Političen list za slovenski narod.
P» poStt prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld.. za četrt leta
i gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljsl: Za celo leto 12 gld., za pol leta f> gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velia tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
JŠtev. 141.
7 Ljubljani, v četrtek 21. junija 1888.
T^etnili 3C VI.
Deželni /bor kranjski.
(Druga seja, 21. junija.)
V pričetku današnje seje prebere in potrdi se zapisnik včerajšnje seje, potem naznanja deželnega glavarja namestnik, da se poslanci baron Lichten-berg, dr. Moše in dr. Bleiweis zaradi bolezni ne morejo vdeležiti današnje seje. Potem poroča poslanec Suklje v imenu linančnega odseka o kon-vertovanji zemljiško-odveznega dolga. Dotično pismeno danes razdeljeno poročilo je prav kratko in se glasi:
„SIavni zbor!
Finančni odsek, pretresujoč izročeno mu prilogo 1., zadevajočo konvertovanje zemljiško-odveznega dolga vojvodine Kranjske, se je moral ozirati na deželno-zborske sklepe z dne 19. jan. 1888, kateri so zadobili Najvišje potrjenje, dalje na ob-ravnavo deželnega odbora z državno upravo in na državni zakon z dne 17. junija 1888, drž. zak. štev. in temu zakonu v prilogi priloženi novi dogovor, konečno na ponudbo, koje so deželnemu odboru izročili kreditni zavodi. Pridržujoč si nadrobnejše ustno utemeljevanje po svojem poročevalcu nasvetuje finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Da se pren3redi dogovor s c. kr. državno upravo z dne 29. aprila 1876, drž. zak. štev. 72 glede kranjskega zemljiško-odveznega zaklada, pritrjuje se novemu dogovoru, kot priloga navedenemu v § 1. zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št.
2.	Dogovor, sklenjen dne 16. t. m. med dež. odborom in zavodom „Unionbank" na Dunaji se odobruje.
3.	Deželni odbor se pooblaščuje, da izvrši konvertovanje kranjskega zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo po njemu danih navodilih."
To poročilo gospod poročevalec pojasnuje ustno nekoliko obširneje. V začetku pohvalno omenja do-sedaujega poročevalca dr. Moše t a, ki se je marljivo prizadeval za to zadevo, ki je pa po bolezni zadržan vdeleževati se sedanjega zborovanja. Potem omenja dosedanjih sklepov deželnega zbora kranjskega, kakor se nahajajo v poročilu deželnega odbora, ki je bilo včeraj razdeljeno poslancem, in raznih težav, ki jih
je bilo treba premagati, in ki so bile veliko večje, kakor pri euaki zadevi gorenje-avstrijski. Težava je bila že v tem, da smo bili na eni strani državi dolžni za zemljiško-odvezni zaklad, na drugi strani pa smo imeli pravico od države zahtevati doneske k temu zakladu. Pa te težave so bile po novem dogovoru z vlado srečno odpravljene, pri katerem se je doseglo, kolikor je bilo sploh mogoče, tako, da se mora nova pogodba ugodna imenovati in da je opravičen nasvet, naj ji deželni zbor pritrdi. Dežela bo dobila na razpolaganje veliko deuarja, ki ga bo mogla obračati za marsikatero potrebno reč v deželi.
Potem govornik razpravlja pogodbo z unijsko banko, ki je ponudila največ za nove obveznice, namreč 95 gld. 50 kr. za sto. Dežela Ciorenje-Avstrijska svojega konvertovanja pri bolj ugodnih razmerah ni izvršila tako dobro, ker je dobila samo po 94 gld. 90 kr. „Lii.uderbank" je ponujala 95 gld. 47l/g kr., pa je stavila nekatere pogoje, ki so ji dajale pravico od ponudbe odstopiti, ako bi se v nekem času cena državnih papirjev znižala. Zato predlaga finančni odsek, naj si. zbor pritrdi pogodbi z „Unijsko banko".
Dalje razpravlja še nekatere druge okoliščine, kakor žrebanje, ki se bo vršilo vsako leto enkrat, obresti pa se bodo plačevale dvakrat na leto. Drugo navodilo zadeva tisk novih obveznic, ki ga bode poskrbela in plačala dežela, in pri katerem naj se posebno gleda na to, da jih ne bo mogoče ponarejati.
Konečno radostno povdarja, da so pri tem velikem, za Kranjsko toliko važnem delu vsi poslanci brez razločka naroduosti ali političnega mišljenja složno sodelovali.
Pri splošnji razpravi se oglasi poslanec L u ck-mann in s številkami dokazuje, da pravi dobiček ne obstoji v tem, da bomo odslej od 95 gl. 50 kr. plačevali po 4% obresti, in da bomo morali v 40 letih izžrebane obveznice izplačevati po 100 gl., ampak da obstoji v predrugačeuji pogodbe z vlado z dne 29. aprila 1876. Tudi pogodba z »Unijsko banko" je kolikor moči ugodna in za lastnike starih obveznic je tudi dobro, ker jih dobe takoj izplačane po 110 gld. 25 kr. Zato tudi on priporoča predloge finančnega odseka.
Pri posebni razpravi se nihče ,'ne oglasi in se gori omenjeni nasveti potrdijo soglasno.
Pred sklepom se oglasi poslanec Kersnik in omenja bolnega deželnega glavarja ter predlaga brzojavno mu sporočiti, da deželni zbor iz srca želi, naj se mu zdravje v polni meri že skoraj zopet povrne. Zbor z odobravanjem pritrdi temu predlogu.
Prvosednik zatem z naslednjim govorom sklene
sejo :
„Dognali smo danes za našo deželo jako važno zadevo, katere korist je povdarjal z ene strani že deželni odbor v svojem poročilu, z druge strani danes ustno gospod poročevalec finančnega odseka. Dobrodejne posledice današnjih sklepov bode v kratkem čutila dežela naša. Mogoče bode deželnemu zastopu brez višjega obremenjenja storiti mnogo, mnogo več za deželne koristi, kakor se je moglo storiti do sedaj. Zaradi tega mislim, da moramo današnje sklepe deželnega zbora imenovati srečne, in da jih bode dežela hvaležno pozdravljala. Da se nam je posrečilo izvršiti to zadevo, za to so nam bile okolnosti ugodne. Mogoče, da bode kdo ugovarjal, da bi se bila dala stvar rešiti in izvršiti še ugodneje, a to je prašanje, o katerem pač ni mogoče govoriti. Celo trditi se da, da ne bi bilo lahko mogoče ugodniše stvar izvesti, kakor se je baš izvedla, in radi tega, gospoda moja, moramo hvaležni biti, da nam je bilo mogoče, da nam je bila dana prilika, izkoristiti ta ugodni položaj denarstvenega tržišča, in zahvaliti se imamo za to, kakor sem omenil že v svojem uvodnem govoru, le Njegovemu Veličanstvu, presvetlemu cesarju (dobro, dobro!), in zaradi tega, gospoda moja, je naša dolžnost, da tudi sklenemo svoje zborovanje z mislijo na Njega, kakor smo zborovanje pričeli z mislijo na Njega, presvetlega cesarja; zatorej vskliknem: Presvetlega našega cesarja Franca Josipa I.Bog živi! Trikrat: „Slava! Hoch!"
Govor poslanca Pfeiferja
v državnem zboru dne 4. junija 1888.
Visoka zbornica!
Odkar se je vršilo posvetovanje in sklepanje o silno povišanem užitninskem davku od kave in petroleja, pač ni nobena vladna predloga vzbujala toli-
LISTEK.
Blaže Potočnik pod klopjo leži.
Jedna najlepših župnij na krasnem Gorenjskem je pač nakelska. Marsikateremu slavnemu možu je tekla zibelka ondu. Tako biskupu tržaškemu, pokojnemu Lega tu, in mnogim drugim.
Tudi nArodni pesnik, pevec in slovničar Blaž Potočnik porodil se je leta 1799. v tem lepem kraji ter umrl kot župnik v Šentvidu nad Ljubljano 1872. leta.
Naj objavim vsem prijateljem priljubljenega Blaža Potočnika komičen prizor, ko je kot izvrsten učenček šolsko darilo dobil v glavni šoli v Kranji.
V istem času še ni bilo Šole v Naklem, tudi sedaj je le enorazrednica; zato so tistikrat, kakor še vedno nadobudni dečki obiskavali glavno šolo v Kranji. V slabem vremenu, osobito v hudi zimi jo pač težavno v šolo hoditi celo uro daleč. Kolikokrat
so so mi ti revčki smilili v srce, srečavši jih domov gredoče, gladne in slabo oblečene. Neso namreč zjutraj malo črnega kruha seboj, koji jim služi za opoludanski obed. Reveži!
Da se je izvrstno učil naš Blažek, ume se že skoraj samo ob sebi.
V istem času pa, in sploh do nove šolske dobe se je koncem šolskega leta pridnim učencem ua-pravljalo posebno veselje s tem, da so se jim darila, tako zvane „premije", delile navadno s krasno vezanimi knjižicami ali z bliščečimi tolarji, v svilnate trake zašitimi, in sicer kolikor je bilo mogoče slovesno, da bi bil dobrodejui vtis na mlada srca toliko večji. Bila je uajveča in najlepša šolska soba mično okrašena z zolenjem, venci, cvetlicami in podobami; mize so bile pregrnene z lepimi prti za goste in šolsko gosposko. Manjkalo navadno tudi ni vriščajoče godbe v Kranji. Včasih jo bila ta slovesnost tudi pod milim nebom. Tako je bil tudi slavnostni dan napovedan za tisti razred, v kcjcm j6 bil naš Blažek.
Veselja, pa tudi velikih skrbi že prejšnjo noč spati ni mogel, komaj je čakal jutra.
Bil pa je žalibog deževen dan. Kako fantka obleči za tako imeuiten dan, je skrbna mati premišljevala? Kako drugače, kakor vselej, kadar je deževalo: jerhovke do kolena, brez obuvala, telovnik z debelimi gumbi in po vrhu materino suknjo ru-javkaste barve iz domače volne do peta z rudečim blagom vznotraj obšito, kakor so jih pred kratkim nosile po mestih dame. Glavo pa mu je pačil velikanski slamnik.
Tako idilično opravljen jo primaha Blažek moker brez dežnika k slavnostnemu šolskemu sklepu v Kranj ter sede ves preplašen zaradi tolike gospode v zadnjo klop.
Slavnost se prične, godba cesarsko vreže, začneta se slavnostna govora. Najodličnejši učenec iu naj-odličnejša učenka imata govora, seve v istem času še vse v nemščini.
Potem začne okrajui šolski nadzornik, g. dekan, klicati odličnjake iz klopi po bliščeča se darila, ležeča
kega splosnjega zanimanja, kakor danes obravnavani zakon o povišanji špiritnega davka od 11 gld. na 35 gld., oziroma 45 gld. za vsak hektoliter žganja.
Ako na eni strani smatram povišanje špirit-nega davka iz nravnih nagibov dovoljenim in se na drugi strani iz finančnih razlogov strinjam z vladnim poročilom, kojemu se zde žgane opojne pijače posebno pripravne, da se s tem davčnim predmetom dosežejo izdatni državni dohodki, izreči moram vendar svoje veliko začudenje, da ima ta davčna postava pred očmi čisto državno-zakladno stališče: za večjo državne potrebščine edino le zvišane davke, ne da bi pri tem le količkaj omenjala potrebo šte-denja v državnem gospodarstvu ali obetala znižanje najobčutljivejših davkov in davščin, davka od poslopij, od soli itd., ali pa obljubovala narodnogospodarske naprave.
Ne bodem se spuščal v preiskavanje, ali bo imel državni zaklad toliko več dohodkov, kolikor se pričakuje, ker bomo poleg letnega zneska nad jeden milijon goldinarjev gališkim in bukovinskim pro-pinacijskim opravičencem morali po točki 74. plačati ogerski državni bi a ga j niči 35 gl. za vsak hektoliter oge/skega žganja, ki se bo izvozil iz Ogerske v Oislitvanijo in tu porabil, kar bo nedvojno izuašalo nekaj milijonov goldinarjev, — izrazil bi pa vendar svojo bojazen, da bode ta vladna davčna politika uničila davčni predmet sam, v kolikor se gre za kmetijske sadnje žganjarije in take v majhnih kotlih. (Prav res! na desnici.)
Sadnje žganjarije, gospoda moja, so za kmetovalca v letih, ko se dobro obnese sadje, veliko vredne in neobhodno potrebne stranske obrtnije, ker porabijo blago, kojega ne morejo prinesti na trg, spraviti v denar zaradi prevelikih troškov prevažanja, ker se sadje prehitro spridi, ako so ne podela v žganjariji. (Prav res ! na desnici.)
Pri žganjarijah v malih kotlih ž njihovimi pri-prostimi pripravami je izdelovanje manj popolno, torej dražje, nego pri velikih kapitalistiških špiritnih tovarnah in industrijskih žganjarijah , ki imajo mnogo prednostij pred prvo imenovanimi glede poslovne vravnave, kakor tudi glede popolnejše koristne porabe surovega blaga in glede režijuih troškov; majhne kmetijske žganjarije morajo dostikrat v planinskih krajih, kjer pomanjkuje vode, celo z velikimi troški dobivati za hlajenje potrebno vodo iz oddaljenih krajev. (Prav res! Tako je! na desnici.) Tudi so odpadki pri sadnih žganjarijah jako majhne vrednosti, mej tem ko so ostanki špiritnih žganjarij v zaponi jako dragocena piča za govedino in dajejo obilo gnoja za kmetijstvo.
Potemtakem bilo bi pravičuo, da se izdelki sadnih žganjarij, ako se že popolnoma ne oproste, vendar obremenijo z ugodnejšim davčnim postavkom, kakor pa oni špiritnih žganjarij, in da se pri njih opusti ono obtežilo , koje ustanovlja točka 77. odd. 1. glede prepaljenja (čiščenja, popravljanja).
Sicer ostanejo vsled točke 5. po dosedanjih predpisih dovoljene davčne oprostitve še veljavne za žganje iz doma pridelanih snovi, kakor iz sadja, tropinj itd., za lastno, domačo rabo; toda na to ugodnost neugodno vpliva določba točke 77., ki davčno oprostitev za prepaljenje dovoljuje le pod tem pogojem, ako ima alkoholova vsebina tekočine, ki se prepali, najmanj 50 stopinj stotnega alkoholometra, kojo omejitev je znižal odsek na 30 stopinj. Žganjarije z majhnimi kotli morejo pa izdelovati le 20 do
na posebno okrašeni mizici. »Blaže Potočnik", za-kliče šolski nadzornik, a nobeden se ne gane; zopet pokliče s krepkejšim glasom: »Blaže Potočnik", a zopet je vse tiho. Vsi gostje, vsa gospoda se ozira po šoli, iskaje odličnjaka.
»Blaže Potočnik pod klopjo leži" čuje se slednjič od zadnje klopi. »Nikar se ne boj! pridi pridni učenec po lepo darilo", kličejo ga ljubeznjivo. Šolski vodja ga gre iskat, učenci mu prostor narede, in sedaj še-le po milem prigovarjanji izleze Blažek izpod klopi. Oj kakošen je revček! Tovariši bi se mu radi na ves glas smejali, ali se baš ne upajo; gospodo strašansko smeh sili, da se komaj premaguje. Kedo bi se pa tudi ne smejal? Materina dolga rujavkasta suknja, poprej vsa mokra, je taka, kakor bi bil polimanega kebra v pepel potlačil. Vsejedno pa mu godci trikrat zatrobijo, občen smeh, Blažek pa rajsko vesel dobi krasno darilo.
Ta komični prizor iz prvega šolskega življenja priljubljenega narodnega pesnika B. P. sem skozi devet let mnogokrat slišal pripovedovati od preblagega gosp. dekana Reša v Kranji.	M. L.
28 odstotkov slivovke, tako zvanega rakija, ki mora biti prepaljen na 40 do 50 odstotkov, da je blago prve vrste in da je sposoben za trgovino; zato pa se mora plačati davek, kar je jako hud vdarec za kmetijstvo, ki je že itak v hudi sili, posebno pa za sadne in vinorejske pokrajine.	(Konoe prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. junija, ©trasa j® dežel«.
Cesarici n ju Štefanija povrnila se je iz Bosne ter je naravnost odpotovala v Laksenburg.
Delegacijski odseki izgotovili so že polovico dela. Rešena sta že proračun zunanjih zadev in vojni ordiuarij. Upa se, da bodo skupne seje kmalu rešile gradivo; daljše razprave bodo menda le pri tako zvanem okupacijskem kreditu.
Občinski svet v Moveredu je sklenil prihodnje šolsko leto na lastne troške vzdrževati V. in VI. gimnazijski razred, ker je vlada, kakor zuano, sklenila opustiti ju leta 1888/89.
Ogerska zgornja zbornica je predvčerajšnjim potrdila poleg druzih predmetov tudi obračun s Hrvatsko za leto 1886.
V Bi 3i nje držav©.
Kakor piše več rimskih listov, naročil je papež Leon XIII. svojemu dunajskemu nunciju Galim-bertiju, uaj osebno nese nemškemu cesarju neko njegovo lastnoročno pismo.
Poročila iz Srbije so jako neugodna. »Pester Lloyd" je izvedel iz Belgrada. da skuša Ristic združiti liberalce z radikalci. Ristida je radikalna stranka hudo razžalila; možje, kakoršen je on, pozabijo tako razžaljenje le v skrajuem slučaji, ako vidijo domovino v nevarnosti. Tej zvezi je torej namen, da reši Srbijo prevrata, ki preti vsled Kristiceve vlade. Kralj sam priznava, da v Srbiji ni vse tako, kakor mu zatrjuje ministerski predsednik. Izjavil se je, da ne sprejme ostavke metropohta Teodozija, ki je jako priljubljen mej narodom. — Nož, ki je preostro brušen, se kmalu skrha.
Bolgarska vlada je sklenila, da bo z dnem 1. julija izročila železniško progo mej Caribrodom in Ihtimauom v zvezi z iztočnimi železnicami notranjemu prometu; z dnem 27. julija otvorila bo ob enem na tej železnici mejnarodno službo, in sicer se bodeta določila v to svrho dva dneva na teden.
Ruski car je zaukazal, da se bo dvestoletnica ruske mornarice zaradi neugodnega politiškega položaja praznovala še-le leta 1891. — Mej Rusijo in Nemčijo pričele se bodo v kratkem obravnave zaradi presoje berolinskega dogovora. Avstrija se ni pozvala, naj se vdeleži teh pogajanj, ker se bo izid naznanil ostalim velevlastim še-le tedaj, ko bodo imele obravnave dejanjski vspeh.
Francoski senat je zopet pokazal svoje slepo sovraštvo zoper vse, kar je v zvezi z vero. Dne 16. t. m. posvetoval se je o petem članku postave glede tovarniškega dela, ki določuje, da smejo mladina do 18. leta in ženske sploh delati na teden le šest dni, poleg tega pa jim je delo prepovedano tudi ob zakonito priznanih praznikih; tovarnar naznaniti mora dan počitka s pismenimi oklici po tovarni. Škof Freppel je nasvetoval dostavek: Ker se že priznavajo prazniki, kakor Božič, Velikanoč itd., ter se pri tem ni žalila verska prostost, določi naj senat tudi nedeljo kot dan počitka. Ko bi se to ne zgodilo, bilo bi na veliko kvar družinskemu življenju; kajti člani ene in iste družine služijo lahko v raznih tovarnah; pripeti se torej lahko, da delavec ne bode mogel uživati počitka v sredini svoje obitelji. — Ta besede so jasne ko beli dan, toda kaj je storil senat? Odbil je predlog Freppelov s 323 proti 167 glasovom!
Francoski veleposlanik je izročil Turčiji pogodbo o sueškem prekopu, kakor jo je potrdila Anglija, ter vprašal, v kakovi obliki naj bi se predložila ta pogodba ostalim velevlastim.
Pri bruseljskih ožjih volitvah v belgijsko zbornico in senat so zmagali katoliki z vsemi svojimi senatnimi kandidati; tudi pri zborničnih kandidatih so liberalci propali; voljen je bil izmed njihovih pristašev edini župan Buls.
Angleška zgornja zbornica je v prvem čitanji potrdila postavo o preosnovi zgornje zbornice; po tem zakonu imenovali se bodo dosmrtni pairi ter bo imela kraljica tudi pravico, da bo smela začasno ali stalno odstavljati na zahtevanje zbornice nevredne paire. — V spodnji zbornici je zopet propala vlada. Pri specijalni razpravi postave o krajevni upravi je nasvetoval Morley, naj se izbriše iz zakona določba, po koji smejo magistrati imenovati redarstvene načelnike. Vlada je pobijala ta predlog, ki pa je bil sprejet z 246 proti 216 glasovom.
Angleško-avstralijske naselbine so sklenile na shodu v Sidney-u, da je prepovedano naseljevanje kitajskim delavcem v angleško-avstralijske naselbine. Shod se je obrnil do londonske vlade s prošnjo, naj sklene pogodbo v tem smislu s kitajsko vlado. Ta zadeva je jako neljuba tako naselbinskemu ministru, siru Henriku
Ilollandu, kakor skupnemu Salisburyjevemu kabinetu, ker bo skoraj gotovo razdražila Kitaj. To pa bi lahko imelo jako neprijetne posledice za angleško srednje-azijško armado, ker bi se mogoče združili nezadovoljni Kitajci s Tibetanci.
Iz rumunske prestolnice se javlja z včerajšnjim dnem: Neznani zločinci so po noči vdrli v pisarno avstrijskega konzulata ter jo popoluoma oropali. Železne blagajnice k sreči niso mogli odpreti. Lopovom so na sledu, a dobili niso še nobenega. — Mej izvoljenimi opozicijonalci je tudi poslanec Blarenberg, največji nasprotnik nemškega vpliva.
Predvčerajšnjim je švicarska kazenska zbornica obsodila zložitelja znane pustne zabavljice zoper Nemčijo, Schilla, na globo 800 frankov in povrnitev troškov v znesku 200 fr.: sozatoženca Festersen in Mfiller bila sta oproščena krivde, da sta razširjevala moj prebivalstvom to pesem.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, 16. junija. (Izv. dop.) [Češka akademija ved in literature.] Štiridesetletnica vladanja našega cesarja in kralja slavila se bode po vsi Avstriji, toda zelo pomenljivo slavila se bode v češkem kraljestvu dvojnim načinom: prvi velikodušni in nepozabni čin je dar pol milijona goldinarjev, koje je dovolil ua predlog dr. Riegra deželni zbor češki v prospeh delavstvu, in ne manjši krasni dar je oni neimenovanega češkega poslanca na založbo češke akademije ved iu slovesnosti. Brzojav vam je že minoli petek javil, da je neimenovan dobrotnik vložil pri deželnem odboru češkem velikodušno ogromno svoto 200.000 gld. kot prvo temeljno vlogo na ustanovo češke akademije ved in literature.
Blagi mecen češki daroval je to svoto v spomin proslave 401etnega vladanja cesarja Franca Josipa I., da bi bila akademija češka kot spomenik hvaležnosti naroda češkega za podporo, kojo je narod za 40 let vlade njegove prejemal glede prosvete in izobražbe. Dar, o kojem so že več dni prej govorili po mestu, in namen bodeta predmet deželno-zborne predloge, s kojo bodo gotovo veselo presenečeni v bodočem zasedanji deželnega zbora češki poslanci.
Ime darilčevo ostalo je tajno, dasi nekateri, zlasti dunajske novine, pišejo, da je daritelj državni poslanec, višji stavbeni svetnik g. F. Hlavka na Dunaji. Kar je meni znano in se mi pripovedovalo, prejel je referent deželnega odbora, kojemu se je izročila ta zadeva, samo prepis volilne listine brez podpisa. Izvirno volilo ostalo je v rokah najv. deželnega maršala, kneza Jurija Lobkovica, koji edini je imel z dariteljem neposrednjo dotiko.
„V vedi in umetnosti je naša spasa!" slove neko rodoljubno guslo češko, koje je vedlo narod iz dob trpljenja k boljši bodočnosti. Potreba akademije se je često povdarjala. Vsaj je akademija dopolnilo vseučilišča. Ima li vseučilišče namen izobraževati akademijsko mladino za daljše življenje, vzgojevanje učiteljev, pravnikov, zdravnikov i. dr., ima akademija popolnoma vednostne namene, gojiti vede in slovesnosti. Ta nova akademija ima biti središče češke vede in gojitve njene v jeziku češkem.
Kak pomen ima akademija v življenji naroda, vidimo le najbolje pri Francozih. Nij samo središče vednostnega delovanja, nego najvišji varuh in čuvaj jezika, in vpliv njen je na razvoj krasne literature neprecenljiv. Kakoršen pomen ima za Poljake akademija poljska v Krakovem, jugoslovanska v Zagrebu, madjarska v Budimpešti, to ima biti akademija češka v Pragi! Početek je že storjen, in smelo se sme reči, da se kmalu oživotvori. Kakor imajo Hrvatje svojega mecenata Strossmayerja, koji jim je ustanovil jugoslovansko akademijo, tako je Bog Cehom dal moža, koji je položil na narodni altar: 200.000 goldinarjev.
Ko bi neimenovani plemeniti, rodoljubni daritelj našel mnogo naslednikov v narodu, koji bode gotovo i tudi zdaj pokazal požrtvovalnost svojo, in kakor se blišči na poslopji naše dramatične umetnosti napis: »Nilrod sobe!", jednako bo kmalu blestel i na češki akademiji, čin daritelja neimenovanega pa ostane z zlatimi črkami zapisan v knjigi rodoljubne povestnice češke.
Š tem je storjen prvi korak k izpolnjenju davne želje, kojo sta izrazila in gojila že Palaeky in slavni fizijolog Purk^ne in kojo ne goji samo ves učeni svet, temveč i ves zaveden narod češki. Bog dal, da bi se tudi vam, mili rojaki, v beli Ljubljani izpolnile kmalu gorke želje ter se ponosno dvigalo kvišku prelepo poslopje »Narodni dom"; ko bi tudi pri vas obudil Bog tacega moža, ki bi se spomnil v svojem
blagobitji najtoplejše želje slovenskih rodoljubov, plačilo mu bode zavest, da je uresničil najvažnejšo potrebo vašo v socijalnem in uarodnem oziru iu zagotovil v središči Slovenije narodnemu duhu in gibanju dostojen dom!
Iz Lipika, 16. junija. Kaj silijo Avstrijani v Ameriko, ko imamo še v sosedstvu toliko neobdelanega sveta med Zagrebom i Siskom, med Siskom in Jasenovcem. Bog se tega trga usmili i sv. Flo-rijan vilruj vsake iskrice njihove škodlje! Naprej je svet že bolje obdelan; do otidod samo grmovje od Siska sem; proti Okučauom, ki prijazno leži, zapazi se že nekoliko sledu človeške roke na polji, dasi-ravno so Okučanke delavni dan v dolgi vrsti poleg „kuč" tik cesto čepele. V Lipiku in okolici se pa ženejo za zaslužkom vozniki, dninarji, perice, mlekarji, vendar je velika revščina; strašno raztrgane „kuče" ter hleve imajo. Blizu Lipika sejejo večjidel le koruzo, le na bregovih vidi se zelena rž; vinogradov je malo. Temu je vzrok tako imenovani „regale". Kakor kralj bil je graščak; vina kupovati nihče ne sme od nikogar, kot od njega ali njegovega najemnika. Žito pijemo v Lipiku, kakor v mestu Pakracu vsi vino iz ene kleti, od kodar si ga sodčke domu prinesemo od najemnika grajskega. Krščanskega znamenja tukaj ni videti nobenega, razun redkih cerkva; nad Lipikom samim je le Pahačka podružnica sv. Antona Pad., patrona tukajšnjega studenca. Dne 14. t. m. je bila njemu na čast slovesna sv. maša z asisteneijo, potem sprevod k studencu, kateri se vsako leto na god sv. Antona Pad. blagoslovi s prošnjo za zdravje kopalcem. To je lepa svečanost!
Blizu mojega stanovanja na spodnjem konci trga je kraljeva pošta, še nižje na sredi pašnika pa „učiona", kakor od daleč vidim, fantastična stavba, gradiču podobna, veljala je neki 40.000 gld. Poučuje pa sedaj le učiteljica v več oddelkih. — Nemščino pa tukaj tako preganjajo, kakor po Slovenskem; vse, staro iu mlado jo lomi in zavija, kakor le more. Natakarica pri studencu, prav pri-prosta deklina, me na slovensko besedo vpraša: „Niks tajč?" Napisi kopalnic, listkov nemški! Le javna oznanila so madjarska, hrvatska, nemška! Župnik je pač danes pri blagoslovu studenca samo hrvatski molil! — Konečno še to: Opazujočemu se pri bolnikih tu pa tam pokaže zboljšanje zdravja. Čast sv. Antonu! Tudi jaz sem se ozdravil precej.
Občni zbor ces. kr. kmetijske družbe kranjske dne 14. junija 1888.
(Dalje.)
Cesarski svetnik g. Murni k poroča dalje o prenaredbi družbenih pravil. Poudarja, da je bilo že pred dvema letoma naročeno glavnemu odboru prenarediti družbena pravila, ker so se dosedanja veliki večini družbenikov zdela zastarela, zlasti ker ovirajo živahnejše delovanje podružnic. Glavni odbor lotil se je marljivo izročene mu naloge, določil je v mnogih posvetovanjih načrt novih pravil, a gledal pri tem tudi na to, da se vse bistveno iz starih pravil sprejme tudi v nova. Govornik preide na to na posamezne paragrafe načrta ter osobito povdarja, da je po novih pravilih delovanje podružnice razširjeno in bolj samostojno.
Pri splošnji razpravi oglasi se g. Dežman ter skuša dokazati, da je sprememba pravil nepotrebna. Ni mu všeč, da se je pri sestavi pravil preveč oziralo na pravila kmetijske družbe štajerske, da je pristop družbi tako olajšan, da imajo častni in dopisujoči udje premalo pravic; da je pa nasproti podružnicam preveč pravic podeljenih in preveč samostojen delokrog odločen. Zlasti pa ugovarja določbam, ki govore o društvenem tajniku. Svari, naj društvo ne potrdi pravil, ki postavljajo tajnika kot stalnega plačanega uradnika, kateremu bode treba pokojnino dajati itd. Zdi se mu, da so se pravila premalo pre-tehtovala, zato predlaga, naj se stavi predlog o premembi družbenih pravil z dnevnega reda; pre-narejena pravila pa naj se vrnejo glavnemu odboru, ki naj je dobro pretresa in pri prihodnjem občnem zboru o njih poroča.
Poročevalec g. Murnik odgovarja g. predgo-vorniku, da se ne čudi, če g. Dežman z novim načrtom pravil ni zadovoljen, saj ponavlja le tiste pomisleke, katere je že lansko in predlansko leto proti premembi pravil povdarjal. Ker je bil pa občni
zbor prepričan, da na podlagi starih pravil družba ne more vspešno delovati in jo glavnemu odboru naročil, naj preskrbi preuaredbo pravil, se sedaj o g. Dežmanovem predlogu ne more dalje razpravljati. Nato zavrača posamezne trditve g. Dežmana ter dokazuje, da so pravila razmeram kranjskega kmetijstva primerna, zato predlaga podrobno razpravo.
Pri glasovanji bil je predlog g. Dežmana odklonjen in pričela se je specijalna debata, pri kateri so bili posamezni paragrafi prenarejeuih pravil z malimi premembami sprejeti.
(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(C. kr. kranjski deželni šolski svet) je izdal zaradi nalezljive egiptske očesne bolezni, trahoma, okrajnim šolskim svetom in ravnateljstvom srednjih šol naredbo, iz koje posnamemo nastopno: Ta bolezen prikazala se je v raznih krajih dežele Kranjske. Da se epidemija zaduši že v pričetku, zaukazalo se jo vsem občinam, da morajo nasproti trahomu postopati tako, kakor pri vseh kužnih boleznih. Ker pa se ta bolezen ne more prve dni natanko razločevati od navadnega očesnega vnetja, ukrene naj se vse potrebno pri ljudeh, ki imajo vnete oči, da se slučajno ne zanose ta nalezljiva bolezen. Takim bolnikom teče iz oči; naleze se tedaj trahom po perilu, skupnih umivalnih posodah, oprtačah itd. Toda izkušnja je pokazala, da se trahom pokaže najraje v jetnišnicah, vojašnicah, tovarnah, šolah itd., da se tedaj prenese snov bolezni na oči druzih ljudi tudi po zraku, s prahom itd. Zaradi tega je treba, da se nadzorujejo oči shajajočih se oseb po tovarnah, jetnišnicah itd., posebno pa šolske mladine; najbolje je, ako od dobe do dobe zdravniki pregledajo oči vseh učencev in učiteljskega osebja. Konečno naj se posebno tudi še gleda na to, da ne rabi več
1	j u d i j skupno posteljnega perila, žepnih rut, umi-valne posode, gob, oprtač itd. in da se dotična stanovanja, spalnice, šolske sobe itd. kolikor mogoče mnogokrat prezračijo.
(Ljudske šole) praznovale so danes god šolskega zavetnika sv. Alojzija v cerkvi sv. Jakoba. Deški šoli sta imeli ob 7. uri slovesnost prvega sv. obhajila, h kateremu je pristopilo čez 200 učencev po spodbudnem nagovoru g. Smrekarja. — Dekliška mestna šola pa je imela ob 10. uri sv. mašo, pri kateri je orgljal in petje vodil g. katehet Karlin.
(»Narodnega Doma") upravni odbor opozori društvenike še jedenkrat na izvanredni občni zbor, ki se bo vršil v pevski sobi narodne čitalnice ljubljanske v soboto, dne
2	8. junija, ob 7. uri na večer.
(Zlata poroka.) Vršila se je dne 19. junija v Kropi na Gorenjskem izvanredno lepa slovesnost. Stariši gg. Janeza Ažmana, župnika na Dovjem, in Simona Ažmana, kapelana v Vipavi, doživeli so redko starost, da so mogli praznovati zlato poroko. Prihitela sta hvaležna sina v rojstni kraj, da se javno zahvalita Bogu za to jima skazano dobroto ter sta povabila k tej slovesnosti tudi lepo število dukovnikov - prijateljev, med njimi prečast. g. msgr. Potočnika, župnika Mesarja i. dr., in pa obilo število sorodnikov in znancev. Ob 9. uri se je med veselim pritrkavanjem in strelom začela sv. maša, ki jo je daroval g. Šimen; po končani sv. daritvi pa je imel g. župnik Janez prav prisrčen nagovor do starišev, spominjajoč se preteklih let in opominjajoč jih, naj se zahvalita Bogu za njegovo dobrot-Ijivost, ob enem pa naj se pripravljata proti koncu življenja na srečno smrt; marsikateremu je solza igrala v očeh pri ganljivih besedah. Nato je izvršil g. Jauez še cerkven obred za zlato poroko ter zapel veselo „Te Deum". Opoludne pa sta gg. sinova napravila kosilo v gostilni pri g. Klinarju, kjer so se svatje in duhovniki prav srčno veselili s srečnima sinoma ter želeli srečo ženinu in nevesti, čuli smo nekatere prav lepe napitnice.
(V Lesee-Bled) se bodo z dnem 29. junija do vštetega dne 30. septembra t. 1. izdajali vsako nedeljo in praznik v Ljubljaui (južni kolodvor) za osebni vlak, ki se odpelje ob 6. uri 25 minut zjutraj, tour- in retour voani listki po zelo znižanih cenah, in sicer 1 gld. 80 kr. za II. razred, 1 gld. 20 kr. za III. razred. Ti tour- in retour vozni listki niso prenosljivi in so veljavni za vožnjo nazaj samo za tisti dan z osebnim vlakom, ki se odpelje ob 8. uri 23 minut zvečer iz Leaec-Bleda. Podaljšanje
veljavne dobe se ne dovoljuje na nijeden način. — Za dva otroka pod 10. letom se kupi jeden listek dotičnega razreda; a jeden otrok z odraslim more se voziti v II. razredu z voznim listkom II. in III. razreda, v III. razredu pa z listkom II. razreda. Otrok sam more listek III. razreda porabiti za II. in III. razred. — Prosta prtljaga se ue pripušča. — Odhod iz Ljubljane (južni kolodvor) ob 6. uri 25 minut zjutraj. Prihod v Lesce-Bled ob 8 uri 7 minut zjutraj. Odhod iz Lesec-Bleda ob 8. uri 23 minut zvečer. Prihod v Ljubljano (južni kolodvor) ob 10. uri zvečer.
(Razpisani) sta 2. in 4. učiteljska služba na štirirazrednici v Cirknici; plača 500 gld., oziroma 400 gld. Prošnje do dne 20. julija okr. šol. svetu v Logatci.
(V kopeli) Rogatec-Slatina došlo je do 17. t. m. 215 strank s 337 osebami.
(Odbor političnega društva „Edinost") v Trstu jo sklenil, da napravi prve dni septembra v proslavo 401etuice vladanja Nj. Veličanstva veliko ljudsko veselico.
(V Gorici) je izvoljen županom dr. Maurovich, podžupanoma dr. Verzegnassi in dr. Perco.
(V sežanskem okraji) dajal se bo lov v najem dne 2. julija t. 1.
(Občni zbor čitalnice v Pulji) bo 24. t. m. ob 4. uri popoludne.
(Strela je ubila) dne 17. t. m. v Mariboru ondašnjo perico Julijano Polajšnik. Zvečer se je namreč nepričakovano hitro pripodila huda ura nad Maribor. Polajšnik je bila v istem času na planem ter iskala v mestnem parku zavetja pred dežjem. Ondi je treščilo vanjo.
(Zblaznel) je bogati tržaški posestnik Scog-namiglio, ko je popotoval te dni s svojo ženo in hčerjo po Laškem. Sli so vsi trije na ognjenik Vezuv in ondi je segel 601etni Sconamiglio po revolver v žep ter obe ustrelil, na to pa sam sebe. Velike zgube na borzi, pravijo, so vzrok, da se je dvakratnemu milijonarju zmešala pamet.
(Avstrijskih državljanov) naselilo se je v Novem Jorku v minolem letu v okroglem številu 9000 oseb. Mnogo od teh je šlo dalje proti zapadu in nameravajo v Kaliforniji pečati se z vinarstvom.
(Maksiinove mitraleze) patent kupil je pruski tovarnar Krupp za 2l/3 milijona mark.
Telegrami.
Dunaj, 21. junija. »Armeeverordnungs-blatt" objavlja cesarsko povelje, ki imenuje cesarja Viljema vrhovnim imejiteljem pešpolka ,,Viljem I." št. 34 in ukazuje, da bo imel odslej huzarski polk št. 7 ime: ,, Viljem II., nemški cesar in kralj pruski."
Mostar, 21. junija. Prestolonaslednik in nadvojvoda Oton sta došla zvečer ob 9. uri; narod ju je z nepričakovanim sijajem in velikim navdušenjem sprejel.
Bugojna, 20. junija. Prestolonaslednik Rudolf in nadvojvoda Oton sta prišla na poti v Mostar semkaj, kjer sta ostala eno uro. Prestolonaslednik je posebno odlikoval nekega že blizo 100 let starega mohamedanca imenom Mahmuda bega Bušatlijo, ki je leta 1878 v Livnu rešil življenje kristijanom, ker je preprečil mesarjenje. Po zajuterku, koji je priredil okrožni predstojnik baron Molli-narv, odpeljala sta se pri najlepšem vremenu v Mostar.
Draždane, 21. junija. Princesinja Marija Saksonsko-Altenburška je o polunoči umrla.
Pariz, 20. junija. »Journal des Debats" piše, da je smrt Stanleyeva dognana.
Madrid, 20. junija. V zbornici se je izjavil minister zunanjih zadev, da Španija ne namerava skleniti zvezo niti z Nemčijo, niti s kakovo drugo državo; podlaga vladni politiki je nepogojna nevtralnost.
Listnica opravništva.
(r. J. N. v G.: Vse plačano do 1 oktobra.
Vremensko sporočilo.
O p B	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> .5 D -
opazovanja		zrakomora ▼ mm	toplomera po Celziju			o »» S rt a
20.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveo.	735 2 7335 733-6	104 22'i 160	si. vzh. si. zap. n	megla jasno mesečno	000
T uj c i.
19. junija.
Pri itaUiu: lmcrluit, Hiinigsfeld, Bartolič, Brauiniiller, Schulz, Berner, trgovci, z Dunaja. — Dr. Pfoifer, dež. poslanec, s Krškega. - Deu, dež. sodnije sovetnik,.iz Rudolfovega.
—	Perz, trgovec, iz Kočevja.
Pri Slona: lluber, Ziegler, trgovca, z Dunaja. — Tii-iuan, inžener, z Dunaja. — Gadner, zasebnik, iz Reko. — Ogrinc, okrajni glavar, iz Maribora. — H. Greutz, knjigarnar, iz Trsta. — dr. Maurer, veleposestnik, s. Kranjskega.
Pri Virantu: Višnikar, dež. poslanec, iz Ribnice. — dr. Sterbenc, dež. poslanec, iz Leskovca. — Kavčič, dež. poslance, iz Razdrtega. — Lavrenčič, dež poslanec, iz Vrhpojja.
—	Pakiž, dež. poslanec, iz Sodražice. — Kraigher, dež. poslanec, iz Postojne. — Modic, trgovec, iz Girknice. — Vol-stuber, s soprogo, iz Gradca, — Plesch, iz Ribnice.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 21. junija.
Papirna renta 5?» po 100 gl. (s 10% davka)
r, ,...... _	r	t nn	i c /i/
Sreberna
o °,o
100
16%
4 »fo avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . .
Kreditne akcije ........
London ..........
Srebro ..........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini .......
Nemške marke .......
50	gl
51	„ 110	„
95	„
861	„
295	„
126	„
10 5 61
-	kr.
45	„
85	„
45	„
90	"
94 87\
Tržne cene
dne 20. junija.
	gl.jkr.			Igl.	kr.]
Pšenica, hktl. . . .	6	17	Špeh povojen, kgr. .	—	(561
Rež, .....	4	22	Surovo maslo, „	—	90!
Ječmen,.....	3	74	Jajce, jedno „	—	2!
Oves, ., ...	3	08	Mleko, liter ....	—	8:
Aida, ., ...	4	22	Goveje meso, kgr. .	—	56
Proso, ., ...	4	22	Telečje „ ., .	—	52)
Koruza, ., ...	5	52	Svinjsko „ „ .	—	54
Krompir, „ ... Leča, „ ...	1	96	Koštrunovo „ „	—	34
	12	—	Pišanec.....	—	65,
Grah, „ ...	13	—	Golob .....	—	20
Fižol, „ ...	11	—	Seno, 100 kgr. . .		14
Maslo, kgr. .	1	—	Slama, ., „ . .	1	96
Slast, „	—	75	Drva trda, 4 Q mtr.	0	40
Špeh svež,		60	„ mehka, „ „	4	15|
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
TTjrld. 3&S a.v.! I
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-
no pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz
blaga, izdeluje po — 3Š gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton ©tereza,
tapecirar in dekorater
•v Ljubljani, Šclcnliurg-orc ulico št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dola v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce ua peresih (Federmadratzen) lO {gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franlco na za-litevanje.
Preselitev in priporočilo.
Slavnemu občinstvu, zlasti prečastiti duhovščini najuljudneje naznanjam, da sem se preselil s svojo
nn m mm tpso
v Kirbišcvo hišo na Kongresnem trgn poleg- gledališča.
Zahvaljevaje se p. 11. občinstvu za dosedanje zaupanje, obljubujem, da bom najtočneje izvrševal vsa naročila ter z dobrini, bodisi klobučarskim bodisi krznarskim blagom zadovoljeval vsestranskim zahtevam.
Odličnim spoštovanjem
A. Kx*ejči,
(16)	klobučar in krznar v Ljubljani.
ocaoaocaoaoaoacs Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
iri_
politovano in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr, divano, garnituro, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Eberl. g
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC in napisov.	$$
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ^
»»iSJienrsa,	5
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. S
«« priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse J v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot Jk znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve xT v ploščevinastih pušicali (Blechbuchsen) v domačem, K lanenem oljnatem firneži najfinejo naribane in boljše ^ nego vse te vrste v prodajalnah.
^	Cenike na zahteranje. HB
Adolf Romim

podobar v Ljubljani, Breg št. 16,
se priporoča prečastiti duhovščini za vsakovrstna dela, spadajoča v stroko njegovo, kakor: altarje, leče, ta-bernakeljne in spovednice. Isti prevzame tudi križe ve pota in druge cerkvene naprave ter najbolje skrbi, da se po slogu in dobro izvrše.
Prenovljenja se po najnižji	ceni oskrbe.
Za častna naročila prosi se	naj-
vdaneje.	(a)
Umrli so:
20. junija. Marija Štrukelj, mestna uboga, 55 let, Karlovska cesta št. 7, Caries.
V bolnišnici: 20. junija. Marija Trobec, delavka, 78 let, Marasmus.
Pomoč
.10 ponuja pri vseli boleznih, posebno pri tacih, ki navstanejo vsled sprijene krvi, dalje pri bož-jasti, živčnih boleznih, boleznih v ušesih, pljučnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu, trganji l>o udih in vseh ženskih boleznih. Trak ulj a se | zajamčeno odstrani z glavo v 2 uiah. Metoda, ki je hitra in gotova, podpira se z izvrstnimi in mnogo-stranski izkušenimi sredstvi. Obširna poročila s pismenimi znamkami za odgovor naj se pošljejo naslovom :	(5)
„Hygiea-Officin"
Vratislava (Breslau) II.

KAAAA?.^ X X-
Zavod za pohištvo in dekoracije
Frsmsi Doberlet-a
Frančiškanske ulice št. 14 — Ljubljana — Dunajska cesta h. štev, 8
priporoča svojo jako bogato zalogo
oprav za spalnice, jedilnice in salone
pohištva vsake vrste,
od najpriprostejšega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga
obojev, rouleavix, okenskih karniš, zastorov, preprog- in sno^i xa liišno
opi-avo.
Oprava za stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice. kavarne.
Priproste in razkošne
ženitovanjske bale, solidno in ceno izdelane.
Vsakovrstne dekoracije.
Jaz prodajam pod jamstvom le dobro brezhibno blago po jako nizkih cenah, — po sporazumljenji tudi proti obročnim plačilom — in' priporočam torej svoj zavod vsem, zlasti pa volečastitim gospodom duhovnikom za izdelavo dekoracij za cerkvene namene. 7i velespoštovanjem
(5)
STran Dofoerlet.
Jfe zameniti z Radgonsko, to je
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
Ynt, Zflrpmlnfl Vflfl n Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ JA.VU ZJU-1UJ v J.J.1LUJ v UU-U). natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
TTnt, TI Pl TTI1 7.TI P vnrl P Vs,e,i ol,ilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega 1WIJ -u.um.u.£j±iuj V uua, okusa jn močnega penjenja jo radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdtavilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
Obvarovalno zdravilo.
"K"rmpll ITI st.f) TI n VATI i 9 Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno J\.UJJC1I 111 O li£MlU V &11J a. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerr-	•	<—i: >~
cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo.
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cona kopeli 85 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
-i i,
Liter radenske kisle vodo ima v sobi _ . _	,	O-OG gr. dvakratno ogljeno-kislcga litija,
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so so vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzote kosti v kratkem proste vso nesnage. To ga je napotilo, cla je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspohi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na, Štajerskem.
(21) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kaslner v Ljubljani.