še dva nemška Čeha (I1DW), in sieer Wende, ki je zase» del 12.. in Lauber, ki ie zasedel 16. mesto. Prvi Šved j- bil šele 17. (Eriksson) s 377 točkami. Nato sledi nekaj Nemcev. Prvi Švicar David Zogg je odnesel 24. mesto z 52 in 51 m. Jaz sem v kombinaciji, t. j. skakanje in 17 km zasedel 43. mesto pred nekaterimi Čehi, Nemci in vsemi Angleži. Pri seniorjih je zmagal Šved Stolpe s 35.5 in 35. m. Willy je bil drugi z 51 fpa* dee) in 54 m. Pri juniorjih ie bil nrvi Kaa» re Walborg (Norveška) s 53 in 55 m. Bir» ger Ruud je bil zaradi padca šele četrti. Specialno skakanje pa izgleda docela drugače. Zmagal je Norvežan Kolterud s 56 in 55 m, drugi je Nemec Recknagel z 54 in 57 m. Nato sledita G. Andersen in Sigmund Ruud. Prvi Čeh je Venceslav Pech, ki je z 49 in 50 m zasedel 13. mesto. Nato slede Nemci in Čehi. V tem tekmovanju sem se plasiral na 36. mesto ter pustil za seboj več Nemcev, n. pr. Glassa, nekaj Švicarjev (Frica Kauff» manna), Čehov (Cifko in Ferstauerja) ter vse Angleže. Šramel. Mednarodne smučarske prireditve v Bohinju Program prireditev: Petek, 20. II.: Sprejem m pozdrav go» s tov. Zdravniška preiskava tekmovalcev v hotelu Sv. Janez; ob 18. žrebanje startnih številk. Sobota, 21. IL: Smučarski tek na IS km in kombinirano tekmovanje. Start m cilj pri hotelu Sv. Janez. Nedelja, 22. II.: Tekmovanje v skokih na Hanssenovi skakalnici. Ponedeljek, 23. //.: Vztrajnostni smuški tek na .K) km. Start in cilj pri Sv. Janezu^ Ob 18. objava rezultatov m razdelitev, na» grad v hotelu Sv. Janez. Ob 20. zabavni večer v hotelu Sv. Janez. Torek. 24. //..- Organizirani izleti na Bled, v Kranjsko goro, Planico, na bohinjske planine in v triglavsko pogorje. Prijave se bodo sprejemale v uradu JZSS v hotelu Sv. Janez. Podrobno se bo določilo na licu mesta po številu in morebitnih željah pri» javljencev. Snežne razmere so idealne. V Bohinju jc na trdi podlagi 75 cm suhega snega, zadnje dni pa zopet sneži. Skakalne konkurence se bodo vršile na skakalnici' v Bohinjski Bistrici, ki je zgrajena po načrtih znanega Norvežana inž. Thorlcif Tunold llanssena. S češko ekipo pride internacijonalcc Gun» nar Janssen, Že sam prihod teh dveh 'Nor» vežanov je velika senzacija in tvori , naj» večjo privlačnost za bohinjske tekme. JZSS je prevzel oskrbo prenočišč. Zača» sa tekem bo v Bohinju na razpolago 1000-kurjenih sob s 1300 posteljami in to po zmernih cenah. Celodnevni pension v ho» tel ih 40 — 70 Din. V vseh agencijah »Put» nika« se dobijo naročilni bloki (brezplač» no), s katerimi si vsakdo ošigura prenoči» šče in prehrano. Povabljeni so bili in na podlagi dogovorov pričakujemo Francoze.' Cehe, Nemce, Avstrijce, Rumune, Norve» žane in priznane Jugoslovene. Mednarodne smuške skakalne tekme SK Bleda v okviru mednarodnih smučarskih tekem JZSS. SK Bled priredi v torek, dne 24. -1, m. ob 11. uri na svoji 60meterski skakalnici na športnem stadionu na Bledu mednarod» no smučarsko skakalno tekmo z udeležbo internacionalnih gostov. Prijave s prijav» nino 10 Din je nasloviti na gornji naslov najkasneje do ponedeljka, dne 23. t. m. Žrebanje se vrši pol ure nred startom. Tekmuje se po pravilniku FISE., Razpisana so tri darila za prvoplasirane. Objava rezultatov in razdelitev nagrad sc izvrši po tekmi. Čas in kraj se določita pravočasno. Na tej tekmi je pričakovati rekordnega obiska in dolgih skokov. Prvovrstne a trak« cije in start mednarodnih gostov bo pri* vabil gotovo vse liubiteljc belega sporta od blizu in daleč. Skakalnica ie za trenin« stalno uporabljiva ter se nahaia 10 minut oddaljena od kolodvora Bled^.Tezero. Afera Janša Nedavno smo poročali, da je JZSS su» spendimi večkratnega državnega prvaka .Toška Janšo in njegovega brata. Glede Jo» ška sc je JZSS odločil do tega koraka, ker Janša ni odpotoval v Oberhof. Savez je vso stvar takoj vzel v noke. zbral potrebni materijal ter na podlagi tetfa izrekel .Tošku Janši strog ukor. S tem sklepom je držav» nemu prvaku omogočeno, da bo lahko star« ta! na mednarodnih prireditvah, ki se pri» čnejo 20. t. m. v Bohinju. JZSS je izrekel tako milo kazen samo zaradi tega. ker g. Janša še nikoli ni kršil športne discip» line. Službene objave MZSP Od 25. II. — 3. III. 1931 predvaja v Ma» ribo ru Prosvetna zveza velezanimiv film »Mont Blanc«, obenem se bo predvajal propagandni film smuških tekem, ki so se vršile dne 18. I. na Pohorju za prvenstvo Dravske banovine in Mariborskega zimsko športnega podsaveza. Kot znano je te tek» me izvedel Mariborski zimskosportni pod» savez, a cilj je bil v Ribnici na Pohorju. Poleg znanih najboljših tekmovalcev iz Slovenije, ki so tekmovali za prvenstvo, so bili pri tekmah navzoči tudi odlični pred» stavniki. Film prikazuje krasne predele Ribniške okolice ter pokazuje sliko živi je» nja pri tekmi na cilju. Domači interes kot naša najbližja krasota vzpodbujajo k obi» sku. posebno ker se proizvaja ta film skup» Brez posebnega obvestila. Neskončno usmiljeni Bog je vzel k sebi našega nad vse skrbnega, dobrega soproga oziroma ljubljenega očeta, gospoda Petra Amalietfi železniškega uradnika v pokoju ki se je preselil v večno življenje po kratki, a mučni bolezni pljučnici dne 16. februarja 1931. Fogreb dragega, blagega soproga in Očeta bo v sredo 18. februarja ob 16. uri iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša za dušni ca se bo darovala dne 19. februarja ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 16. februarja 1931. 32S4 MARIJA, soproga — IVAN, JULIJ, MTLO, VIKI, MIKA, ŠTEFKA, MALKA, otroci in ostalo sorodstvo :<)J odpravi prek« noči Masirajte si na večer s ALGO prsa, ledja, roke in noge, zjutraj vstanete brez temperature svež, prerojen. llfLIEHII PREHLAD ALGA m a za masažo ». Ji 1 •e dobiva ponwd, atekienlca 16 Din. Po poŠti razpošilja: laboratorij A LOA, Srósk 4 steklenice 77 Din, 8 steklenic 131 Din, 14 steklenic 205 Din, 25 steklenic 320 Din. 95 no z velezanimivim filmom gorskega veli» kana »Mont Bianca«. Od 20. — 24. se vrse v Bohinju veleza» nimive mednarodne smuške tekme JZSS. V okolišu našega podsaveza se kaže velik interes za tc tekme, a v primeru dovolj n ih prijav se bi uvedel poseben vlak, ki bi od» peljal iz Maribora v soboto ter se .vrnil. ponedeljek dne-23. ti; m. B:I bi .direkten vlak; a vožnja je polovična. Prijave spre» jema pisarna Putnik. Maribor, Aleksandro» va cesta ali pa pismeno na Mariborski zim» skosportni podsavez, Maribor. Tattenba» chova ulical^l ali trgovino Sport»Roglic, Grajski trg. To velja enako za okoliške udeleženec. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek dne 19. II. v Aljaževi sobi hotela Orel. Smučarski klub Celje jc priredil v nc» deljo smučarsko tekmo za klubovo prven» stvo na progi Celjska koča — Štore ter za dame in juniorje s startom in ciljem v što» rah. Proga za seniorje je bila gorskega zna» čaja in imela približno 50O m višinske raz» like. Dolga je bila cca 18 km. Snežne raz» mere niso bile radi na novo padlega snega preveč idealne, v višjih legah je bil suh, v dolini pa južen, kar je tekmovalce proti koncu precej oviralo, ker so imeli smuči mazane za suh sneg. Kljub temu, da so se nekateri člani udeležili eno dobro uro prej slal i tekme zimskosportnega odseka SPD v bližini Celjske koče so doseženi rezultati prav dobri. Podrobni rezultati so: 1. Seni» orji 18 km: 1. E. Gračner 1:10.34 (prvak, kluba za leto 1931); 2. K. Filač 1:18.54; 3. J. Hribernik 1:19.12. II. Juniorji 8km: 1. F. Skoberne 11.41; 2. K. Skoberne 45.06. 3. F Steinbock 46.57. D-ame 5 km: 1. R Urch 35.12, 2. A. Filipitsch 42.54, 3. E. Kirbisch 45.21. Po tekmi je bil v gostilni Adnnek v Štorah sestanek vseh tekmovalcev in funk» cijonarjev, na katerem so bili razglašeni rezultati in prvim trem zmagovalcem vsa» kc kategorije razdeljena okusna in praktič« na darila. SK Ilirija. Predsedstvo vabi člane od» bora na častni večer, ki ga priredi JZSS drevi ob 20. v beli dvorani »Uniona« članu našega kluba podpredsedniku JZSS min. svetniku g. dr. Cirilu Žižku po\odom izro* čitve zlatega saveznega znaka. Kulturni pregled i »Kralj na Bctajnoric. ,Klub učiteljskega naraščaja' na drž. moškem učiteljišču je skupno z gojenkami ženskega učiteljišča uprizoril v ponedeljek 16. februarja v dramt Cankarjevega »Kralja na Betajnovk. Bila je intimna domača prireditev, ki so jo v lepetn številu poselili gojenci imenovanega zavoda,. Zelo razveseljivo je tako dejanje, predr vsèm''za naš učiteljski naraščaj, kateremu, je gojena važna kulturna naloga med ljudstvom. Napredek podeželskega gledališkega udejštvovania bo njegova skrb. Režiser Ja-godič je strnil igro v harmonično eeloto, podčrtava! je bolj idejo, kot pa oblikoval v figuralni plastiki. Posamezne kreacije so bile naštudirane z velikim idealizmom, odersko najboljša je bila Nina. Režija ie razodevala lepo razumevanje za modernizacijo scene. — Orkester in zbor sta se lepo uveljavila. Ljubljana in 501 ein i ca smrti Dostojevskega. Kakor izvemo, se bo prve dni marca vršil tudi v Ljubljani spominski večer Dostojevskega. Priredita ga Ruska Matica in Društvo slovenskih književnikov. »DomaČi prijatelj«. Izšla je februarska številka mesečnika »Domači prijatelj« s prilogo »Naš obzor«. Kakor vedno, je tudi ta številka vsebinsko in ilustrativno zelo pestra in zanimiva. Med drugim prinaša prevode iz ruščine (Katajev. AverČenko), nadaljevanje romana »Živa blagajna? (Fr. Mauzens), članek o zgodovini današnjega plesa, élanék o znanem organizatorju Karlu Mahko-ti, o pevcu Jošku Zormanu, o Eskimih, o Egipčanih, članke iz astronomije, zoologije, narddopisa. novelo G. Meyrinka itd. Torej obilo mikavnega in delno tudi koristnega stiva. »Domači prijatelji se naroča pri upravi v Ljubljani, Praprotnikova ulica št. 1. Osiješko gledališče je pravkar otvorilo z »RodOljupci« redno gostovanje v Splitu. Najmlajše v srbohrvaški književnosti, ki jih je, kakor smo na tem mestu zabeležili, Tin Ujevič postavil v zelo slabo luč, zagovarja v 7. številki »Savremenika« .Tovan Popovi c. Njegov obsežni Manek Pozicija naj-mladjih« sicer ni direkten odgovor lijeviču, vendar se vidi, kakor da pisec reagira na Ujevičeva izvajanja. Popovic hoče imeti borbeno pesniško pokol en je, ki bo nasproti današnjemu življenju in njegovim socijalnim stremljenjem v pozitivnem odnosu. Zato naj mladi rod zavzame stališče in izvaja konse-kvenoe, >Na vsem s ve tu. < piše Popovic, »je danes edina bistvena delitev po idejah in soeijalno. In prav pri nas najmlajši ne smejo biti pomočniki preživelega in nazadnjaškega. marveč bodi mladost po letih tudi mladost po duhu. mladost svežega človeškega srca. občutljivega za to, kar se dogaja v človeštvu, za dih in težnje brezimenih množic. Najmlajši naj spoznajo, da je doba In Vesel večer v ljubljanski operi Na pustni ponedeljek zvečer nas je zaba- 1 spi racije in lepote'odšla >u nepovrat« (?) ali vala v operi Dela Lipinska, ruska dizeza. v reakcijo, da pa današnji stvarjalec mora Ker je bil to pač eden izmed predpustnih večerov in ker v Ljubljani izven gledališča nimamo primernih zabavnih lokalov za take in slične nastope in ker smo na naših- opernih deskah slišali že marsikaj, kar tja ne spada in smo se temu že kar privadili, naj tudi na ta večer pogledamo skozi prste. Vse podane točke je brbljačica s svojo malo umetnostjo, obstoječo na polovico iz govorjenja, na polovico iz petja» iz imitacij, parodij, iz grimas, iz veselili gibov in več ali manj zabeljenih, včasih kar nekoliko >klam-farskib« šal absolviraala z veliko sigurnostjo, hitrim menjavanjem, tako da je sama združila v svojem nastopu vse, kar se ponavadi vidi v velikomestnih kabaretih, barih itd. V prvi vrsti so bile te stvarice namenjene zabave željni večerni in nočni publiki lahke narave, in to predvsem nemški publiki, kajti izmed približno 20 tofk, jih je bilo vsaj dve tretjini, če ne več, nemških. Ugajale pa so najbolj ruske, tako n. pr. »Vaška lepotica«, »Vojaška« itd. Prav čedna Je bila parodija Jackie Coogana. Sicer pa vse skupaj ni bilo kdozna kaj. Aplavza je bilo tu in tam dovolj. Za take prireditve prav špecijelna publika se je precej zabavala in izsilila celo nekaj dodatkov. _ šla je mimo nas, upajmo, da brez škode — tudi ta čaša — veselja I —ž. imeti lucidnega duha. intelekt, ki se bori in seznanja z dejstvi in ki nasproti njim zavzema iasno in pošteno stališče.« Ljubljanska drama pripravlja za prihodnje tedne dve prenvijeri: M. Krleže »Gospodo Glembajeve« v režiji dr. Br. Gavelle in Sofije Nalkowske igro '»Dom osamelih žena«. Kakor izvemo; ie PEN - klub« mladih naprosil gosp. Krležo, da pride ob priliki svoje prem Mere v Ljubljano in tu nastopi na reci taci jskeni večeru. Ga. Nalkowska, ki je bila navzoča pri jesenski premiierj ome-niene svoje igre v Zagrebu, v Ljubljano ne pride. Reoertoarii LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 18.: Zaprto. Četrtek, 19.: Divji lovec. C. LJUBLJANSKA OPERA Z»č»>t«>b ob 20 Sreda. 18.: Madame Butterflv. A. . Četrtek. 10.: Hasanaginica. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sreda, 18.: Zaprto. Četrtek, 19.: Karl in Ana. Premijera. A. - Iz službenih objav Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodi« šču v Celju 17. marca ob 9., soba 7, zem» ljiška knj. Žalcc vi. št. 53, poslopje; cenil» na vrednost 175.000 Din, zemljišča 3S.9b8 Din, pritikline gospodarstva 2495 Din, pri» tikline gostilna 12o0 Din. — Gotovlje, 513, gozd 1772-70 Din, skupaj 219.505.70 Din; najmanjši ponudek 146.337.12 Din. —. Pri . okrajnem sodišču v Krškem 13. marca obi 8.30 hiša št 2 na Studencu, 18 zemljiških parcel v so las hi i nsk o pravico do 1/24 vi. . št. 50 k. o. Studenec, vi. št. 191.849 in 880. Cenilna vrednost s pritiklinami 52.810.05 Din, najmanjši ponudek 35.3J6 Din. — Pri okrajnem sodišču v Krškem 13. marca ob 11. 1/2 zemljišča, in sicer zidane hiše v Cerovem bregu št. 17 z gospodarskim poslopjem, dva travnika, trije vinogradi, dve njivi, dva gozda zemlj. knj. k. o. Hubaj» niča vi. št 522, cenilna vrednost 17.111.15 Din, najmanjši ponudek 11.407.44 Din. — Pri okrajnem sodišču v Prevaljah 23. mar» ca ob 9. zemlj. knj. Kozji vrh vi. št 4. Cenilna vrednost 22.515.02 Din. Najmanjši ponudek 22.515.02 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru 7. aprila ob 10., soba 11, zemlj. knj. k. o. Maribor=mesto vi. št. 183, Maribor* m es to vi. št. 185. Cenilna vrednost skunaj 569.704.37 Din, najmanjši ponudek 284.852.18 Din. Vpisane so naslednje spremembe v tr» govinskem registru: Pri tvrdki »Proda« d. z o. z. v Ljubljani je izbrisan poslovodja Miroslav Žabkar, vpisan pa Stanislav Ču« ček. — Pri tvrdki »Desa« d. z o. z. t Ljubljani je spremenjen odstavek »dru» gič« družabne pogodbe z dostavkom: Družba je upravičena ustanavljati po» družnice v tuzemstvu. Izbrisan je pošlo» vodja ing. Tomo Knez. — Iz tvrdke »E. Jeras in drug« v Ljubljani je izstopil javni družabnik Ivan Jeras; zbog tega je p rene» hala javna trgovska družba. Imetnik tvrd» ke je odslej Egidij Jeras. — Pri »Komer» cialni banki d. d. podružnica v Ljubljani je izbrisan član ravnateljstva glavnega zavoda dr. MHorad Kozjak, upravnik po» družnice s prokuro Janko Komar ter po» oblaščenec podružnice Karel Parcer, vpi» san je pooblaščenec podružnice Stane Ži» Iič. — Pri »Komercialni banki« d. d. po» , družnica Domžale sta izbrisana prokurista Janko Komar in Olga Verbič. Zaključeno je poravnalno postopanje o imovini Josipa Kolenca. trgovca v Ptuju. V zadružni register je na novo vpisana zadruga: »Dom rudarskih upokojencev, obče koristna stavbna kn kreditna r. z. z o. z. v Hrastniku«. « Pri zadrugi »SJužkinjski dom r. z. z o. z. v Ljubljani« je izbrisan član načels-tva Anton Anžič, vpisan pa Janez Pintar. V konkurzni zadevi tvrdke »čadež in Brcar« v Ljubljani je bil na predlog kon» kurznih upnikov dosedanji upravitelj kon» kurzne mase dr. Jože Cepuder. odvetnik v Ljubljani, razrešen tega posla m je bil imenovan za upravitelja odvetnik dr. Juro Adlešič. Tvrdki »Elektro industrija^ d. z o. z. in »Jugompidol« d. z o. z. v Ljubljani sta prešli v likvidacijo, ker je njih posle pre« vzela novo ustanovljena d. d. »Elektroin« dustrija« v Ljubljani LTpniki prvo i m en o« vanih tvrdk naj prijavijo morebitne ter» jatve v treh mesecih likvidatorju Minku Heinriharju. trgovcu v Ljubljani. Gospo» svetska cesta 13. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Liubl.iani raz« pisuje službo pogodbenega zobozdravnika y Ljubljani in Mariboru. Prošnje je vlo» žiti do 1. marca. Dražba neoremičnin: Pri okrajnem so» disču v Murski Soboti 6. nvrca ob 9. zemli. kni. Vučja pomik 21/252 rn H. v[. št. 152. 314, 317. 28/252 in ki. v], št 319 m 322, Cenik» vrednost 6314.96 Din, naj» manjši ponudek 4210.64 Din. CENE MALIM OGLASOMt Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoee de» «• mu pesfj« po poiti naslov att ßaßo dru^© informacijo tic oco «e tnaliht o^/osoc naj prt/czi v snamiSaA a /vm• «teer n« I»« pr«)«/ odgovora t CENE MAUM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Afa/-manjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. ìlaòtovi tnaiift egCa.se v In druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici > JUTRA«v ISrbevljah V hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. imsnm Žagarja M Tenecljanko, pridnega. treznega sprejema takoj Frane Ankerst, Brezje, Gorenjsko. 7313-1 Učenca »draveg». krepkega, nadarjenega, dobrega raču rarja, t veseljem do tr govine. poštenih staršev sprejmem takoj v veliko trgovino i mešanim Ma (Coen. Ponndbe s svričeva èom in sliko je poslati na a®»loT: Jurej Sterk. Vrni-ea pri Črnomlju. 5650-1 Kamnoseškega vajenca «prejmenn takoj po dogo ▼oru. Josip Lukšič. Kan dija ■ Novo mes>to. 49061 Skladiščnik {ka maio skladišče in blagajno, energičen in po-frten, »e sprejme. Stanovanj« na razpolago. Po-mdb« * izčrpnimi rsebni-Bii, rodbinskimi in službenimi podatki pod »Takoj Kranj« na oglasni oddelek »Jutra«. 7874-1 Učenko •prejme v trgovino z mešanim blagom Marija Dren Podlebnik pri Ptuju. 7S29-1 Postrežnico sr'ajšo, pridno in sna?no, takoj sprejmem dnevn-o od 1. do 7. ure popoldne. — Ssr-Ior v oglasnem oddelka »Jutra«." 7025-1 Iščemo gospoda x dobrni nastopam za po-privatnih strank v T.juhlja-nl. Obširne ponudbe pod »Fiksum in provi-na ocrlasni oddelek »Jutra«. " 7919-1 Poslovodinjo * 15.(100 I»in kavcije sprejmem takoj za vodstvo podružnico v Ljubliani. Do-jiM šifro »Delikat esa« ila oglasni oddelek »Jntra« 7301-1 Večja knjigoveznica »prejme za takojšnji nastop samostojnega vodjo, dva knjigoveza in več pomožnih delavk. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Knjigovez«. 790(5-1 Konkurenca sem! Konkurenca tja! Iščemo seriior.ne, poštene agente za prodajo srajc za gospode, tudi po meri, da-mastiHU, platnenih in cvir-natili namiznih prtov od 35 Din višje in drugih 40 predmetov za detnačo uporabo. Vsakemu agentu popolna kolekcija. Provi-zija vnaprej. Fiksnra po dospelost; 30 naročil. — Eksistenca za leta, poleg tesa pismena pogodba. Na vsako ponudbo točen odgovor. I. razpošiljalnica •Omnia«, Miklošičeva 14. Obratovanje ves dan. 7929-5 XI 5 Zastopstvo tovarne 3 ii dobro sortirane, dobave zmožne veletrgovine usnja za Hrvaško in Dal-mae;}© iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Dobro upelja/n 57«. 7957-3 Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Auto). P r t » oblast konoesijonirana. — Prospekt zastonj Pišite ponjl 251 Šofer ključavničar mlad trezen, star 24 let, išče stalno šofersko službo ter vložim tudi kavcijo Din 8000. Naslov v (.•glasnem oddelku »Jutra« 7820-2 Podeželska šivilja hi šia rada k šivilji v Ljubljano radi spo-polnje-nja v mostnih krojih. Gre samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na Agencija »jfako«. Vel. Jlolenee pri Brežicah. "Sili-2 Natakarica mlada, pridna in poštena, čedne zunanjosti, želi službo takoj aü s 1. marcem. Gre tudi za sezijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7918-2 Hišo z gostilno prodam na periferiji Ljubljane zaradi družinskih razmer. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazno«. 7933-20 Hiša s 3 stanovanji naprodaj v sredini Ljubljane za 2:30.000 Din. Vprašati pri Društvu posestnikov. Salendrova 6. 7908-20 Nova hiša 7. 3 stanovanji in vrtom je naprodaj v Zgornji Šiški za 135.000 D:n. Vprašati pri Društvu posestnikov, Salendrova 6. 7939-20 Profesor poučuje zasebno slovenščino, češčino, nemščino, francoščino. — Prevzame tudi imstru.kcije za vse srednješolske predmet« in pripravlja privatste za srednješolske izpit«. Uspeli zajamčen. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutri« S6S7-4 Električar Ujačavničar električar r.a vanjsko kulo be-rg inštala-c:i<» dobi služb". Samo samostojne moči naj se r.g'a-#e na: Električna centrala «tek Kib, Dalmacija. 7^94 Praktikantinjo rnrejiTi» zavarovalnica. — Potudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridnost in napredovanje« 7932-1 Starejšo ženo rdravo. sprejmem čez dan k dvočlanski družici. Poru d he pod »Dem 30« na «glasni oddelek »Jutra«. 7937-1 Učiteljica francoščine in nemščine sprejme učen-ca(-ko) t zasebni pouk. Cenj. dopise pod »Pravilni ponk« na oglasni oddelek »Jutra«. 7814-4 Instrukcijo iz T«eh predmetov z nemško konverzaeijo dajem nižješolcema. Ponndbe pod ^Zanesljiv inštruktor« na oglasni oddelek »Jutra«. 7916-4 Učenko ▼ delikatesno trgovino takoj sprejmem. Naslov v «glasnem oddelku »Jutra«. 7941-1 Sam ost. sotrudnico »tarejr'0, dobro izvežbano, ra trgovino z mešanim blagom, snrejrr.e tvrdka Norb. Zani er & sfn. Sv. Peter v gav. dol. Ponudbam naj se priložijo spričevala in slika. 7950-1 Potnik spirituozne stroke «poeeben. agilen in za-reslHv dobi stalno name-f enje s fiksno piačo, dn"vn:eami provizijo. Točnejša pojasnila daje Društvo trgovskih potnikov in 7a=tivTvn!kov v Ljubljani (Trgovski dom). 7921-5 Družabnico s ne.kaj kapitalom iščem za vinotoč na prometnem kraju. Kmets-ka dekleta niso izključena. Ponudbe pod »St. 30« t>» oglasni oddelek »Jutra«. 7918-16 Kdo bi mi posodil 5000 Dm za k ra tok ča s proti 10% obrertim in in-tabulaciji n« posest. Na-s!>>v v oglasnem oddelka »Jutra«. 7951-16 Koncesijo za trgovino in gostilno dam tistennn. ki mi posodi D;n 10.000. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Koncesija«. 7967-16 slwifoisie Trgov, pomočnik dobre prodajalec, popolnoma zmožen voditi trgovino z garancijo 10.000.— Din, želi premoniti mesto z 1. februarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7814-2 Kuharica mlada, ki razume pripravljanje meščanske hrane, želi mesta v rodbini, kjer hi se priučila tudi najboljše kube. Ponudbe pod »Plača postranska stvar« na oglašali oddelok »Jutra«. 7875-2 Trgovski pomočnik izurjen v mešani stroki, išče službo v mestu aii na deželi. Ponudbe pod »Mladi pomočnik« na osrlasni oddelek »Jutra«. 792S-2 Žive ribe iz Štajerske — namočeno poienovko najboljše vrste, vedno svežo ter vse delikatese in špecerijsko blago nudi veliki izbiri F. R. Kovačič na Miklošičevi cestii št. 32 7864-6 Puhasto perje čisto, čuhano. feg po 48 Din druga vrsta po Din S8 kg čisto, čohatjo. kg po 48 Din Din Id čisti puh kg po Din 350. — Razpošilja po pošt nem portetjo L. Brozovič Zagreb. Uica 82. kemična čistilnica perja. 562 Stelaže in pulti primerno za vsako trgo vino po ccni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7892-6 Železno blagajno (tresor) po ngodmi ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 7891-6 Kopalnico in umivalnik po ceni prodam. Vprašati: Rimska e. 16. 7915-6 Otroški voziček skoraj nor, drap, ra širokih vrmetih, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7899-6 KiJjxim Goveja čreva ech», slana ovčja, kupuje Brača Perišin. K. Kambe lovac. Dalmacija. 7759-7 Izložbeno omaro veliko, za na zid, kupim. Naslon t oglasnem oddelku »Jutra«. 5533-7 Staro železo baker, medenino, svinee h) vse druge stare kovine kupuje Stupiea Frane, že-leznina v Ljubljani. Go-sposvetsks 1. 2920-7 G. Th. Rotman: Osel gospoda Kozamurnika Reglstrir. blagajno 999.999, dobro ohranjeno, brezhibno, deJujočo, kupim proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponudbe na Al. Lesjak, Maribor, Gosposka ulica 11. 7907-7 Srebrne krone staro ciato la srebro kopaj« Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod b Vi d rv danske ceste pri gostilni M oži na. 70 Spalnico kompletno, čisto, orehovo in javorjevo, radi pomanjkanja prostora ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 7891-12 Pisarniško sobo (Herremzimmer) lepo, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7893-12 Ugodna prilika Lokal t parcelo 203 m' v glavnem centru mosta Cr nomelj prodam ali oddam tudi v najem Ima Izloš beno okno, vhod na glav no eesto, širok 5 m, iolg 6 m. Pripravna parcela za zidanje trgovske hiše »!•" drugo podjetje. prodam po ugodni ceni. Pojasnila daje g. Janko Weiss, go stilničar t Črnomlju. 5651-20 Majhno posestvo poleg tovarne in železniške postaje Jarše-Mengeš, v dobrem stanju, poceni naprodaj zaradi bolezni. — Ogleda in izve se pri lastniku Anton Pistotniku, Zgornje Jarše, p. Mengeš. 7949-20 Hišo z dobro vpeljano pekarno in branjarijo na dobrem prometnem kraju ob državni cesti v Košakah pri Mariboru (LajteršheTg), prodam. Cena 110.000 Din, 50.000 lahko ostane. Lubej Martin. Slivnica pri Mariboru. 7964-30 Enonadstropna vogalna hiša izven nžitninske meje naprodaj. Pet sob. dva kabineta, parket, pnitikline. zaprta veranda, elektrika, plin, vodovod. Polovico podkleteno. Vrt, pralnica, drvarnica. kanalizacija. Ugodno odplačevanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Osovnik«. 20 Na dobro domačo hrano sprejmeim 3 gospodične. Naslov v oglasnem odlel-ku »Jutra«. 7890-14 Ključavničarstvo staro renomirano in dobro vpeljano v Mariboru oddam v najem oz. prodam. Pismene ponudbe pod »Ugodna kupčija« na podr. »Jutra«, Maribor. 7898-17 Gostilno oddam s 15. marcem v na-je.m. Natančna pojasnila daje refiektantom g. M. Müller, Zagorje ob Savi; 7904-17 PrtiUfìu 2000 kg krompirja in 3C00 kg detelje in sub hrastov les prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7959-33 Gostilno na prometni točki v kraju, kjer bi se poleg gostilne napravil lahko 'udi trg. lokal, vzame v najem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pud »Prometni kraj«. 5674-19 Manufakt. trgovina srednje velika, z blarom in inventarjem v sredini Ljuhljatie takoj naprodaj. Ponudbe pod »Manufaktu-ra« na oglasni oddelek »Jutra«. 7917-19 Borovčev gozd 8750 m«, 10.000 frtebel blizu morj» poceni prodam, zelo prikladno zemljišče za gradnjo vile. — Ivo Pelicarič, Biograd n. 7902-15 Na dobro domačo hrano sprejmem 3 gospodi?»«. — Naslov v oglasnem oddel- Restavracija in kavarna xeio dol»« vpeljana v centru, i nizko najemnino in stanovanjem takoj poceni naprodaj. Radi odhoda !i Zagreba vpra šati: A. Markovié. Kraljice Marije 5, Zagreb. 7817-19 ku »Jutra«. Suho shrambo (skladišče) sa mobilije iščem na Jesenicah. Ponndbe c navedbo velikosti in najemnine na podružnico »Jutra« Jesenice pod »Pripravno«. 7S66-19 Lokal za trgovino na prometnem prostoru iščem. Ponndbe na «glas. oddelek »Jutra« pod šifro Na zelo dobrem mestu naprodaj trgovina suho-mesnatega blaga in mes-niea radi preobremenitve pri drugi obrti, brez od-stopnine s kompletno opremo za nizko ceno v Zagrebu. Tonudbe na Inter-reklam d. d. Zagreb. Ma-rovska 28, pod Droj P-3124. 7903-19 Sobo in kuhinjo I Mesečno sobo oddam. Mivka št. 23, Tr-lodiam le stalnemu gospo-□ovo. 7908-21 I du. Naslov v oglasnem od- delku »Jutr3«. 7934-23 Malo stanovanje . oddam samski ženski, ka- I SODO tera bi v slučaju potrebe veliko in komfortno za 21. bila voljna pomagati go-11, m. išče inn-zemec. Po spodinji, za k3r bi se ji I možnosti z uporabo kla-posebej plačalo. Naslov I virja. Ponudbe na oglasni, pove oglasni oddelek »Ju- oddelek »Jutra« pod »Pro-j tra« 7958-21 I fesor«. PvjtM Zel, uradnik želi dopisovati v svrho ženitve z gdeno v starosti 20—25 let. Kapital naj Trgovski lokal « pripadajočim snhim skladiščem in zračno suho kletjo, vse z enim ključem zaprto, v Wolfovi ulici 13 (preje trgovina I. Kostevc) oddam. Pojasnila Frane Erjavec, »Pri zlati lopati«, Wolfova ulica. 7934-19 Gostilno dobroldočo. ta.koj oddam. Ponudbe pod »Dohroidoča« na oglasni oddelek »Jutra«. 7JM3-19 ftmwwwja Stanovanje opremljene sobe. knhlnje in pritiklin oddam s 1. marcem, /telim nekaj kavcije. Kodeljevo, Slomškova nI. 17. 7819-31 st.i s sliko in polnim naslovom poslati na oglasni oddelei »Jutra« pod »Vesela pomlad«. 7922-24 Lahko plešemo Drva prvovrstna Din 32, drugovrstna 20 100 kg. — Rupena, Gubčcva 23. Šiška. 7933-24 Opremljeno sobo oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma takoj I ali pozneje. Strogo sepa- I riran vhod. Vidovdanska LH. 7931-23 Gospodično Gorenjko, prosim za c. naslov. Videč v Ljubljani 8. llr?A a" v, J]1™ febr. t. 1. v družbi'orožni Iaudbe ^ ZMckD: korp. _ iz Rakeka. Naslov po 5-1 a ti _ pod »Simpatija vaših oči« na oglasni oddelek »Jutra«. Lepo sobo iščem s 1. marcem n* Poljanski cesti, Mestnem trgu ali v tej bližini. l'o-oficir. 7935-23 Opremlieno sobico 7941-24 I takoj oddam gospodični. - I Naslov v oglasnem oddel- Gospodična •ka >Jatr3<- 7095-231 7896-14 »Dober prostor«. 7920-19 vo pohištvo«. Stanovanje enosobo« » pritiklinami iščem za takoj. Ponndbe pod »Čimprej« na oglasni oddelek »Jutra«. 7916-21 Stanovanje 1—5 sob, kuhinj« in priti-kUn išče mirna stranka. Plača tudi četrtletno naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »No-7936-21 AH bodo pleše res izginile? Čudijo se, da Je pri nekaterih rast las zopet oživela. Nič novega, od kar Je »INES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase. Lonček mazila »INES« 38 Din. — Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12. 2147 Originalne platnice in vezavo za „Živlienie in svet" oskrbuje knjigoveznica De!n'ške tiskarne d. d LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 16 3201 blondinka, ki je v pone- i c» « i deijek zvečer bila v ka- Samsko stanovanje varni Zvezdi v družbi da-12 parketiranih, na novo sob v centra marca oddam. Poseben vhod. zaprosil za naslov ali vsaj I Naslov v oglasnem oddel-I varni zvezdi v družbi da-12 parlietiranin, me in gospoda in je pre- I preslikanih sc jela_ pisemce mi je po vo- I takoj ali 1. m Iji in bi cenj. gospodično Kopalnica. Po zaprosil za naslov ali vsaj I Naslov v Of1' večkratnega svidenja, kaj-| tu »Jutra«, ti bi ji rad povedal moj 79«-; deiek Zutraf | ^ boljši gOSPOdičld M.« Senitve r i i.i . .j i . , 796S-->4 I sPTej,Tno vdova kot sosta-~ ' novalki v lepo gorko ve- | liko sobo. Lahko tudi na hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jut.ra«. 7917-33 I 23 Črni in plavi let. želita znanja Opremljeno sobo [ s separiranim vbodom iščem s 1. marcem v cen- I dvom3 damama radi že- I tru mesta. Cenj. ponndbe nitbe. Cista preteklost. S na oglasni oddelek »Jn-sliko pod značko »Ideali- I tra« pod »Gospodična«, sta« na oglasni oddelek I * 7952-231 »Jutra«. 7914-25 [ v. , Sobo V flOVa _ j lepo opremljeno, « poeeV stara 45 let, posestnie* in I nim vhodom, parketom, gostilničarka, želi poročiti j elektriko, takoj oddam 2| gospoda upokojenca »lil ali 3 osebam. Ljubljana vdovvj od 45 let dalje in I VII, Kavškova cesta 26, nekaj gotovine. Prednost j I. nadstr., desno. 7962-33 imajo gostilničarji šn mesarji. Cenjene dopile samo z natančnim naslovom je poslati na oglasr.i oddelek »JutTa« pod šifro »576«. 791.1-25 j mi* Črn pianino I/--!-» iizboren glas, poceni naprA- I\rujdC daj. Naslov v oglasnem 25 let star, čedne zona- j oddelku »Jutra«. 7763-26 | njoeti, pošten, trezen, do- bvinir ^at®k Jk,aTir dično staro od 17 do 23 Stutznagel) »Stjngel«, ze-let s čisto preteklostjo in Io do^ro «hranjen, zaradi nekaj premoženjem. Pi- P«n»njkanj? prostora c«. smene ponudbe, aio mo- ™ naprodaj ^slov: Fran-go.> 8 sliko, na oglasni ^nska^ul. 23/D. 7943-26 | oddelek »-Tu tra« pod »Zve- I su ljubezen«. 7912-251 Kratek klavir vjrled odhoda poceni na- I prodaj. Naslov v oglas, i oddelku »Jutra«. 7956-26 Sobo s hrano ali brez oddam s 1. marcem boljšemu gospodu. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 5720-23 Solidnemu gosp. oficirju oddam mirno, opremljeno sobo blizu Tabora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5551-05 Opremljeno sobico takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 7S95-23 Prazno sobo iščem v sredini mesta s 1. marcem 193|. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sokoliea«. 7865-23 Separirano sobo z električno razsvetljavo išče gospodična. Ponudbe pod »Toina« na oglasni oddelek »Jutra«. 7825-33 Elektromotor 24 Ks, vrtilni tok, naprodaj — Pojasnila daje M. Svajgar Dravlje 74. pošta Št. Vid nad Ljubljano. 4182-29 j Mlekarske stroje dobro ohranjene, za predelavo, s kapaciteto 500_ 1000 litrov mleka na uro, kupim. Ponudbe na oglas, oddelei »Jntra« z Daved-bo cene pod šifro »Za mlekarno«. 7905-29 Sobo lepo parketirano, separirano, v centru, oddam za 1. marec. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 7793-23 Epikasit « pritiklinami ifčem. ■ Poštne stroške d vojna to povrnem v znamkah A. Tomšič, Verd, Vrhnika. 75*i7-37 TeIefoiT2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva št. 5 7926-23 Lepo sobo zračno, svetlo, elektrika, parket, oddam gospodu. I Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7909-2^ 1ZVANREDNA PRILIKA? Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-pccirannm madracom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne službe^ ia potujuče osobe »tane samo Din 390___ Razpošiljam po poitne-noru povzetju. m*4 tako yj 'Sguoa slq2en Opremljeno sobo to »Dobro "srce^ln""pridne I , iobi roke«! Dopise po možno- b 31 Na\'°7 v ! I oglasnem oduelku »Jut.ra«. 79.-J0-23 Lcseoa patent postelje, iložljiv». » tapeciran:m madrecom. zelo pr3k lična, slane »smo D 280. Potem bna» reliVo zalogo či«to foha-oog peri« kg po D 48.—, druga vrst kg po D 38.—, čisto belo gosje kg po D J 30___ in čisti puh kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punjeni 2 volnom »taneju samo Din 750___ L. BROZOVIČ. ZAGREB IUca 82. Vulkaniziranje avtoplaščev vseb dimenzij izvršuje aaj-solidneje I. slovenska jar-na vulkanizacija gum:j« Peter škafar, iiimska cesta št. 11. 773630 Čebelarji! Vse čebelarske po-rebšči-ne dobite najceneje pri Fr. Stupiea. železmna, Ljubljana. Gosposvetska e. L 5637 30 Zimnice zgornje, iz močnega blag» po 240 Din, mreže, otoma-ne. di vane in fotelje kupite najceneje pri Ignac« Narobe. Ljubljana. Gosp». svetska cesta 16. pri Lev* 3735- SO Slike za legitimacije izdeluj« najhitreje Hugo« Hibšer fotograf. Ljubljana, Sv. Petra cesta ». SS Uniforme Daine plašče vs* potrebščine v zalog; Simon KU-manek, Selenbnrgova 6- 10« čltajte Jutrove Mali )glas« HODNA TRGOVINA v Ljubljani, na Mestnem trgu, pod ugodni«-ml pogoji NA PRODAJ. S278 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. SPALNICE iz trdega in mehkega lesa kakor tudi drugo pohištvo za opremo stanovanj Vam nudi po najnižjih konkurenčnih cenah MATIJA ANDLOVIC. strojno mizarstvo, Komenskega ul. 34, Ljubljana. Vabim na ogled brezobvezno. 89 Cenjeno občinstvo opozarjam na svojo sprejestmico za barvanje In snaženje damskili in moških oblačil pri krojaču AXT. PREŽE LJ, Vošnjakova ul. 4 (ali prej cesta na Gorenjsko železnico). Na željo se v krojačnici popravljajo vse barvane ali snažene obleke. ANT. PREZELJ, krojač. 1941 ANT. WAGNER, barvar. Tehnika v Konštanci (Technikun. Konstanz). Inženjerska šola za stro jegradbo in elektrotehniko, zgradbe letal in avtomobilov. Prospekti zastonj. 83 PAR Popolnoma novozidan komfortabel hotel; tekoča voda, centralna kurjava, kopelji, radio in telefon. — Potniki imajo popust. Tudi penzion. 962 Stavbne parcele od m do 500 m» velike, v občini Moste prodaja Hiralnica »r. Jožefa. Vidovdanska cesta štev. 9. Poizvedbe med 9. in 12 ter 15. in 18. uro v pisarni 43S9-20 il. Ko je prišel v Volarje, je bilo spet prekrasno vreme. Sosed je stal ramo pred vrtno ograjo. Oh, da ste ga videli, ko je zvedel, kaj se je bilo zgodilo z njegovim motornim kolesom! Kar plesal je od togote. »Oh, to prekleto posojanje!« je vzklikal. »Nikoli rei De dam nifesar iz rok!« Enodružinsko vilo lepo. novo in komfortno v Ljubljani prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 7937-20 V globoki žalosti javijamo tužno vest, da je naša zlata mamica, gospa Franja Papa roj. Debevc dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer, r starosti 86 let, nepričakovano v Bogu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo ▼ sredo dne 18. februarja 1931 ob 4. uri popoldne na farno pokopališče. škofja Loka, 16. februarja 1931. Hišo « _ takoj prostim stanovanjem, dvodružinska, prodam v Trnovem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7621-20 3282 Franc, sin — Mici, hčerka. Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrla danes naša skrbna, dobra mati, gospa Antonija Cilenšek posestnica v Grižah Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 19. t. m. ob pol 10. uri v Grižah. 3293 Griže, Celje, Ptuj, 17. februarja 1931. Žalujoče rodbine: Štefana, Frana, Pankraca Cilenšek, Karla Naprudnika in Vinka Kokelja. .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak, ysi x Ljubüanil