nii*iMiinii!iiinnntiniimuiil«iiiifiiiniiinHimiHiimMiuiiMi«imnnitiniBi«,iniiiminiHiniiii»iiiMi««||i
GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
*IT A (OlIT—
m i ■ JBš
FEBRUAR 1981
m «9
ŠTEVILKA 2
■Hi AA
LETO XV
PROBLEMSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V SOZD IMP
Devetega januarja letos je bila i Družbenem centru Bežigrad v Ljubljani problemska konfeta ZK SOZD IMF. Dnevni reu jg vseboval poenotenje poli slovne politike na ravni SQŽD in j naloge članov ZK v zvezi s tem ' !5J,organiziranost delovanja OO j ZK v SOZD. Konference, na ka-| iero so bili vabljeni delegati iz j vsake OO ZK (po 2 delegata), j Poslovodni organi vseh tozdov, j DO in SOZD, vsi sekretarji ko-| mitejev občinskih konferenc ' kjer so sedeži TOZD in DO, združenih v SOZD IMF | 'Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik,
; Tiplje, Celje, Maribor, Mur-' ska_Sobota, Ptuj, Slovenske ko-8 y'^e, Domžale, Idrija, Koper, S *^Use), sekretar komiteja mestne | ^nference ZKS Ljubljana, se-f katarji medobčinskih svetov ' M»-JCelje’ K°Per’ Ljubljana,
: x*<tribor, Murska Sobota in Toi-™m)’ Centralni komite Zveze oniunistov Slovenije, sta se i a(jeležila med drugimi Bojan Klemenčič, izvršni sekretar Predsedstva CK ZKS, in Boris '■ "fakoter, strokovni družbenopo-nhčni delavec CK ZKS.
V imenu skupine, ki je pripra-1 3 problemsko konferenco ko-nrunistov SOZD IMP, je vse avzoče pozdravil Vladimir Boh n Predlagal za člane delovnega Predsedstva Janka Siranka, elmuta Vidica, Ivana Batagela, adovana Božiča, Iztoka Muni-ha’ Vladimira Kržišnika in Janeza Ocepka, ki je bil izvoljen za delovnega predsednika.
Uvodni referat (bil je objavljen v letošnji januarski številki
IMP Glasnika) je prebral Janez Ocepek, predsednik delavskega sveta SOZD in sekretar _OOZK TOZD OV, ki je na koncu referata povedal, da ni bilo na gradivo, ki so ga v teku priprave prejeli vsi vabljeni, nobene pripombe ter udeležence konference pozval, naj bi v razpravi dajali konkretne predloge v zvezi s predlaganimi stališči..
Razpravljale! so poudarili, da se na nekaterih področjih premalo uresničujejo določbe zakona o združenem delu in samoupravnih aktov, za kar je morda vzrok v tem, da so nekatere stvari v aktih premalo konkretno opredeljene. Nedorečeno je področje razporejanja sredstev za osebne dohodke. Prihaja do umetnega zviševanja nekaterih vrednosti del in nalog v TOZD ali delovnih skupnostih. Ker je bilo na področju delitve po rezultatih dela doslej premalo narejenega, se tozdi znajdejo vsak po svoje, da obdrže perspektivne kadre.
Največji problem v IMP je združevanje finančnih sredstev. Kar zadeva investicije, naj bi vložili sredstva v take proizvodne programe, ki bi koristili celotnemu IMP, celotnemu slovenskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu.
Razpravljale! so se nadalje zavzemali za to, da bi morali v IMP izboljšati poslovanje, kvaliteto dela. Poudarjeno je bilo, da bi bilo potrebno več dogovarjanja, več dohodkovnega povezovanja. Poglabljati bi morali stabilizacijska prizadevanja in biti v teh prizadevanjih vztrajni. Prila-
gajati bi se morali čedalje ostrejšim pogojem gospodarjenja. '
Ker se je IMP vključil v pridobivanje del izven meja Jugoslavije, bi se moral kadrovsko okrepiti in organizacijsko usposobiti, da bo tako mogoče uresničiti planske obveznosti (20 odstotkov izvoza v proizvodnji in 25 odstotkov v montažni dejavnosti). .
Uvajati bo potrebno novo tehnologijo in tako priti do najsodobnejših visoko produktivnih strojev, da bi tako dosegali čim boljše proizvodne učinke. Edina »deviza« kvalitativnega razvoja pa je lastno znanje. Razvojne službe so doslej dale pomembne rezultate, vendar bo potrebno, kot smo se zavezali s planskimi dokumenti 1981 —1985 v to področje vložiti precej več.
DO PMI Maribor želi organizirati svoj inženiring in uvesti
svoje zunanjetrgovinsko poslovanje, kar pa ni sprejemljivo znotraj IMP, saj bi se s tem podvajal nastop na zunanjem tržišču.
Težava je nadalje, da se včasih pri posameznih tozdih oziroma DO soočajo koncepti IMP in regionalni ter občinski interesi, ki niso enotni. Zato so potrebni dogovori z regijami in občinami. V prihodnje se bo potrebno bolj dogovarjati ih krepiti medsebojno povezanost itd.
Ob zaključku problemske konference so se navzoči odločili ža to, da naj bi delovno predsedstvo v najkrajšem času pripravilo stališča in jih posredovalo vsem osnovnim organizacijam TOZD, občinskim komitejem in ostalim sodelavcem te konference. Stališča so pripravljena in jih objavljamo v tej številki Glasnika.
M. PRIMC
222
, *■ Danes, ko ugotavljamo po *K°raj triletnem obdobju delo-a"ja SOZD IMP, vsekakor ne i	mimo ocene, da so bila
ted° • za Preoblikovanje do-anJe delovne v sestavljeno or-vilnZaC'i? združenega dela pra-
doseŽ^fCrtana’ kar dokazujejo eni rezultati na poslov-"o-gospodarskem, družbenoe-
Uomskem in samoupravnem Področju, zato moramo v tej _ -n nadaljevati v razvijanju r *e SOZD. Upoštevaje, da mo-ci|je združevanja ter planje dokumente dosledneje ure-9«rati za obdobje 1985, bodo težišča naših ih prizadevanj pri poenote-U Poslovne politike naslednja:
dejansko enoten in celovit nastop IMP na trgu (doma in v ujmi), ki za notranje odnose jno predpostavlja dogovarjale, sodelovanje in dopolnjevani v 8 vsek Področjih posebej pa komercialnem področju;
„ .'zvozna usmerjenost' pod °8°ji iz prejšnje alineje;
celovito in enotno organi-razvojnega dela v SOZD
ki temnili no L nnonntro
m	m » planskimi doku-
usmeritvami^1™1 planski?ni
. razvoj novih, dohodkovno ia"iim,v!h Programov in tehno-
Ujjz dopolnjevanjem obstoje-
ob predpostavki, da je delitev tr_. razmejitev nosilcev zno-tral S°ZD povsem čista;
sisten,t*e^a.nsko funkcioniranje pred a združevanja sredstev ob
m,trr aVki’ da ?re za realno Ilue investicije skupnega
oz. prioritetnega pomena in ki naj zagotavljajo predvsem hitrejši razvoj in večji dohodek;
—	dograjevanje družbenoekonomskih in samoupravnih razmerij na enotnih osnovah znotraj ' (in izven) SOZD (skupni prihodek, skupni dohodek svobodna menjava dela, interne cene, razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo, postopek sprejemanja samoupravnih odločitev).
—	sprotno prilagajanje samoupravne in poslovne organiziranosti SOZD IMP programskim in razvojnim usmeritvam SOZD IMP na podlagi razpoložljivih potencialov in enotne poslovne politike SOZD IMP v okviru planiranega razvoja SR Slovenije in sprejetih planskih obveznosti.
2.	Izhajajoč iz cilja, da bo vsaka v SOZD IMP združena DO ekonomsko močna, trdna in zaokrožena celota, bomo komunisti posamezne DO ob predvidenih statusnih spremembah znotraj te DO (razen v primerih organiziranja novih TOZD iz že obstoječih) obveščali tudi komuniste v ostalih DO in SOZD.
3.	Pred vsako pomembno odločitvijo, ki jo sprejemamo v okviru posamezne TOZD oz. delovne skupnosti, bomo komunisti v OO ZKS posebej pretehtali:
—	ali je taka odločitev v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in drugimi sprejetimi dokumenti;
—	ali s tako odločitvijo zaradi zasledovanja lastnih interesov ne
posegamo v skupno dogovorjene cilje in interese;
— ali s tako odločitvijo kakorkoli ne posegamo v cilje in interese katerekoli druge TOZD, DS oz. DO v okviru SOZD.
V vseh naštetih primerih bomo komunisti predlagali, da se predlagana sporna odločitev v sodelovanju s prizadetimi TOZD preveri in eventuelno dopolni, spremeni ali umakne.
4.	V vseh zadevah, kjer nastajajo problemi oz. kaže, da bodo nastali, bomo komunisti od poslovodnega organa, delavskega sveta in drugih organov v naši TOZD, DS oz. DO in SOZD zahtevali, da s sporazumevanjem in dogovarjanjem takoj pričnejo reševati problem, (e bo potrebno, bomo pomagali rešiti problem tudi v sodelovanju OO ZK.
5.	Vsak v svoji sredini bomo komunisti zaostrili odgovornost zakršitevsamoupravnih splošnih aktov ter drugih sprejetih dokumentov, sporazumov, sklepov itd., zato bomo v samoupravnih organih in sindikatu dajali pobude za začetek disciplinskih postopkov proti tistim, ki ne bodo izvajali sprejetih samoupravnih splošnih aktov in sporazumov, sklepov samoupravnih organov, in družbenih dogovorov, člane ZKS pa bomo obravnavali tudi s stališča partijske odgovornosti. Zaostrili bomo tudi odgovornost članov OO ZKS za kršitev skupno dogovorjenih stališč komunistov v IMP.
6.	Vsi komunisti v IMP bomo vztrajali, da se v sistemu IMP dosledno izvaja z ZZD in našimi
samoupravnimi akti določena delitev dela med TOZD in DS, delovnimi organizacijami in SOZD.
7.	Komunisti se bomo v svojih sredinah borili za dosledno uresničevanje postavljenih družbenoekonomskih odnosov, pri čemer bomo posebno pozornost posvečali združevanju sredstev. S stalno akcijo, usmerjanjem, izobraževanjem in prepričevanjem z agrumenti moramo v vsaki sredini docela izkoreniniti skupinskolastniška gledanja na ustvarjeni do hodek, vendar tako, da je delavfcem dejansko zajamčeno odločanje o pogojih in rezultatih svojega dela.
8.	Od naših poslovodnih organov, organov upravljanja in drugih organov zahtevamo da nas stalno obveščajo o vseh aktualnih zadevah, zvezanih z nadaljnjim razvojem IMP, še posebej pa o tem, ali je v vsakodnevnem življenju prisotna enotna poslovna politika, kje nastajajo odkloni in problemi itd.
9.	Na vseh področjih delovanja se bomo dosledno borili za izboljšanje kadrovske politike v IMP.
10.	Vsi se zavezujemo, da bomo stalno spremljali uresničevanje sprejetih stališč in sklepov te problemske konference, nastale probleme pa takoj razreševali v OO ZK.
V kolikor problem presega okvire posamezne OO ZK (TOZD), bomo OO ZK medsebojno sodelovale. V kolikor bomo komunisti v posamezni
AA 71/ cnninoll H Q flll lni‘P 1111
OSMI FEBRUAR -SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
8. februarja letos je poteklo 132 let od smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav je njegova smrt vedno bolj časovno odmaknjena, je obletnica za naš majhen narod velik praznik, saj je bil ta genij tako tesno povezan z zgodovino slovenstva.
E
!•
V svojem pesniškem snovanju je izražal ljubezen do domovine, naroda in deklet. S svojim delom se je boril, da bi prebudil tedanje Slovence iz kulturnega rovtarstva in jih dvignil na evropsko raven. Visoko je dvignil svoj materin jezik, ga razvil skoraj iz nič. Celo izobraženci, njegovi sodobniki, so trdili, da je slovenščina trd in okoren jezik kmetov. On pa je dokazal nasprotno — domača beseda je zazvenela kot najžlahtnejša kovina in njegova beseda zveni tudi še danes. Spremljala je številne Slovence po svetu, da niso pozabili, od kod izvirajo njihove korenine. Borcem med NOB je vedno znova vlivala moči za nove nadčloveške napore. Prešernova beseda bo ostala zanamcem kot izročilo preteklosti in vodilo v prihodnost.
Nl£ NI NA NJEM PODOBNEGA POETU
»Nič ni na njem podobnega poetu,
kako, da mož se vendar s petjem vkvarja, ko, kakor zdi se, len vse zanemarja — in nič se ne posreči mu na svetu,
ne išče slave, strah ga ni zle sreče udarcev, vdan, brez upa je, kaj vlije še znosne mu ljubezni poezije?«
Naj ve, kdor tega razumeti neče:
Vsi vemo, da labod je nema ptica, tih je in miren, a tedaj zapoje, ko se iz smrtnih ran mu kri je vlila.
Četudi pesništvo ni delo moje,
vendar si pojem, ker me je puščica zadela, ki za njo ni več zdravila.
s
STALIŠČA PROBLEMSKE KONFERENCE KOMUNISTOV
SOZD IMP
Izdihljaji, solze so jih redile s Parnasa moj'ga rožice prič'joče: solze 'z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske so ljubezni lile.
Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srce mi napolnile.
Želje rodile so prehrepeneče, da s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče;
želje, da zbudil bi Sloverišč’no celo, da bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo.
iiiimiiiiiimmiiiimmiiimiiimiimiiiiiiiimiimiimimimimimiiiimiiiiimmiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
OO ZK kljub nastajajočim problemom v zvezi s temi stališči in sklepi sploh ne reagira ali pa bomo menili, da reagira v napačni smeri, jo bomo na to opozorili in po potrebi z njo tudi Sodelovali pri njenih aktivnostih.
V kolikor opozorila oz. sodelovanje v smislu prejšnjega odstavka po mnenju posamezne OO ZK ne da zadovoljivih rezultatov. je le-ta dolžna obvestiti pristojno občinsko konferenco ZK.
11.	Da bomo komunisti uspešno uresničevali naše naloge pri poenotenju poslovne politike in hitrejšemu uresničevanju ciljev združevanja in družbene ekonomske funkcije SOZD IMP, moramo aktivno delovati v vseh samoupravnih, družbenopolitičnih in poslovnih organizacijskih sistemih SOZD IMP na vseh nivojih združevanja (TOZD, DO in SOZD).
12.	Oblika povezovanja sekretarjev OO ZK v DO je politična koordinacija katero vodi vsak sekretar OO ZK iz DO po eno leto.
13.	Oshovna oblika povezovanja in akcije v DO je akcijska konferenca, ki - jo pripravljajo komunisti iz OO ZK.
14.	Na nivoju SOZD se sekre-terji političnih koordinacij iz DO dogovarjajo za sinhronizirane in skupne akcije v vrstah ZK.
15.	SOZD IMP pripravlja in organizira konference (tematske in problemske) po vprašanjih in tematiki, ki so bisvtene za sleherno OO ZK v IMP.
Predloge dajemo vsi člani ZK, OO UK, politične koordinacije DO ali SOZD in posamezni občinski komiteji ali konference.
FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA 12 MESECEV 1980
V_____________________________________________________________________________________V
Reali z.	Plan	(v 103din)	Izvršitev			Indeks izvršitve			y
	1980	december	december	1980	1979	let plan 4:1	plan dec. 3:2	Izv. 80/79(4;	
rožo	1	2	3	4	5	6	7	r~	
OV	- SFRJ	532.000	46.683	54.666.879	537.061.368	433.152.644	101	117	124	
OV	- inoz. (m)	28.000	-	4.383.834	45.011.749	55.537.046	161	-	81	
KM	- SFRJ	256.000	19.370	29.330.185	299.185.158	192.374.575	117	151	156	
KM	- inoz.(m)	34.000	-	7.781.103	33.829.453	54.026.658	100	-	63	
MK	- SFRJ	312.000	26.916	25.735.359	320.923.091	249.994.720	103	96	128	
MK	- inoz. (m)	30.000	-	5.105.482	6.307.365	3.095.280	20	-	204	
PB	18.000	1.355	3.393.226	14.868.033	21.268.859	83	250	70	
SD	2.955	238	253.402	2.970.718	1.594.334	101	106	186	
PROMONT SFRJ	1.120.955	94.562	113.379.051	1.175.008.368	898.385.132	105	120	131	
PROMONT skupaj	.1.212.955	-	130.649.470	1.260.156.935	1.011.044.118	104	-	125	
MM	- SFRJ	557.000	46.000	60.120.650	632.418.107	483.614.595	114	131	131	
Mt	- inoz. (m)	45.000	-	2.311.792	26.947.650	25.356.565	60	-	106	
IB	- SFRJ	49.000	4.800	3.413.372	52.820.470	42.656.516	108	71	124	
IB	- inoz.	5.000	-	-	-		-	-	-	
RI.TCT	180.000	14.800	20.714.782	194.746.957	157.852.612	108	140	123	
EKO	- SFRJ	205.000	17.000	25.998.798	269.964.334	164.715.487	132	154	164	
EKO	- inoz. (o>	5.000	- •	- ,	-		-	-	-	
PHZ	- SFRJ	991.000	82.600	110.247.602	1.149.949.868	848.839,210	116	-.33	135	j	
PMZ	- skupaj	1.046.000	- .	112.559.394	1.176.897.518	874.195.775	113	-	135	!	
EM	- SFRJ	<485.000	42.475	23.933.948	558.584.320	429.530.603	115	56	130	i	
- ■onfc.bznzJ3l.izw.	450.000	39.188	23.550.392	535.028.955	398.090.298	119	60	134	!	
- nonfc.z blag.izv.	470.000	41.071	23.646.963	544.844.133	419.075.246	116	55	130	j	
- projekt	15.000	1.404	286.985	13.740.187	10.454.357	92	20	131	!	
- skupaj brez.bi.izv.	465.800	40.592	23.837.377	548.769.142	408.544.655	118	59	134	1	
- inoz. (a )	70.000	-	6.298.083	47.374.816	52.150.866	68	-	91	
DVG	185.000	16.642	23.480.557	163.467.228	134.495.126	88	141	122 1	
TEH	440.000	38.770	67.513.761	437.025.349	337.983.730	99	174	129	1	
- jaki tok	250.000	22.276	47.832.891	249.845.887	189.243.301	100	215	132	
- Šibki tok	190.000	16.494	19.680.870	187.179.462	148.740.429	99	119	126	
ISO	128.500	11.674	10.469.792	129.216.219	96.698.867	101	90	134	
CK	19.400	1.657	1.151.173	18.752.220	16.147.501	97	69	116	
EMOND - SFRJ	1.257.900	111.218	126.549.231	1.307.045.336	1.014.852.827	104	114	129	
EMONO - skupaj	1.327.900		132.847.314	1.354.420.152	1.067.003.693	102		127	1
Reallz. rosD	Plan	(v 103din)	Izvršitev		Indeks izvršitve				
	1980	december	december	1980	1939	let.pl. • 4:1	plan dec. 3:2	izv. I 60/79(4:51	
	I	2	3	4	5	S	7	8	
KP	307.000	30.300	31.905.682	296.066.358	231.806.866	96	105	128	
TIO	246.000	22.000	23.017.033	242.396.678	184.186.110	99	105	132	
PAN	471.000	40.000	32.281.550	459.606.516	313.941.102	98	81	146	
KLIMAT	1.024.000	92.300	87.204.265	998.069.552	729.934.078	'97	94	137	
TRATA	490.000	29.400	41.886.514	495.528.040	468.533.279	101	142	107	
ITAK	120.867	7.257	8.689.838	133.369.644	104.881.352	110	120	127	
SKIP	378.364	32.174	24.758.798	382.944.125	311.828.325	101	77	123	
IKjO	989.231	68.831	75.335.150	1.011.841.809	885.242.956	102	109	114	
LSNL	338.000	29.175	26.090.619	342.044.685	260.068.493	101	89	132	
HVA	165.805	9.000	9.857.835	143.229.676	92.688.987	86	110	155	
LBK	64.550	5.330	5.480.257	66.211.127	48.757.924	103	103	136	
LIVAR	568.355	43.505	41.428.711	551.485.488	401.515.404	98	95	137	
IP	368.234	33.300	33.317.338	376.287.348	295.470.858	102	100	127	
MP	- SFRJ	197.950	18.396	15.582.744	213.965.005	175.898.995	108	85	122	
MP	- inoz. (m,1	10.000	-	-	-	-	-		-	
KLIMA - SFRJ	566.184	51.696	48.900.082	590.252.353	471.369.853	104	95	125	
KLIMA - skupaj	576.184		48.900.082	590.252.353	471.369.853	102		125	
INŽ	- SFRJ	65.422	8.804	194.570	63.057.846	49.613.597	96	2	127	
INŽ	- inoz.	-	-	24.505.157	32.562.264	16.233.045	- -		201	
PB	63.573	6.031	6.730.769	54.309.856	60.518.949	85	112	90	
ZAST	166.000	14.527	17.082.165	172.225.617	132.653.692	104	118	130	
IC	11.253	956	1.224.853	11.016.577	7.202.603	98	128	153	
IZIP - SFRJ	306.248	30.318	25.232.357	300.609.896	249.988.841	98	83	120	
IZIP - skupaj	306.248	-	49.737.514	333.172.160	266.221.886	109	-	125	
PD	7.572		-	5.050	7.431.202	6.402.310	98	"	116	
IMP	- SFRJ	6.831.445	575.030	628.271.399	7.091.693.872	5.506.530.611	104	109	129	
IMP	- skupaj	7.058.449		678.656.850	7.283.727.169	5.712.930.073	103		128	
-N,
TOZD Ogrevanje vodovod Delovna skupnost DO Promont
V skladu z 58. členom Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev, je Komisija za stanovanjske zadeve TOZD O V in delovne skupnosti na svoji seji dne 14.1. 1981 sprejela sklep o razpisu
NATEČAJA
za zbiranje prošenj za stanovanjska posojila.
Delavci morajo v svojih prošnjah navesti okoliščine, ki so v skladu z merili pravilnika ter jih ustrezno dokumentirati.
Predlogu morajo priložiti naslednjo dokumentacijo: 1. Za nakup stanovanja:
—	rezervacija ali kupoprodajna pogodba
—	dokazila o lastnih sredstvih
1L Za gradnjo hiše ali rekonstrukcijo:
—	gradbeno dovoljenje
—	dokazilo o lastnih sredstvih
Višina sredstev, namenjenih za posojila, bo določena v skladu s sklepom delavskega sveta TOZD OV in delovne skupnosti, ki ga bosta sprejela ob zaključnem računu.
Rok za prijavo je: od 15. 2. do 15. 3. 1981
Prošnje z ustrezno dokumentacijo pošljite ali osebno izročite v splošno kadrovski službi IMP-DO PROMONT, Pot k sejmišču 30, Črnuče, tov. Majdi Slapar.
Komisija za stanovanjske zadeve TOZD OV in delovne skupnosti
TOZD KLIMA MONTAŽA Vojkova 58, Ljubljana
Predlogu morajo priložiti naslednjo dokumentacijo: L Za nakup stanovanj:
—	rezervacija ali kupoprodajna pogodba
—	dokazila o lastnih sredstvih
II. Za gradnjo hiše ali rekonstrukcije:
—	gradbeno dovoljenje
—	dokazilo o lastnih sredstvih
Rok prijave: od 15. 2. do 15. J. 1981
>
Ob
tre
Iški
upi
pr
vel
gr
zij
da
os
ki
I
‘lot F V; j jai ,za : dc I vi 1 d( ! ni
V skladu z 58. členom Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb, je komisija za delovna razmerja TOZD Klima montaža na svoji seji dne 3. 2. 1981 sprejela sklep o razpisu
NATEČAJA
za zbiranje prošenj za stanovanjska posojila.
Delavci morajo v svojih prošnjah navesti okoliščine, ki so v skladu z merili Pravilnika ter jih ustrezno dokumentirati.
Višina sredstev, namenjenih za posojila, bo določena v skladu s sklepom delavskega sveta TOZD Klima montaža, ki ga bo sprejel ob zaključnem računu.
Prošnje z ustrezno dokumentacijo pošljite ali osebno izročite v splošno kadrovski službi TOZD Klima montaža, Vojkova 58, Ljubljana.
Komisija za delovna razmerja TOZD Klima montaža
TOZD DVIGALO
BOGATEJŠI ZA NOVO ORODJE -HIDRAVLIČNO STISKALNICO
V temeljni organizaciji združenega dela Dvigalo so v zadnjih januarskih dneh letošnjega leta postali bogatejši za novo hidravlično horizontalno stiskalnico z zmogljivostjo 32 megapondov, ki so jo izdelali v oddelku vzdrževanja. Uporabljali jo bodo za natiskovanje vztrajni-kov na pogonske stroje (reduktorje, sklopke-motorni in redukcijski del, polževa kolesa na pogonske gredi s pogonskimi zobniki itd.).
Ker so doslej opravljali dela, ki jih ho sedaj opravila stiskalnica, s težkim kladivom (»macolo«), kar je bilo počasno in nesodobno, so se odločili uresničiti idejo, da bi za neko ustrezno stiskalnico kupili (zunaj IM P) valj z batom, s črpalko in z motorjem, ostalo pa naredili sami.
Zaradi zahtevnosti del pri izdelavi stiskalnice, so postavili za pogoj, naj bi bila zmogljivost stiskalnice 30 megapondov. Pri OZD Jelšingrad Banjaluka so kupili valj z batom, ki je omogočil zmogljivost 32 megapondov. Za to ohišje so v tozdu potem
skonstruirali ustrezno nosilno ohišje, ki naj hi poleg navedene sile vsebovalo še ustrezne gaba-ritne mere.
Načrtovalec stiskalnice je bil projektant iz TOZD Dvigalo Viktor Grohar. Pri njeni izdelavi pa je največ truda vložil mojster vzdrževanja Gabrijel Markelj. Začeli so jo delati v lanskem septembru in jo delali v času, ko ni bilo pri vzdrževanju strojev nujnega dela. Zaključili pa so jo koncem letošnjega januarja.
Z. izdelavo stiskalnice so nemalo doprinesli k stabilizaciji, kajti cena podobnih stiskalnic je
na tržišču že prek 20.1100 dinarjev za tono, to se pravi, da bi za 32-tonsko, kakršno so izdelali sami po svojem okusu, odšteli prek 700.000 dinarjev. Tako pa so napravili za polovično tržno ceno. Nadaljnji delež k stabilizaciji pa je tudi v tem, da bodo pri delu s stiskalnico povečali storilnost celo do petkrat, saj bo namesto dosedanjega napornega nabijanja s kladivom en delavec ravnal s tipkali.
Za prihodnje načrtujejo izdelavo vertikalne stiskalnice 'z zmogljivostjo do 100 ton, ki bo namenjena za izstiskovanje od-. prti n na vratih kabin. Z izdelavo te stiskalnice nameravajo začeti v letošnjem februarju in jo zaključiti do konca letošnjega leta. Delali jo bodo občasno, ko ne bo drugih nujnih del pri vzdrževanju strojev.	M. PRIMC
IMP GLASNIK izdaja Delavski svet SOZD IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.550 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP GLASNIK oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Hidravlična preša in delavca, ki imata največ zaslug pri njeni izdelavi.
STRAN 3
i V Varaždinu bo v letošnjem februarju nared toplarna Energana. Objekt bo namenjen proizvodnji in distribuciji pare za tehnološke po-bcbe in ogrevanje sosednjih organizacij združenega dela. V evropskem merilu bo to prva kotlarna, ki bo za glavno pogonsko gorivo “Porabljala lesne odpadke (žagovino in kosovne lesne odpadke) in Prva toplarna v Evropi s kombinirano kurjavo (mazut, plin, zagovina, seliti kosi drv). Objekt ima 2 parna kotla z zmogljivostjo 20 ton pre-8rete pare na uro s pritiskom 16 barov in temperaturo 260 stopinj Celzija. Pri montaži kotlov so monterji iz PMI Maribor vgradili vso pripadajočo opremo za kemično in termično pripravo vode in tudi za oskrbo z gorivi. Doslej so prvič montirali kotle s takimi zmogljivostmi,
ki SO bili noliunn ftplih.
i so bili nabavljeni po delih.
1 Za gradnjo kotlarne so se od-' 'očile štiri delovne organizaci je v | Varaždinu (DO Mundus Flori-ijan Bobič, Centar 8. maj, Dervo-| 2ate*,, DO Strojotex) zato, ker je : dosedanja kotlovnica, ki je v ok-I Vlru DO Mundus Florijan Bobič j dotrajala in tudi zaradi premajh-n,h zmogljivosti.
inženir Maksimiljan Žel in vodilni monter Janez Šajt (oba iz TO/D Montaže Maribor). Z njima in z monterji sem se pogovarjala o delu in problemih na gradbišču Energane. Povedali so mi. da je morala TOZD Montaža Maribor zaradi kasnitev gradbenih del trikrat prekiniti delo. Na
Del naprav »Energane«
Gradnja bo stala približno I 10 'IJonov dinarjev. Od tega bo Jala strojna oprema 68 milijonov dinarjev. Finančna sred-nva Za novo kotlarno so združile omenjene štiri delovne organiza-
■	Me (skupaj s krediti bank). Izva-I ec gradbenih del za jekleno
Hstrukcijo hale jeStrojotex,za s ala gradbena dela pa Hidroing • araždin. Strojno montažo 'zvaja TOZD Montaža Maribor P° Pogodbi z DO Emo Celje, ki |e tudi nabavila večino strojne Preme (ta je v glavnem uvože-
■	V' Strojne in gradbene pro-
za gradnjo objekta je na-Pravil TOZD Inženirski biro anbor Vrednost del, ki jih bo Pravil TOZD Montaža Mari-din ’ z.naša približno 14 milijonov mJr)ev- Elektroinstalacije za nar D1ZVaia TOZD Elektrokovi-.. ui- Vrednost teh del pa je k0h 2 milijona dinarjev.
*S?,*arno Energana so začeli bik-,*1 oktobra leta 1979 in naj na po prvih predvidevanjih K ajena v lanskem marcu. Ker cel*0 * gradbena 'dela zavlekla,. je letn-tna 'nvest'cija skoraj v eno-z»r '■ Zamu<B in bo tako objekt
sajen v letošnjem februarju, gradbišču je vodja montaže
gradbišču je bilo iz te temeljne organizacije združenega dela povprečno 12 monterjev. Sedaj, ko so z deli pri koncu, jih je na objektu le še 5.
Vodja montaže Maksimiljan Žel, ki jevIMPod leta 1977, je na gradbišču občasno. Glede na potrebe prihaja na gradbišče enkrat do dvakrat tedensko. Pravi, da mu je bil glede na kasnitve gradbincev glavni problem uskladitev del. Sicer pa dela TOZD Montaža Maribor ne zaostajajo za spremenjenimi roki. Večje težave v zvezi z gradbiščem so bile v začetku gradnje, ko še niso bili urejeni delovni pogoji in, ko so morali v slabem vremenu delati na prostem.
Janez Sajt, ki je po poklicu monter in opravlja delo vodilnega monterja v TOZD Montaža Maribor, je pri IMPod leta 1953. Skupine ima glede na potrebe na gradbišču različno velike. Odnosi v skupini, pravi, so urejeni in tako z monterji ni večjih težav. Redno so obveščeni o vseh dogajanjih v TOZD, DO in SOZD, na sestankih itd.
Gradbišče je v primerjavi z drugimi gradbišči, kjer so doslej
Naši monterji na gradbišču »Energane« v Varaždinu
delali, dobro organizirano, kar zadeva garderob, ki so v bližini objekta. Glede prehrane si nekako takole pomagajo: Ker nimajo možnosti priti do toplih obrokov, si hrano kupujejo po svojih okusih in željah v trgovini. Tako so po ves teden ob mrzli hrani.
Delo na tem gradbišču je zahtevnejše, kot je bilo na drugih gradbiščih, kjer so doslej delali, saj je objekt prva toplarna v Evropi s Kombinirano kurjavo.
Monterji prihajajo na delo iz Maribora, torej od doma, večidel z avtobusom in s svojimi avtomobili.
Težave na gradbišču povzročajo gradbirtci, ker zaostajajo s svojimi deli in jih morajo monterji čakati. Včasih nastanejo te-
žave tudi zaradi pomanjkljivih pogodb in tako pride do nepredvidenih del, ki jih morajo monterji opraviti.
Z osebnimi dohodki pa monterji niso zadovoljni, saj za tako težavno delo, kot je delo na gradbišču v mrazu, vlagi, prepihu, niso dovolj stimulirani.
Anton Volgemut, ki je po poklicu električar in opravlja delo vodilnega monterja v TOZD EKO Ptuj, je pri IMF od leta 1958. V skupini ima po 3 do 5 monterjev (po potrebi). Pravi, da so na tem gradbišču največji problemi za monterje prehrana (mrzla), osebna higiena, zahtevno delo, delo v težkih delovnih pogojih.
Najbolj pa žulijo monterje nizki osebni dohodki, za katere menijo, da so glede na težke de-
lovne pogoje in terensko delo premalo stimulativni.
Hazudin Muslimovič, po poklicu elektrovarilec iz TOZD Montaža Maribor, stanuje ves čas, odkar je na tem gradbišču, v Varaždinu v zasebni hiši, kjer plačuje nočnino (tudi ob sobotah in nedeljah) po 90 dinarjev na noč. V sobi je skupaj z gospodarjevim sinom. Soba je neurejena, mrzla. Pred vhodom v sobo je umivalnik z mrzlo vodo in tako nima nikakršnih možnosti za kopanje in tudi ne za pranje.
Glede prehrane pa so imeli monterji v začetku izvajanja del na tem gradbišču možnost dobiti tople obroke. Ker pa je bila hrana predraga in nekvalitetna, so jo odpovedali in se sedaj prehranjujejo z mrzlo, cenejšo hrano.	M. PRIMC
ZAHVALE
Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN za darovano cvetje, izrečena sožalja in sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti
Stane Setničar
Ob smrti očeta Štefana Pečarja se zahvaljujem znancem, sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata tozd Projektivni biro za darovano cvetje, izraze sožalja in ^spremstvo« na njegovi zadnji potu Hvala vsem, ki ste ga v dolgih mesecih njegove bolezni obiskovali. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem, ki so mu bili ob vsakem času nesebično na voljo za prevoz v bolnišnico.
Metod Pečar
Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN za darovano cvetje ter sodelavcem za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Mirko koprek
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu TOZD TEN za darovano cvetje in izraze sožalja, posebna zahvala pa naj velja vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mira Žnidaršič
Ob očetovi smrti se zahvaljujem	sodelavcem,
osnovni organizaciji sindikata TOZD KLIMA MONTAŽA in TOZD OV za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se tudi pevskemu zboru IMP in tov. Slavku Žagarju za poslovilne besede.	Drago Kačar
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN ter svojim sodelavkam in sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebej pa se zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Ana Smolič
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in darovane vence vsem sodelavcem in sindikalni organizaciji TOZD Inženiring izvoz uvoz
Pavel Dornik
t°zd dvigalo
Stanovanjsko posojilo letos prvenstveno delavcem v barakah v Tomačevem
DO PANONIJA
ZAPIS S SEJE DELAVSKEGA SVETA
SSKLfft
nj,...1 P^GInika o zadovoljevala reS°eV„HniSkihp0treb’kijebil leta 'ST sprelet v aprilu
pravlia« Le,os P* 80 “c«1* Pri" bre ti! sPremen*be in dopolni-vih Prav**n**ta zaradi njego-^pomanjkljivosti, ki so selo-Sfj* de,u komisije za reše-5,!to,1OVan*kih ^ev ter za-iih nrt dbe neka‘erih novosti, ki skeSTnaSata zakon ° stanovanj-reniiHr*MS*,°d®rstvu in osnutek vor_ ske8a družbenega dogo-
rWiS,-an°VanjskeSa področja.
dodeljevali samo kredite za hiip ah gradnjo stanovanja ali
delit; .vcem niso mogli do-” "ajemniških stanovanj, ker
so imeli premalo finančnih sredstev.
Ko so bila v tozdu znana finančna sredstva za dodelitev posojil, je komisija za reševanje stanovanjske problematike razpisala natečaj za stanovanjska posojila. V tridesetdnevnem roku so morali prosilci kreditov poleg prošnje predložiti tudi dokumentacijo v zvezi z nakupom ali gradnjo stanovanja ali hiše. Po zaključnem roku za oddajo prijav je bil z vsaldm prosilcem opravljen pogovor in je potem komisija v soglasju s prosilci razdelila finančna sredstva.
V lanskem letu je imel TOZD na razpolago 700.000 dinarjev za stanovanjska posojila. Od te vsote so nekaj finančnih sredstev prosilcem kreditov po stanovanj-
skih pogodbah vezali v banki za pridobitev bančnih kreditov. Tako so lani dodelili posojila 14 prosilcem (od 25).
Letos pa je na pobudo izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana-Bežigrad organizirana akcija za odpravljanje barakarskega naselja v Tomačevem, zato bo potrebno najprej rešiti stanovanjska vprašanja delavcem, ki stanujejo v barakah na območju Tomačevega, potem pa bodo prišli na vrsto ostali prosilci skupaj s tistimi, ki so že lani prosili za kredite in so dobili premalo ali nič.
Letos imajo v tozdu za dodelitev posojil na razpolago skupaj z bančnimi krediti 1.480.000 dinarjev. Posojila bodo razpisali v letošnjem februarju. „
’ M. PRIMC
Na 37. seji delavskega sveta DO Panonija so v petek, 30. januarja razpravljali:
1.	O delu in ugotovitvah inventurnih komisij.
2.	Zaradi reorganizacije Klimata, oz. Panonije morajo delavci Panonije sprejeti določene spremembe samoupravnih aktov: statuta, sporazuma o združevanju dela delavcev v enoviti delovni organizaciji. Prav tako morajo izvoliti nove člane delavskega sveta in ostalih potrebnih komisij. Delavski svet je razpisal referendum in volitve in določil organe za izvedbo' volitev in referenduma. Referendum in volitve naj bi bile 13. marca 1981. Predhodno bodo o vsem razpravljali delavci v svojih sindikalnih skupinah in v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in pripravili konkretne pripombe in predloge.
3.	V Panoniji bodo del povišanja osebnega dohodka delavcem izpla-
čevali kot stimulativni del. Tako namenjajo osem odstotkov povišanja OD za to leto takšnemu nagrajevanju. Teh osem odstotkov bodo delavci prejeli le če bo plan presežen za več kot 2 %. Če bodo rezultati za tekoči mesec slabši, bo stimulativni del ustrezno manjši. Za 90 % realizacijo delavci ne bodo prejeli stimulativnega dela. Prej omenjeni predlog strokovnega kolegija je delavski svet osvojil.
4.	Delavski svet je prav tako na seji potrdil višino posameznih vrst prejemkov, ki štejejo med materialne stroške in prejemkov, ki se izplačujejo iz sklada skupne porabe. Tako je dnevnica za 12 ur 380 din, plačano prenočišče 460 din, kilometrina 5,50 oz. 455 din. Za prevoz na delo bi naj delavci prispevali 850,00 din. Delavci z najnižjim OD bodo prejeli regres za letni dopust v višini 2.950 din, ostali 2.600, oz. 2,250 din.
5.	Na seji so obravnavali problematično situacijo oskrbe s surovinami in združevanje sredstev z dobavitelji. SOZD IMP bi naj pri proizvajalcih surovin nastopal kot celota in tako tudi naročeval material.
6.	Posebno pozornost so na seji namenili ustanoviti delovne skupine ostarelih članov kolektiva in invalidnim delavcem. Skupina naj bi bila ustanovljena 1. marca in bi v njej delali delavci, ki so večji del dela vložili v življenju v Panonijo in ne zmorejo takšnih rezultatov kot ostali delavci.
Njihovi rezultati dela bodo lahko za 30 % manjši od norme in bodo prejeli osebnidohodek, kot če bi dosegli normo 100. Skupina bo opravljala tudi lažje delo. Teh delavcev je v Panoniji okrog 50. Tako bodo ti delavci deležni pravice iz minulega dela, saj so za naš boljši danes vložili mnogo truda in znoja in si mnogokrat pritrgali od osebnega dohodka. -
naša gradbišča
»ENERGANA« V VARAŽDINU PRED ZAKLJUČKOM DEL
FEBRUAR 1'Fel —
PRVI VARILEC V DO PROMONT S FAKTORJEM 1
Pred nekaj leti smo v TOZD OV začeli pospešeno uvajati ročno obločno varjenje. Začetek je bil težak in je zahteval mnogo naporov in prepričevanja, vendarle smo ta način varjenja osvojili in danes pri varjenju cevi večjih premerov z debelejšimi stenami šele vidimo smotrnost uvedbe tega postopka. Prva generacija ročno obločnih varilcev se je deloma zamenjala z novimi mlajšimi varilci.
Starejši varilci so napredovali, imamo v zvaru trdne strukture,
odhajali itd., zato smo morali upeljati nov kader.
Kvaliteta varjenja se je vidno dvigovala in sedaj imamo varilca, ki je dosegel najvišjo možno kvalitetno stopnjo. To je naš varilec Drago TULJ, ki je zelo vesten in veliko da na svoj ugled in ugled TOZD. To se lepo vidi v tem, da si sam brusi zvare, da ja ne bi kdo drugi vplival na kvaliteto njegovih zvarov. Zanimivo pa je zvedeti, kako določajo ta faktor za varilce.
Pri atestiranju varilcev damo zavarjen vzorec na Inštitut za metalne konstrukcije, kjer napravijo naslednje preiskave:
1.	Izgled zvara.
Vizualno pregledajo zvar in ugotavljajo vidne napake n.pr. neenakomernost korena in temena, simetričnost zvara, obrobne zajede, površinsko poroznost itd.
2.	Radiografski pregled.
Cel zvar posnamejo na rentgenski film, ki ga glede na napake v zvaru, ocenijo. Če ugotovijo, da so v zvaru razpoke ali ne-spojena mesta, so rezultati že negativni in vzorec ne preiskujejo več.
3.	Mehanske preiskave, ki zajemajo:
a)	Upogib zvarjenega spoja in sicer enkrat imamo teme v na-tezni coni, drugič pa koren v na-tezni coni. Zahtevani upogibni kot je 180° ali vsaj 120° ne da bi se v zvaru in ob zvaru pojavile vidne razpoke.
b)	Pri nateznem preizkusu epruveto vpnejo v trgalni stroj in jo postopoma obremenijo do porušitve. Nato ugotavljajo mesto preloma, ki mora praviloma nastopiti v osnovnem materialu, izjemoma lahko nastopi tudi v zvaru in ob zvaru v tako imenovani toplotno vplivanj coni, vendar mora biti izmerjena trdnost višja kot je spodnja meja trdnosti za določen osnovni material.
c)	Merjenje trdote v zvaru, toplotno vplivani coni in osnovnem materialu.
Vrednosti trdot ne smejo biti previsoke, ker bi to bil znak, da
ki so krhke in nastopi nevarnost nastanka razpok. Tudi razlika med izmerjenimi trdotami v posameznih conah ne sme biti prevelika, ker je to znak, da nimamo pravilno izbran dodatni material (elektrode, žice) ali pa varilec ni tehnološko pravilno varil.
4.	Iz vzorca izrežejo makroo-brus, ki ga mikroskopirajo, da ugotovijo simetričnost zvara, gradnjo zvara in morebitne napake na površini prereza.
Vidimo, da je vsak zvar izredno natančno in strogo preizkušen. Če so vse te preiskave pozitivne in ne pokažejo najmanjše napake v zvaru, torej ko imamo opravka s skoraj idealnim zvarom, dodelijo varilcu kot oceno faktor 1. Večinoma dobivajo varilci faktor 0.8.
Pri nas ugotavljamo, da varilci pridno prehajajo v višjo kvalitetno skupino s faktorjem 0.9. S primerjanjem rezultatov zadnjega in predzadnjega atestiranja pridemo do spoznanja, da varilci kar masovno trkajo na vrata številka 0.9.
Popolnoma točnih podatkov o vseh varilcih ne moremo posredovati, ker nekateri varilci delajo v inozemstvu, nekateri so napredovali, drugi odšli, novi prišli itd.
Zato bo primerjava zajela varilce, ki so bili atestirani v letu 1979 in 1980.
Pri atestiranju v letu 1979 so varilci v 68 primerih dosegli rezultat 0.8 v 34 pa 0.9. Torej smo imeli že pri 33,3 odstotkih atestov faktor 0.9. V letu 1980 pa so varilci dosegli pri 36 postopkih faktor 0.8 in pri 39 faktor 0.9 in v enem primeru faktor 1. Torej že 53,3 procentov atestov ima faktor 0.9 oz. 1.
Razvidno je, da kvaliteta varjenja narašča. Kljub temu prihaja na nekaterih gradbiščih do prevelikega števila popravil, zato nismo s kvaliteto varjenja še povsem zadovoljni. V nasprotju s takimi gradbišči so druga, kjer nimajo skoraj nobenih popravil.
Za primer naj navedem, da so na nekem gradbišču zavarili 152 zvarov, kjer je bilo 24 popravil. Nasprotno pa so na drugem
TOZD KLIMA MONTAŽA
Delavec skladiščnik — slikar
V letošnjem januarju sem se v TOZD Klima montaža pogovarjala z mladim Janezom Korenčanom, ki je po poklicu prodajalec kovinske stroke in opravlja delo skladiščnika, medtem ko svoj prosti čas posveča slikarstvu. Prav zaradi tega konjička, sem ga poiskala. Prišel je k IMP leta 1969 in se izučil za prodajalca ter po končani učni dobi prevzel delo skladiščnika, kar opravlja še sedaj.
S slikarstvom se ukvarja od leta 1976. Slikati, pravi, je začel zato, ker si je hotel s slikami polepšati stanovanje. Ker denarja za nakup slik ni imel, se je lotil slikanja sam. Kakšnega poseb-
Janez Korenčan
nega navdušenja za slikanje tedaj še ni gojil. To se mu je porajalo kasneje ob sodelavcu, ki se je tedaj že ukvarjal s slikarstvom. Pravi, da se mu zdi čudno, da je že v zgodnjem otroštvu risal, ko ni imel kaj početi in sicer vedno isti motiv: jezero in drevo. To je delal vedno z navadnim svinčnikom na kakršenkoli papir. Za
gradbišču zavarili 188 zvarov, ki so bili tudi radiografsko kontrolirani in so imeli le eno popravilo.
Pri seštetju vseh radiografsko kontroliranih zvarov v IMP-TOZD-OV leta 1980 dobimo, da je bilo radiografiranih 5487 zvarov, pri tem smo imeli 353 popravil, kar znese v povprečju nekaj nad 6 odstotkov popravil. Glede na prakso domačih in inozemskih specializiranih podjetij za varjenje cevi je običajni kriterij za kvalitetno varjenje vseh vrst cevi in cevovodov na termoelektrarnah sledeč:
do 5 % popravil smatrajo, da je varjenje kvalitetno in uspešno
od 5:7 % popravil se še akceptira brez vsakršnih ukrepov nadzornih organov
nad 7 % popravil aktivira nadzorne organe in začnejo se reate-stacije, odstranjevanje slabših varilcev z gradbišča itd.
Pri naši analizi smo vedno zajemali zvare na ceveh iz navadnega nizkoogljičnega jekla in jekla obstojnega pri povišanih temperaturah (5()()°C po novem 773° K).
Nekaj varilcev imamo uposob-Ijenih za varjenje aluminija in aluminijskih zlitin, za varjenje cevi iz nerjavnih jekel in za var jenje parovodov, ki obratujejo pri povišanih temperaturah. Poleg tega uspešno varimo plastične cevovode iz polietilena (alkalen — trgovska oznaka).
Za kontrolo kvalitete varjenja nam izredno pomaga lastna de-fektoskopska služba, od katere sproti dobivamo rezultate s posameznih gradbišč. V določenih primerih vodimo celo kontrolo rezultatov posameznih varilcev, tako ugotavljamo, kakšne napake delajo varilci. Pripomniti moram, da imamo v TOZD vpeljano varilsko šolo, kjer sami vzgajamo varilce.
Pri vsej kontroli se lahko osla-njamo samo na radiografsko kontrolo, kar je pri delu s tolikimi vrstami materialov premalo, saj ne moremo določiti meje, v katerih bi morali delati, da bi se izognili vsaki nevarnosti nepravilnega dela^ Naj navedem nekaj primerov npr. pri varjenju cevi premera 1000 mm in debeline stene 12 mm v delavnici, kjer varimo v zaščiteni atmosferi C02, vnašamo pri varjenju veliko energije, da se izognemo brušenju, kar pospešuje hitrost varje-
nja, vendar pa je vprašl jivo ali ne dobimo v zvaru in njegovi bližini nezaželjeno strukturo (VVidman-staeten).
Ko varimo jekla, ki morajo obdržati trdnost tudi pri višjih temperaturah, nastopi vprašanje, kje so temperaturne meje, ko lahko še varimo brez pred-gretja in povijanja zvara, po varjenju, v azbestne trakove, ne da bi nastopila nevarnost nastanka nezaželjene strukture v zvaru in toplotno vplivani coni. Tudi pri varjenju cevi navadnih kvalitet, bi bilo zanimivo vedeti, kje je najnižja temperatura pri kateri lahko še varimo s celuloznimi elektrodami brez bojazni, da bi v zvaru ali ob zvaru dobili razpoke. Vsega tega in mnogo drugega ne moremo ugotoviti samo na osnovi radiograma zvara.
Dokler si ne bomo na jasnem glede teh mej — vemo, da delamo v vseh mogočih razmerah — ne moremo z gotovostjo reči, da delamo neoporečno in res kvalitetno. Zato bi na vsak način morali napraviti korak naprej. Navedel bom nekaj razlogov zakaj. IMP se izredno razvija, postaja vse večji in številnejši. Prihajajočasi, kose bomo morali vedno bolj oslanjati na domače materiale, katerih kvaliteta bo' večkrat vprašljiva! Če bomo ugotovili oporečnost takega materiala šele takrat, ko bo deloma vgrajen ga bomo morali odstranjevati in s tem bomo sebi in družbi napravili škodo. Vse organizacije združenega dela odvajajo določen odstotek dohodka za raziskqvalni sklad, ki odteka iz organizacije. Na vidiku je, da se bo moral ta odstotek dohodka vsaj deloma vračati v razvojne inštitute organizacij združenega dela. V drugih delovnih organizacijah, kjer že imajo razvite, laboratorije, se trudijo, da dobijo iz tega sklada čim več nazaj. V tej smeri bi se morali tudi mi truditi, da bi dobili čimveč za svoje aplikativne raziskave. IMP je še na samem začetku, zato je tudi odvisen od inštitutov, ki niso nič kaj sentimentalni do naročnika. Zahteve po kontroli so vedno večje, še posebno pri novih materialih, ki imajo poudarjeno določeno lastnost in moramo izredno paziti, da z varjenjem ne uničimo to lastnost in da ne dobimo zvarni spoj, ki naj bi imel iste lastnosti, kot bi varili navadna jekla. Iz
prvo sliko ni imel prej nobenih določenih idej, ampak si je kupil platno, barvice, čopič in začel brez predhodne skice slikati na platno. Tako je nastal motiv tihožitja.
Vse njegove slike so motivi iz narave. Do danes je narisal okoli 50 slik, od katerih jih je največ na platnu, nekaj pa tudi na lesu. Slika po občutku brez tehnike. Motive izbira v naravi. Kjerkoli mu je v naravi nekaj zelo všeč, poizkuša to prenesti na platno ali pa na les.
Slikarstvo mu pomeni zadovoljstvo. Čas zanj najde ob popoldnevih, kadar je sam doma kajti, če so zraven otroci, ki so majhni, mu slikanje ne bi uspelo.
Doslej je svoje slike razstavljal na nekaterih skupinskih razstavah in sicer v Slovenjgradcu na prvem kulturnem srečanju gradbincev, na Dobrovi pri Ljubljani, na Občinah pri Trstu in ob otvoritvi delovne organizacije Pro-mont. Nekaj slik je tudi prodal.
Za prihodnje nima posebnih idej na slikarskem področju, saj meni, da je to drag »konjiček«, ker je drag material. Pri današnjem življenjskem standardu in z enim osebnim dohodkom v štiričlanski družini najbrže ne bo mogel kaj prida gojiti svojega »konjička«.
M. PRIMC
DO IZIP
TOZD INŽENIRING-IZVOZ-UVOZ
V skladu s Pravilnikom o zadovoljevanju stanovanjskih potreb komisija za stanovanjska vprašanja TOZD Inženi-ring-izvoz-uvoz objavlja naslednji
RAZPIS
o potrebah delavcev TOZD po dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo, adaptacijo ter nakup stanovanja.
Vloge morajo vsebovati naslednje podatke:
1. ime in priimek ter rojstne podatke stalno bivališče
stanovanjske razmere delavca in njegove družine socialne in zdravstvene razmere premoženjsko stanje delavca
pomembnost delavčevega poklica — povprečni delovni prispevek /7. delovna doba
8. namen kredita (novogradnja, adaptacija, nakup stanovanja).
2.
3.
4.
5.
6.
Komisija bo obravnavala samo prošnje, ki bodo imele priloženo vso potrebno dokumentacijo.
Vse zainteresirane prosimo, da do 15. 3. 1981 oddajo pismene vloge v tajništvo TOZD Inženiring-izvoz-uvoz, Titova 37 Ljubljana.
vsega tega lahke izluščimo, da je IMP dovolj velik, da bi začel razmišljati o ustanovitvi svojega razvojnega centra, kot ga imajo tudi druge večje delovne organizacije v Sloveniji.
Pred kratkim sem moral izpolnjevati anketo za Gospodarsko zbornico Slovenije o preizkuše-vališčih v SR Sloveniji. Ugotovil sem, da razen defektoskopske službe IMP nima nobenega laboratorija za kontrolo kovin. Menim, da naj bi si za začetek delovanja v tej smeri uredili majhen metalografski laboratorij, ki bi nam skupaj z defekto-
skopijo razjasnil marsikž problem. Za to delo ne bi potrebno angažirati nobefr zunanjega strokovnjaka. V I je veliko TOZD, ki varijo, n< teri so na poti, da bi organizf lastno defektoskopske slui 1 Gotovo je v interesu celotn ^ IMP, da že obstoječo defel skopsko službo nekoliko ol Za pimo in le ta naj bi pokrivala seti trebe celotne SOZD. Zavedal vn moramo, da bomo morali vet liči bolj uveljavljati lastno znanje del lastne razvojne in raziskovs val zmožnosti!
KRIŽNIČ Ivan, dipl.i
go
de
OBRAZ IZ KOLEKTIVA
STEV0 POPOVIČ
Enainpetdesetletni Stevo, ki zadnjih 7 let opravlja delo je-drarja v TOZD Livarna barvnih kovin, se je rodil v Obrovnici blizu Bjelovara, kjer je končal 4 razrede osnovne šole.
S sedemnajstimi leti je šel v tečaj trgovske stroke, ki ga je uspešno opravil in delal potem 3 leta v trgovini kot namestnik poslovodje v Poljoprivredni kotorski zadrugi Bjelovar, od koder je odšel k vojakom. Bil je 11 mesecev v podoficirski šoli v Gospiču v Liki, potem pa je bil razporejen za šefa vojaške pekarne v Bataj-nico, kjer je ostal 2 leti. Po končani vojaščini se je vrnil v rojstni kraj, kjer je eno leto delal na domači kmetiji. Ko je uvidel, da mu kmečko delo ne nudi življenjskih pogojev, se je odločil, da odide za kruhom v Ljubljano, si takoj poiskal delo v livarni Unitas, kjer je opravljal delo topilca. Po treh letih (leta 1957) se je zaposlil v Litostroju. Nekaj časa je bil topilec, potem pa prevzel delo livarja. Leta 1964 se je zaposlil kot livar v Livarni barvnih kovin. Sedaj opravlja delo jedrarja, saj se je zaradi poškodbe očesa moral pred sedmimi leti prekvalificirati v ta poklic. Tako kot je v življenju vsako delo rsd opravljal, tudi delo jedrarja opravlja z veseljem. Pravi, da najbolj uživa tedaj, kadar je delo najbolj komplicirano. V kolektivu se dobro počuti, saj se z vsemi sodelavci razume in meni, da ga sodelavci cenijo in spoštujejo kot dobrega sodelavca ter najbrže tudi zato, ker je eden od starejših delavcev po letih, po delovnem stažu in po zvestobi IMP. Pri delu se tako, kot drugi delavci v IMP, srečuje s pomanjkanjem materialov. Drugih problemov pa pravi, da nima. Nikoli ne razmišlja o tem, da bi odšel drugam in upa, da mu kaj Jakega tudi v prihodnje ne bo
prišlo na misel. Glede oseb dohodkov se ne pritožuje,' kaže na to, da je zadovolji tem, kar ima.
Na družbenopolitičnem I dročju je prisoten v službi doma v svoji krajevni skupni Meni, da ima celo preveč funt Tako je podpredsednik del ||
I
Stevo Popovič
skega sveta DO Livar, podpf sednik konference OO sindik v DO Livar, član IO sindikat TOZD Livarna barvnih ko’’ delegat delavskega sveta S0^ IMP, član komisije za družb* standard v TOZD in DO. V it krajevni skupnosti je delegat SIS itd.
Kljub vsem naštetim funt1 jam pa najde v prostem času •' nutke za šport, saj je aktivni i* balinarskega kluba Litostroj^ sveča se kegljanju in zahaj* hribe. Že nekaj časa ga mika: bi si šel kupit tekaške smuči il si jih bo nabavil, se bo še boljf svetil rekreaciji. V zimskem rad prebira časopise.
Načrtov za prihodnje pa ni1* saj meni, da je dosegel vse ti" kar je želel.
M. PRI'
_y
V DO LIVAR NOV TOZD VIP0
V	delu delovne organizacije Livar Ivančna gorica je bil 23. decembra lani referendum, na katerem so se delavci odločili za organiziranje nove temeljne organizacije združenega dela Vzdrževanje in proizvodnja orodij. Glavni namen za ustanovitev nove TOZD je v nadaljnjem razvoju DO Livar in njenih tozdov ter v krepitvi samoupravnega položaja delavcev. Za ustanovitev TOZD, ki so v sestavu DO Livar so bili dani z zakonom določeni pogoji.
V	TOZD VIPO so se združili delavci, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja in so bili v TOZD Hladnovodne armature in delavci in TOZD Livarna sive in n odularne litine, ki opravljajo dela modelnih mizarjev in orodjarjev.
Nova TOZD je organizacijsko sestavljena iz strojno in elektro ter avtomehaničnega vzdrževanja, modelne mizarske delavnice aralditnih delavnic in orodjarn, operativnih priprav del in skladišč.
Nova TOZD dela v sedanjih prostorih TOZD HVA in z osnovnimi sredstvi, ki jih je prevzela od TOZD HVA.
Po zaključku investi* TOZDHVA se bo TOZD Vlf preselila v nove prostore in prevzela tudi del obveznost1 investicije.
Razpolagala bo tudi s poti* nim orodjem, drobnim inve^ jem in steer s tistim, ki ga deli' uporabljajo že sedaj. Prav t' bodo njena last vsi reprontl1 riali in rezervni deli, ki jih bof trebovala pri svojem delu. ,
Delavcem mizarne in orodr ne, ki prehajajo iz TOZD LS* v novo TOZD, pripadajo osnovi minulega dela v usti* nem razmerju ustvaij6 osnovna in obratna sredsP Vrednost celotnih neto naK je po stanju 30.	9.	1*
151.931.000	dinarjev. Na slenega odpade 434.000 dinutf vrednosti naložbe. Ker iz T0>' LSNL preide v novo TOZD' delavcev, odpade " ni*
7.380.000	dinarjev po stanju • 9. 1980.
Vrednost rezervnih delo* zalogi 30.	9.	1980	z«1'
7.920.000	dinarjev, ki prav Fj pripadajo delavcem modelu«* žarne in orodjarne.
M. Pf
? 1'Febroar 1981
IMP GLASNIK
Stran 5
I
"I |1
1 lil
AVOJSKEM ODPRT
ol Zadnjo soboto letošnjega januaija je direktor DO TIO Idrija in pred-ila sednik komisije za prevzem doma na Vojskem Pavel Troha prerezal dal vrvic0 na vhodnih vratih našega Doma na Vojskem in ga tako simbo-ve' odprl. Slovesnosti so se udeležili predstavniki naših temeljnih in nJc delovnih organizacij, planincev iz Idrije in izvajalcev del, ki so sodelo-JVŽ v»« Pri obnovi doma
’*■' T°v. Troha je v priložnostnem — govoru zbranim med drugim dejal:
»Srečali smo se na Vojskem, [HHogim znan kraj, mnogim je še uk je pa spoznan ja vreden. Zato
bišče na Vojščici, nekoliko dlje bolnica Franja, molče čakajo in vabijo. Odzovimo se vabilu, poklonimo se spominu. In spoznali bomo, da bo svet potem postal še lepši, mi pa zadovoljnejši. Ko se
pa nam bo prihranjenega, če bo tvoj uspeh, moj uspeh, če se bomo znali odpovedovati in presoditi, kaj je dobro za vse" in ne le za enega.
To dobro za vse naj bo tudi ta dom, naj bo zatočišče planincem, naj bo prostor spoznanj, prostor, kjer bomo uživali v lepotah narave, nabirali novih moči in nenazadnje prostor spoznanja zgodovine in naše težke preteklosti.
Težka je bila pot spoznanj, spremljalo jo je nešteto težav, prepričevanj, a vendarle sadovi so tu, te nam ne more nihče več odvzeti. Da je temu tako, ne morem mimo zahvale kolektivu IMP kot celoti, ne morem mimo tega, da ne izrazim priznanja gradbeni ekipi Zidgrada na čelu s tov. Brelih Valentinom. IMP Kopru in IMP Elektromontaži, ki so v izredno težkih razmerah, z nesebičnim delom vztrajali, da je danes ta prva faza adaptacije dokončana v rekordnem času. Še posebna zahvala pa sodi tov. Lukaču, vodji gradbišča in tov. Pogačar Andreju, nadzornemu organu IMP.
Prepričan sem, da delim mnenje z drugimi, da s tem, kar smo storili še ni . vse končano, zato menim, da bomo z delom nadaljevali in tako še enkrat dokazali, da je pot sporazumevanja, dogovarjanja in združevanja edina alternativa za hitrejši razvoj in nenazadnje za ustvarjanje pogojev za boljši jutri.«
Z dokončanjem prve faze adaptacije doma smo pridobili 39 ležišč z vsemi ustreznimi sanitarijami in kuhinjo z zmogljivostjo 150 obrokov. Kliče pa nas še njegova zunanjost. Prepričani smo, da bomo zmogli tudi to.
uil1
ul
ic
j .f
aj1
ta.
i»'
Uf
\<f
ii^
ti-
ill*
V
0ln je odprl direktor DO TIO Pavel Troha
nehote vsiljujejo človeku Prašanja, ali smo že kdaj hodili P° teh gozdovih, sami, v tišini? nnM $e kdaj zazrli v daljavo in s 7„ ,ed°m objeli to našo prelepo 0^7 Kakšen občutek nas je na,.lal’ ko smo s pogledom ti-, ! Po hribih in gorah, iskali nte doline in soteske? Veselje, g °s> morda zmagoslavje, sm $ne m's*' so nas °bšle, ko dim V daljavi opazili tovarniške nike, velike, lepe hiše, ali ni srn” L>re.vze* brezskrben otroški oh6. 'n Pogled zadovoljnih l„ razov ljudi? To naredi našo P° zemljo žlahtno in človek si >note reče: Vse težave in skrbi tn b°Zabljene, saj je vendar vse m°je , tvoje, naše.
tei^3 n' bi*0 vedno tako. Prav v j gozdovih, prav v teh soteskah so ° .a*1’ so se odvijale drame, so ^a^ala življenja. Pred 36. leti 'od pokale puške. Zadnja do"-3 Potekala po teh goz-Do^lk, Mnog° 'ega je sedaj že pozabljenega, toda vseeno je jn a ° še dovolj pomnikov za nas p Za bodoče rodove: bolnica v a- tiskarna Slovenija, gro-
Prvi gostje v prenovljenem domu na Vojskem

bomo sprehajali skozi skrite kotičke Trnovskega gozda, ko bomo utrgali cvetko, spomnimo se še na stotine junakov, za katere vemo le to, da jih bo večno čuval Trnovski gozd.
Sedaj, po 36. letih smo tukaj s povsem drugim namenom, naša naloga je graditi in oblikovati ljudi, sebe in druge. Res je, ni treba več žrtvovati svojih življenj, toda težko je tudi spremeniti sebe in postati človek, vreden živeti v tej lepoti in nadaljevati najsvetlejšo pot. In to je borba, ki bo še trajala. In v nekem smislu tudi v tej borbi nastajajo pomniki sami od sebe. Eden izmed njih je tudi ta dom. To je-eden izmed naštetih pomnikov, dogovarjanja ter združevanja dela in sredstev. To je potrditev nas samih, da smo na pravi poti, da smo ljudje, kakršni je prav, da smo. Počasi, prav počasi se znamo veseliti dosežkov drugih, nevoščljivost do sosedov počasi izginja, počasi a vendarle postajamo pravi ljudje.
Čakajo nas še mnoge naloge in težave, mnogo odrekanj. Mnogo
Določen predlog cen
ZAPIS S SEJE SVETA POČITNIŠKE SKUPNOSTI
isnja letovanja
V letošnjem januarju je bila dvakrat sklicana seja sveta počitniške skupnosti SOZD (19. 1. in 23. 1. 1981), a sta bili žal zaradi odsotnosti delegatov obe seji nesklepčni. Na drugi seji so se delegati odločili, da bodo o vseh vprašanjih razpravljali in posredovali stališča delavskim svetom vseh organizacijskih enot, ker naj bi delavski sveti o teh vprašanjih razpravljali in odločali do 10. februarja.
Na dnevnem redu seje so bile naslednje pomembnejše zadeve: sprejem sklepa o nadaljevanju akcije združevanja sredstev za adaptacijo doma na Vojskem, obravnava in sprejem poslovnika o poslovanju doma na Vojskem, določitev cen penzionov v počitniškem domu na Vojskem, določitev predloga letošnjih cen v ostalih počitniških domovih IMP, kjer bodo naši delavci preživeli svoj dopust, ugotovitev potreb
PREDLOG CEN ZA SEZONO 1981
RAZPORED IZMEN predsezona
glavna sezona
pose zona
12. 6.-22. 6.	2. 7.—12. 7.
22. 6.— 2. 7.	12. 7.-22. 7.
22. 7.— 1. 8. 1. 8.—11. 8. 11. 8.—21. 8.
FIESA, VELI LOŠINJ, VERUDELA, RAB, KALI
glavna sezona
21. 8.—31. 8. 31. 8.—10. 9. 10. 9,—20. 9.
pred
in posezona
jsko desno je naš dom
—	za člane kolektiva
—	za ožje svojce z lastnim dohodkom
—	za otroke članov kolektiva od 2. do 10. leta
VODICE
—	za člane kolektiva
—	za ožje svojce z lastnim dohodkom
—	za otroke članov kolektiva od 2. do 10. leta
ANKARAN
—	za člane kolektiva
—	za ožje svojce z lastnim dohodkom
—	za otroke članov kolektiva od 2. do 10. leta
VELIKA PLANINA
—	za člane kolektiva (hišica)
EKONOMSKO-PLANSKA CENA
240 310 200
200 260 170 140 170 120
150 (+ turistična taksa)
180
220
140
160
200
140
FIESA, VELI LOŠINJ, VERUDELA, RAB IN
KALI
VODICE
ANKARAN
odrasli otroci
380	340
320	280
200
po dodatnih počitniških zmogljivostih.
Delegati so sklenili, da ponovno posredujejo delavskim svetom voj a stališča o nadaljevanju akcije združevanja sredstev za dokončanje prve faze adaptacije. O teh vprašanjih je bilo že veliko napisanega.
Stališča delegatov, ki so jih dobili v roke predsedniki delavskih svetov TOZD, enovitih DO in delovnih skupnosti, pa so naslednja:
— Svet počitniške skupnosti
predlaga delavskim svetom, da sprejmejo sklepe o pokrivanju razlike med plansko ekonomsko cer.o (380 dinarjev za odrasle in 340 dinarjev za otroke) in ceno, ki naj bi jo plačevali za letovanje naši delavci, oziroma njihovi ožji svojci.
— Svet počitniške skupnosti predlaga, da delavski sveti in sindikalne organizacije omogočijo letovanje zdravstveno ogroženim in socialno šibkim delavcem v predsezoni in v poseženi v okviru počitniške skupnosti SOZD.
PREDLOG ZAČASNIH CEN PENZIONOV V DOMU NA VOJSKEM
Delavci IMP bi za penzion do treh dni plačevali po 250 dinarjev na osebo, prenočišče po 100 dinarjev, skupno ležišče po 60 dinarjev, penzion z malimi obroki do tri dni 200 dinarjev, penzion nad 3 dni po 230 dinarjev (150 dinarjev hrana in 80 dinarjev prenočišče), penzion z malimi obroki 1 80 dinarjev, skupno ležišče 50 dinarjev. Ostali gostje naj bi za penzion do tri dni plačevali po 270 dinarjev, za penzion nad 3 dni 250 dinarjev, za prenočišče 120 dinarjev, medtem ko naj bi stal penzion z malimi obroki do tri dni 220 dinarjev in nad 3 dni 200 dinarjev. Planinci naj bi plačevali za skupno ležišče 40 dinarjev.
Delegati so sklenili, naj bi se delavci IMP v domu na Vojskem izkazali s potrjeno zdravstveno izkaznico.
Stroški IMP Glasnika	
v letu 1980	
V letu 1980 je izšlo 12 rednih številk v	skupni nakladi
108.500 izvodov. Materialni stroški so bili naslednji:	
1. Tiskarske storitve	359.612,30 din
2. Honorarji	23.030,65 din
3. Ekspedit	51.545,OOdin
Skupaj	434.187,95 din
4. Ostalo (fotografske storitve)	10.400,35 din
Skupaj 1—4 Cena enega izvoda je 4,10din.	444.588,30 din

Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih
nate
nezr
‘RA
fRE

Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring izvoz-uvoz (TOZD INŽ) in ostalimi združenimi TOZD
1.0. Uvod
Z današnjo objavo osnutka sprememb in dopolnitev navedenega samoupravnega sporazuma med TOZD INŽ in ostalimi se praktično začenja predhodna obravnava tega akta, pomembnega za celoten SOZD IMF, saj določa osnove družbenoekonomskega položaja TOZD INŽ, M kot TOZD skupnega pomena opravlja vse njene glavne dejavnosti.
2.0. Postopek sprejemanja
2.1.	Pobudo za spremembo in dopolnitve tega sporazuma med TOZD INŽ in ostalimi TOZD je dal kolegij generahtega direktorja SOZD IMP zaradi problemov, nastajajočih pri obračunu storitev TOZD INŽ, Id pa so bili v precejšnji meri pogojeni z nekaterimi določbami obstoječega sporazuma.
2.2.	Komisija za samoupravljanje SOZD IMP je v okviru svojih pooblastil po čl. 44 in 60 statuta ŠOTO IMP na svoji seji dne 30.1. 1981 obravnavala pripravljene teze za spremembe in dopohutve omenjenega sporazuma, ugotovila, da so primerne in jih sklenila kot osnutek posredovati TOZD v predhodno obravnavo. Le-ti bodo predhodno obravnavo organizirali skladno z določbami svojih samoupravnih aktov, opozoriti pa je potrebno, da sprejemajo delavci te spremembe in dopotaitve z osebnim izvajanjem na zborih delavcev.
Da bi obravnava potekala enotno v določenih okvirih, je komisija določila našle Arji rokovnik obravnave m sprejemanja sprememb in dopobritev sporazuma:
23. — 11.2.1981—objava osnutka v IMP — Glasniku
—	12. 2. — 28. 2. 1981 predhodna obravnava osnutka na zborih delavcev, ki jo organiarajo DS TOZD
—	1.3.—6.3.1981 zbiranje pripomb iz predhodne obravnave
—	7.3.—10.3.1981 usklajevanje prejetih pripomb v komisiji za samoupravljanje SOZD IMP
—	20.3. —31.3.1981 seja DS SOZD IMP, ti oblikuje predlog sprememb in dopolnitev navedenega sporazuma in ga posreduje TOZD v sprejem
—	20. 4. — 30. 4. 1981 sprejemanje sprememb m do polnite v po predloga DS SOZD IMP na zborih deiav-
TOZD — na račun prisotnosti na jugoslovanskem tržišču, Id jo predstavništva vsem zagotavljajo.
Pomembne so še dopolnitve načina plačevanja prispevkov združenih TOZD — planirane mesečne akontacije s trimesečnim* proračunom.
Ostale spremembe pomenijo uskladitev nalog TOZD INŽ s tistimi, ki jih dejansko opravlja, oz. jih bo moral opravljati zaradi potreb združenih TOZD in bolj natančno opredelitev postopka skupnega planiranja.
Osnutek je izdelan tako, da so vse predvidene spremembe in dopolnitve vnešene v tekst obstoječega sporazuma in zapisane z velikimi tiskanimi črkami.
oddelka so izračunani na podlagi strukture planirane# prometa.	Q(,
4.2.2. Investicijska dela doma in v tujini	lovn
— načelo ugotavljanja prihodka TOZD INŽ in ra*a|0f porajanja njegovih stroškov po angažiranosti za posftom •nežne TOZD se za to dejavnost realizira izključno pf Qt konkretnih merilih iz posebnih samoupravnih sporazuiame
mov o dohodkovnih odnosih med izvajalci del na pOsr_____
meznih projektih.	‘ ©ra'
4.0. Letni plan TOZD INŽ 1981
— 1.5.—8.5.1981 -*iranjc sklepov Aorov delavcev m podpisovanja akta.
3.0. Vsebina sprememb in dopohutev
Jedro sprememb in dopohntev se nanaša na način financiranja TOZD INŽ, ib. na plačevanje prispevkov združenih TOZD, za katere je TOZD INŽ storitve opravila. Pri tem je povsod zasledovano načelo, da naj TOZD prispevno k prihodka TOZD INŽ po pfaunani in dejanski angažiranosti njenih delavcev za posamezno TOZD, razen pri predstavništvih, za katera je bE upoštevan predlog DO EMOND, po katerem naj bi 20 % ra-lotnega prihodka predstavništev krifi vsi združen
4.1.	Ker TOZD INŽ združuje opravljanje več dejavnosti, ki imajo vsaka svoje specifike, je že dosedanji sistem planiranja prihodka in kritja stroškov izredno zapleten, saj mora od oddelka do oddelka upoštevati posebne Ujače pri ustvarjanju prihodka in razporejanja stroškov po TOZD, za katere ti oddelki opravljajo storitve.
Tedi v letošnjem planu so ti ključi upoštevani in predstavljajo operativno izvedbo sporazumsko postavljenih kriterijev.
42.1.	Zunanja trgovina (blagovni izvoz-uvoz):
— na podlagi podatkov iz srednjeročnega plana 1981—85 za leto 1981 se je ugotovilo število potrebnih delavcev v teh dveh oddelkih TOZD INŽ, Id naj zagotovijo za uresničitev zastavljenih ciljev, potreben obseg storitev. Planirani prispevki združenih TOZD za ta dva
4.2.3.	Predstavništva v SFRJ	|nev
—	20% delež planiranega prihodka tega oddelki______
prispevajo vse TOZD. Osnova za izračun planiranih pristne spevkov TOZD iz tega naslova v letu 1981 pa je blel s ustvarjeni dohodek v prvih 9. mesecih leta 1980 <v čaš* V izdelave plana celotni podatki še niso bili znani).'	. JV(
—	preostalih 80% prihodka predstavništev s)Un ustvari s prispevki TOZD, določenimi na podlagfnoMKL •nalivov, ki upoštevajo skupno prodajo TOZD v SFRjpo izven SRS, potrebne kadre in posebnosti posamezniPO( trgov. Normativi omogočajo ugotoviti obseg prišpevUNOl predstavništev k realizaciji planiranih prodajnih' ci|je«rEc TOZD, s tem pa so tudi osnova za dogovor o tem, kakeiOc pokriti »manjkajoči« promet (Id ga TOZD planira jo, ^PQ ga predstavništva ne morejo realizirati) — s povečamed^Dl zaposlenih v predstavništvih, ali pa v TOZD oz. DOza
4.2.4.	Ekonomska propaganda	rEl
—	prispevki posameznih TOZD teme^ijo na pfamllN [ rani angažiranosti tega oddelka TOZD INŽ za posa-^A mezne TOZD (po posameznih področjih dela in planiTA' ranih skupnih akcijah).
SKI
*^NE
Na osnovi 403. 404. člena ZZD in samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP, o. sol.o., Ljubljana sklepamo delavci temeljnih organizacij ,v združenega dela in enovitih delovnih organizacij — Ogrevanje vodovod Ljubljana, o.sub.o., Ljubljana, (OV),
— Klima montaža Ljubljana, o.sub.o., Ljubljana (KM),
— Montaža Koper, o.sub.o., Koper (MK), v sestavi DO IMP— PROMONT— Projektiranje in montaža, o.sub.o., Ljubljana;
— Montaža Maribor, n. sol.o., Maribor (MM), — Inženirski biroji Maribor, n.sol.., Maribor (IB),
— BLISK — montaža in obdelava kovin, n. sol.o., Murska Sobota (BL),
— Elektrokovinar Ptuj, n. sol.o., Ptuj (EKO) v sestavi DO IMP— Projektiranje — montaža — industrija, Maribor, n.sol.o., Maribor;
— Elektromontaža Ljubljana, n.sol.o., Ljubljana (EM),
— Industrija stikalne opreme — ISO, n. sol.o., Slovenske Konjice (ISO),
— Industrija dvigalnih naprav DVIGALO, n.sol.o., Ljubljana (DVG),
— Tovarna elektronaprav TEN, n.sol.o., Ljubljana (TEN)
v sestavi DO IMP— Elektro, montaža, oprema, naprave, dvigala — EMOND, n.sol.o., Ljubljana;
— TRATA — Proizvodnja regulacijskih naprav, črpalk in armatur, n. sol.o., Ljubljana (TRATA),
— Strojno kovinska industrijska proizvodnja »SKIP« Ljubljana, n.sol.o., Ljubljana (SKIP),
— Industrija termičnih aparatov in konstrukcij, n. sol.o., Ljubljana (ITAK),
— Industrija plastične in kmetijske opreme Podpeč, n.sol.o., Podpeč (IPKO) v sestavi DO IMP— Industrija kovinske opreme Ljubljana, n.sol.o., Ljubljana;
—	Livarna sive in nodulame litine, Ivančna gorica, n. sol. o., Ivančna gorica (LSNL),
—	Proizvodnja hladnovodnih armatur Ivančna gorica, n. sol.o., Ivančna gorica (H V A),
—	Livarna barvnih kovin, n.sol.o., Ljubljana (LBK)
v sestavi DO IMP — LIVAR Ivančna gorica, n. sol.o., Ivančna gorica
—	Industrijska proizvodnja, n.sub.o., Celje
(IP),
—	Montažna proizvodnja, n.sub.o., Celje (MP) v sestavi DO IMP — Industrija aerotermičnih
naprav, n.sol.o., Celje;
— Zastopstva Ljubljana, n. sol.o., Ljubljana, (ZST),
— Projektivni biro Ljubljana, n. sol.o., Ljubljana (PB),
— Alchrom — Proizvodnja mlekarske in ostale procesne opreme Ruše, n. sol.o., Ruše v sestavi DO IZIP— Inženiring, zastopanje, izobraževanje, projektiranje, n.sol.o., Ljubljana;
(v nadaljevanju: TOZD);
— IMP — KLIMAT — Industrija klimatske opreme in strojev, p.o., Ljubljana;
—	IMP — TIO — Tovarna instalacijske opreme, p.o., Idrija;
—	IMP— »tononija« Kovinska in elektro industrija, p.o., Murska Sobota
(v nadalje vanju: EDO)
temeljna organizacija združenega dela Inženiring — izvoz-uvoz, n.sol.o. Ljubljana (v nadaljevanju Inženiring), združena v DO IZIP, n.sol.o. Ljubljana vse v se stavi SOZD IMP, po opravljeni predhodni obravnavi na osnovi odločitev večine delavcev vsake od njih na zborih delavcev, naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Ta sporazum ureja medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev Inženiringa in delavcev TOZD, za katere delavci Inženiringa opravljajo ta dela.
2.	člen
Družbeno ekonomski položaj Inženiringa je določen s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD IMP v skladu z zakonom.
Urejanje medsebojnih razmerij v tem sporazumu in na podlagi tega sporazuma izhaja iz ciljev združevanja v SOZD IMP in opravljanja glavnih dejavnosti sestavljene organizacije združenega dela.
Pri urejanju razmerij opravljanja strokovno-admini-strativnih opravil med Inženiringom in TOZD po tem SS se upoštevajo določbe samoupravnih sporazumov o združitvi v delovno organizacijo.
3.	člen
Ta sporazum ureja:
—	vrsto del, ki jih opravlja Inženiring
—	planiranje del, ki jih opravlja Inženiring
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka Inženiringa
—	obračunavanje in plačevanje medsebojnih obveznosti
—	temeljne pogoje glede strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v Inženiringu
—	odgovornost Inženiringa za opravljanje dela
—	način vsklajevanja stališč o skupnih zadevah
—	način reševanja medsebojnih sporov
—	postopek za sprejem, spremembe kr dopolnitve tega sporazuma
—	prehodne in končne določbe.
2.	Obdelava naročil in sklepanje pogodb o nabavah in prodajah
3.	Realizacija pogodbenih obveznosti (prijave, kontingenti, carinjenje, reklamacije, brezplačne pošiljke itd.)
4.	Sodelovanje s Samoupravno interesno skupnostjo za ekonomske odnose s tujino, gospodarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Jugoslavije, Zveznim sekretariatom za zunanjo trgovino itd. in izdelava poročil za navedene organizacije.
5.	Obračun (kontrolniki, devizne pravice, izvozne premije, obračun izvoza in uvoza, izterjava terjatev do inozemskih kupcev, administrativno tehnična opravila glede deviz za službena potovanja v tujipo).
II. VRSTA DEL, KI JIH OPRAVLJA INŽENIRING
4.	člen
INŽENIRING OPRAVLJA V OKVIRU SVOJE REGISTRIRANE DEJAVNOSTI IN POOBLASTIL IZ SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V SOZD IMP STORITVE OSTALIM TOZD NA NASLEDNJIH DELOVNIH PODROČJIH:
— INŽENIRING — ZUNANJA TRGOVINA — STORITVE V BLAGOVNEM PROMETU SFRJ — MARKETING IN EKONOMSKA PROPAGANDA
— CONSULTING
5.	člen
Posamezne storitve po delovnih področjih iz prejšnjega člena so:
— INŽENIRING
1.	RAZISKAVA TRŽIŠČA
a)	Izdelava prikaza podatkov o raziskavi tržišča doma in v inozemstvu.
b)	Izvedba akvizidje za investicijska dela.
c)	Izvedba organizacije za skupni nastop več TOZD z različno dejavnostjo iz najmanj dveh delovnih organizacij.
d)	Izvrši nakup in pridobitev tenderja ter izdela pregled zahtevnih podatkov m razpisnih pogojev investitorjev, organizira osnovne kontakte z investitorji, njihovimi predstavniki in pooblaščenimi organizacijami in to od faze razpisa do podpisa pogodbe.
e)	Organizira skupni nastop v primeru večjih poslov, prevzetih v oblici mženiringa.
2.	IZDELAVA PONUDBE
0 Izdelava pon ud he no-tehnične dokumentacije in ponudbenih projektov.
g)	Izdelava in organizacija ponudbenih kalkulacij, upoštevaje planirano višino elementov prodajne cene oz. po dogovoru z zainteresiranimi TOZD in samih ponudb za izvajanje objektov oziroma za nastop več dejavnosti na večjih, kompleksnih gradbišč*.
3.	KOMERCIALNO-TEHNIČNI ZAGOVOR PONUDBE
h)	Izdeluje tekoča obvestila za vse potencialne kandidate za izvajanje investicijski! del o zakonskih predpis* na posameznih gradbiščih, sektorjih oziroma v tujih država h.
i)	Izdelava terminskih planov montaže oziroma izvajanja del in planov zmogljivosti na večjih gradbiščih m na inozemskih tržišč*.
4.	SKLEPANJE POGODBE
j)	Sklepanje pogodbe za izvajanje investicijske dejavnosti.
k)	Sestavlja in organizira podpis samoupravnih sporazumov za združevanje dela in sredstev posameznih TOZD oziroma izvajalcev za izvajanje instalacij in drugih del oziroma prevzetih obvez po sklenjenih pogodbah.
5.	KOORDINIRANJE IZVEDBE DEL IN IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IZ POGODBE
l)	Koordinira delo sodelujočih TOZD na gradbišču,
m)	skrbi za komercialno tehnično dokumentacijo,
n)	skrbi za izvajanje pogodbenih obveznosti,
o)	organizira gradbišče pred pričetkom del,
p)	sodeluje z uvoznim oddelkom ali tujimi podjetji
r)	rešuje z inšpekcijskimi službami vse nastale probleme pri poteku del
s)	zastopa interese IMP nasproti investitorju v sodelovanju z zastopniki sodelujočih TOZD
6.	OBRAČUN IZVEDENIH DEL
š) izdaja situacije za skupen proizvod oz. skupen prihodek kot je dogovorjeno s SS po 29. členu
t)	sodeluje pri končnem obračunu del.
— ZUNANJA TRGOVINA
L Izdelava in obdelava ponudb (prejetih in danih)
— STORITVE V BLAGOVNEM PROMETU SFRJ
1.	RAZISKAVA TRŽIŠČA
a)	Obdelava projektnih organizacij glede na vključitev proizvodnega programa IMP.
b)	Zbiranje in analiziranje prejetih informacij od projektnih organizacij, montažnih organizacij, prometnih organizacij in direktnih investitorjev ter posredovanje istih komerc. službam TOZD.
2.	IZDELAVA PONUDB
a)	Izdelava ponudb za kupce proizvodnega programa
*3Lz Z_JLJ 1 IVI Jr.
b)	Privezovanje s komercialnimi službami posameznih proizvodnih TOŽD glede skupnega nastopa.
c)	Komercialno tehnični zagovor ponudb.
3.	SKLEPANJE POGODB
a)	Sklepanje pogodb za skupni nastop SOZD IMP in za posamezne proizvodne TOZD (predstavništvo)
b)	Izdelava- in organiziranje podpisa samoupravnih sporazumov te izdelava letnih aneksov za posamezne TOZD.
c)	Sklepanje letnih pogodb za nabavo materiala za proizvodne in montažne TOZD, ki so pomembni za več TOZD.
AKTOV V ČLENU 8. IN SICER:
— ZA SREDNJEROČNO PLANSKO OBDOf — ZA LETNO PLANSKO OBDOBJE	1
— PO POTREBI ZA KRAJŠE PLANSKO ! DOBJE.	E
9a. člen	0t*n
USKLAJEVANJE PLANOV TOZD INŽENIR! a IZVOZ-UVOZ SE ZAČNE NA PODLAGI PL> b SKIH SMERNIC ZA VSAKO PLANSKO OBDOBv T NA PODLAGI SMERNIC IN PREDHOD c OCENE, KI JO PODA TOZD INŽENIR! IZVOZ-UVOZ, SO TOZD DOLŽNE DOLOC V OBSEG IN VRSTO POSLOV, KI NAJ BI JIH lZ'Inži ŠILE PREKO TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOMiri DOLOČENEM PLANSKEM OBDOBJU. IZHAlnim JOČ IZ TEH PODATKOV JE TOZD INŽENIRJU IZVOZ-UVOZ DOLŽAN SPREJETI PLAN SVCpR ANGAŽIRANOSTI DO POSAMEZNE TOZD, KlRE PODLAGA ZA IZRAČUN IN KASNEJŠI PRO^Nli ČUN NAROČENIH AKONTACIJ ZA OPRAVUOS NJE STORITEV.
9 b. člen	r
HKRATI Z VSAKOKRATNIMI PLANSK^c SMERNICAMI SO TOZD DOLŽNE NA PREDLOG, KOMISIJE ZA PLANIRANJE SPREJETI DELOV PROGRAM USKLAJEVANJA PLANA TOZD (p0 ŽENIRING IZVOZ-UVOZ.
4. SPREMLJANJE POGODBENO PREVZETIH OBVEZNOSTI MED TOZD IN NAROČNIKI (tehnično, komercialno, finančno).
10.	člen	PR
Letni program dela je izhodišče za planiranje:
—	potrebnega števila, strukture delovnih mest in k' -
lifikacijske strukture delavcev	Nl|
—	ustrezne organizacije Inženiringa	\
—	poslovnih stroškov Inženiringa	Rit
—	sredstev za OD in skupno porabo delavcev Inž^ST,
ringa	SP]
—	sredstev rezerv	Vc
—	sredstev za razširitev materialne osnove dela. ŽE
11.	člen	S”!
Inženiring ob koncu tekočega leta in skladno s sme" “t
ca mi za izdelavo letnega plana poslovanja SOZD IM?1
IN EKONOMSKA PROPA- grama dela poteka v štirih fazah
— MARKETING GANDA
a)	RAZISKAVA TRGA, OBLIKOVANJE PREDLOGOV PRODAJNE POLITIKE PROIZVODOV IN STORITEV, KI VKLJUČUJEJO POLITIKO CEN, DISTRIBUCIJE IN PRODAJNO- POSPEŠEVALNE DEJAVNOSTI V SODELOVANJU S KOMERCIALNIMI SLUŽBAMI DO IN TOZD (MARKETING)
b)	ORGANIZIRANJE PROPAGANDNE DEJAVNOSTI ZA DO IN TOZD
c)	UČINKOVITA IN PRAVOČASNA PROPAGANDNA DEJAVNOST SOZD, DO IN TOZD
d)	SPREMLJANJE NOVOSTI V EKONOMSKI PROPAGANDI DOMA IN V SVETU TER UVAJANJE NOVIH METOD V PROPAGANDNI DEJAVNOSTI
e)	ZBIRANJE PODATKOV O DEJAVNOSTIH POSAMEZNIH TOZD IN DO, KI SLUŽIJO ZA PERIODIČNO OBJAVO V VEČ LISTIH IN PODOBNIH EDICIJAH
— PRIPRAVA IN ORGANIZACIJA ZA SODELOVANJE DO NA STALNIH IN OBČASNIH SEJMIH, RAZSTAVIŠČIH IN IZLOŽBAH.
dela program dela za naslednje leto. Sestavljanje P1 1
12. člen
V prvi fazi Inženiring opredeli naloge skladno s S$ nN združitvi v SOZD in tem SS na temelju:
— potreb TOZD, ki so skupno dogovorjene lav potreb izvršitve nalog, ki so posledica spremenje" . nskih orednisov in ootreb družbennnnlitirmh ckd Kai
zakonskih predpisov in potreb družbenopolitičnih sit" nosti	, '
—	nalog, ki izhajajo iz zahtev skupnih samouprav"1 Uoi organov
—	načrtovane (predvidene) dejavnosti (storitve) J
tretje izven SOZD IMP. Letni program nalog se izdelal1 posameznih službah in oddelkih, ki so hkrati eviden* I mesta za neposredno spremljanje stroškov.	DE
13. člen	S:
V drugi fazi programiramo naloge tako, da:	^
opredelimo skupno potreben čas za izvršitev n"!"
po službah in oddelkih
— CONSULTING
—	TEHNOLOŠKE IN EKONOMSKE ŠTUDIJE IN ANALIZE
—	IZDELAVA NAČRTOV IN PROJEKTOV RAZVOJA
—	PRIPRAVA RAZPISNE DOKUMENTACIJE
6. člen
Za posamezne posle večjega obsega, ki glede na naravo in obseg del zahtevajo drugačno organizacijo dela in poslovanja med Inženiringom in TOZD kot je predvidena s tem sporazumom, se izdela poseben poslovnik.
Ne glede na vrsto in obseg storitev, ki jih Inženiring opravlja na podlagi tega sporazuma, lahko posamezna TOZD po posebnem dogovoru poveri Inženiringu izvedbo posameznih storitev v okviru njegove dejavnosti in obratno.
Inženiring opravlja svojo dejavnost za podpisnice tega sporazuma pod enakimi pogoji.
III. PLANIRANJE DEL,
KI JIH OPRAVLJA INŽENIRING
8.	člen
TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOZ SKLADNO Z ZAKONOM, SAS O ZDRUŽITVI V SOZD IMP, TER SAMOUPRAVNIMI SPORAZUMI O TEMELJIH PLANOV IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SPLOŠNIMI AKTI PLANIRA SVOJE DELO IN RAZVOJ V MEDSEBOJNI POVEZANOSTI IN ODVISNOSTI S TOZD.
MEDSEBOJNA POVEZANOST IN ODVISNOST ZAHTEVA USKLAJEVANJE PLANOV TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOZ IN ZDRUŽENIH TOZD.
9.	člen
OBSEG IN VRSTO DEL, KI NAJ JIH OPRAVI TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOZ SE DOLOČI NA PODLAGI NALOG TE TOZD IZHAJAJOČIH IZ
—	opredelimo potrebno število, strukturo delov" ' mest in kvalifikacijsko strukturo delavcev
—	opredelimo pomembnejše datume za izvršitev I*
sameznih pomembnejših nalog	I
—	sporazumno opredelimo TOZD, za katere bodo"’ Ne
loge neposredno izvršene	Of
—	opredelimo cene storitev za	tretje.	PR
14.	člen	Rt
V	tretji fazi opredelimo ceno nalog po službah ’ La
oddelkih, ki v kumulativi pomenijo celotni prihodek B SR ženiringa.	|
V	kolikor ni možno opredeliti cene posamezne nal"? IŽ
oziroma storitve iz dogovorjenega programa delov"’ Lc nalog za posamezno leto, se opredeli cena celotnega o* ŠT tega delovnih nalog za posamezno službo oziroma odd( *Ž lek. Takšen način opredelitve dogovorjene cene im"( °1 naloge in storitve, ki zadevajo skupne interese v* PR TOZD.	PC
Cene posamezne naloge ali storitve se praviloma op1* *Ž Jeli v vseh tistih primerih, ko je delo izvršeno za intei*’ posameznih TOŽD.	K(
Celotni prihodek Inženiringa je odvisen od obsegaj Nz renih nalog, cene posameznih nalog oz. služb po oddelV in nivoja dogovorjenega dohodka temeljnih organ iz"" ] za naloge, katere se izvršujejo, dosežen s svobodno i"? NE njavo dela, od obsega prodaje storitev tretjim in od Ol sega udeležbe pri skupaj ustvarjenem dohodku na podi* G( združevanja dela in sredstev.	: V|
15.	člen	, ŠK
V	četrti fazi Inženiring predvidi potrebne obratne ( Pl osnovne naložbe za nemoten in pravočasen potek izvn SK tve s programom predvidenih nalog in storitev.
16.	člen.
Osnovne naložbe za potrebe Inženiringa in plan p"! trebr.ih investicij za osnovne naložbe so porazdeljene ?
posameznih službah.
—------.....	i
Financiranje investicij v osnovne naložbe se izvaja.' sredstev planirane celotne amortizacije in akumulad' J.
sieusiev planirane ceiorne amortizacije in aKumui<|l7# p. Inženiringa, medtem, ko se razlika med dogovorje"? -p( obsegom investicij v osnovne naložbe in nepokritem " -j-( nanciranjem iz naslova amortizacije združuje namen*11
/
STRAN 7
a vnaprej dogovorjene potrebe iz sredstev za razširitev Materialne osnove združenega dela Inženiringa in posajenih TOZD, SKLADNO S TEMEUNIM SAMO-
•de*m sporazumom o združevanju
rfKEDSTEVV SozD IMP IN PREDHODNO USKLA-bNIM PLANOM INVESTICIJ. egl	17. člen
Obratne naložbe Inženiringa so nujno potrebna po-,na. sredstva za nemoteno in pravočasno izvrševanje * °8 >n storitev, ki so opredeljene z vsakoletnim progra-’ dela in skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi.
W Obratne naložbe Inženiringa se oblikujejo za naslednje ^mene in višino:
zaloge pisarniškega materiala v višini enomesečne °fabe pisarniškega materiala
zaloge nedokončane proizvodnje pomenijo 15-evno vezavo celotnega prihodka Inženiringa j ~~ denarna sredstva pomenijo 15-dnevno vezavo ce-blei l8 Pr'bodka Inženiringa, povečanega za sorazmeren 's*upne porabe (omejeni del in programirani del). ■,.Y KOLIKOR SE TOZD INŽENIRING IZVOZ-NA PODROČJU DEJAVNOSTI INŽEN1-PRIPRAVUA NA PREVZEM OZIROMA k1d£.ENITEV POSLA ZA IZREDNO VELIK OBJEKT *ji£2NUDBA, POGAJANJA, VSE DO SKLENITVE T£**ODBE), PA JE OČITNO DA ZA PRIPRAVO ;!!»rc£MALEN OBSEG OBRATNIH SREDSTEV IZ ?t^A ČLENA NE ZADOŠČA. S PREDVIDENIMI ‘‘^euujočimi Tozd v tem poslu sklene
e»z^.RAZUM O ZAGOTAVLJANJU OZIROMA .O^RUŽEVANJU SREDSTEV, KI SO POTREBNA F^VSO PRIPRAVO DO SKLENITVE POGODBE. V ni- m v SPORAZUMU SE ZLASTI OPREDELI OBSEG IN NAČIN SODELOVANJA TOZD V PRIPRAVAH ni-r?,SKLENITEV POSLA, OBSEG IN NAČIN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV, NJIHOVA PORABA, gAKOR TUDI NJIHOVA USODA, ČE SE POSEL OKLENE (VRAČUNANJE V STROŠKE) ALI ČE SE SKLENE (SKUPEN RIZIKO).
'Ot	IV. OSNOVE IN MERILA ZA
PRIDOBIVANJE dohodka inženiringa ’ ( p,	18. člen
Ekonomski položaj Inženiringa in družbenoekonomski nosi s TOZD se vzpostavljajo:
R1 j*) na področju pridobivanja dohodka
'Lbj^na področju razporejanja dohodka v Inženiringu in
)D c) na področju doseženega dohodka v TOZD.
"Lj y mejah in v skladu s tem SS materialne pogoje dela in nir,-• ring zagotavljajo TOZD. Povečanje sredstev Inže-rAj !r,nga temelji na povečanju obsega dela skladno z let-RffirK*1 .?mernicami za izdelavo plana SOZD IMP in na .//izboljšanju obstoječih pogojev dela delavcev Inženiringa. v!dc!SPeveK POSAMEZNE TOZD JE SORAZME-
niSrn, OBSEGU izvršenega dela tozd inže-
/rloev,ING IZVOZ-UVOZ ZANJO NA PODLAGI bN0V IN MERIL IZ TEGA SPORAZUMA.
nr,	20. člen
K$Hri^LAVCI INŽENIRINGA PRIDOBIVAJO DO-,-nuDEK TOZD IZ CELOTNEGA PRIHODKA, KI 3VGAtA USTVARI
) (PrT, S PRODAJO SVOJIH STORITEV NA TRGU uu POGOJI IZ TEGA SPORAZUMA PdT, Z UDELEŽBO PRI SKUPAJ USTVARJENEM kihODKU IN DOHODKU S TOZD , U "S SVOBODNO MENJAVO DELA
m.77 Na PODLAGI DRUGIH OSNOV DOLOČE-N'H Z ZAKONOM.
Ris, INA DOHODKA, KI GA DELAVCI INŽENI-7č»Vr,A PRIDOBIVAJO PO PREJŠNJEM OD-2iAVKU JE PREDVSEM ODVISNA OD PRI-Vr?,VKA k USPEHU PRI POSLOVANJU IN ZADO-
ŽCxUEVANJU potreb in interesov zdru-
•	5-tNIH TODZ OD VRSTE, OBSEGA IN KAKOVO-,hU^J1HOVEGA DELA TER DOSEŽENEGA DO-
tef nUDKA TOZD IZ SKUPNIH POSLOV. it
pl D ,	21. člen
žen - ce*otnega prihodka lahko pridobivajo delavci In-'nnga $ prodajo svojih storitev na trgu, vendar le, če: /f,: ~ razpolagajo s prostimi kapacitetami ob izpolnjeva-” ^seh zahtev in plana storitev za TOZD
jaJT vključujejo v Inženiring in druge posle OZD z de-mistmj, ki je ne pokriva SOZD IMP, ri kada vUjučujejo v Inženiring in druge posle druge OZD,
*	POZD ne more sodelovati
vf d°govo VSC^ Primerih, ko se zainteresirane TOZD tako
j) ’ A) SvOBODNA MENJAVA DELA
"jDElEAL, CElotnEGA PRIHODKA PRIDOBIVAJO NjAvn;CI INŽENIRINGA S SVOBODNO ME-pOSl rs,DELA NA PODROČJU OPRAVLJANJA ZT IflDRoM: V BLAGOVNEM PROMETU, NA PO-' INECa n OPRAVLJANJA POSLOV BLAGOV-|Na plPROMETA DOMA (PREDSTAVNIŠTVA) IN PRnoTDr°ČJU MARKETINGA Z EKONOMSKO
uPAGANDO
P1
Dp,	23. člen
J^NEPa CEi-OTNEGA PRIHODKA PRIDOBLJE-OPRa S SVOBODNO MENJAVO DELA ZA PRniuVLJENE STORITVE V ZT BLAGOVNEM RlAi kETU VKLJUČUJE POTREBNE MATE-h 1 lAvint? STROŠKE IN AMORTIZACIJO, OD DE-ir SRpršc V PO PLANU (Z VSEMI PRISPEVKI) TER PRtcIVa SKLADA SKUPNE PORABE.
\ot IZ prvZ^^EK TOZD K CELOTNEMU PRIHODKU LqpcxEJŠNJEGA ODSTAVKA SE UGOTAVLJA J STP\7a° ZA IZVOZ IN UVOZ — SORAZMERNO M I7vXLLU DELAVCEV TOZD INŽENIRING Zi DEl aZ/UVOZ- KI NA OBEH VRSTAH POSLOV J PRp^° IN NJIHOVI Z LETNIM PROGRAMOM POTpyiDENI ANGAŽIRANOSTI (NA PODLAGI „if IZvrVv6 IN NORMATIVOV TOZD INŽENIRING VJ ČENn t VOZ) ZA POSAMEZNO TOZD IN SE LO-
KONw dt D1 porazdeuuje na tozd, ki v
/Vf NASTrWTNEM PLANSKO POSLOVNEM LETU jj)	1 UPAJO KAT I7Vr>7MIk-T Alt! IVfVZN
?AJO KOT IZVOZNIKI ALI UVOZNIKI.
!&• npt _	24. člen
NEga CELOTNEGA PRIHODKA PRIDOBLJE-ot OPRa\„S SVOBODNO MENJAVO DELA ZA GOVmcTJENE STORITVE v domačem bla-Vki i,,TsM PROMETU (PREDSTAVNIŠTVA), ŠKE fs, JE POTREBNE MATERIALNE STRO-5 'i Planit AMORTIZACIJO, od DELAVCEV PO b' SKLarx k VSEMI PRISPEVKI) TER SREDSTVA Pr^A skupne PORABE.
IZ PRc.fVEK TOZD K CELOTNEMU PRIHODKU
,	_”in£NJEGA ODSTAVKA SE UGOTAVLJA:
IMP % Iz PRISPEVKA VSEH TOZD V SOZD
i NIH ncT° SORAZMERNO ŠTEVILU ANGAŽIRALI njih0“bLAVCEV (V PREDSTAVNIŠTVIH) glede na ;jf PODI .Ji Pr°gramom predvideno angažiranost (NA } ToZn im! POTREB TOZD IN NORMATIVOV si TOZD NZENIRING IZVOZ-UVOZ) ZA POTREBE
24.	a člen
DEL CELOTNEGA PRIHODKA IZ. OPRAVLJANJA MARKETING STORITEV SE PRIDOBIVA NA ENAK NAČIN IN PO ENAKIH MERILIH KOT ZA OPRAVLJANJE STORITEV V DOMAČEM BLAGOVNEM PROMETU (čl. 24), KAR VEUA TUDI ZA UGOTAVLJANJE PRISPEVKA TOZD K TEMU PRIHODKU.	,	'
DEL CELOTNEGA PRIHODKA IZ OPRAVLJANJA STORITEV EKONOMSKE PROPAGANDE SE PRIDOBIVA NA ENAK NAČIN IN PO ENAKIH MERILIH KOT VEUAJO ZA OPRAVUANJE MARKETING DEJAVNOSTI, PRISPEVEK TOZD K TEMU PRIHODKU PA SE UGOTAVUA PO ANGAŽIRANOSTI DELAVCEV ZA POSAMEZNE TOZD NA PODLAGI DEJANSKO NASTALIH STROŠKOV.
24.	b člen
SREDSTVA ZA RAZŠIRITEV IN IZBOLJŠANJE MATERIALNE OSNOVE DELA, ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DEL IN IZBOLJŠANJA KVALITETE DEL SE ZAGOTAVLJAJO S POSEBNIMI SAMOUPRAVNIMI SPORAZUMI NA PODLAGI SREDNJEROČNIH IN LETNIH PLANSKIH USMERITEV.
B. UDELEŽBA V SKUPNEM PRIHODKU
25.	člen
DEL CELOTNEGA'PRIHODKA, KI IZVIRA IZ OPRAVLJANJA INŽENIRINGA (CONSULTING) PRIDOBIVAJO DELAVCI TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOZ Z UDELEŽBO V SKUPAJ USTVARJENEM PRIHODKU, OZIROMA DOHODKU NA PODLAGI POSEBNIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV PO POSAMEZNIH PROJEKTIH, V KATERIH JE DELEŽ TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOZ OPREDELJEN SKLADNO Z METODOLOGIJO PLANIRANJA SOZD IMP.
V CELOTNEM PRIHODKU IZ PRVEGA ODSTAVKA JE UPOŠTEVAN TUDI DELEŽ GLEDE NA DEJANSKO NASTALE STROŠKE IN POTREBNI DOHODEK (ZA KRITJE IZ NJEGA IZVIRAJOČIH OBVEZNOSTI), KI IZHAJA IZ POTREBNIH IZVRŠENIH ZT OPRAVIL V DANEM OBSEGU INVESTICIJSKIH DEL IN TVORI SKUPAJ S CELOTNIM PRIHODKOM IZ ČL. 23. CELOTNI PRIHODEK ZT DEJAVNOSTI. TA DELEŽ SE UGOTAVUA NA PODLAGI DEJANSKE ANGAŽIRANOSTI ZT DELAVCEV (PO NORMATIVIH TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOZ) NA PROJEKTU.
26.	člen
OBVEZNE SESTAVINE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV IZ PREJŠNJEGA ODSTAVKA SO:
— OPREDELITEV OBSEGA IN NAČINA SODELOVANJA UDELEŽENK PRI IZVEDBI PROJEKTA (ROKI, KVALITETA, CENE, OBSEGI STORITEV, MONTAŽ, DOBAV OPREME IN MATERIALA, TER DRUGI POGOJI)
— OBSEG IN NAČIN ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV
— PRAVICE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENK — OPREDELITEV SKUPNEGA PRIHODKA, OZIROMA DOHODKA
— MERILA ZA RAZPOREJANJE SKUPNEGA PRIHODKA OZIROMA DOHODKA IN DRUGI POGOJI ZA NJUNO UGOTAVLJANJE TER RAZPOREJANJE
— NAČIN MEDSEBOJNEGA VPLIVANJA UDELEŽENK PRI IZVRŠEVANJU SKUPNE POLITIKE (SKUPEN ORGAN)
— SKUPNI RZIKI IN NAČINI NJIHOVEGA POKRIVANJA
— NAČIN SPREMLJANJA IN VEUAVNOST SPORAZUMOV.
27.	člen
PRI SKLEPANJU IN IZVRŠEVANJU SPORAZUMOV IZ 25. ČL. BODO UDELEŽENKE SPOŠTOVALE NASLEDNJA NAČELA:
— USKLAJEVANJE STALIŠČ IN TEKOČE PROBLEMATIKE V POSAMEZNIH POSLIH IN V GLO-BALU SE REŠUJE PREK SVETA INŽENIRINGA IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV SOZD IMP — REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV TEMELJI NA DOLOČBAH STATUTA SOZD IMP — IZREDNI PRIHODKI IZ POSLOV PO SPORAZUMIH IZ ČL. 25 SE RAZPOREJAJO PO ENAKIH MERILIH IN NA NAČIN KOT VELJA ZA PREOSTALI DEL SKUPNEGA PRIHODKA, OZIROMA SE ZDRUŽUJE ZA NAMENE DOLOČENE V TEH SPORAZUMIH, SAS O ZDRUŽITVI V SOZD IMP IN TEMELJNEM SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDTEV V SOZD IMP.
V.	OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI
28.	člen
UGOTAVLJANJE, RAZPOREJANJE IN OBRAČUN SKUPNEGA PRIHODKA PO SS IZ ČL. 25 SE IZVRŠI GLEDE NA POGOJE POSAMEZNEGA PROJEKTA V ROKIH IN NA NAČIN KI GA DOLOČAJO ZAKON IN NAVEDENI SS.
SKUPEN PRIHODEK SE VEDNO RAZPOREJA PREKO PREHODNEGA RAČUNA PRI INŽENIRINGU.
29.	člen
PRISPEVKI TOZD PO DOGOVORJENIH POGOJIH SVOBODNE MENJAVE DELA SE OBRAČUNAVAJO IN PLAČUJEJO V OBLIKI MESEČNIH AKONTACIJ NA PODLAGI USKLAJENEGA LETNEGA PLANA INŽENIRINGA S TRIMESEČNIMI, POLLETNIMI IN LETNIMI PRORAČUNI PLAČANIH AKONTACIJ SKLADNO Z REALIZIRANIMI STROŠKI TER REALIZACIJO PLANIRANEGA OBSEGA NJEGOVIH STORITEV.
VSE UGOVORE ZOPER PLAČILA AKONTACIJ UVELJAVIJO TOZD PRI PORAČUNIH.
VI.	TEMELJNI POGOJI GLEDE STRUKTURE DELOVNIH MEST IN KVALIFIKACIJSKE STRUKTURE KADROV V INŽENIRINGU
30.	člen
Delavci Inženiringa morajo pri določanju strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v Inženiringu upoštevati naslednje temeljne pogoje:
1.	da uresničujejo ustrezni družbeni akti o kadrovski politiki, kakor tudi ustrezni akti in programi SOZD IMP in delovne organizacije, v katerih delavci Inženiringa z združenimi TČZD skupno urejajo ta vprašanja,
2.	da se optimalno zagotovi uspešnost in smotrnost opravljanja del Inženiringa kakor tudi racionalno in ustrezno izkoriščanje kadrov glede na njihove strokovne in druge sposobnosti ter s tem preprečuje ekstenzivno zaposlovanje in neustrezna kvalifikacijska struktura kadrov glede na njihova dela in naloge,
3.	da mora biti vsako povečanje števila delavcev v Inženiringu v odvisnosti z ustreznim porastom njegovih del,
4.	da mora biti notran)a organizacija Inženiringa prilagojena vrsti, obsegu in kakovosti del ter specificirana v sorazmerju z obsegom poslovanja oziroma opravljanja storitev za TOZD skladno z načeli sodobne organizacije dela,
5.	da morajo biti oblikovane funkcije delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s 3. in 4. točko tega člena,
6.	da je samostojno opravljanje strokovno zahtevnih del, kakor tudi del s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pogoj, da je delavec ustrezno strokovno in delovno usposobljen za opravljanje teh del in da izpolnjuje vse druge pogoje ustreznih aktov o kadrovski politiki ter samoupravnih splošnih aktov, katerih temelji so v SOZD IMP skupno dogovorjeni.
31.	člen
Inženiring se organizira tako, da lahko ob normalni storilnosti in tehnični opremljenosti pravočasno in v celoti opravi skupno dogovorjene naloge. Strukturo delovnih mest in kvalifikacijsko strukturo potrebnih kadrov po po-sameznih vrstah del in nalog se določi glede na vrsto, obseg in kvaliteto dela skladno z določili tega SS.
3-2.3«,
Inžcnjp.p^ podrobneje opredeli in uredi strukturo del in nalog in ugotovi potrebno število in kvalifikacijsko strukturo kadrov v Inženiringu.
V primeru povečanja obsega storitev ah uvajanja novih in ob spreminjanju pogojev poslovanja bodo TOZD in inženiring zagotovili pogoje za opravljanje teh storitev.
VII.	ODGOVORNOST INŽENIRINGA ZA OPRAVUANJE DEL IN SKUPNI RIZIK
33.	člen
Inženiring je odgovoren TOZD, podpisnicam tega SS, za pravočasno in kvalitetno opravljanje storitev na način in pod pogoji iz tega SS in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi je opredeljeno opravljanje njegovih storitev.
34.	člen
Za neopravljene, nepravočasne, nekvalitetno in nepravilno (v nasprotju s predpisi, navodili, dogovori...) opravljanje storitev odgovarja Inženiring temeljnim organizacijam tudi materialno s sredstvi, s katerimi razpolaga. Za škodo, ki jo povzroči temeljnim organizacijam namerno ali zaradi velike malomarnosti, Inženiring odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.
Obstoj in stopnjo odgovornosti Inženiringa za nastalo škodo kot tudi višino, način in roke povračila, ugotavlja in določa notranja arbitraža.
35.	člen
Organi in delavci, ki so zadolženi za spremljanje in zakonito uresničevanje določb tega SS, so dolžni Inežniring pozvati na odpravo nepravilnosti pri njegovem delu.
Če delavci Inženiringa ne sprejmejo ukrepov za odpravo nepravilnosti ali se te ponavljajo, ima to pravico skupščina SOZD IMP.
36.	člen
Inženiring ne odgovarja za primere nepravilnosti in škode iz tega poglavja tega SS, nastale iz objektivnih razlogov ali zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani TOZD.
Inženiring tudi ne odgovarja za kvaliteto, zakonitost, smotrnost in racionalnost svojih storitev, ki se brez njegovega soglasja uporabljaš v spremenjeni obliki.
37.	člen
Pri opravljanju svoje dejavnosti je Inženiring odgovoren za varovanje poslovne tajnosti.
38.	člen
Inženiring dvakrat letno po roča skupščini SOZD IMPo svojem delu, zlasti pa o izvršitvi delovnega programa.
3 S* čldi
SKUPNE RIZIKE OPREDLI JUJI JO IN DOLOČAJO NAČINI NJIHOVEGA POKRITJA UDE-LEŽNKE V POSEBNIH SAMOUPRAVNIH SPORA-Z UMIH E ČL. 25
GLEDE NA SKUPNI POMEN TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOZ SE UDELEŽENKE ZAVEZUJEJO V PRIMERIH POKRIVANJA SKUPNEGA RI-ZIKA ZAGOTOVITI TOZD INŽENIRING IZVOZ-UVOZ NAJMANJ TAKŠEN CELOTNI PRIHODEK, DA BODO NJEGOVIM DELAVCEM ZAGOTOVLJENI ENAKI POGOJI DELA, KOT JIH IMAJO DELAVCI OSTALIH UDELEŽENK V SKUPNEM POSLOVANJU (ENAKOVREDNO POKRIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA).
VII. VSKLAJEVANJE STALIŠČ O SKUPNIH ZADEVAH
39.	člen
Podpisnice tega SS skupne zadeve vsklaj ujejo:
—	prek organov upravljanja SOZD IMP
—	prek generalnega direktorja SOZD, oboje v skladu z določili SS o združitvi v SOZD IMP in statuta SOZD
—	prek sveta Inženiringa.
40.	člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov TOZD in delovnih organizacij, enotnega obravnavanja poslovnih odločitev, enotnega nastopanja in koordinacije in vsklaje-vanja stališč o skupnih zadevah nasploh, se ustanovi svet Inženiringa.
V svet Inženiringa imenuje delavski svet vsake delovne organizacije, združene v SOZD IMP Inženiringa, delovne skupnosti SOZD in interne banke svojega delegata z mandatno dobo 2 let. Ker je svet strokovni organ, ne pa organ upravljanja, je delegat lahko tudi individualni poslovodni organ.
Izvoljeni delegati izberejo iz svoje sredine p redsednika sveta. Pred konstituiranjem skliče izvoljene delegate na prvo sejo predsednik skupščine SOZD.
Direktor TOZD Inženiring prisostvuje sejam sveta po službeni dolžnosti.
Za reševanje splošnih problemov se svet Inženiringa sestavlja v kompletni zasedbi. Kadar svet Inženiringa obravnava konkreten posel, se sej udeležujejo samo predstavniki sodelujočih oz. zainteresiranih delovnih organizacij.
Če se zaradi neodložljivosti določenega dejanja (npr. podpis pogodbe) svet Inženiringa ne utegne sestati, je direktor Inženiringa dolžan preskrbeti mnenje oz. privolitev članov sveta Inženiringa udeleženih (sodelujočih) TOZD (osebno, telefbnično, teleks).
41.	člen
Svet Inženiringa:
—	predlaga plan realizacije pogodb kot sestavni del celotnega plana temeljnih organizacij združenega dela
—	predlaga program kreditiranja kipcev oz. investitorjev
—	predlaga temeljne elemente SS o združevanju dela in sredstev
—	spremlja realizacijo plana storitev Inženiringa in jo pospešuje in koordinira s konkretnimi akcijami
-— preučuje poslovanje TOZD z Inženiringom in predlaga elemente letnega in srednjeročnega plana vključevanja TOZD v inženiring posle
—	preučuje možnosti racionalizacije poslovanja*
—	razpravlja in predlaga osnove in merila dohodkovnih odnosov
—	razpravlja o tekočih in razvojnih nalogah in določa nosilca
—	opredeljuje značaj fizikov in njihovo zavarovanje ter delitev
—	spremlja zunanjetrgovinsko poslovanje
—	odloča o drugih bistvenih vprašanjih, ki se tičejo Inženiringa, v kolikor za odločanje niso pristojni organi upravljanja TOZD, DO ali SOZD.
42.	člen
Svet Inženiringa sklicuje in vodi predsednik sveta Inženiringa. Svet Inženiringa se sestaja po potrebi. Po potrebi lahko zahteva delegat sveta Inženiringa sklic seje sveta Inženiringa in predloži ter utemelji dnevni red.
Svet Inženiringa odloča z večino glasov delegatov, določenih v 5. odstavku 40. člena tega SS.
43.	člen
Odločitve sveta Inženiringa so vodilo dela Inženiringa.
Direktor Inženiringa je odgovoren, da se odločitve sveta Inženiringa uresničujejo.
IX.	REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV
44.	člen
Za uporabo, razlago in uresničevanje določb tega SS so odgovorni organi upravljanja in individualni poslovodni , organi podpisnic tega SS.
Nadzor nad uporabo tega sporazuma izvajajo organi samoupravne delavske kontrole, podpisnic SS, v mejah svoje pristojnosti svet samoupravne kontrole SOZD, individualni pošlo vodniorganipodpisnic in SOZDterdele-gati podpisnic v skupščini SOZD.
45.	člen
Eventuelne medsebojne spore izhajajoče iz tega SS bodo podpisnice reševale sporazumno. Če spora podpisnice ne bodo rešile po prejšnjem odstavku, bodo spor predložile v reševanje notranji arbitraži v skladu s SS o združitvi v SOZD in statutom SOZD.
X.	POSTOPEK ZA SPREJEM, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEGA SPORAZUMA
46.	člen
Na podlagi osnutka strokovne službe predstavniki podpisnic tega SS določijo predlog SS in ga predložijo delavskim svetom podpisnic, da organizirajo predhodno obravnavo.
47.	člen
Predstavniki podpisnic iz prejšnjega člena vskladijo pripombe delavcev podpisnic iz predhodne obravnave in končni tekst SS predložijo delavskim svetom podpisnic, da delavce seznanijo s končnim predlogom, o katerem bodo odločali.
48.	člen
Ta SS sprejmejo delavci vsake podpisnice na zboru delavcev. Predhodno obravnavo in zbor delavcev izvede vsaka TOZD — podpisnica v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
49.	člen
Ta SS je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev na zboru delavcev v vsaki od podpisnic sporazuma in ko ga na podlagi take določitve podpiše predstavnik vsake TOZD — podpisnice.	1
Ta SS je sprejet za nedoločen čas in prične veljati naslednji dan po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka.
50.	člen
Spremembe in dopolnitve tega SS se sprejemajo po enakem postopku, ki je določen za njegov sprejem.
Predlog sprememb in dopolnitev lahko da vsaka podpisnica SS v skladu z njenimi samoupravnimi splošnimi akti, kakor tudi skupščina SOZD, svet samoupravne delavske kontrole SOZD in generalni direktor SOZD.
51.	člen
K temu SS pristopi TOZD, če sprejme njegovo vsebino v skladu s čl. 49 tega SS.
52.	člen
Ta SS preneiia:
—	če preneha Inženiring— zdnem prenehanja TOZD
—	če tako odločijo podpisnice po enakem postopku, ki je predpisan za njegov sprejem.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Dokler ne bodo sprejete osnove in merila, na podlagi katerih bo mogoča uporaba tega SS, pomenijo prispevki Inženiringa akontacijsko financiranje. Proračuni, temelječi na tem SS, se izvršijo v prvem oz. drugem trimesečju po uveljavit i tega SS.
54.	člen
Cene storitev se določijo z vsakoletnim planom.
55.	člen
Za financiranje začetnih poslovnih sredstev TOZD Inženiring izvoz-uvoz po stanju 1. 1. 1978 združujemo TOZD, podpisnice tega sporazuma, naslednja sredstva:
TOZD	Osnoi na sredstva	Obratna sredstva	Skupaj poslovna sredstva
OV	665.623,57	488.470,37	1,154.093,91
KM	370.103,10	271.514,70	641.617,80
KP	555.154,60	407.272,15	962.426,75
MM	684.833,25	502.406,85	1,187.240,10
IB	59.550,70	43.687,55	103.238,25
MK	195.475,40	143.404,50	338.879,90
EM	876.700,90	636.562,15	1,504.263,05
ISO	123.164,60	90.355,90	213.520,50
TEN	506.832,15	371.821,90	878.654,05
TRAA	501.655,50	374.629,45	885.284,95
LSL	211.344,05	155.046,25	366.390,30
PB	157,700,55	115.692,15	273.392,70
ZST	46.412,55	34.047,80	80.460,35
Skupaj	4,954.550,92	3,634.911,72	8,589.462,64
Med osnovnimi sredstvi so upoštevana vsa osnovna sredstva, ki jih uporabljajo delavci TOZD Inženiring izvoz-uvoz, dani avansi za osnovna sredstva, kakor tudi neizkoriščena denarna sredstva za naložbe v osnovna sredstva TOZD Inženiring izvoz-uvoz.
V	združevanju sredstev za financiranje osnovnih sredstev niso upoštevani poslovni prostori v Ljubljani na Titovi 37 in poslovni prostori v Ljubljani BS-3.
56.	člen
V	prejšnjem členu prikazana sredstva združujemo iz dosedanjih združenih sredstev v delovno skupnost IMP.
TOZD Inženiring izvoz-uvoz se obvezuje vračati združena sredstva in sicer:
-— združena sredstva za financiranje osnovnih sredstev v roku 15 let ter nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi,
— združena sredstva za financiranje obratnih sredstev v roku 5 let z 8 % letnimi obrestmi. Obresti se obračunavajo in plačujejo trimesečno.
Združena sredstva vrača TOZD Inženiring izvoz-uvoz v enakih letnih obrokih po zaključnem računu za leto 1979.
Podpisn ice morajo zagotoviti uporabo vseh določb tega SS v medsebojnem poslovanj u najkasneje z 11. 12. 1978.
DO PANONIJA
r
VOLILNA PROGRAMSKA KONFERENCA MLADINE
V delovni organizaciji Panonija smo imeli mladi v OO ZSM 9. ja-. nuarja letos volilno problemsko konferenco, na katero smo povabili predstavnika OK ZSM Murska Sobota, predstavnike mladih iz OQ ZSM na karavli v Prosenjakovcih, s katerimi tesno sodelujemo, a se iz obježu!?™**1 razlogov konference niso udeležili, pa predstavnike DPO naše delovne organizacij".
V	poročilih o delu v minulem letu je bilo izrečenih precej kritičnih in samokritičnih besed. -Nakazane so bile tudi težave, s katerimi se mladi srečujemo v naši delovni organizaciji ob svojem delu.
Zastavili smo si precej obširen program dela, v katerega smo predvsem vpeli aktivno sodelovanje mladih pri reorganizaciji naše delovne organizacije, pri predlogu za spremembo pravilnika o dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil, kjer je sedaj premalo upoštevano socialno stanje prosilcev, zaradi česar so prizadete predvsem mlade družine. Za sodelovanje pri uresničitvi široko zastavljenega programa ho potrebno pritegniti čimveč mladih delavcev, saj bo le tako mogoče doseči zastavljene cilje.
V	zvezi s programskimi usmeritvami smo se že na prvi seji
predsedstva 00. Z$M; ko smo obravnavali program aktivnosti za 1. polletje, dogovorili za konkretne akcije.
Naša prva naloga, ki smo se jo že lotili, je konstituiranje interne brigade, ki. bi stalno delovala Njeno delo bi bilo pobiranje odpadne pločevine in papirja ter urejanje okolja naše delovne organizacije. Načrtujemo tudi pleskanje ograje, ki obdaja našo delovno organizacijo ter dozidavo vratarnice, kjer bi pri delu sodelovala naša interna brigada.
Ob kulturnem prazniku 8. februarju nameravamo pripraviti majhno razstavo v povezavi z OO ZSM Mura TOZD Ženski plašči. O tem smo se že pogovarjali s predstavniki OO ZSM omenjenega tozda na skupnem sestanku in ob izmenjavah delegacij v njihovem in našem tozdu.
Za mesec marec smo predvideli proslavo dneva žensk in or-
(
NAŠI UPOKOJENCI
STANE SMERAJC
Upokojenega monterja centralne kurjave iz TOZD OV Staneta Smerajca sem koncem letošnjega januarja poiskala za najin pogovor na njegovem domu v Trzinu. V pogovoru mi je povedal, da se je rodil pred štiriinpetdesetimi leti v Jaršah pri Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Trzinu. V Trzin so ga starši prinesli, ko je bil star pol leta. Tu je opravil 6 razredov osnovne šole, potem pa nadaljeval meščansko šolo v Ljubljani, kamor se je vsak dan vozil z vlakom. Leta 1941 je moral šola.nje zaradi vojnih razmer prekiniti,
nekaj časa v drugem bataljonu kokrškega odreda, kasneje pa v drugem bataljonu koroškega odreda na avstrijski Koroški vse do osvoboditve Celovca 9. maja 1945. Iz Celovca je okoli 20. maja istega leta odšel z jugoslovansko armado v Maribor, kjer je bil dodeljen 3. brigadi 2. divizije KNOJ za območje Štajerske. Tu je ostal do leta 1947, ko je bil demobiliziran in odšel domov v Trzin. Še isto leto meseča aprila se je zaposlil v Kranju pri podjetju Toplovod, kjer je kot nekvalificirani delavec delal na montaži centralne kurjave. Ja-
Kar zadeva material, ga skoraj nikoli ni bilo vsega na razpolago. Tako so enkrat manjkali radiatorji in je bilo treba narediti le vžorčne in, ko so radiatorje dobili, so jih montirali. Prav tako ni bilo mogoče dobiti cevi itd.
Ker so monterji zaradi pomanjkanja kadra zlasti v prvih povojnih letih delali po cele dneve, pa včasih celo ponoči, je bil njihov zaslužek razmeroma dober, le kupovati niso imeli kaj, saj nekaj let po vojni ni bilo mogoče skoraj ničesar dobiti.
Sedaj bi bilo s pokojnino kar v redu, če ne bi cene tako hitro in skokovito naraščale. Pokojnina se ne zvišuje tako, da bi upokojence poviševanje cen ne prizadelo.
Na upokojenski dolgčas nima . časa misliti, saj goji sadje na svojem vrtu, zelenjavo, poleti nabira gobe. Velik del časa posveti družbenopolitičnemu delu v Trzinu. Tako je v svoji KS Trzin delegat za samoupravne interesne skupnosti, član odbora Zveze rezervnih vojaških starešin, član področnega odbora (Ljubljana) Zveze koroških partizanov.
Na dopust v domove IMF ne hodi, ker je žena srčni bolnik in ne sme na morje, brez nje pa ne gre.
Z. IMP ima stike enkrat letno ob srečanjih upokojencev.
Življenje in delo IMP je sicer redno spremljal prek sina, ki je zaposlen v IMP. Ker je sin sedaj pri vojakih, so te vezi rahlejše.
Stane Smerajc
kajti med Trzinom in Ljubljano je bila državna meja med Nemčijo in Italijo, prek katere se ni več mogel voziti v šolo. Leta 1942 se je šel učit za monterja centralne kurjave in vodovoda k zasebnemu obrtniku v Mengeš. Leta 1944 je prekinil tudi učno dobo in odšel v partizane. Bil je
nuarja leta 1948 je opravil pomočniški izpit za monterja centralne kurjave.
S selitvijo kranjskega Toplovoda je prišel v Ljubljano, kjer je delal v okviru Topolovoda kot kvalificirani monter. Z razvojem Toplovoda v IMP, je prišel v TOZD OV ter ostal tu vse do
Glasnik redno prebira. Ta se mu zdi v zadnjem času precej zanimivejši, kot je bil nekoč, ko je bilo v njem veliko številk, ki ga niso kaj posebej zanimale. Vendar pa pripominja, da v njem pogreša novosti s področja strokovnega napredovanja IMP.
Želi, da bi se IMP, v katerem je vtkano tudi njegovo delo, v prihodnje tako dobro razvijal, kot doslej.

Občni zbor planinskega društva
ganiziranje problemske konference na temo »Družbeno ekonomski položaj mladih družin.«
Naša naloga v aprilu je udeležba na skupnem srečanju- brigadirjev v Gornji Radgoni, saj je 1. aprila dan brigadirjev. Hkrati pa bomo sprožili akcijo za prido” bivanje cmllCV ?a odhod v MDB v okviru republike in na zvezne MDA.
Ob prvomajskem prazniku bomo okrasili prostore, v katerih delajo naši delavci. 4. maja se bomo spomnili tovariša Tita ob obletnici njegove smrti s kratko komemoracijo. Nadalje se bomo v maju vključili v praznovanje dneva mladosti. Ob koncu maja pa bomo organizirali izlet na Peco in Uršljo goro.
Naš program vsebuje tudi izdajo biltena ob letu invalidov, akcijo boja proti kajenju itd.
Prve korake pri uresničevanju zastavljenega programa smo že naredili. Pri nadaljnjem izvajanju programa pa bomo potrebovali precej razumevanja in pomoči vodstvenih in vodilnih delavcev.
R. A.
Šestnajstega januarja letos'so se člani Planinskega društva IMP sestali na letnem občnem zboru v menzi v Vojkovi ulici, kjer so poslušali poročilo o lanskoletnem opravljenem delu, ki ga je prebral predsednik društva Rado Šegula; poročilo nadzornega odbora, razpravljali o poročilih in predlogu programa dela za letos ter ga tudi sprejeli.
V poročilu o delu v preteklem letu je bilo med drugim rečeno, da je imelo društvo lani 10 izletov, ki se jih je udeležilo 3-10 izletnikov, kar je povprečno 3 1 udeležencev na en izlet. Naj večja udeležba je bila na izletu v »neznano«, saj je bilo tokrat kar 67 izletnikov, na Triglavu jih je bilo
Planinci na občnem zboru
7 ”< V ,	1	*
: • ssl
FmIE
- - i
j
•2 *■ , . < :
58 in na Vojskem 55. Trije člani planinskega društva so obiskovali tečaj za planinske vodnike, ki so ga uspešno opravili.
V poročilu nadzornega odbora je bilo povedano, da je imelo društvo lani 83.3 17 dinarjev prejemkov. Potrošilo je 71.886 dinarjev, ostalo pa mu je nekaj čez 1 L000 dinarjev.
O prejemkih in izdatkih je vzorno urejena dokumentacija.
Pot na Ključ
Za letošnje leto je društvo v programu predvidelo 14 izletov in 2 pohoda. Za uresničitev tega programa ima na voljo prek
200.000	dinarjev.
V razpravi so se člani društva zavzemali, naj bi pot Planinskega
društva IMP na Ključ registrih pri Planinski zvezi. Pri vzdržev jn nju te poti naj bi sodelovali člatakl društva.	tja,
Planinskim vodnikom, ki *er lani opravili tečaj, je predseduje] društva Rado Šegula podesta značke, jim čestital k uspeši^*c opravljenem tečaju ter jim zaž£aj=a lel, da bi uspešno vodili članC|etj planine. Zahvalil se je z& prti- m devno delo v društvu, upratam nemu odboru, blagajničarki bani vsem, ki so delali v prid društ^O; in tistim TOZ D, ki so lani dru80 v tvo finančno podprle.	J?01
Po končanem občnem zbor so se člani ob skromni zakuski 6iia zabavi še nekaj časa zadržalicija menzi.	eno
Prej
upokojitve leta 1977.
V letih od začetka njegove zaposlitve do danes, pravi, se je marsikaj spremenilo v IMP. Tako je naraslo število delavcev. Spremenili so se pogoji dela, ki so bili v prvih povojnih letih še dokaj slabi. Izboljšale so se živ-ljenske razmere delavcev, saj so nekaj let po vojni delavci dobivali hrano in blago za obleko na karte. Belega kruha nekaj let po vojni sploh poznali niso.
TISKOVNA KONFERENCA POKROVITELJA MEP 81
mel POSl to , Zrn; deh SO ;
_^eno
198
V dolgih letih zvestobe IMP je delal tudi na mnogih večjih objektih na Bledu, TAM Maribor (tu je bil skoraj 3 leta), Litostroju, bolnišnici v Ljubljani, Novem mestu, Sežani, tovarni Make-donki v Štipu, Titanu Kamnik, v okviru IMP v Švici, itd.
Dne 26. januarja letos je bila v sejni sobi poslovne stavbe SOZD IMP na Titovi v Ljubljani tiskovna konferenca v zvezi z devetim evropskim prvenstvom v alpskem smučanju na Starem vrhu nad Škofjo Loko, ki je bilo od 28. januarja do 1. februarja letos. Glavni pokrovitelj MEP je SOZD IMP.
Janez Šter, Janez Gašperšič in Matevž Omahen — zastopniki organizacijskega komiteja MEP 1981 so. novinarje seznanili o pripravah,_kiso potekale v zvezi s prvenstvom. Tako je bilo med drugim povedano, da so jim vso pomoč v pripravah obljubili v škofjeloški in kranjski enoti JLA. Na otvoritvi, ki je bila
ov
predvidena za 29. januar ki s športni dvorani na Podnu, naj ^"0 v kulturnem programu med os4°vi limi sodelovala s svojim prog1^ mom tudi sarajevska kulturi*mE skupina. Za MEP so bili prija1 01 ljeni tekmovalci iz 19 držav, j Janez Stanovnik, namestflV'-generalnega direktorja SOŽ IMP, je udeležencem konferefl1 povedal, da je bil IMP lani p1 krovitelj »Zlate lisice« in da l‘\^ tošnje pokroviteljstvo pomcf, nadaljevanje sodelovanja IN' . na tem področju.
M.PR<‘
yne
Im
Ide/
Tovariš Zvone Dragan, podpredsednik zveznega izvršnega sveta otvarja MEP 81 — Mladinsko evropsko prvenstvo v alpskem smučanju, ld je bilo na Starem vrhu nad Škofjo Loko in katerega pokrovitelj je bil SOZD IMP. Otvoritev je bila v novi škofjeloški dvorani na Podnu.
DO PANONDA
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
^ na
MANJ USPESNI KOT V LETU 1979
Rekreaciji delovnega človeka, kljub mnogim razpravam in pisanjem posvečamo premalo pozornosti. Rekreacije so deležni maloštevilni delovni ljudje. Zakaj? Eden izmed poglavitnih vzrokov je prav gotovo veliko pomanjkanje športnih objektov. V Murski Soboti je edini športni objekt zaprtega tipa, ki je namenjen izključno delovnim ljudem v Tovarni oblačil Mura. V vse ostale objekte le redko zaide skupina delavcev, da izkoristijo nekaj prostega časa za rekreacijo, saj so to v glavnem telovadnice, namenjene šoloobveznim otrokom in dijakom.
Kljub prej omenjenim težavam organizira Občinski sindikalni svet že nekaj let Delavske športne igre. V letu 1980 je sodelovalo v tekmovalnih ekipah 960 delavcev, oz. 176 ekip. Srečevali so se v osmih disciplinah. Leto poprej smo opazili določeno
upadanje zanimanja za DSI, saj je sodelovalo samo 108 ekip. Iz prej navedenega pa je razvidno, da je število prijavljenih in sodelujočih ekip krepko poraslo v letu 1980. Nekoliko manjši porast je opazen še pri ženskih ekipah.
Eden izmed glavnih favoritov za dosego prvega mesta v skupni uvrstitvi je v preteklih letih veljala Panonija. Prvo mesto je osvojila kar sedem krat. Toda v letu 1980 ni dosegla prvega mesta, morala se je zadovoljiti s tretjim, za Muro in Potrošnikom. Ekipe so bile prijavljene v vseh osmih disciplinah in so tudi v sedmih sodelovale. Toda rezultati niso bili pričakovani. Večini ekip je zmanjkalo volje na samem koncu tekmovanj, ko so prvo mesto že skoraj držali v rokah (mali nogomet, odbojka moški, odbojka ženske). Najuspešnejši so bili strelci, katerih
na
da
ne
moška ekipa je osvojila p^j, že mesto, ženske pa drugo. T6" an najboljša strelca sta bila iz Pafl6 sli
nije — Horvat Vlado in Kovač' de
Jože.	,	ki
Najslabše so se odrezali šal* srt sti, ki na tekmovanje sploh ni* dr prišli, razen enega člana. DoM so se odrezali tudi kegljači; saj* pc zaostali za najboljšo ekipo sa"*! sp za tri keglje.	•-	ve
Velik del krivde, da Panohf Za ni osvojila prvega mesta, no» čit člani sodelujočih ekip, id na * šo nalne tekme sploh niso prišli J ki tako ekipe niso mogle tekmova, [) sedaj pa krivdo za neuspeh p°v še skajo na druge.	„	ni
V Panoniji upamo, da bo* Zc uspehi v letu 1981 boljši. V te* m movabne ekipe želimo priteg|,lJ di člane kolektiva, la bodo v ekip* ji) tekmovale in ne bodo pred W Č cem vrgli puške v koruzo, Ijt roma da jim ne bo vseeno, k*', šen bo končni uspeh ekipe. ^