NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejcič ST.8- LETO 51 ■ CEUE,22.2.'96 ■ CENA 220 SIT Urednico Novega tednika Milena B. Poklic Slovo od stare- izbira nove šole Aktualna tema o izbiri srednješolskega in visokošolskega študija. Stran 7. Pustne šeme: takšne in drugačne. Strani 16 In 17. Iz teme s i(resničl(o. Stran 20. Krvavi zločin v Bobovem. Stran 21. Najprej oves, potem bič Pri gradnji avtoceste nI vse tako rožnato, kot Žalčane prepričuje Dars. Stran 2. Zaprli bodo d^onijo! Krajani Ložnice so trdno odločeni, da bodo šli do konca; celjski župan za regijsko deponijo. Vroča tema na strani 7. DOGODKI 1^ Najprej oves, potem bič Pri gradnji avtoceste^nl vse tako rožnato, liot Žalčane prepričuje Dars - Krajani nezadovoljni šest ur je trajalo, da so žal- ski svetniki minuli četrtek spravili pod streho dve točki dnevnega reda. Ta je skupno obsegal kar 20 točk, med njimi je bila predvidena tudi obrav- nava proračuna za letos. Brez večjih pretresov so svetniki potrdili odlok o spremembah in dopolnitvah odloka prora- čuna za leto 1995. Vse skupaj pa je na glavo postavil odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroč- nega plana za obdobje 1986- 2000 in srednjeročnega druž- benega plana občine za odsek avtoceste Vransko-Blagovica. Dokument s tem zapletenim imenom preprosto povedano pomeni osnovo za sprejem lo- kacijskega načrta avtoceste Vransko-Blagovica v držav- nem zboru, poleg Žalčanov morajo podobne dokumente potrditi še v občinah Lukovi- ca, Kamnik in Zagorje ob Sa- vi. Seje žalskega sveta se je tokrat udeležila številna dele- gacija Darsa in Urada za pro- storsko planiranje, ki je pred- stavila dosežene rezultate in načrte pri gradnji avtocest, žalski svetniki pa so jih zasuli s kopico pripomb, ki že na za- četku gradnje žulijo krajane. Franc Sušnik z Vranskega je sicer pohvalil dobro sodelova- nje z Darsom, sprejem odloka pa pogojeval z zahtevo, da 152 milijonov tolarjev, ki jih je ob- čina dobila na račun spre- membe namembnosti, dobi izključno krajevna skupnost Vransko, ne pristaja pa na od- ločitev občine, da je denar pri- hodek skupnega občinskega proračuna. Stanko Novak je v imenu krajanov Ločice pove- dal, da so kmetje zaradi grad- nje avtoceste ostali brez pre- hoda na odseku železniške proge med Šempetrom in Pol- zelo, zaradi česar se bo pot do njiv in travnikov podaljšala za 3 kilometre. Po besedah Fran- ca Žolnirja in Marjana Ribiča se ljudje v preboldski krajevni skupnosti jezijo zaradi uniče- nih cest, ki so jih povzročili izvajalci s težkimi tovornjaki. Vinko Drča ni zadovoljen, ker še vedno ni soglasij za ureditev deponij odvečnega materiala ob' trasi, poleg tega pa je treba v dolini zagotoviti, da zaradi gradnje avtoceste ne bo prišlo do znižanja nivoja podtalnice. Ferdinand Kunst je spraševal, kako je z odškodninami v pri- merih, ko izvajalci odlagajo odvečno zemljo na zemljišča, ki niso bila odkupljena. Razen tega so v Grušovljah pričako- vali, da bodo z odvečno zemljo izboljšali kvaliteto zemljišč na trasi, ki so jo sicer 20 let varo- vali za gradnjo avtoceste. Da- nes takšnega posega ne dovoli- jo naravovarstveniki, ker bi s tem uničili ogrožene živalske vrste, zato kmetje zahtevajo nadomestna zemljišča, ki so v lasti Sklada kmetijskih zem- ljišč. Nič drugače ni v krajevni skupnosti Grotovlje, kar je po- vedal Anton Rozman: »Elektro in Ingrad uničujeta lokalne ce- ste, ko smo klicali nadzorne ljudi Darsa, so nam svetovali, da naj sami zapisujemo števil- ke tovornjakov. Nihče nam ne pove, kdo bo plačal odškodni- no in če bo šlo tako naprej, bomo spomladi zaprli cesto. Dars ravna z nami v stilu pre- govora: Ko osla loviš, mu ovsa moliš, ko ga dobiš, ga pa z bi- čem nagradiš. Avtocesto boste zgradili, potem pa nas pustili same z vsemi problemi, razri- timi cestami in poškodovanimi zemljišči,« je prepričan Rozman. Obljube gostov, da bo Dars prisilil vse izvajalce k porav- navi povzročene škode, očitno ' niso prepričale žalskih svetni- kov. Za dobro uro so sejo vmes prekinili, sledila so strankar- ska usklajevanja in pogovor s predstavniki Darsa ter Urada za prostorsko planiranje. V ve- černih urah je padla odločitev. Svetniki so soglasno potrdili odlok, toda izvajanje tega do- kumenta se bo zadržalo tako dolgo, dokler ne bo podpisana pogodba, s katero bodo ureje- na vsa sporna vprašanja. Kon- kretno: treba je določiti od- škodnino za uporabo infra- strukturnih objektov v občini, izdati soglasja o deponijah materiala, urediti prehode čez železniške proge, določiti od- škodnine za motenje posesti, dokončno namestiti bazo v Čepljah, se dogovoriti s Skla- dom kmetijskih zemljišč o za- menjavi zemljišč v Grušovljah in urediti odvodnjavanje v gornjem delu doline. Na zah- tevo Franca Sušnika je bil sprejet tudi sklep, da ne sme priti do nobenih sprememb trase avtoceste na odseku Vransko-Blagovica. Sejo, ki je bila minuli četrtek prekinjena, bodo svetniki nadaljevali da- nes popoldne. IRENA BAŠA Za referendum o verstvih In etiki LJUBLJANA, 16. f( bruarja (Delo) - ZLSD zah! teva referendum za potrditev sprejetega zakona o osnovnj šoli, ki vključuje predmet verstva in etika. V združeni listi menijo, da je predmet ustavno sporen, saj je v nas. protju z načeli o nevtralni §o. li ter o ločitvi cerkve od dr- žave. Da bi pobuda uspela, jo mora podpisati vsaj 30 po. slancev. Podpora pri vstopanju v EU LJUBLJANA, 19. ft. bruarja (Delo) - Britanski zunanji minister Malcolm Rifkind seje med obisiconi v Sloveniji srečal s sloven- skim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, nato pa še s predsednikom Mila- nom Kučanom, predsedni- kom vlade dr. Janezom Dr- novškom in s člani parla- mentarnega odbora za med- narodne odnose. Govorili so zlasti o krepitvi dvostranskih odnosov na gospodarskem področju, o širitvi zveze Na- to, o vprašanjih, povezanih z nasledstvom SFRJ ter o približevanju Slovenije Evropski uniji, pri čemer je Rifkind poudaril, da nas bo London tudi v prihodnje podpiral. O papežev obisku LJUBLJANA, 19. fej bruarja (Delo) - Predsec/nA Milan Kučan se je tretj\t srečal s člani Slovenske ško- fovske konference. Pogovo- ri so se vrteli predvsem oko- li bližajočega se papeževega obiska. Kučan je menil, da se mora Slovenija izkazati kot gostiteljica in da so po- lemike o previsokih stroških neumestne. Župani lezljo državo KRANJ, 20. februarja (Večer) - Po mariborskem županu dr. Alojzu Križma- nu so ovadili še kranjskega Vitomirja Grosa. Ta je na- mreč delavcem upravne eno- te preprečil vstop v občinsko hišo, ker naj bi država dol- govala občini 13 milijonov tolarjev najemnine za prosto- re. Kriminalisti so menili, da naj bi Gros zlorabil uradni položaj in uradni osebi pre- prečil uradno dejanje. Med; tem so policisti že prevzeli nadzor nad občinsko stavbo, Gros pa napoveduje, da bo državo tožil zaradi neupravi- čenega bogatenja. Zakaj plačujemo? Najbrž ga ni človeka, ki si ne bi želel čimprejšnje izgrad- nje avtoceste med Celjem in Ljubljano. Nič pa ni narobe, da so Žalčani tokrat pošteno udarili po mizi in od Darsa zahtevali razrešitev spornih vprašanj. V žalski občini je vse več ljudi, ki so prepričani, da je žalska občina bistveno prema- lo iztržila od tako velikega projekta, kot je gradnja avto- ceste skozi dolino. Dobila je denar na račun spremembe namembnosti in dobila je na- domestno šolo v Trnavi. To pa je tudi vse, če seveda odšteje- mo kupnino od prodanih zem- ljišč, ki se je stekla v zasebne žepe posameznikov. Da avtocesta lahko pomeni dobro kupčijo, so doslej doka- zali le v krajevni skupnosti Vransko. Na tamkajšnjem ob- močju je bilo največ hude krvi na račun trase, a so se kljub temu uspeli dogovoriti in med prvimi zagotovili odkup zem- ljišč. Trmasto vztrajajo pri iz- plačilu denarja od spremembe namembnosti in čeprav bi jim težko pritrdili, da denar res- nično pripada samo njim, ni dvoma, da si bodo tako ali drugače odrezali svoj kos po- gače. Kot si bodo svoj kos po- gače zagotovili s postavitvijo baze v Čepljah, pa deponijami in prodajo odvečne zemlje ku- pcem sirom po dolini. Krajev- na skupnost Vransko je tudi edina, ki se je z izvajalci znala dogovoriti za poplačilo od- škodnin. Vsaj tako zatrjuje Franc Sušnik, človek iz vrst strank slovenske pomladi, ki mu tudi nasprotniki hočeš no- češ morajo priznati, da se kot lev bori za vsak tolar v korist krajevne skupnosti Vransko. Ali je ta boj vedno legalen in vedno moralno opravičljiv, je seveda drugo vprašanje. Vsekakor pa preseneča dej- stvo, da neka krajevna skup- nost lahko s samimi neprofesi- onalci zanje uspehe, s katerimi se ne more primerjati občinska uprava, ki konec koncev zapo- sluje in z denarjem davkopla- čevalcev plačuje zaposlene. Vodja oddelka za okolje in prostor Slavko Šketa je javno priznal, da se občina celo leto dogovarja z izvajalci avtoceste o poravnavi odškodnin, ni pa uspela podpisati niti enega do- govora. Nadalje se zastavlja vprašanje, zakaj v občini delu- je komisija za nadzor izgrad- nje avtocest, ki ji predseduje sam župan, pa se je komisija doslej sestala le enkrat ali dvakrat. Konkretna vpraša- nja, ki so tokratno sejo sveta zavlekla za nekaj ur, bi člani komisije lahko in morali razči- stiti že pred sejo občinskega sveta. Tako pa ima človek ob- čutek, da ljudje na občini sploh ne vedo, kaj se jim doga- ja na terenu in s kakšnimi vsakdanjimi problemi se sre- čujejo navadni občani zaradi gradnje avtoceste. Tisto o ovsu in biču bo kar držalo. IRENA BAŠA Varovanje okolja ob meji Ekološki forum LDS v Potisredi Pred dnevi je bil v Kozjan- skem parku, v Podsredi, sesta- nek Ekološkega foruma LDS, ki so se ga udeležili tudi pred- stavniki Slovenskega ekolo- škega gibanja. Govorili so o razvoju parka ter o obmejnem sodelovanju s Hrvaško. Po ogledu filma o Kozjan- skem je direktor parka, Franci Zidar, predstavil položaj ter načrte parka. Pripravljajo po- seben zakon o Kozjanskem parku, ki bo nadomestil seda- nji status spominskega parka, s projektom ustanovitve pa bi pridobili sredstva Phare. Na seji, ki jo je vodil Vladimir To- pler, so opozorili na vrsto ob- mejnih okoljevarstvenih težav - tako na Ormoškem jezeru, kjer z obeh strani državne me- je nezakonito pobijajo gosi, kot tudi na nerešena vprašanja varovanja okolja na področju Sotelskega jezera pri Atom- skih toplicah, kjer jezera ni več, z veliko denarja zgrajen jez pa je brez funkcije. Prav tako so opozorili na probleme obmejnih zavarova- nih območij. Tako želijo Ko- čevski park ob Kolpi povezati z narodnim parkom Risnjak, krajinski park Gorjanci z Žumberkom, po slovenskem dolgoročnem planu pa bi po- stala zavarovana območja še Boč-Donačka gora, Šturmo- vec, Jeruzalemske gorice, Mu- ra in Murska šuma. Omenjali pa so še nekatera druga vpra- šanja, med njimi oskrbo s pit- no vodo, termoelektrarno Plo- min II., gradnjo verige elek- trarn na Savi, jedrsko elek- trarno Krško in podobno. Predstavniki Ekološkega fo- ruma LDS se nameravajo v kratkem sestati s predstavniki Hrvaške socialno-liberalne stranke, kjer bodo opozorili na nekatere omenjene probleme. B. J. Za kmetijstvo in gozdarstvo člani občinskega sveta Ljubno so na četrtkovi seji ustanovili Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, za pred- sednika pa izvolili Primoža Budno. Odbor bo skrbel za kmetijska in gozdna zemljišča, za pospe- ševanje kmetijstva in veterinarstva, spremljal stanje na področju lovstva in ribištva ter opravljal številne druge naloge. Podoben odbor so ustanovili tudi v občini Mozirje. US LJubenci proti radarjem o zahtevi Ministrstva za okolje in prostor, da naj obči- ne črtajo iz statuta izdajanje lokacijskih in gradbenih dovo- ljenj, so razpravljali tudi na zadnji seji občinskega sveta Ljubno. Svetniki so se odločili, da ne bodo ugodili zahtevi ministr- stva, temveč da teh nalog ne bodo opravljali, dokler repu- blika ne prenese pristojnosti na občino. Prav tako zahteva- jo, da mora upravni organ, ki sedaj izdaja ustrezne odločbe, od občine Ljubno pridobiti mnenje o nameravanem pose- gu v prostor. Kar tiče postavitve radar- skega sistema na Menini, Iju- benski svetniki odločno zahte- vajo javno tribuno z neodvis- nimi strokovnjaki, ki naj bi podrobneje predstavili delo- vanje in vplive radarjev, poleg tega pa nameravajo vložiti vse sile, da do načrtovane gradnje na Menini sploh ne bi prišlo. US Dobri odnosi in zgledno sodelovanje župan občine Laško Peter Hrastelj je prejšnji teden pripravil že tradicionalni ponovoletni sprejem za predstavnike rimokatoliške cerkve iz vse občine. Srečanja, ki je bilo letos že šestnajsto po vrsti, so se ude- ležili duhovniki, ki upravlja- jo župnije Laško, Sedraž, Sentrupert, Rimske Toplice in Zidani Most. Župan Hra- stelj je z zadovoljstvom ugo- tovil, da Cerkev in občina zgledno sodelujeta in da med njima ni prav nobenih razpr- tij ali ideoloških nasproto- vanj. Sodelovanje je bilo lani uspešno zlasti na humani- tarnem področju, saj so predstaAmiki Cerkve znatno pomagali v akciji zbiranja pomoči za družino Štekovič, občina pa je iz svojega pro- računa namenila lani nekaj denarja za sanacijo cerkve v Zidanem Mostu in župnišča v Sedražu, že nekaj let pa pomaga tudi pri obnovi kar- tuzije v Jurkloštru. Lani je občina želela pomagati tudi pri obnovi župnišča v La- škem, vendar ji zaradi fi- nančnih težav to ni uspelo. Ker pa je laško župnišče v res slabem stanju in ga je treba temeljito obnoviti, bo občina letos poskušala pod- preti obnovo z nekaj več sredstvi. Laški dekan Jože Horvat je najprej predstavil nova duhovnika v župnijah Se- draž in Sentrupert, nato pa opozoril na obisk papeža Ja- neza Pavla II v Sloveniji, ki ga v občini Laško nestrpno pričakujejo. Po pričakovani beatifikaciji škofa Antona Martina Slomška bodo na- mreč cerkev sv. Antona v Re- čici kot prvo cerkev v Slove- niji posvetili Slomšku, pred cerkvijo pa naj bi še letos ob pomoči občine postavili tudi njegov spomenik. JI, Foto: SHERPA rNOVI TEDNIK' Odgovorni urednik: Branko StamejčiČ. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvim liredništvo: MarjelaAgrež, Iren' Baša, Janja Intihar, Brane Jerank" Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur^''' Selišnik, Ivana StamejčiČ, Žeijk" Zule. Tehnični urednik: Franj" Bogadi, pomočnika: Robert Koj' terer, Igor Šarlah. Oblikovanj*' Minja Bajagič. Tajnica u redni*' tva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tedni''' Prešemova 19, Celje. Telefon (063) 442-500, fax 441 -032. , Šff. 8. - 22. februar 1996 T" DOGODKI $ pamtletoni mažejo oči fHozlrskl svetniki ostro proti raHarlem Itadarja na Menini planini kljub temu, ig je to že kazalo drugače, očitno še nista io^oncno dogovorjena stvar. Vsaj tako je odit' po zadnjem zasedanju občinskega 'veta Mozirje, kjer so načrtovani gradnji ^darskih sistemov, tako vojaškega na igvnici kot civilnega na Vivodniku, ^tfo nasprotovali. Hjozirski svetniki zahtevajo javno tri- buno, kjer naj bi problematiko celovito jedstavili, izpostavili pa so tudi zahtevo K izvedbi referenduma na celotnem ob- Lčju Zgornje Savinjske doline. Poleg ^gga bodo v občini Mozirje pripravili ostro protestno pismo, ga poslali mini- jtrstvoma za obrambo ter promet in zve- ^e, vsem občinam v Zgornji Savinjski dolini in tudi okoliškim občinam. »Vsi, ki se ukvarjajo s to problematiko, opozarjajo na večplastnost problema, od zdravstvenih, ekoloških, turističnih in drugih posledic, ki bi nastale z gradnjo,« je povedal župan Jakob Presečnik. Člani ^ozirskega sveta so opozarjali, da je Me- pina vir pitne vode za tri četrtine prebi- ^,alcev Zgornje Savinjske doline in da se dolina lahko poslovi od turizma, posebej pa so spregovorili tudi o vojaškem vidi- ku. »S problemom smo se prvič srečali že pred dvema letoma in upali smo, da bo občina Gornji Grad le nastopila proti. Očitno pa sta občini Gornji Grad in Na- zarje podlegli kravjim kupčijam in na- sedli obljubam o optičnem kablu, regi- onalni cesti in novi šoli v Nazarjah. Vse te stvari so se in se bodo uresničevale neodvisno od radarjev,« je poudaril Pre- sečnik. »Težava je v tem, ker ne dobimo nikakršnih uradnih informacij, pamflet z Ministrstva za obrambo pa je zgolj ma- zanje oči.« O »pamfletu«, torej sporočilu za javnost o načrtovani gradnji radarja, ki ga je izdalo Ministrstvo za obrambo, so govorili tudi drugi svetniki, ki so se spraševali, kaj pomeni preučevanje ekopsihološkega vidika. »Radarja nista stvar le dveh občin, ki skoraj že soglašata, pač pa tudi stvar naših občin. Odnos teh dveh županov je bil dokaj naiven, češ stroka mora pove- dati. Mi sprejmimo stališče, da se o ra- darjih v naši bližini niti ne pogovarja- mo,« je bil odločen predsednik mozirske- ga sveta dr. Anton Jezernik. »V bistvu so nas hoteli pošteno potegniti.« Glede na to, da svetniki ne razpolagajo s podatki, kakšna naj bi bila radarja, so o možnih učinkih in tudi delovanju zgolj ugibali. Toda slišati je bilo, da nikakor ne gre za tako nedolžno stvar, kot bi to radi predstavili na Ministrstvu za obrambo, predvsem pa so opozarjali, da je v bližini Menine planine ogromno dru- gih krajev. »Argumenti o majhnem števi- lu ljudi se mi zdijo potegnjeni za lase. V 20-kilometrskem polmeru od Menine sta Velenje in Trbovlje, samo 35 kilometrov pa so oddaljeni Ljubljana in celotna celj- ska kotlina,« je opozoril Maksimilijan Lipnik in dodal, da je k protestu zoper načrtovano postavitev radarjev potrebno pritegniti tudi okoliške občine. URŠKA SELIŠNIK Občina Nazarje pripravlja konec meseca okroglo mizo oziroma problemsko kon- ferenco, na kateri bodo o problematiki izgradnje radarjev tudi podrobneje spre- govorili. Mozirski ne ministrstvu Na zadnji seji sveta občine Mozirje so med drugim govorili o spremembi statu- ta občine. Gre za člen, ki dovoljuje občini izdajo lokacijskega in gradbenega dovo- ljenja. Ministrstvo za okolje in prostor pa od občine zahteva, naj ta člen črta, sicer bodo sprožili ustavni spor. V mozirskem svetu so se že ob spreje- manju statuta zavedali, da bo člen spo- ren, vendar so le tako videli možnost vpliva in neposrednega odločanja o usodi prostora v občini. »Čeprav je država ob- držala vse upravne zadeve, je skrb za prostor po ustavi ena glavnih nalog lo- kalnih skupnosti. Ta prostor je tema po- govorov in zahtev na vseh srečanjih, sli- šati je, da so tudi člani Ustavnega sodiš- ča naklonjeni mnenju, da ta naloga osta- ne v pristojnosti lokalnih skupnosti,« je povedal mozirski župan Jakob Pre- sečnik. V občinski statutarni komisiji so se kljub zahtevam Ministrstva za okolje in prostor odločili, da spornega člena ne bodo črtali, temveč da občina Mozirje teh nalog ne bo opravljala, dokler ne prenesejo ustreznih nalog iz republike na občino. V tem času pa mora upravna enota občine pri izdaji gradbenega in lokacijskega dovoljenja obvezno prido- biti tudi mnenje občine Mozirje o name- ravanem posegu v prostor. Mozirski svetniki so sprejeli predlagani osnutek statutarne komisije z zahtevo, da bi mo- rala upravna enota pridobiti soglasje, ne le mnenje občinskega sveta. Dokončno besedilo statuta bodo sprejemali na pri- hodnji seji sveta. Sicer so se svetniki še odločili, da bo nov sekretar občinskega sveta Rudi Hra- mec, ustanovili so Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v občini Mozirje, podprli pobudo za ustanovitev Sklada za razvoj malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline in podprli obli- kovanje občinske športne zveze, ki naj se dogovarja z drugimi društvi na prostoru nekdanje občine Mozirje. US Marca bodo v Mozirju pripravili izredno sejo občinskega sveta, ki bo namenjena sprejemanju proračuna, na tej seji pa bo- do govorili tudi o delitveni bilanci bivše občine Mozirje. Prepozno za dogovore Nov nakupovalni center v Velenju je mnogim trn v peti. Gre seveda predvsem ka to, da je velik delež po\TŠin v trgov- Aem centru s 7 tisoč kvadratnimi metri ji300 parkirnimi prostori, odkupil In- terspar. O blagovnem centru so razpravljali že na seji mestnega sveta Velenje in na po- budo svetnika Franca Severja pooblastili komisijo za pripravo statuta in poslovni- ka, da preveri sum o nezakonitosti pri odprodaji zemljišča pri velenjski pošti, kjer je Vegrad že pričel s pripravljalnimi deli za izgradnjo centra. Še več pa so o tem govorili na zadnji seji območne gospodarske zbornice, na katero so gospodarstveniki povabili tudi velenjskega župana Srečka Meha. Ta je povedal, da je že pred dvema letoma tako v gospodarski zbornici kot v podjetjih govoril o tem, kaj se bo v Velenju dogaja- lo. »Takrat ni nihče nič rekel, danes go- voriti o tem, kar se že dela, pa je prepoz- no,« je poudaril Meh. »Problem slovenskega prostora je, da se je težko pogovarjati z evforičnimi partnerji, ki razmišljajo 10 let naprej, mi pa se borimo za preživetje,« je povedal direktor Ere Gvido Omladič. »Saj ni pro- blem konkurenca, bolj je problem pro- stor. Nam je jasno, da je treba z razvojem naprej, vendar bi se morali za posamezna področja dogovoriti o strategiji, proble- me bi bilo predvsem treba pravočasno nakazati in jih seveda tudi rešiti. Če je Era lani državi odštela 12 milijonov mark, bi bilo zelo lepo, če bi tudi nas kdaj kdo vprašal, kaj se bo v tej državi dogajalo,« je menil Omladič. US Koiilfo za telefon? V vodstvih nekaterih konji- ških krajevnih skupnosti se zavzemajo, da tudi novi naroč- niki plačajo za telefon enako, kot so plačali krajani, ki so vlagali v širitev omrežja. Številni krajani, ki so se pred leti pridružili akciji širje- nja telefonskega omrežja, so takrat dobili telefonski prik- ljuček po ceni 3.150 nemških mark. Cena naj bi bila ugodna, saj so tisoč mark dobili v krat- kem povrnjenih v obliki ob- veznic, 350 mark je vsakemu, ki se je prijavil v roku, sofi- nancirala nekdanja občina Slovenske Konjice, v krajev- nih skupnostih, kjer so krajani plačevali samoprispevek, pa je s 150 markami na priključek »pomagala« še krajevna skup- nost. Pred dnevi pa sta tako Tele- kom kot tudi konjiška občina napovedali, da bo cena za pri- klop telefona poslej po vsej Sloveniji in tudi v občini nekaj nad 102 tisoč slovenskih tolar- jev (v markah torej približno 1100). Novica je sedanje inte- resente za telefon razveselila, številne krajane, ki so morali odšteti za priključek dosti več, pa neprijetno presenetila, saj so se čutili oškodovane, če ne že ogoljufane. Prejšnji teden so se zato predsedniki krajevnih skup- nosti, katerih telefoni so veza- ni na avtomatsko telefonsko centralo Loče, sestali pri ko- njiškem županu Janezu Jazbe- cu. Na sestanku, ki mu je pri- sostvovala tudi predstavnica celjske enote Telekoma Marija Tisovec so sklenili, da naj bo cena telefonskega priključka za naročnike le nekoliko višja — bližja ceni, ki so jo morali pla- čati pred poenotenjem. Tele- komu bo sicer potrebno plača- ti dogovorjeni znesek — 102 ti- soč tolarjev, vendar pa naj bi vsak interesent za priključek dobil tudi soglasje krajevne skupnosti. Za slednje naj bi odštel od 350 do 500 nemških mark, odvisno od tega, ali kra- jani plačujejo samoprispevek ali ne. Zbran denar naj bi ostal v krajevni skupnosti. Legitim- nost pa bo po dogovoru pred- sednikov krajevnih skupnosti Draža vas, Jernej, Žiče, Zbelo- vo, Špitalič in Loče, moral dati še občinsko svet. Kako drag bo telefonski priključek v konji- ški občini, torej še ni povsem jasno. B.Z. Maccanico vrnil mandat Mandatarju za sestavo nove italijanske vlade Antoniu Mac- canicu ni uspelo. Po dveh ted- nih neuspešnih posvetovanj s predstavniki vodilnih politič- nih strank je predsedniku dr- žave Scalfaru vrnil mandat. Ta je moral ukrepati: razpustil je parlament in za 21. april na- povedal parlamentarne volitve. Scalfaru to sicer ni ustrezalo, saj je za vsako ceno iskal mož- nosti za nadaljevanje vlade, da bi s tem rešil italijanski ugled pri predsedovanju Evropski uniji. 71-letni Maccanico je imel pri pogajanjih največ te- žav z desnim blokom oz. t.i. Polom svoboščin. Ta je zavr- nil Maccanicov načrt polpred- sedniške republike in zahteval večje pristojnosti predsednika države ne samo na področju zunanje politike in obrambe, temveč tudi pri nalogah, kijih sedaj opravlja vlada. Levi cen- ter je podprl Maccanica in ga pozval, naj nadaljuje z delom. Zato v tem trenutku izgleda, da je edini zmagovalec italijanske politične igre Gianfranco Fi- ni, vodja neofašistov, kije že od vsega začetka zahteval vo- litve. Fini je tudi najbolj one- mogočal Maccanicovo delo, ko je od mandatarja zahteval, naj v svoj program dela vključi re- forme, s katerimi bi Italija preš- la na francoski ustavni sistem. Tudi nekdanji premier Berlus- coni seje zavzel za volitve, saj kot je dejal, lahko le-te "zakr- pajo raztrgano mrežo naše de- mokracije". Mogoče je, da bo medijski mogotec vnovič štar- tal na premierski stolček. Ta- ko levici kakor tudi desnici pa manjka dobrih predlogov, predvsem pa razpoznavne identitete in priznanih vodilnih figur. Jelcin bo kandidiral Ruski predsednik Jelcin seje odločil, da bo ponovno kandi- diral na predsedniških voli- tvah, ki bodo 16. junija. To je sporočil med obiskom v Jeka- terinburgu, prvi postaji v nje- govi predvolilni kampanji. Vprašanje, ki se ob Jelcinovi odločitvi najprej zastavlja je, ali bo 65-letni predsednik zmo- gel veliko breme, ki ga bodo terjale volitve. S svojo odloči- tvijo namreč tvega pozitivno mesto v zgodovini, nenazdanje pa tudi življenje. Ne gre poza- biti, daje imel lani kar dvakrat srčni napad in da so govorice o njegovem pitju verjetno re- snične. Če ga bo na volitvah premagal njegov komunistični nasprotnikZjuganov, bo to za Jelcina velik udarec, kajti prav Boris Nikolajevič je bil tisti, ki je leta 1991 premagal komuni- zem in začel z demokratičnimi reformami. Vendar pa je malo verjetno, da bi mu uspelo po- noviti uspeh izpred petih let, ko ga je podpiralo 57 odstotkov volivcev. Raziskave kažejo, da so ljudje bolj naklonjeni Zju- ganovu. Kar pa nič čudnega: Jelcin je veliko političnih točk izgubil decembra 94, ko je nad upome Čečene poslal vojsko in tanke. Ljudje mu zamerijo žr- tve na obeh straneh. Poleg te- ga so njegove gospodarske re- forme ustvarile milijone novih revežev. Številni državni us- lužbenci, kot so učitelji in ru- darji, plačo redko prejemajo redno. Na volitvah se bo veli- ko ljudi spomnilo, da je pred petimi leti živelo bolje in da so- cialne razlike niso bile tako ve- like, kot danes. Navadnim lju- dem bi se Jelcin v tem trenut- ku najbolj odkupil, če bi iz Če- čenije umaknil vojaške enote. To pa je malo verjetno, saj je pred kratkim celo izjavil, daje čečenske voditelje treba ustre- liti. V Rimu o Davtonu V Rimu je bil dvodnevni se- stanek o uresničevanju dayton- skega sporazuma o BiH, ki so se ga udeležili Izetbegovič, Tudman in MiloSevič ter predstavniki držav skupine za stike. Sodelujoči so se na sre- čanju osredotočili predvsem na največje težave; te pa so zdru- ževanje Sarajeva, razdelitev Mostarja, vojni zločinci in iz- menjava ujetnikov. Gostitelji- ca srečanja, italijanska zunanja ministrica Agnellijeva je po srečanju povedala, da je bilo zelo uspešno, saj so balkanski predstavniki dosegli več dogo- vorov. Med drugim so se do- govorili, da bodo srbske dele Sarajeva nadzorovale najprej mednarodne policijske sile, po 19. marcu pa mešane - policij- ske in civilne oblasti Srbov in Federacije BiH. Skupna oblast v srbskih delih Sarajeva bo po- tekala tako, da se bosta v dolo- čenih obdobjih menjavala žu- pan Sarajeva, ki ga bo določila Federacija in srbski župan. Udeleženci so se tudi dogovo- rili, katere osebe, osumljene vojnih zločinov lahko oblasti aretirajo in predajo haaškemu sodišču za vojne zločine. Re- šeno je tudi vprašanje vojnih ujetnikov - ti morajo biti takoj in brezpogojno izpuščeni, in vprašanje Mostarja, ki mora postati združeno mesto. Raz- mere bo nadzorovala enotna policija, ki bo odgovorna evropskemu upravitelju Koschniku. Predstavniki obeh delov Mostarja so še zahteva- li, da se za šest mesecev podalj- ša mandat upravitelju EU. Na sestanku naj bi se tudi dogo- vorili o ukinitvi sankcij proti bosanskim Srbom, kot je ob vr- nitvi v Beograd dejal Miloše- vič, postopek ukinitve pa naj bi se v skladu z resolucijo Združenih narodov začel pri- hodnji teden. Zločinca za zapahi Bosanske oblasti so dva vi- soka srbska častnika, osumlje- na vojnih zločinov, ki soju ne- kaj časa zadrževali v zaporu v Sarajevu, predale enotam Na- ta. Te soju odpeljale v Haag, kjer se bosta zagovarjala na mednarodnem sodišču za voj- ne zločine na območju nekda- nje Jugoslavije. Generala Dju- kiča in polkovnika Krsmano- viča obtožnica bremeni resnih kršitev mednarodnega humani- tarnega prava med balkansko vojno. Poleg tega bosta morala zaradi svojega visokega vojaš- kega položaja pričati tudi v pri- merih proti ostalim obtoženim za vojne zločine. Čeprav čast- nika trdita, da sta nedolžna, sta si za odvetnika izbrala znane- ga beograjskega odvetnika, Toma Fiia. Predsednik bosan- skih Srbov Karadič je preda- jo častnikov označil za medna- rodno sramoto. Dejal je, daje sicer res prišlo do posameznih obračunavanj s civilisti, vendar pa je povsem zanikal obstoj množičnih grobišč, ki so bila odkrita na območju Srebreni- ce. Karadič, kije sicer tudi sam na spisku vojnih zločincev, je znova dejal, da ne priznava pri- stojnosti haaškega sodišča. Ne- varnost, da ga aretirajo enote Nata preti tudi srbskemu gene- ralu Mladiču, je napovedal ameriški pogajalec in oče day- tonskega sporazuma Holbroo- ke. Sodišče je doslej izdalo 52 obtožnic. Med temi je 45 Sr- bov in 7 Hrvatov, ki so osum- ljeni vojnih zločinov in zloči- nov proti človeštvu. Med vse- mi je v priporu samo eden, in sicer Srb Dušan Tadič, po- veljnik zloglasnega taborišča Omarska. Proces proti nJemu naj bi se nadaljeval v drugi po- lovici marca. DAMJAN KOSEC, POPtv Sff. 8. - 22. februar 1996 GOSPODARSTVO Bo Šla Zlatarna v stečaj? Po oceni sinillkata bo to ea/na reš/iev, če ne to prišlo tlo razumnega aogovora z bankami upnicami Predsednik svobodnega sin- dikata celjske Zlatarne Rudi Špes je na ponedeljkovi novi- narski konferenci ocenil, da se sanacija podjetja prepočasi odvija, obenem pa napovedal izpodbijanje hipoteke Banke Celje nad nepremičninami te- ga zlatarskega podjetja, če še v tem tednu ne bo prišlo do sporazuma, ugodnejšega za delavce Zlatarne. Banka Celje je po informa- cijah predstavnikov delavcev z dobro milijardo tolarjev oziro- ma 49 odstotki vseh terjatev naj- večja upnica njihovega podjet- ja. Ostale večje upnice so še Ko- mercialna banka Triglav, SKB in Banka Hmezad. Rudi Špes, ki delavce zastopa tudi v uprav- nem odboru podjetja meni, da sanacija poteka zgolj v interesu bank, ne pa Zlatarne. "Težko ra- zumemo dejstvo, da se lažje po- govarjamo z vsemi drugimi ban- kami kot z domačo, matično banko, kije po naši oceni imela na razpolago več kvalitetnih in- formacij o poslovanju Zlatarne in je svoje terjatve tudi lažje za- varovala s hipoteko na nepre- mičnine. Poleg tega se Banka Celje ne drži dogovora, ki so ga julija lani sklenile banke upni- ce ter ministrstvo za gospodar- ske dejavnosti. Hipoteka pote- če 21. marca, v sredini tega ted- na je predviden sestanek bank upnic in v petek še izredna seja skupščina. Če na teh sestankih ne bo prišlo do sporazuma v prid delavcem, bomo hipoteko izpodbijali. Za ta korak se bo- mo odločili zato, ker si je Ban- ka Celje s hipoteko zagotovila priviligiran položaj ne le v pri- merjavi z delavci temveč tudi ostalimi bankami upnicami," je povedal Špes. Po sanacijskem programu naj bi Zlatarna dobila 120 milijonov tolarjev svežega kapitala, po in- formacijah predsednika sindika- ta so v Zlatarni doslej dobili le nekaj finančnih injekcij in še to v manjših obrokih, zaradi česar ni bilo mogoče vzpostaviti proi- zvodnje v načrtovanem obsegu. V podjetju trenutno čakajo na drugo soglasje Agencije, pro- gram deiznvestiranja pa bodo podprli le v primeru, če bodo dobili del kupnine. Delavci so pripravljeni prodati tudi počit- niške kapacitete, vredne 600 ti- soč DEM, ki zaenkrat še niso pod hipoteko, vendar le v pri- meru, če bo denar namenjen na- kupu surovin, ne pa poplačilu bank. Špes je postregel tudi z informacijo strokovnjakov Pha- re, ki so prepričani, da ima Zla- tarna vse možnosti za sanacijo, saj ima podjetje zagotovljeno tr- žišče, dovolj znanja za kvalitet- ne izdelke in ime, ki ga poznajo sirom po svetu. Kljub temu se delavci bojijo, da bodo izigrani in da si bodo svoje terjatve po- plačali bankirji, vsi drugi pa os- tali praznih rok. Zato bodo de- lavci v skrajnem primeru raje predlagali stečaj, ker so prepri- čani, da bodo na ta način lažje uveljavili svoje terjatve, te zna- šajo do marca lani preko 500 milijonov tolarjev. IRENA BAŠA Direktor Banke Celje Niko Kač zaenkrat ni želel komen- tirati informacij sindikata Zlatarne. Povedal Je le, da bo- do pripravili pisno informaci- jo, ki Jo bodo Javnosti posre- di, ali na novinarski konfe- renci v prihodnjih dneh. Je pa Kač zagotovil, da imajo v ban- ki vse dokumente o tem, kaj Je kdo doslej storil za sanaci- jo Zlatarne, za stvari, kijih ni- smo uspeli storiti znotraj pod- jetja, pa po njegovem mnenju zdaj iščejo krivca izven pod- jetja._ Konec zgodbe o uspehu? Celjski Kljub podjetnikov Zlatorog organizira nocoj zj. nimiv pogovor na temo Ali jj konec zgodbe o uspehu? to vprašanje bo poskušal v pogovoru z Jožetom Vo|. fandom odgovoriti znanj slovenski makroekonomist dr. Jože Mencinger z Eko. nomskega inštituta Pravn« fakultete v Ljubljani. Nastt. čanju v hotelu Evropa, zače. nja se ob 18.uri, bodo gos. podarstveniki govorili tudio konkretnih problemih, še zla- sti o razmerah v Steklarni Rogaška Slatina, kijih bo po. drobneje predstavil direktor Jože Pelko. Skromne naložbe v celjski podružnici Agen- cije za plačilni promet so analizirali naložbe v lanskem letu. Ugotovitve so vse prej kot vzpodbudne, saj je inve- sticijska poraba na Celjskem v zadnjih treh letih pod ni- vojem naložb v letu 1991, Podjetja namenjajo za nalož- be le 30 odstotkov amortiza-i cije in dobička, preostali deli pa so porabili v druge name-| ne. Celotna investicijska vso-! ta je na prvi pogled sicer spodbudna, naložbe regijske- ga gospodarstva so bile lani vredne 30 milijard tolarjev. Vendar so v teh številkah za^ jete tudi vse slovenske inve- sticije Darsa, ki ima svoj se-i dež v Celju. Brez Darsa je lai ni znašala investicijska vsoornice zasebnega gospodars- ka Žalec Vinko Vučajnk ter "ržavna sekretarka za malo gos- Narstvo v Ministrstvu za gos- [^darske dejavnosti Staša Ba- '"•»-Plahutnik, prireditev pa so Jl^Pesirili s kulturnim progra- mom. Ob 20-letnem Jubileju so Nelili priznanja ustanovite- •',^'11 Združenja "obrtnikov, za- '^Žnim članom in obratovalni- ^ter organizacijam in nečla- nom. Priznanja za prispevek pri ustanovitvi Združenja obrtni- kov so prejeli: Anton BlaJ, Stan- ko Dolar, Rado Kovač, Jože Melanšek, Edvard Peternel, Sa- mo Premik, Eran Sadnik in Fra- njo Verdnik. Priznanja zasluž- nim članom in obratovalnicam: Martin Drev, Mizarstvo Korun, Anton Štorman, Janez Vipotnik in Vinko Vučajnk. V skupini or- ganizacij in nečlanov sta preje- la priznanji Obrtna zbornica Slovenije ter sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle. Združenje samostojnih obrt- nikov Je bilo v Žalcu ustanov- ljeno 22. februarja 1976 na po- budo takratnih obrtnikov. Na začetku sedemdesetih let je bi- lo namreč v žalski občini že približno 350 obrtnikov, ki so se zavedali, da bodo samo s skupnim nastopom in dobro or- ganiziranostjo lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju obrtniš- tva ter uresničevali svoje zah- teve. Čeprav politične razmere obrtništvu niso bile naklonjene, so ustanovitev združenja takrat podprli v žalski SZDL. V dveh desetletjih so žalski obrtniki z svojim delom vtisnili močan pe- čat slovenskemu obrtništvu, med drugim so kot prvi v Slo- veniji organizirali razstave ma- lega gospodarstva, ki so pome- nile začetek kasnejšega obrtne- ga sejma v Celju. V Žalcu je bil podpisan tudi prvi družbeni do- govor o razvoju drobnega gos- podarstva za celotno Slovenijo. Kasneje se Je Združenje sa- mostojnih obrtnikov preobliko- valo v Obrtno združenje Žalec, od leta 1991 pa skladno z novo zakonodajo deluje kot Zborni- ca zasebnega gospodarstva in združuje tako obrtnike kot pod- jetnike. V okviru Zbornice de- lujejo številne sekcije, v prosto- rih Zbornice zasebnega gospo- darstva v Žalcu pa je tudi sedež Sklada za izobraževanje delav- cev. Kakšen je bil razvoj obrtniš- tva in podjetništva v žalski ob- čini v zadnjih desetletjih, doka- zujejo številke. Leta 1966 je bi- lo v občini 220 obrtnikov, ki so zaposlovali 172 delavcev. Leta 1976, torej v času, ko je bilo us- tanovljeno Združenje samostoj- nih obrtnikov, Je bilo v občini 355 obrtnikov in pri njih zapo- slenih 447 delavcev. Leta 1986 so v občini beležili 643 obrtni- kov in 781 zaposlenih delavcev. Po zadnjih podatkih Je v Zbor- nico zasebnega gospodarstva v letošnjem letu vključenih 1240 obrtnikov in samostojnih pod- jetnikov, ki zaposlujejo 1311 delavcev ter približno 400 de- lujočih družb z omejeno odgo- vornostjo. Glede na strukturo dejavnosti se Je s proizvodnjo in storitveno dejavnostjo leta 1976 ukvarjalo 205, leta 1996 pa 750 obrtnikov in samostoj- nih podjetnikov. Z gostinsko dejavnostjo seje pred 20 leti uk- varjalo 68, letos 109 obrtnikov in podjetnikov, s prevozništvom se letos ukvarja 242 obrtnikov in podjetnikov, medtem ko Jih Je bilo leta 1976 samo 82. S tr- govino pa se v letu 1996 ukvar- ja 139 obrtnikov oziroma pod- jetnikov. V strukturi družb z omejeno odgovornostjo prevla- dujejo proizvodnja in storitve ter trgovina. IRENA BAŠA Št. 8. - 22. februar 1996 DOGODKI Podaljšan status beguncem Iz Urada za priseljevanje in begunce Vlade Republi- ke Slovenije sporočajo, da se vsem začasnim begun- cem v naši državi, ki jim vpis v evidenco beguncev poteče 28. februarja, ve- ljavnost le-tega podaljša do 30. junija oziroma do sprejema zakona o začas- nem zatočišču. O tem bodo iz urada obvestili tudi vse institucije in ustanove, ki nudijo pomoč začasnim be- guncem prav na osnovi te- ga vpisa v evidenco. IS V Zrečah sprejeli proračun Minuli petek so se zreški svetniki zbrali na prvi seji v drugem mandatnem letu, na kateri so brez bistvenih pri- pomb sprejeli proračun občine za leto 1996. Na področju investicij bo občina letos vlagala predvsem v novo telovadnico, ureditev križišča ter za posodobitev cest. Svetniki so sprejeli tudi odlok o ustanovitvi stanovanj- skega sklada, po hitrem po- stopku pa še pravilnik o dode- ljevanju posojil za pospeševa- nje malega gospodarstva ter ohrernjanje in razvoj kmetij- stva v zreški občini. Statutarno pravna komisija je svetnikom predstavila od- lok, ki obravnava občinska priznanja občine Zreče. O ob- činskih priznanjih, pa tudi o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, bodo vnovič razprav- ljali še na drugi obravnavi. Brez oklevanja pa so sprejeli predlog komisije za družbene in društvene zadeve za vklju- čitev učencev iz Stranic v os- novno šolo Zreče. R 7 V Podčetrtku o taksah v bivši šmarski občini so na območju Rogaške Slatine ter Rogatca začeli z gradnjo čistil- ne naprave ter kanalizacijske- ga zbiralnika. Zato na območ- ju petih novih občin plačujejo dodatno takso, ki so jo lani avgusta povišali, tako da zna- ša v posameznem gospodinj- stvu po 30 tolarjev od kubič- nega metra vode, v gospodar- stvu pa 45,05. Po povišanju takse namera- vajo v Javnem podjetju OKP Rogaška Slatina zbrati v dveh letih in pol v občini Podčetrtek 26 milijonov tolarjev, v Koz- jem 10, v Rogaški Slatini 111, v Rogatcu 12 ter Šmarju 40 milijonov tolarjev. Po osnutku pogodbe o ureditvi medseboj- nih pravic in obveznosti, ki jo je v prvi polovici januarja se- stavilo pet županov, bi občini Rogaška Slatina ter Rogatec po dveh letih in pol začeli trem preostalim občinam sredstva vračati. Če v teh dveh občinah taks ne bi več pobirali, bi dolg vrnili iz svojega proračuna. Komimala mora občine o zbranem denarju redno obveš- čati, občine pa bodo zahtevale vračilo dejanske vrednosti zbranega. O tem so pretekli te- den govorili tudi v občinskem svetu Podčetrtka, pri čemer so svetniki imeli pripombe v zve- zi z obrestnimi merami, gleda vračila pa želijo dodatno ga- rancijo. Svetniki pa so obravnavali tudi plačevanje krajevne turi- stične takse v Podčetrtku, saj se na področju Bistrice ob Sot- li ter Pristave pri Mestinju zavzemajo, da bi zbrani denar uporabljali po vsej občini. Ta- ko so delovno gradivo novega odloka o taksi spremenili v os- nutek, ki so ga nato sprejeli. Sprejeli so tudi osnutek odlo- ka o gospodarskih javnih služ- bah v gbčini. B. J. Flora odpira sejemska vrata y torek začetek vrtnarsko-cvetllčnega sejma v Cellu Na 3 tisoč m^ razstavišča v dvorani D ter 2 tisoč m^ zu- nanjega razstavnega prosto- ra v atriju ter ob dvorani D Celjskega sejma se v torek, 27. februarja začenja 1. se- jem Flora, namenjen pred- vsem vrtnarjem in cvetličar- jem ter vsem tistim, ki jih to področje zanima zgolj ljubi- teljsko. Gre za sejemsko noviteto, ki jo Celjski sejem pripravlja v sodelovanju z Obrtno zbor- nico Slovenije ter GHM Miinchen, prihodnja leta pa bo organizator tega in še ne- katerih drugih novih sejmov mednarodno podjetje Cespo s sedežem v Celju, ki je te dni še v ustanavljanju. Na sejmu Flora, ki bo na celjskem sejmišču na ogled med 27. februarjem in 2. marcem, se bo predvidoma predstavilo nekaj več kot 60 razstavljavcev. Ker gre za sejemsko noviteto, bo glav- nina razstavljavcev iz Slove- nije, 5 jih prihaja iz Avstrije, Italije in Nemčije, nekaj več kot 10 tujih razstavljavcev pa se bo v Celju predstavlja- lo preko zastopanih podjetij. S^em Flora bo priložnost za ogled potrebščin za cvet- ličarje in vrtnarje, vsega ti- stega, kar je potrebno za ureditev zunanjih in notra- njih bivalnih prostorov, to- rej. Razstavljavci bodo pred- stavili tudi rastlinjake, pla- stenjake, tople grede, zimske vrtove, ograjne sisteme, rob- nike, senčila, markize, vrtno in terasno pohištvo, kamine, vodomete, celoten program vrtne opreme, bazene, ribni- ke, igrala ter gradbene mate- riale, elemente in sisteme, ki so primerni za tovrstno ure- janje okolja. V okviru 1. sejma Flora bo tudi program obsejemskih strokovnih prireditev, pred- stavljenih pa bo tudi nekaj tehnoloških novosti s po- dročja vrtnarstva in cvetli- čarstva v Sloveniji. IS Sneg na žici Zaanle sneženje je največ težav povzročite v Zgornji Savinjski in Šaleški tiollnl ter na Kozjanskem Kar je nekaterim v veselje, druge spravlja v bes oziroma jim prinaša veliko dela. Piše- mo seveda o snegu, ki iz tedna v teden veseli otroke, po drugi strani pa jezi prebivalce, vsaj kar tiče cest in elektrike. V noči s ponedeljka na torek so spet vse dežurne ekipe viha- le rokave in se spoprijemale s težavami, ki jih je »napadel« težak južni sneg, ki se ga ko- mimalci in električarji najbolj bojijo. Po podatkih sta jo v tem ča- su najtežje odnesla Šaleška in Zgornja Savinjska dolina, kjer je v 12 urah zapadlo od 8 do 30 centimetrov snega, v višje le- žečih krajih pa še več. V obeh elektro službah, tako v nazar- skem nadzomištvu kot velenj- skem območju so povedali, da so bile razmere kar hude, pre- cej podobne že dvema prejš- njima sneženjema. Tako so se za vzpostavitev normalnega stanja še v torek povsod trudi- le vse ekipe, tako v Velenju kot v Nazarjah pa so jim na pomoč priskočile še ekipe iz okoliških elektro služb. Na področju Velenja sta bila okvarjena dva večja daljnovo- da proti Slovenj Gradcu, Lo- kovici in Andražu, bilo pa je seveda še veliko manjših ok- var. Z manjšimi okvarami so se ubadali tudi v Zgornji Sa- vinjski dolini, kjer je torek brez elektrike preživela še ve- čina gospodinjstev od Gornje- ga Grada proti Črnivcu, na po- dročju Luče-Logarska dolina in v Rastkah, Podvolovljeku in na Citriji. V nazarski elektro službi so omenjali, da bi lahko še več popravili že v ponede- ljek zvečer, vendar so jim to onemogočale neprevozne ozi- roma preslabo splužene ceste. Na območju obeh dolin je v ponedeljek zvečer večkrat zmanjkalo elektrike, ker se je otresal sneg na žicah, vseka- kor pa so v obeh elektro služ- bah na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline ob- ljubili, da bo že v torek do ve- čera vzpostavljeno kolikor to- liko normalno stanje. Plaz na cesti proti Lučam Sneg j^ nakopal veliko nev- šečnosti tudi mozirskim ce- starjem, ki so v Zadrečki doli- ni od Kras proti Gornjemu Gradu in v Šmihelu pričeli s pluženjem že v ponedeljek do- poldne. Največje težave je mo- zirski komimalni službi pov- zročil plaz na regionalni cesti Ljubno-Luče, ki se je sprožil v ponedeljek zvečer. Zaradi pla- zu je bila cesta nekaj časa za- prta, na lučki strani pa je ostal tudi kamion Komunale, ki ta- ko ni mogel opravljati svojega dela. Zaradi tega je prišlo pri čiščenju cest do manjših za- mud, vendar je bilo že v torek zjutraj večina cest prevoznih z zimsko opremo. V torek so ko- munalni delavci nadaljevali s čiščenjem cest, širili zorana cestišča, proti večeru pa začeli ceste še posipavati. V velenjskem Podjetju za urejanje prostora so povedali, da sneg na cestah, razen obi- čajnih, večjih težav ni nako- pal. V noči s ponedeljka na to- rek so vse ceste normalno plu- žili in posipali, v torek zvečer so očistili parkirne prostore in pločnike, tako da je bilo v sre- do zjutraj stanje na velenjskih cestah že popolnoma normali- zirano. Ponekod brez elektrike Na Kozjanskem je zaradi snega v noči od ponedeljka na torek prišlo do poškodbe dvoj- nega droga pri Grlicah, v oko- lici Mestinja. Bilo je približno ob treh zjutraj, brez elektrike pa je ostalo približno tristo go- spodinjstev ter podjetij, na po- dročju osmih transformator- skih postaj (Laše, Kačji dol, Kristan vrh, Grlice, Vital ter v Hajnskem). V Elektro nadzor- ništvu v Rogaški Slatini so po- škodbo odpravili že v torek popoldne. V Elektru v Kr- škem, ki ima na skrbi območje Kozjega, pa niso opazili nič posebnega. V občini Šentjur je ponoči za krajši čas zmanjkalo elektrike na območju Dramelj ter Blagovne. V celjskem cestnem podjetju so za območje šentjurskega ter šmarskega povedali, da do tor- ka dopoldan na tamkajšnjih magistralnih, regionalnih in delno lokalnih cestah, ni bilo izjemnih prometnih ovir. BJ, US Gasilska zveza pred razpadom? v nekdanji občini Mozirje razpada vse več zvez in zdru- ženj, ki so nekdaj povezovala posamezne krajevna društva v občinskem prostoru. Kot kaže, je sedaj na vrsti za razpad Ga- silska zveza. Prek kratkim je namreč s položaja poveljnika občinske GZ nepreklicno odstopil Jože Zlatinšek, na sobotni seji predsedstva pa je odstopno iz- javo podal tudi predsednik Franc Trbovšek. »Te funkcije ne želim več opravljati, saj se preprosto ne da delati, vzro- kov za odstop pa je seveda več. Neurejeno je financiranje, lo- kalna samouprava pa je dopri- nesla, da si v posameznih obči- nah želijo svojo zvezo,« je svoj odstop okvirno pojasnil Tr- bovšek, ki bo pomagal pri delu gasilcev še do občnega zbora. Obstoj gasilske zveze naj bi s svojimi sredstvi pogojevalo vseh pet občin v Zgomjesa- vinjskem prostoru, vendar pa po merilih Ministrstva za fi- nance in Republiške uprave za zaščito in reševanje, ki so jih sprejeli septembra, svojih ob- veznosti nista izpolnjevali ob- čini Gornji Grad in Luče. Ali bo medobčinska zveza do- končno razpadla ali ne, bodo odločili gasilci sami na obč- nem zboru konec aprila. US Za Interese zasebnikov Preij volitvami v skupščino Zdravniške zbornice Slovenije Ker se letos izteka mandat poslancem v skupščini Zdrav- niške zbornice Slovenije, so se v soboto v Slovenskih Konji- cah, na vabilo dr. Jožeta Hla- čerja, zbrali zdravniki in zo- bozdravniki z zasebno prakso iz celjske, koroške in velenjske regije. Zasebni zdravniki in zoboz- dravniki so se srečanja udele- žili v skromnem številu, kar preseneča, saj se zdravniki z zasebno prakso pri nas sreču- jejo s številnimi finančnimi in formalno-pravnimi težavami. V Sloveniji sicer obstaja Zdru- ženje zasebnih zdravnikov, ki skuša omiliti nastale proble- me, toda država za kompe- tentnega sogovornika upošte- va le Zdravniško zbornico. Ta pa je s problemi privatnega zdravstva slabo seznanjena. Zato je toliko bolj pomembno, da zasebne zdravnike na pri- hajajočih volitvah (21. marca) v skupščino Zdravniške zbor- nice zastopajo tisti, ki bodo znali vztrajno in argumentira- no zastopati interese zasebne- ga zdravstva. Tako so za kan- didata v skupščino zbornice predlagali dr. Igorja Praznika in dr. Toneta Žunterja, kandi- dati za poslance na lokalnem nivoju pa so dr. Metod Colav- nik, dr. Tone Ravnikar in dr. Pungeršek. Privatni zdravniki so na ko- njiškem srečanju negodovali nad pravno-formalno nedore- čenostjo koncesij in izpostavili predvsem težnje po možnosti njihovega dedovanja. Mnoge med njimi bremenijo tudi astronomsko visoke najemni- ne, ki jih morajo najpogosteje plačevati zdravstvenim domo- vom ne da bi vedeli, kaj se s tem denarjem potem dogaja. Do zapletov prihaja tudi v od- nosih z zavarovalnicami. Kot je dejal eden od zdrav- nikov, je bila slaba udeležba na srečanju realna odslikava slabega povezovanja zasebnih zdravnikov. Če bi to izboljšali, bi lažje reševali probleme, pa tudi v stroki bi se dalo marsi- kaj narediti. Ob tem pa so po- udarili, da bo tudi država mo- rala, glede na to, da je sama spodbujala zasebno iniciativo, zdaj poskrbeti še za njeno bolj zdravo delovanje. Morda bo nastale razmere vsaj nekoliko izboljšal nov zakon o zdravni- kih. Osnutek zanj je Zdravni- ška zbornica že pripravila. B.F. Devetletka z verstvi In etiko LJUBLJANA, 14. f, bruarja (Delo) - Poslane! DZ so sprejeli vse zakone, šolskega paketa: zakon o oj. novni šoli, o vrtcih, o splo^ srednjih šolah in gimnazijg^ ter izobraževanju odraslji, Tako bodo učenci prihodnj. obvezne osnovne šole, ki L trajala devet let, v zadnjem« letju izbirali tri predmete" dveh sklopov: naravoslovne, ga in družboslovnega. Šolapj jim bo morala med družbo, slovnimi predmeti obvezno ponuditi tuj jezik, pouke verstvih in etiki, pa tudi reto. riko. Večino časa so ponov. no porabili za vprašanje ali podpreti predlog o uvedbi predmeta verstva in etika ali ne. Vsa generacija šeslletnill prvošolčkov bo stopila v de. vetletko šele leta 2004, dota. krat pa velja načelo postop. nosti. J Predlog za pregol Križmana 1 MARIBOR, 14. februar ja (Delo) - Predsedniki mari- borskega višjega, okrožnega in okrajnega sodišča so pod- pisali predlog za kazenski pregon dr. Alojza Križma- na zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. To kazni- vo dejanje naj bi mariborski župan zagrešil s trditvijo, ob- javljeno v reviji Mag, daje Maribor središče slovenskega kriminala, v katerega sta glo- boko vpletena tudi tamkajšnja policija in sodstvo. Križman je sodnike povabil na pogo- vor, na katerem jih namera\i| seznaniti s svojimi argumen- ti. Previsoko . obdavčene I Igralnice 1| LJUBLJANA, 15. S bruarja (Republika) - Par- lamentarna komisija pod vodstvom poslanca Igorju Omerze je v državnem zbo- ru predstavila rezultate pri- merjalne analize obdavčitve slovenskih igralnic medna- rodne svetovalno-revizijske hiše Deloitte&Touche. Rezul- tati kažejo, da so slovenske igralnice v primerjavi s tuji- mi zelo visoko obdavčene. Poslanci se bodo na osnovi teh rezultatov odločali o spre- membi dela zakona o igrah na srečo, ki govori o obdavčenju Večina podprla I Školča LJUBLJANA, 14. f« bruarja (Večer) - Komisija za volitve, imenovanja in ad- ministrativne zadeve ni pod- prla razrešitve predsednika državnega sveta Jožefa Škol- ča. Od dvanajstih opredelje- nih članov komisije jih je se- dem glasovalo proti razrešitv' Člani komisije iz vrst koali- cije so menili, da poskuS' opozicija s predlogom razre- šitve dobiti volilne glasove i" da pogreva politično krizo. Rado Bohinc odstopil LJUBLJANA, 15. f'! bruarja (Večer) - DržaV«' zbor je sprejel sklep, da p*'' slancu dr. Radu Bohinf' (ZLSD), donedavnemu mi^[ stru za znanost in tehnolog'' jo, preneha poslanski manda'^ Bohinc je namreč 13. februaf j a dal izjavo, da odstopa k" poslanec. it. 8. - 22. februar 1996 AKTUALNO Zaprli bomo deponijo! Krajani Ložnice so lokrai trdno odločeni, da gredo do konca - CelIskI župan za regijsko ^eponljo, vendar le ¥ primeru, če bodo ŽalčanI plačali s¥OJ delež "^ajani l..ožnice so že v začetku decembra asno povedali, da je možno odpadke na tam- Ljsnjo deponijo voziti največ šest mesecev, v -obenem primeru pa ne dovolijo nobenega šir- jenja ali nadvišanja deponije, prav tako se ne l^finjajo z dovozom mulja iz čistilne naprave v gasažah. Občinske strokovne službe so jim na pjihove zahteve poslale odgovor, ki je po mne- oju krajanov neresen in žaljiv, zato so začeli s pfipravami na legalno zaporo deponije. Iz oddelka za okolje, prostor m komunalne ^deve so krajanom Ložnice v delovnem gradi- ^ za usklajevanje na dolgo in široko razložili občinsko strategijo odlaganja komunalnih od- padkov ter ponovili obljube o saniranju odla- gališča in reševanju problema v sodelovanju s celjsko ali velenjsko občino. Bistvo zadnjega občinskega predloga pa je nadaljnje odlaganje komunalnih odpadkov na Ložnici vse do dogo- vora o regionaijii deponiji, kar konkretno po- meni, da bi odpadke na Ložnico vozili še naj- manj dve leti. Poleg tega vaškemu sveta Ložni- ca ponujajo letno ekološko rento v višini 4 milijone SIT za podaljšan čas odlaganja od- padkov in sanacije deponije, v času umirjanja deponije, kar bo trajalo približno 10 let, pa letno po 2 milijona SIT. Na račun slabših bi- vabih pogojev v preteklosti naj bi letos Ložni- čanom izplačali 6 milijonov SIT, stanovalcem v neposredni bližini pa naj bi občina plačala po milijon SIT. Vaški svet Ložnice in člani posebne komisije so na četrtkovi novinarski konferenci poveda- li, da vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah ter dokončni zapori in sanaciji deponije. Renta, ki jim jo ponuja občina, po trditvah predstavni- kov krajanov ne zadošča niti za izgradnjo po- lovice pločnika med Ložnico in Gotovljami, noben denar pa ne more nadomestiti nemogo- čih bivalnih pogojev ob deponiji. Poleg tega na Ložnici ne morejo razumeti odločitve strokov- nih služb, da v proračunu za letos niso name- nili rednih virov za sanacijo dosedanje in pri- pravo nove deponije. Denar naj bi namreč v občini zagotovili s posebnimi taksami za obre- menjevanje okolja, sprejem tega odloka pa je seveda odvisen od politične volje strank. In četudi bodo svetniki glasovali za dodatne tak- se, bo to v številkah pomenilo samo 56 milijo- nov tolarjev, kar še zdaleč ni dovolj za sanacijo deponije, še manj pa za oganiziran odvoz od- padkov na regijsko deponijo v Celje. Skratka, ljudem na Ložnici je dokončno prekipelo, zato so že začeli zbirati potrebna soglasja za legal- no zaporo deponije. Deponija je legaina žalski župan Milan Dobnik je v zvezi s tem problemom povedal, da se bodo krajani morali sprijazniti z dejstvom, da deponija ima upo- rabno dovoljenje, da je deponija legalna, v občini pa želijo doseči sporazum s krajani in jim zagotoviti tudi primerno odškodnino. Če bi vsi razmišljali tako kot ljudje na Ložnici, bi se po Dobnikovih besedah lahko oglasili tudi krajani Levca, kjer dnevno skozi naselje legal- no vozi 19 tisoč vozil ali pa krajani Šempetra, koder vsak dan spet legalno vozi 23 tisoč vozil. Tudi ti ljudje živijo v slabših bivalnih razme- rah, pa nihče ne razpravlja o tem, da bi dobi- vali odškodnino. »Naš cilj je, da deponijo za- premo in jo saniramo, vendar čez noč to ni mogoče,« je izjavil župan. Ali krajani lahko dokončno zaprejo deponi- jo, smo povprašali vodjo oddelka za upravne notranje zadeve v žalski upravni enoti Mirana Krajška. Pojasnil je, da krajani lahko organi- zirajo protestno zaporo, če bodo pridobili vsa potreba soglasja, istočasno pa mora občina v tem času zagotoviti nadomestno lokacijo za odlaganje odpadkov. Deponije pa krajani po Krajškovih besedah trajno ne morejo zapreti, odlok o tem lahko sprejme samo občinski svet. Naiprej denar, potem odpadici Dokaj v oblakih pa je očitno še vedno žalsko reševanje odpadkov na regijski deponiji. Žu- pan Mestne občine Celje Jože Zimšek je pojas- nil, da v Celju vsekakor nameravajo urediti strokovno in ekološko sprejemljivo regijsko odlagališče komunalnih odpadkov, kjer bo po- skrbljeno tudi za reciklažo odpadkov, kasneje pa naj bi na tem odlagališču zrasla še manjša tovarna za predelavo odpadkov. Ker bo takšna deponija in predelava lahko živela le ob pri- mernem številu uporabnikov, so Celjani vse- kakor zainteresirani za sodelovanje z Žalčani. Toda le v primeru, če bodo Žalčani izpolnili določene finančne zahteve. Koliko bo znašal finančni prispevek žalske občine, župan Zim- šek ni povedal, tudi pogodba še ni podpisana. Po Zimškovih besedah bodo morali Žalčani v svoji občini urediti prostor za nakladanje, po- skrbeti za nakup novih kamionov, obenem pa sofinancirati sanacijo obstoječe ter ureditev nove regijske deponije. Vsakemu laiku mora biti jasno, da bi takšno sofinanciranje že na začetku veljalo žalsko ob- čino nekaj deset milijonov, še verjetneje preko sto milijonov tolarjev. Glede na to, da Žalčani v letošnjem proračunu ne predvidevajo rednih virov za občinsko, niti regijsko deponijo, bo kar držala ugotovitev Ložničanov, da se v žal- ski občini sploh ne zavedajo resnosti problema in da samo gasijo požar. Čistega vina pa si bodo morali natočiti tudi nekateri krajani na Ložnici. Zagotovo je bila napaka storjena že takrat, ko so strokovne službe v bližini deponije dovoljevale novo- gradnje. Toda tisti krajani, ki so se odločili za gradnjo stanovanjskih hiš v času, ko je tam že bila deponija, so se za gradnjo odločili prosto- voljno in zavedajoč se vseh posledic življenja v soseščini z deponijo. Kompromis je zagotovo potreben, izsiljevanje pa ne bo koristilo ni- komur. IRENA BA$A Slovo od stare, izbira nove šoie Sredi prejšnjega tedna so slovenski osmošolci In učenci zaključnih letnikov srednjih šol prejeli razpisa za vpis v šolsko oziroma študijsko leto 1996/97 Uradni datum izida obeh razpisov za vpis v šolsko ozi- roma študijsko leto 1996/97 je bil minuli ponedeljek, a šolarji so zaradi zimskih počitnic po- memben dokument za svojo poklicno odločitev dobili v ro- ke že nekaj dni prej. Vlada Republike Slovenije z razpisom objavila pogoje k možnosti za vpis v prve let- nike srednjega izobraževanja, vključno z razpisom izbirnih maturitetnih predmetov, pro- stimi mesti v dijaških domo- vih, ponudbo učnih mest in ne nazadnje vpisom v izobraže- valne programe ljudskih uni- verz. Za učence zaključnih let- nikov srednjih šol je pomemb- na objava razpisa univerz v Ljubljani in Mariboru ter sa- mostojnih visokošolskih zavo- dov za vpis v študijsko leto. Oba razpisa prinašata raz- mestitev programov in obseg vpisa (število oddelkov za po- samezne programe po šolah oziroma fakultetah), hkrati pa tudi vse najpomembnejše po- datke za prijavo in vpis. O vsem tem se bodo osmošolci in učenci zaključnih letnikov srednjih šol zdaj temeljito po- svetovali v krogu družine, se- veda pa velja prisluhniti tudi šolskim svetovalnim delavcem ter strokovnjakom v službi po- klicnega usmerjanja matičnih območnih enot Zavoda za za- poslovanje. Odločitev za poklic, tehta- •ije pravilnosti odločitve ter inožnosti, kako do želenega Poklica priti, so namreč za ge- neracijo, ki se bo letos poslovi- la od svojih >starih< šol, v teh dneh nedvonmo eno najpo- iiembnejših opravil. Hovost: eiconomsica Simnazija Vpisne možnosti in sami po- Soji za vpis letošnje generaci- ji- ki zaključuje osnovnošol- sko šolanje, se v primerjavi z 'snskim letom niso kaj dosti spremenili. Novost na celj- skem območju sta dva oddelka ekonomske gimnazije, ki ju •■azpisujejo v Srednji ekonom- iki šoli Celje. . Generacija osmošolcev šir-, f^^ga celjskega območja (brez °ivše velenjske in mozirske f^bčine), ki letos zaključuje šo- ^fije, šteje 2.640 učencev, raz- pisanih prostih mest v celjskih srednjih šolah ter v Zrečah, Rogaški Slatini in Velenju pa je blizu 4.500. Za dveletne izo- braževalne programe je razpi- sanih 350 mest, za triletno šo- lanje 1.760 in za peto stopnjo oziroma štiriletne srednješol- ske programe, vključno z enim oddelkom Trgovske akademije v Celju, 2.336 vpisnih mest. Posebnih novosti v vpisnem postopku letos ni, v službi po- klicnega usmerjanja celjske območne enote Zavoda za za- poslovanje pa ocenjujejo, da se bodo poklicne namere učencev z manjšimi odstopanji pokrile s številom razpisanih vpisnih mest. Pri razporejanju učen- cev v nove šole pa je seveda tudi letos pričakovati nekaj težav, posebej še v izobraževa- nju za poklic prodajalca. V Srednji trgovski šoli Celje sta namreč razpisana le dva od- delka prodajalca (lani so na zahtevo ministra p>ovečali šte- vilo oddelkov na 4), poklicne namere osihošolcev pa so za ta poklic precejšnje. Datumi so znani Prva v verigi pomembnih datumov za vpis v prve letnike srednjega izobraževanja v šol- skem letu 1996/97, sta gotovo 8. in 9. marec, ko bodo v vseh šolah in fakultetah pripravili informativna dneva za svoje morebitne bodoče učence ozi- roma študente. V petek, 8. marca, bosta predstavitvi ob 9. in 15. uri, v soboto, 9. marca, pa samo do- poldne. Za učence zakljiičnih letnikov v petek ne bo pouka, sobotni informativni dan pa je namenjen tudi kandidatom za izobraževanje ob delu oziroma izredni študij. l"udi letos smejo kandidati izpolniti le eno pri- javo za vpis v prvi letnik izo- braževanja, srednje šole pa bodo prijave sprejemale do 20. marca (razen za Srednjo poli- cijsko šolo, kjer bodo prijave osmošolcev sprejemali na naj- bližjih policijskih postajah oziroma oddelkih do 12. mar- ca). V vseh šolah, kjer zahteva- jo preizkuse ročnih spretnosti oziroma posebnih sposobnosti in nadarjenosti, bodo le-te iz- vedli v zadnjih dneh marca. Učenci, ki si bodo premislili in se po oddaji prijave odločili za drug izobraževalni program, bodo lahko neomejeno prena- šali svojo prijavo do 9. aprila. Po tem roku pa prijav za vpis na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo mogoče prenašati vse dokler postopek izbire kandi- datov ne bo končan (do 3. juli- ja). Učenci, ki bodo imeli to >smolo<, da se bodo odločili za programe oziroma srednje šo- le, kjer bo omejen vpis, bodo o tem pisno obveščeni do 6. ma- ja. Zatem bodo izvedeni izbir- ni postopki, učenci pa bodo za rezultate oziroma izbiro na 90 odstotkov vpisnih mest (prvi krog) obveščeni do 21. junija, drugi krog za preostalo deseti- no vpisnih mest pa bo zaklju- čen do 2. julija. Kandidati, ki bodo tudi po drugem krogu iz- padli iz želenih oziroma rangi- ranih šol, bodo lahko prijave prenesli še na šole, kjer bodo prosta vpisna mesta, (podatki o tem bodo objavljeni v prvi polovici julija v časopisu De- lo), srednje šole bodo spreje- male prijave do 25. avgusta, vpisati pa se bodo učenci mo- rali do 1. septembra. Za tiste s popravnimi izpiti ostaja še ne- kaj dni časovnega zamika, zadnji rok za vpis v prvi letnik srednješolskega izobraževanja v šolskem letu 1996/97 pa je 15. september. Učenci pa, ki bodo izbrali šole brez omejitve vpisa in jim ne bo treba skozi izbirni po- stopek, bodo dokumente za vpis v novoizbranih šolah predložili 17. oziroma 18. juni- ja in se s tem tudi vpisali. Koiiico študentov bo v Ceilu? To, koliko študentov bo me- sto ob Savinji gostilo v študij- skem letu 1996/97 je zaenkrat še težko napovedati. Kar nekaj fakultet namreč v razpisu na- poveduje možnost izvajanja visokošolskih strokovnih pro- gramov v različnih slovenskih mestih le v primeru, če se zbe- rejo dovolj številčne skupine študentov. Najverjetneje pa je v Celju od 1. oktobra dalje le pričako- vati študente vsaj nekaterih visokošolskih strokovnih pro- gramov. Fakulteta za pomor- stvo in promet iz Portoroža razpisuje v Celju (informativni dan bo na Gimnaziji Celje- Center) visokošolski strokovni študij tehnologije prometa, če se bo zbrala študijska skupina z vsaj 40 kandidati. Visokošol- ski strokovni program poslov- ne ekonomije (pa tudi program za izredni študij) v Celju raz- pisuje Ekonomsko-poslovna fakulteta mariborske imiver- ze. Fakulteta za gradbeništvo mariborske univerze pa viso- košolski študijski program gradbeništva. V Celju lahko pričakujemo tudi bodoče štu- dente Fakultete za strojništvo mariborske univerze, če se bo seveda za visokošolski stro- kovni študijski program stroj- ništva oziroma tekstilstva od- ločilo več kot 30 kandidatov. IVANA STAMEJCIČ Za tretje tisočletje Državni zbor Republike Slovenije je prejšnji teden do- končno sprejel paket nove šol- ske zakonodaje, slovenska šola se bo prenavljala postopno, odvisno od prostorskih, ka- drovskih in gmotnih pogojev v posameznih občinah, dokonč- no in za vse pa naj bi nova, devetletna osnovna šola zaži- vela v šolskem letu 2001/2002. Šolski okvirji za izobraže- vanje na vseh ravneh, vključu- joč predšolsko vzgojo, so po- stavljeni in črno zapisani na belem papirju. Če pa bo njiho- vo dograjevanje in uresničeva- nje resnično prineslo šolo, ka- kršno potrebujemo za tretje ti- sočletje, bo pokazal čas. Sama namreč še vedno verjamem be- sedam dolgoletne učiteljice, ki je v času največje evforije pre- navljanja šolskega polja deja- la: »Novo šolo lahko ustvarijo le novi učitelji, ki se morajo izšolati in usposobiti v novih ■ pogojih.« Preprosto povedano, prenova je zapleten in dolgo- trajen proces, in še nikomur ni uspelo stvari spremeniti čez noč. Zato nam zdaj preostane upanje, da se bodo šolski si- stem in učni načrti izdelovali v resnično strokovnih krogih, med ljudmi, ki jim dnevna po- litika ni mar, in ki bodo po- skušali bistvo šole naravnati na potrebe novega časa. Če ostanemo pri osnovni šoli: ka- drovski in prostorski pogoji za všolanje šestletnikov bodo morali biti v vseh šolah izjem- no dobri, če naj v tretje tiso- čletje ne vkorakamo z genera- cijo prestrašenih in neboglje- nih malčkov. Slovenska javna šola je ci- vilna, je zapisano v zakonu in tako trdi zdajšnji minister, v interesu vseh državljanov pa je, da tako tudi ostane. Gre seveda za uzakonitev obvezne- ga izbirnega predmeta o ver- stvih in etiki, ki zaenkrat še nima izdelanega učnega načr- tai prav tako pa se ne ve, kdo ga bo poučeval. Prav na sled- njem pa se bo lomila njegova usoda. Učni načrt bodo pripravili strokovnjaki, potrjeval pa ga bo 26-članski strokovni svet za splošno izobraževanje, ki ga imenuje minister oziroma vla- da. Držimo pesti, da bo pred- met resnično nekonfesionalen, saj takšna znanja naši otroci potrebujejo. Celotna evropska kultura oziroma vsaj njen po- memben del sloni na religiji, a ob rimsko-katoliški cerkvi so v našem prostoru aktualna tu- di druga verstva. Šolarji, ki bodo izbrali ta predmet, naj izvedo osnovne podatke o vseh pomembnih verstvih. Če bo tako, in če bodo pred- met poučevali primerno uspo- sobljeni učitelji in ne došolani pedagogi drugih smeri oziro- ma na podeželju celo duhovni- ki, bo enakovreden z ostalimi predmeti. Takrat in samo v tem primeru bo konec njegove >političnosti<, morda pa bo celo slišati glas civilne družbe, ki bo terjala, naj šolski vrhovi preprosto izbrišejo njegovo iz- bimost. IVANA STAMEJCIČ Št. 8. - 22. februar 1996 KULTURA 1^^^^^^^^^ v " J- Nova preobleka modnega sejma Ljubljansko Gospodarsko razstavišče se je od 14. do 17. februarja znova odelo v mod- no podobo. Vsi, ki so želeli za- slutiti prihajajoče modne tren- de, so si lahko na 43. sejmu MODA 96 ogledali najnovejšo ponudbo domače konfekcije, modnih tkanin, pletenin, us- njene in krznene konfekcije, galanterije, modnih dodatkov, pa še za vzorec kozmetike in nakita je bilo opaziti. Na srečo je zaradi novih se- jemskih pravil (prepoved di- rektne prodaje in potrdilo o lastni blagovni znamki) izpa- del dobršen del kramarije, ki prejšnjim sejmom res ni štela v posebno čast. Kot zanimivost bi veljalo omeniti ponovno prisotnost nekaterih velikih slovenskih tekstilnih proizva- jalcev, z Muro na čelu. Sicer pa je na sejmu sodelo- valo 166 razstavljavcev, od te- ga 58 iz tujine. Vsak dan so bile na razstaviščnem prostoru hale D organizirane enourne modne revije, kjer so razstav- ljavci prikazali svojo vizijo mode za jesen/zimo 96/97. Murskosoboška Mura je že pred samo otvoritvijo sejma v lastnih prostorih ljubljanske- ga World Trade Centra pred- stavila svojo vzorčno ponudbo ženske in moške pret-a-porter mode za prihodnjo hladno se- zono. Na dan otvoritve pa so se z modno revijo predstavila tu- di Gorenjska oblačila oziroma blagovna znamka ženskih oblačil Edina. Slednja je pre- jela nagrado za najbolj dovr- šeno kreacijo, ki jo je podelila revija za kulturo oblačenja, MODA IN. Sicer je bilo na sejmišču vi- deti nekaj »svetlih utrinkov«, predvsem v obliki novih mate- rialov, smelih kombinacij in zares modnih dodatkov, kot denimo prešito lakasto usnje z »vesoljsko« linijo oblačil Indu- strije usnja Vrhnika, Almira z elegantno sofisticirano linijo oblačil z navdihom 70. let, pri- kupna črno-rdeče-bela otro- ška kolekcija Julranjke, torbi- ce Pauli v stilu 60. let, kolekci- ja kamniškega Urka z mla- dostnimi usnjenimi oblačili v pop variantah ... Običajno pa se je večina proizvajalcev držala tistega zlatega pravila glasbenikov, ki pravi: »Če hočeš pisati uspeš- ne pesmi, piši stare pesmi.« No, včasih je v modi res težko določiti tisto točko, kjer se konča dobra, brezčasna ele- ganca in začne ponavljajoča se dolgočasnost. Tisti, ki ste si sejem ogledali, pa se boste gotovo strinjali, da kakšnega dolgočasja gotovo ni vzbujal razstavni prostor z ra- doživimi, vendar oblikovalsko ^do perfekcije obdelanih pust- nih oblačil študentk oddelka za tekstilstvo Univerze v Ljubljani. Tudi mladi obliko- valski rod iz Srednje šole za oblikovanje je s svojimi atrak- tivnimi modnimi skicami in modno delavnico, ki je poteka- la vsak dan v živo na sejmišču, presenetil. Sicer pa bi lahko vtise strni- li na kratko - prav malo ali nič pretresljivo novega se v priha- jajoči topli in naslednji hladni sezoni ne bo dogajalo na slo- venski modni sceni. Kot obi- čajno, boste še naprej prepuš- čeni lastni domiselnosti ter bolj ali manj močnemu »oza- dju« vaše kreditne kartice. In, če ne želimo biti preveč nergaški - nove modne trende se je na slovenski MODI 96' z nekaj dobre volje vendarle da- lo zaslutiti in čeprav je nova preobleka Ljubljanskega modnega sejma še vedno skromna, pa je le elegantnejša od lanske... VLASTA CAH-ŽEROVNIK Foto: STANE JERKO Kdor hoče videti, gleda s srcem Gledališče Julke Dovžan iz Žirovnice ter mladi slepi in slabovidni iz vse Slovenije pri- pravljajo v teh dneh sirom Slovenije vrsto dobrodelnih prireditev pod skupnim ge- slom >Kdor hoče videti, mora gledati s srcem<, katerih izku- piček bo namenjen slepim v Bosni in Hercegovini ter kul- turni dejavnosti skupine. Na našem območju se bodo prireditve zvrstile od petka do nedelje, prva predstava pa bo v petek, 23. februarja, ob 19,30. uri v Gasilskem domu Luče. V soboto se bodo žirov- niški gledališčniki ter mladi slepi in slabovidni iz vse drža- ve ob 16. uri predstavili v Ga- silskem domu Nova Cerkev, ob 20. uri pa v kulturnem domu Zarja Tmovlje. V nedeljo, zad- nji dan gostovanja na Celj- skem, bo popoldanska pred- stava ob 15. uri v kinodvorani v Topolšici, ob 19,30. uri pa v dvorani kulturnega doma na Ponikvi pri Žalcu. IS Bavbav v knjižnici V otroškem oddelku Osrednje knjižnice Celje na Gleda- liškem trgu so minulo sredo pripravili prvo letošnjo uro pravljic. Pravljica Bavbav je bila namenjena malčkom med štiri- mi in sedmimi leti, zaradi izredno velikega zanimanja pa bodo knjižnične pravljične ure poslej dvakrat mesečno. V knjižnični projekt pravljičnih ur so se vključile tudi učenke I. gimnazije v Celju Suzana Vidner, Ana Trebovc in Tina Mavec, ki so vzdušje v pravljični sobi dopolnile z bavbavsko pesmico ter pravimi duhci-bavbavi, ki so jih z njihovo pomočjo izdelali otroci. V otroškem oddelku Osrednje knjižnice Celje bodo pravljično uro spet gostili v sredo, 28. februarja. IDA KREČA ZAPISOVANJA Slečeno slovo Piše: Tadej Ca Hrvaška estradna zvezdnica Jasna Z/okič, ki slovi kot ena najbolj "zapetih" in sploh pevk na tamkajšnji, sicer pre- cej razgaljeni sceni, je Zeljki Ogresta, voditeljici priljublje- nega talk-showa na HRT, iz- dala, da jo preveva obupna že- lja po tem, da bi se enkrat po- vsem razgalila. Oziroma sle- kla. In obljubila je, da bo na svojem zadnjem javnem nasto- pu v karieri nastopila povsem gola. Ja, gospo srednjih let hu- do daje želja po ekshibicioniz- mu. Se več, komaj čaka, da se izteče njena pevska kariera. No ja, upajmo, da se ji bo že- lja izpolnila. Toda, jasno, čim- prej. Pri petinosemdesetih nas tisti njen "striptiz" žal ne bo niti najmanj zanimal. Držimo skratka pesti. Tako kot jih dr- žimo za Slovenski oktet, ki se je v tej zasedbi, v kateri nasto- pa od leta 1979, počasi izpel. Ja, Slovenski oktet obljublja svoj poslednji koncert. Slovo. Tako od domačega občinstva kot tudi od vseh tistih, kijih je dolga leta zabaval sirom sve- ta. Jasno, Slovenski oktet je gostoval v dvainštiridesetih državah tega sveta. Se več, ravno zato je bil pred petinšti- ridesetimi leti (udi ustanovljen. Da bi ponesel tukajšnjo glas- bo, pesem, preko Karavank, da bi se ga slišalo tudi čez Fer- netiče. In zato se bo poslovil tudi od tujih poslušalcev. In od Slovencev po svetu. Pri čemer pa ni bilo nobenega govora o tem, da se bo povsem razgalil. Mimogrede, ali si lahko pred- stavljate tiste možakarje, kako goli prepevajo Upa zelenela je? H j a, seveda, Slovenski ok- tet se namreč res poslavlja, to- da zgolj v zasedbi, v kakršni je nastopal zadnjih petnajst, šestnajst let. Menda bomo kaj kmalu dobili novo zasedbo. Z novim dirigentom. Namreč, s pevci odhaja tudi njihov diri- gent Anton Nanut. Kajpak bo to eden najbolj zanimivih kon- certov v zgodovini Slovenske- ga okteta. Razlog? Hja, vselej, kadar so se menjale generaci- je v oktetu, je bilo popolnoma jasno, kdo bo novi dirigent in kdo bodo novi pevci. Tokrat ni jasno še popolnoma ničesar. Kar pomeni, da ne bi bilo po- polnoma nič presenetljivemu če Slovenskega okteta nikda, več ne bi bilo. Toda, ker oi ljuba dela dolg... Hja, morin zato, da bi pomirili strasti Ker, saj vemo, kako je z oblj„. bami v novejši slovenski rgj, dovini. Menda je od tistega \^ nekaj obljubi, popolnoma do. volj, če uresniči vsaj polovico Najbrž bo to že držalo, če lo izjavi ljubljanski župan Dimi trij Rupel. Njemu pa gre ver. jeti, saj je bil tudi zunanji ni. nister. Ja, Slovenski oktet f,^ je obljubil dvoje: tri koncert (eden v Cankarjevem domun "domorodce ", eden za izst. Ijence v newyorški slovensk cerkvi in eden za tujce v pak či Združenih narodov prav is. ko v New Vorku) in novo :a. sedbo. Prvo mu kajpak verjit memo. Pa drugo? No j a, upq- mo, da pevci, umetniki, ven- darle niso politiki. Čeprav ji bil pred nekaj leti tudi Rujxi umetnik. In medumetnostjoli politiko je tako zelo tanka a ta, da včasih niti ne veš, kdn si jo prestopil. In Slovenski oi tet je bil ustanovljen, če srn bolj natančni, predvsem iz pc lit ični h namenov. Promocij skih. In to še v prejšnji drža\ Nova pa menda promocij sploh ne potrebuje. Sicer bi s še pred razsulom sedanje za sedbe "pobrigala" in prish bela novo zasedbo. In noveli dirigenta. In šele potem rcc mišljala o ukinitvi sedanje^i Slovenskega okteta. Hej, lepi gesta predsednika Milana Ku čana, ki se je odločil za oseb no pokroviteljstvo ljubljanske ga koncerta, toda predsedni je politik. Izključno politik. I s tem, ko nastopa kot pokrovi telj poslovilnega koncerti hkrati s tem enači tudi države Kot da bi država podpiral slovo Slovenskega okteta. Kc da bi ji bilo neskončno velil^ do tega^ da se Slovenski okti ukine. Zal. Toda tako vse shi paj izgleda. Miicavni Dotiiii svetlobe Zanimive iotografije Hermana Čatra čutim veliko veselje do živ- ljenja, to veselje pa izražam tudi na svojih fotografijah, pravi Herman Čater, velik lju- bitelj narave. Moč za prema- govanje življenjskih težav čr- pa v naravi, kjer nastaja veči- na njego\'ih fotografij. Gre za znanega človeka, ki je bil po klopnem meningitisu precej časa prikovan na posteljo, z veliko volje pa mu je bolezen uspelo v veliki meri prema- gati. Mož iz celjskega Zagrada, ki je bil s tem v zvezi predstav- ljen v febnaarski reportaži no- vinarke Ksenije Lekič, na straneh Novega tednika, bo iz- bor svojih fotografij v prihod- njih dneh predstavil širši jav- nosti. Razstava z naslovom Dotik svetlobe, o Čatrovem doživljanju igre svetlobe, barv in senc, bo v celjskem Muzeju novejše zgodovine. Odprli jo bodo v torek, 27. februarja, ob 10. uri, na ogled pa bo do 2. marca. Na stenah bo mogoče videti petdeset barvnih foto- grafij Hermana Čatra ter deset čmobelih, ki so delo Celjana Janka Cahona. Ogled razstave bo brezplačen, prostovoljne prispevke pa bodo namenili v korist celjskega društva za ce- rebralno paralizo. Na Čatrovih razstavljenih barvnih fotografijah si bo mo- goče ogledati najrazličnejše mt)tive z makovega polja, ve- čera pred nevihto, jutranje zarje, večernih senc v Logarski dolini, jutra v Budimpešti, po- slednjega sončnega žarka... Za razstavo so ga prepričali prijatelji, ki so jim bile njego- ve fotografije všeč, zato jih je pokazal strokovnjakom. V Muzeju novejše zgodovine so se nato dogovorili za javno predstavitev njegovega razme- roma tihega ustvarjanja, iz- jemno lepih barvnih foto- grafij. Čater, ki ga v Celju poznaj kot nekdanjega učitelja anglf škega jezika ter pedagoškega svetovalca Zavoda za šolstv« zdaj pa je v pokoju, se ukvarji s fotografijo tako rekoč v9 življenje. Začel je v otrošP letih, ko ga je za skrivnosti tografije navdušil oče, takr^ še s fotoaparatom na meh. to je vse, kar ga je posebej pr" tegnilo, poskušal izraziti tudi| pomočjo fotografije. Tega f je.veliko, največ med doživef mi srečanji v naravi, med let^ njem z jadralnipi padalom, * različnih priložnostih. Tu'" božično-novoletne voščilni'^ ki jih je izdelal, je opremil' lastnimi fotografijami. V zadnjem času je prejel vf* ponudb, naj svoje fotografs'' občutke predstavi širši javP"' sti. Zato se pogovarja tudi^ razstavah v Ljubljani ter' Slovenj Gradcu. BRANE JERANI^' I Št. 8. - 22. februar 1996 KULTURA Založniška promocija Celjd v celjskem podjetju Fit-me- ija želijo letos še okrepiti svo- ■q založniško dejavnost. Pre- cejšen delež publikacij in ijjižnega gradiva pa je name- ! pjen pfa^ promociji mesta ob ggvinji oziroma dogodkom in ljudem, ki so s Celjem tesno i povezani. •^Isja petkovi novinarski kon- ferenci so podrobneje predsta- yjli svoje že uresničene projek- hkrati pa najavili tudi ne- I ^aj novosti. Tako so v podjetju [ j^t-media po besedah direk- jj,ija Jožeta Volfanda med jlrugim doslej izdali Časovno yrv Francija Puncerja^ katalog ^itas prvega trienala satire in humorja, knjižico Celjski kne- 21 v Evropi, večjezični slovar- ček Dobrodošli ter v sodelova- nju z Muzejem novejše zgodo- vine Celje tudi knjigo o Avgu- stu Deržku. Med letošnjimi založniškimi projekti sta, časovno gledano, na prvem mestu posebna ma- pa, z delovnim naslovom Celj- ske upodobitve, ter nacionalni promocijski katalog Slovenija — na poti h kakovosti, ki bosta izšla aprila in maja. Celjske upodobitve bodo zbrane v ma- pi z izborom dveh grafičnih li- stov, treh starih razglednic, štirih Pelikanovih fotografij in likovnega dela Avgusta La- vrenčiča, pokrito pa bo obdob- je Celja od časov, ko je mesto obdajalo obzidje, do današnjih dni. Priprave Celjskih ujkkIo- bitev so se lotili nekoliko dru- gače, saj ne gre za klasično grafično mapo, spremni teksti * ter deset upodobitev Celja pa bodo temeljili na zgodovini in tradiciji mesta ob Savinji. Predvidoma konec maja bo izšel nacionalni promocijski katalog Slovenija - na poti h kakovosti, ki bo vseboval predstavitev vsega, kar je dr- žava doslej storila za dosega- nje kakovosti oziroma celo od- ličnosti, hkrati pa tudi 50 naj- pomembnejših in največjih slovenskih podjetij, prejemni- kov certifikata ISO 9001. Letos v Celju mineva 560 let od poknežitve Celjskih, hkrati pa tudi 10 let, kar je izšla zad- nja monografija mesta ob Sa- vinji. V Fit-medii zato pri- pravljajo novo Monografijo Celja, ki pa bo najverjetneje izšla aprila prihodnje leto. Av- tor teksta bo dr. Janez Cvim, v uredniškem odboru pa so še Andreja Rihter in Vinko Ska- le, ki bosta skrbela za doku- mentarni in fotografski del knjige, oblikovalka Meta Ve- hovar ter dr. Ivan Stopar, Dar- ja Pirkmajer in Jože Volfand. Monografija Celja bo zajela čas od začetkov Celja do konca leta 1995, obsegala bo okoli 200 strani, natisnjena pa bo v slovenskem, angleškem, nem- škem, italijanskem in ruskem jeziku, v nakladi 15 tisoč iz- vodov. IS Folklora pod novo kapo in streho Celjska folklorna skupina france Prešeren ponovno oživlja. Od novega leta vadijo plesalci v novih vadbenih pro- storih, ki so jih najeli v dvora- ni krajevne skupnosti Aljažev lirib, potem ko so morali stare, v nekdanji telovadnici Eko- nomske šole, kjer so vadili več let, zapustiti. Minuli četrtek so se celjski folkloristi zbrali na letni skupščini, kjer so podali poro- čilo o delu in v celoti razrešili prejšnji upravno strokovni od- bor. Imenovali so novega. Predsedniško funkcijo bo po- slej opravljal Mitja Vodušek, prejšnji predsednik Mitja Ocvirk pa je zadolžen za stike s CIOFF- evropsko zvezo za folkloro. Sekretar bo poslej Tinko Silovšek, blagajnik pa Branko Jarmšek. Umetniški >jodja bo še naprej Miha Gu- \eiišek, s strokovnimi nasveti /)a bo s skupino še naprej so- deloval njen dolgoletni umet- niški vodja in ustanovitelj Edo Gaberšek. Celjski folkloristi so začeli z rednimi vajami ob ponedeljkih in sredah in seveda vabijo k sodelovanje mlade, ki bi se ra- di priključile v njihove vrste. Te so se po osipu izpred nekaj mesecev spet okrepile, za ples- ni program pa imajo zdaj deset do dvanajst parov, ostali se še- le uvajajo v plesne folklorne korake. Na minuli seji so se tudi do- govorili, da bodo k sodelova- nju ponovno povabili nekda- nje plesalce, ki bi obnovili nekdanji stari program. Zdaj . folkloristi plešejo samo plese slovenskih pokrajin in prav zdaj postavljajo dolenjske ple- se. Celjska folklorna skupina obstoja že 23. leto in je sloves mesta ob Savinji ponesla daleč po Evropi in tudi čez ocean, zato bi bilo tudi prav, da bi imelo mesto več posluha za njen, zlasti gmotni obstoj. Plesalci Celjske folklorne skupine so s štajerskimi pust- nimi plesi poživili pustno pri- reditev na Glavnem trgu. MATEJA PODJED Za gimnazijsko kulturo Na I. gimnaziil ¥ Celiu le bil v ponedeljek tradicionalni, že Hvajseti Kulturni maraton v ponedeljek je bil na I. gimnaziji v Celju Kulturni maraton, tradicionalna prire- ditev dijakov I. gimnazije (biv- še Kajuhove gimnazije v Ce- lju), ki so ga letos pripravili že dvajsetič. Za geslo letošnjega Kulturnega maratona so si di- jaki izbrali slogan »Vsi za kul- turo, kultura za nas!«. Na maratonu so se v matič- •lih učilnicah dijaki občinstvu predstavili s prireditvami, ki so jih pripravili. Predstavitve, večinoma je šlo za igre, je oce- njevala dvanajstčlanska komi- sija, sestavljena iz profesorjev in dijakov, najuspešnejše tri točke pa so opoldne še enkrat Zaigrali v telovadnici. In kate- predstave so se najboljše ^rezale? Po mnenju komisije bila najboljša predstava 4. b fazreda z naslovom Matura. Gre za parodijo na maturo, ki "Marsikaterega četrtošolca, Predvsem4)a gimnazijce, v teh •nesecih še posebej muči. Ta predstava bo I. gimnazijo Ce- 'i^ predstavljala tudi na Gim- •^azijadi, srečanju gimnazij Slovenije, ki bo aprila v Ljub- ljani. Na 2. mesto se je uvrstila predstava 2. a razreda z naslo- nom Erotic Kekec, tretje mesto Pa so si prislužili dijaki 4. c s 'komedijo Mrtvo morje - halu- J^ifiacije jetičnih podgan, v ka- ^^ri so predstavili pogled mla- '^ih na politiko, družbo in svet. . Juana Robida, mentorica gimnazijskega Kulturnega ^fuštva Antona Aškerca je po- ^^dala, da so dijaki Maraton lepo sprejeli, kar je bilo opaz- no tudi na finalni prireditvi, predstavitvi najboljših treh predstav, ko je bila mala telo- vadnica nabito polna. »Mara- ton je uspel in z letošnjo prire- ditvijo smo zadovoljni. Seveda pa se bomo trudili, da bi v pri- hodnjem letu kaj izboljšali, spremenili in tako to tradici- onalno kulturno prireditev na- še gimnazije še popestrili,« je povedala Juana Robida, ki sta ji pri organizaciji letošnjega Kulturnega maratona poma- gala tudi predsednica Kultur- nega društva Antona Aškerca, Nina Utroša in blagajnik Gre- gor Deleja. Sicer pa je ob le- tošnjem, jubilejnem Maratonu kulturno društvo pripravilo tudi razstavo o zgodovini in razvoju Kulturnega maratona na I. gimnaziji v Celju, ki so ga prvič pripravili v šolskem letu 1975/76. NINA M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC Erotic Kekec, predstava dijakov 2. a razreda, se je na Kulturnem maratonu uvrstila na 2. mesto. Umetniki Iz regije Prejšnji teden so v Savino- vem salonu v Žalcu odprli raz- stavo likovnih del savinjskih umetnikov, akademskih sli- karjev in kiparjev. Na razstavi so postavljena dela enajstih avtorjev, ki raz- stavljajo po eno ali tudi več svojih izdelkov. Zanje je zna- čilno, da so bili rojeni v Sa- vinjski dolini, oziroma danes v tem prostoru živijo in ustvar- jajo. Pripadajo različnim ge- neracijam, kot tudi slogovnim usmeritvam, ki predvsem te- meljijo na tradiciji moderniz- ma, pri posamičnih umetnikih pa je mogoče zaslediti tudi starejše vzore. Slavko Kranjc je razstavil dve majhni plastiki, prav tako tudi feljko Opačak, le da je slednji dodal še slikarska dela. Tereza Bastelj je predstavila dve deli v kombinirani tehniki z izraženim dekorativnim učinkom. Jožef Muhovič je razstavil več slik, v katerih prihajajo do izraza kontrasti med svetlimi in temnimi strukturami abstraktnega in simbolnega značaja. Na raz- stavi je tudi več slik s kraji- narsko motiviko. Večerno raz- položenje je ujela Irena Potoč- nik, Veljko Toman se je navdi- hoval v idilični naravi, prekri- ti s snežno odejo, Darinka Pa- vletič-Lorenčak razstavlja harmonično ubrane pejsaže, Lojze Zavolovšek pa se tega motiva loteva z večjo mero ab- strakcije. Jelica Žuža ustvarja slike, v katerih je izrazito pri- sotna modra barva, in to tako pri portretih kot tudi pri tiho- žitjih. Tihožitje velikega for- mata je razstavil tudi Rudi Španzel v značilnem toplem koloritu in realističnem slogu starih mojstrov. Kipar Ervin Potočnik sodeluje s skulpturo, ki jo je naslovil Azija - gre za simetrično narejen kompleks treh elementov s figuralnim ter abstraktnim značajem. BORIS GORUPIČ Natečaj za mlade literate Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje natečaj za 24. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Avtorji, ki še niso izdali knjige ali bili izbrani na dose- danjih srečanjih mladih literatov, lahko pošljejo poezijo, prozo, dramatiko ali esej do 20. marca 1996 v treh izvodih na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Štefa- nova 5, Ljubljana, s pripisom: za 24. srečanje. Vsi pri- spevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa pošljite še podatke o avtorju - ime, naslov, starost, poklic in telefon. N.-M. S. PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob 11.45 za srednje šole gostova- la dramska igralka Polona Ve- trih, s predstavo Alma. Jutri, v petek ob 11. uri bo za Abonma srednje frizerske, tekstilne in strojne šole 1 Celje predstava Skušnja ali kaznovana ljube- zen. V sredo, 28. februarja ob 10. uri za Osnovno šolo Šmart- no na Pohorju in ob 12. uri za Osnovno šolo Markovci in Hajdina pri Ptuju, pa bodo uprizorili predstavo Čarobni napoj, režiserja Aleša Novaka. V dvorani Zdraviliškega doma Dobrna bo jutri, v pe- tek ob 19.30, koncert orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Matjaža Breznika. V Delavskem domu v Na- zarjah bo jutri, v petek ob 19. uri, koncert učencev Glasbene šole Nazarje. V nedeljo ob 15. uri pa bo folklorni nastop Fol- klor.ie skupine Oljka iz Smart- na ob Paki, z ljudskimi plesi Zgornje Savinjske doline. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto ob 20. uri, koncert Godalnega kvarteta Slovenske filharmoni- je. Izvajali bodo glasbene stva- ritve Beethovena, Dvoraka in Benjamina Ipavca. Hižžaaan V Likovnem salonu v Ce- lju si lahko do 29. februarja og- ledate razstavo slikarskih del Milana Butine. V Optiki RR na Gledališ- kem trgu bodo jutri, v petek ob 19. uri, odprli razstavo li- kovnih del Zorana Brileja-Čo- rija. Na ogled bo do 15. marca. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu do 29. februarja razstavljajo likovna dela sa- vinjski akademski likovni umetniki^ Darinka Pavletič-Lo- renčak, Željko Opačak, Tere- za Bastelj, Ervin Potočnik, Ire- na Potočnik, Jelica Žuža, Rudi Španzel, Veljko Toman, Jože Muhovič in Lojze Zavolovšek. V razstavišču Gorenje ser- visa v Velenju si lahko ogle- date razstavo slik Dušana Li- povca, akademskega slikarja iz Kamnika. V Galeriji sodobne umet- nosti Celje in Pop teatru si lahko do 31. marca ogledate razstavo, ki prikazuje nastanek in razvoj Slovenskega stripa in njegove avtorje. ^ V knjižnici v Šentjurju do 15. marca razstavlja likovna dela Dušan Naglic iz Celja. V Osrednji knjižnici v Ce- lju si lahko do konca februarja v 1. nadstropju ogledate razsta- vo del slovenskih Prešernovih nagrajencev, v 2. nadstropju pa razstavo litografij znanega sli- karja Carla Reicherta. V avli hotela Dobrna bo do 8. marca odprta jubilejna raz- stavo ob 50-letnici in 25. let- nem ustvarjanju na likovnem področju, likovnika Staneta Pe- troviča iz Celja. V Zdravilišču Laško si lah- ^o do konca februarja ogleda- le razstavo likovnih del iz ci- clusa Črta, Sabine Zupan. V Pokrajinskem muzeju si ahko do 30. marca ogledate azstavo Gotika na Štajerskem, Jo 29. februarja pa tudi razsta- /o Gotika na kozjanskem. Obe sta na ogled vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in ne- deljah od 9. do 12. V prostorih Hotela lVlerx Celje razstavlja grafike iz ci- klusa Lepote Slovenije Jože Žlavs. V Zdravstvenem domu v Celju do 29. februarja razstav- lja dela na steklu Petra Žmaj- de. V glavni jedilnici Cinkar- ne Celje si lahko do 29. fe- bruarja ogledate razstavo li- kovnih del Staneta Petroviča- Čončija. _^wwwiwi^y_ Union od 22. do 28.2. ob 16.30,18.30 in 20.30 ameriški film Ace Ventura-Klic narave; MaliUnion22.2.obl8.in21., 23. ob 21., od 24. do 26. ob 18. in 21. ter 27. in 28.2. ob 18. in 21. uri ameriški film Sedem; Metropol 22.2. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Smrtonosni poraz, od 23. do 28.2. pa ob 16.30 in 20.30 ame- riški film Francoski poljub, ob 18.30 pa amerišl/i film Smrto- nosni poraz. V počitniški ma- tineji bodo ob 10. uri vrteli: 24. ameriški film Smrtonosni po- raz, 26. risani film Levji kralj, 27. ameriški film Francoski po- ljub in 28. risani film Trnulj- čica. Celje si pri- držuje pravico do spremembe programa.) Kino Dobrna 24. ob 19. uri in 25.2. ob 17. uri ameriški film Zbogom sinko. Kino Žalec 22. ob 20. uri, 24. ob 18. uri in 25. 2. ob 20. uri ameriški film Hvala za vse. 24. ob 20 uri in 25.2. ob 18. uri pa slovenski film Carmen. Kino Rogaška Slatina 24. in 25.2. ob 17. in 19. uri ame- riški film To so bili časi. Kino Polzela 23. ob 19. uri ameriški film Sprehod v obla- kih, 25.2. ob 10. uri ameriški film Lahko se zgodi tudi vam, ob 18. uri pa ameriški film Mreža. Kino Vojnik25.2.ob 18. uri ameriški film Podvodni svet, 26.2. ob 17. uri risani film 101 Dalmatinec in 28.2. ob 17. uri risani film Trnuljčica. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob 18. uri, proslava ob 35. letnici Osnovne šole Dobrna. V večnamenski dvorani v Zrečah bo v nedeljo ob 15. uri, tradicionalni koncert osmih na- rodnozabavnih ansamblov ob- čine Zreče in okolice, z naslo- vom Veselo po domače. V dvorani župnijskega centra Sv. Duh v Celju bo da- nes ob 18.30, predavanje dr. Antona Stresa o Zahtevi po strpnosti kot civilizacijskem pojavu. Št. 8. - 22. februar 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE Vi Kocke v dar v Centru Interspar so prejšnji teden podarili lego kocke iz programa Technic v vrednosti 100 tisoč tolarjev učencem OŠ Frana Kranjca s Polul. Gre za lego kocke, ki so bile decembra razstavljene v Centru Interspar, uvoznik Emona Obala Koper pa jih je odstopil centru. V vodstvu Inetrspara so se odločili, da kock ne bodo prodajali, temveč podarili eni od osnovnih šol. V imenu učencev OŠ Frana Kranjca, ki bodo tako lahko nazorna spoznavali delovanje mehanskih in elektronskih sklopov, kar je tudi sicer v učnem načrtu, jih je prevzela ravnateljica Ivanka Maric. ' SHERPA PRESS' Občina Icupila gasilsifi avto Prostovoljno gasilsko dru- štvo v Prožinski vasi obstoja 58 let in se po svoji dejavno- sti uvršča med najbolj aktiv- na društva. Zlasti uspešno je njihovo sodelovanje s kraja- ni. To je bilo občutiti tudi na zadnjem občnem zboru, kjer je bila dvorana pretesna, da bi sprejela vse, ki so želeli prisostvovati zboru društva. Ob štirih izmed petih usta- novnih članov društva čast- nega predsednika Ivana Šu- sterja, Ivana Buserja, Franca Grčarja in Andreja Kram- perška sta bila navzoča tudi župan občine Štore Franc Jazbec in občinski gasilski poveljnik Janez Klakočer. Prožinski gasilci bodo le- tos dobili novo vozilo, ki ga je kupila občina Štore, to pa jim nekateri v bivši občini Celje oz. gasilski zvezi zavi- dajo, pa čeprav je občina Štore do njih ne samo porav- nala vse obveznosti, ampak prispevala celo nekaj več. Nov avto bo treba še nad- graditi, skupaj z visokotlač- no črpalko pa ga bodo krstili na veliki vsakoletni priredi- tvi 27. julija, ko bo tudi tra- dicionalno tekmovanje za pokal Prožinske vasi. Ob tem bi radi še dokončno opremili manjšo dvorano v zgornjem delu gasilskega doma ter končali s centralnim ogreva- njem. Vse to pa bodo zmogli, če jim bodo tako kot doslej s prispevki pomagali krajani, obrtniki in drugi. Skrbeli bodo za družabno dejavnost, ter se pripravljali za nastop na državnem prvenstvu, ka- mor so se uvrstile tri njihove desetine. Predsednik POD Prožin- ska vas Ivan Stojan je tudi za letos optimist: »Delamo za ljudi, in ti so nam vedno po- magali. Posebej smo hvalež- ni tistim, ki nam ob večjih prireditvah brezplačno od- stopijo svojo zemljo v nepo- sredni bližini gasilskega do- ma. Če bomo ostali složni tu- di v bodoče, se ne bojim za društvo, ki je srce kraja. Skrbimo za varnost kraja in tudi za prijetne trenutke.« JT.OME VBABL V spomin Franc Kokot Avgusta letos bi slavil 84. rojstni dan, še nekaj dni pred smrtjo pa ni kazal no- benega znaka, da se bo mo- ral tako kmalu posloviti. Franc Kokot je izšel iz trd- nega kmečkega okolja v Šentvidu pri Grobelnem. S pomočjo skrbnih kmečkih staršev je uspešno končal osnovno šolo v domačem kraju, nato še meščansko šolo v Celju. Odločil se jeza poklic železničarja in začel kot progovni delavec, na- predoval v sprevodnika, nato pa bil več let vlakovo- dia. Ves čas je ostal zvest ZTP Ljubljana, prometna sekcija Celje. Proti koncu delovne dobe je ob delu končal višjo šolo za organi- zacijo dela v Kranju. Tomu je omogočilo, da je bil zad- nja leta pred upokojitvijo vodja kadrovske službe. Leta 1971 se je upokojil. V krajevni skupnosti smo ga takoj vključili v krajevno samoupravo. Do- brih 12 let je izredno na- tančno in požrtvovalno opravljal tajniške naloge v KS Dolgo polje, odlikovala pa ga je tudi velika odgo- vornost. V vsakem primeru je zmogel več kot vsaka mlajša moč v administraci- ji. Njegove odlike so bile skromnost, poštenost in to. varištvo. Za krajane Dol- gega polja je bil enkraten in nepogrešljiv. Vse te vrli- ne so izhajale že od doma, od trdega poklicnega dela pri železnici in od njegove vztrajne volje. Ustvaril si je v družino in bil vzoren za- konski mož. V svojem ne- posrednem okolju je rad in tudi hotel vsakomur poma- gati, kar je le mogel. Nikoli ni potožil o bolezni ali utrujenosti. Najbrž mu je tudi to pripomoglo, da je dosegel kar lepo starost. Krajani naše krajevne skupnosti mu ne moremo nuditi drugega, kot da ga bomo ohranili v hvaležnem in trajnem spominu. Dragi Franček, v imenu vseh is- krena hvala. JAKA MAJCEN Na Stolpniku bo spet stolp Na najvišji točki občine Slo- venske Konjice nameravajo konjiški planinci in občina le- tos postaviti stolp. Podoben bo stolpu na Rogli, visok dvajset metrov, stal pa bo sredi Konjiške gore, na 1012 metrov visokem vrhu Stolpnik, od koder bo razgled segal tudi na sosednji zreško in vojniško občino. Zato bodo v gradbenem odboru, ki ga na- meravajo imenovati ta četrtek na letnem zboru konjiških pla- nincev, tudi zreški, konjiški in vojniški župan. Po približnih ocenah bo postavitev stala šti- ri do pet milijonov tolarjev, poleg konjiške in sosednjih občin bodo stolp sponzorirala tudi nekatera podjetja. Stolp naj bi simbolično obeležil le- tošnjo 850-letnico prve omem- be Konjic ter 70-letnico delo- vanja planinskega društva, ki bo prihodnje leto. Več o načrtovani postavitvi stolpa, pa tudi o stališčih obči- ne do planinstva, bo povedal konjiški župan Janez Jazbec na letnem zboru planincd članov Planinskega društ Slovenske Konjice. Zbor b< četrtek, 22. februarja, ob uri v avli Osnovne šole C Dravinji. Planinci bodo gov rili še o dejavnostih in ppsl vanju v lanskem letu ter o n črtovanih letošnjih izleti Srečanje bodo sklenili z utri ki plezanja po Severni in Juž Ameriki, ki jih bodo predsta vili Špela Kračun, Avgus Robnik in Nejc Grudnik. ..... Cedens - II. dnevi celjskega zobozdravstva Društvo zobozdravstvenih delavcev Celje je pripravilo dvodnevni strokovni seminar, ki se ga je udeležilo okoli 150 zobozdravnikov, zobotehni- kov in stomatoloških sester iz vse Slovenije. Zdravniška zbornica Slove- nije je seminar priznala za li- cenco, takšnih pa bo v Slove- niji letos le pet. Predavali so vrhunski strokovnjaki z Medi- cinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Uroš Skalerič, prof. dr. Nenad Funduk in prof. dr. Matjaž Bode, ob njih pa tudi ugledna imena celjskega zo- bozdravstva doc. dr. Danijel Žerdoner, mag. dr. Snežna Fludemik, dr. Zorka Vučer, dr. Jožica Zavolovšek, dr. Marta Škapin, dr. Vilma Cvikl, dr. Franc Štolfa in višja sestra Gabrijela Jelenko. Ob tej priložnosti je izšla še- sta številka društvenega ob- časnika Radiksa, številni pro- izvajalci in prodajalci zoboz- dravstvene opreme in materi- alov pa so se predstavili v stranski dvorani Narodnega doma. Zvečer po prvem dnevu seminarja, ki so ga omogočili sponzorji, med njimi Mestna občina Celje, Zdravstveni dom Celje, Zlatarna Aurodent, Lek Ljubljana in Zavarovalnica Triglav, so v društvu pripravili stanovsko srečanje >Polono<, ki je bilo v Celju že petdesetič zapored. Za zabavo je skrbel ansambel Venus, nastopila pa je tudi Jerca Mrzel. Podelili so tradicionalna Schwabova priznanja, ki so jih tokrat pre- jeli: Jože Domjan kot zunanji sodelavec, zobotehnica Breda Drugovič, stomatološka sestra Jožica Kumer, višji dentist Rudi Govejšek in zobozdrav- niki dr. Zlatan Skobeme, dr. Leopold Alegro in dr. Pavel Zagode. Dr. IGOR KOS V nedeljo po domače v Zrečah Brata Gojko in Domen Jevšenak bosta skupaj z DPD Svoboda Zreče tudi letos pripravila glasbeno prireditev Veselo po domače. Prireditev bo v nedeljo, 25. februarja ob 15. uri v dvorani v Zrečah, nastop pa so obljubili ansambel Cvet iz Radeč, Bistriški odmev, Vesele Štajerke, Bratje Slatinek iz Vita- nja, ansambel Ambicija s Ptuja, ansambel Rosa, Zreških 6 in Domen Jevšenak. TV Upokojenci o svojem delu V celjskem Narodnem domu se bodo v torek, 27. februarja, ob 16. uri na rednem občnem zboru sestali člani društva upokojen- cev Karel Destovnik Kajuh iz Celja. V kulturnem sporedu pred zborom bodo sodelovali plesalci folklorne skupine III. OŠ Celje ter pevski zbor upokojencev, udeleženci pa bodo govorili o delovnem poročilu za preteklo obdobje. IS Valentinovo malih bolnikov v otroškem oddelku celjske bolnišnice so pod vodstvom uči- teljice Alenke Laptoš in vzgojiteljice Helene Matjaž mali bol- niki, šolarji in predšolski malčki na Valentinovo govorili in ustvarjali na temo ljubezni. Za svoje drage so sami spekli pecivo v obliki srčkov, ki so ga podarili tudi zdravstvenemu osebju oddelka. AL. Foto: VLADO TURK V Zrečah šola za gospodinjske storitve v Zrečah, kjer že deset let deluje poklicna kovinarska šo- la, bodo v sklopu Svetovalno izobraževalnega centra (SIC) Slovenske Konjice jeseni zače- li z novim programom, name- njenim predvsem dekletom. Učenke bodo po treh letih izobraževanja dobile naziv go- spodinja-oskrbnica, v prvem letu pa bo šola za gospodinjske storitve delovala kot disloci- ran oddelek tovrstne šole v Ve- lenju. Strežbo, kuhanje, raču- nalništvo ter krojenje in šiva- nje bodo poučevali v novih učilnicah, ki jih bodo zidali med aprilom in julijem ob ko- vinarski šoli. Prizidek ter oprema učilnic bodo vredni približno 450 tisoč nemških mark. Večino potrebnega de- narja bo zagotovil SIC, deloma pa bodo investicijo financirali še zreški podjetji Unior in Co- met ter občine Zreče, Sloven- ske Konjice, Vitanje, Vojnik in Slovenska Bistrica. B.Z. Prostor za tržnico Odbor za gospodarstvo pri občinskem svetu Radeče je pred dnevi med štirimi ponu- jenimi možnostmi izbral loka- cijo, na kateri bodo v občin- skem središču, najverjetneje že prihodnje leto, postavili tržnico. Tržnica bo stala ob tr- govini Medved, za starim zdravstvenim domom. Pro- jektno in prostorsko doku- mentacijo bodo še letos izdela- li v ljubljanskem podjetju IBT, graditi pa bodo pričeli prihod- nje leto. JI Nekateri že obrezujejo čeprav je narava še pod snežno odejo, je že slutiti bližaj*'' pomlad. To je tudi čas, ko se sadjarji in vinogradniki odpravi obrezovat sadno drevje in trto. Pri tem so vrtičkarji še poseb' zagreti, saj jim tistih nekaj trsov in sadnih dreves pomeni ^ veliko. Med temi je tudi Franc Turk iz Žalca, ki smo ga v soW dopoldan zalotili pri obrezovanju brajde. Kot je dejal, po nav^^ to delo opravi že mnogo prej, a letošnja zima se kar noče in n"* posloviti. ,j, TAVČA^ it. 8. - 22. februar 1996 11 NAŠI KRAJI IN LJUDJE ^ §ola na dopustu ^ času zimskih počitnic oitokom s Celjskega ne bo dolgčas goloobveznitn otrokom s feljskega, za katere se v pone- jgljek začenjajo zimske počit- -jce, se ponuja kar nekaj mož- posti, kako jih aktivno in zani- jvo preživeti. Ha Zvezi prijateljev mladi- pg raznih športnih društvih, pa tudi šolah, so se na letošnje počitnice namreč dobro pri- Lavili in ob vseh organizira- jjjji dejavnostih (kar nekaj je brezplačnih) je skorajda ne- jjiogoče, da kdo ne bi našel če- 53 tudi zase. V Celju Na Občinski zvezi prijate- ljev mladine Celje bodo v času počitnic vsak dan od 27. fe- [jruarja do 2. marca od desete (Jo trinajste ure pripravili dnevna zimovanja. Tako bo v torek organizirana plesna de- lavnica, v sredo likovna, v če- trtek bodo otroci lahko pri- sluhnili pravljicam (ali se ude- ležili iger na snegu), v petek lutkovne delavnice (ah izleta na Celjsko kočo), v soboto pa vabijo na igralne ure s knjigo. Vsak dan od sobote, 24. fe- bruarja do nedelje, 3. marca, bodo na ZPM organizirali tudi prevoze in smučanje na Celjski koči. Odhod bo vsak dan ob pol devetih s parkirišča Glazi- ja, povratek pa ob štirinajstih. Cena smučanja, ki vključuje vaditelje, prevoz in organiza- cijske stroške, je 1400 SIT, smučarska vozovnica pa v ce- no ni všteta. Otroci se lahko udeležijo tudi petdnevnega smučarskega tečaja na Celjski koči, katerega cena je 6500 to- larjev. ZPM Celje vas v času od 27. februarja do 3. marca vabi tu- di na Kriško planino na Kr- vavcu. V okviru športnih po- čitnic Ijodo tam organizirani smučarski tečaji in sankanje, igre na snegu in športna tek- movanja, sprehodi ter igre brez meja na snegu, likovna delavnica, tečaj računalništva in ostale dejavnosti. Kar nekaj dejavnosti v času zimskih počitnic so pripravili tudi v Službi za družbene de- javnosti Mestne občine Celje, kjer so v sodelovanju s Celj- skim sejmom in nekaterimi športnimi društvi pripravili program športnih aktivnosti za osnovnošolsko in srednje- šolsko mladino. Tako bo v po- nedeljek od devetih do dvanaj- stih v prostorih Celjskih sej- mov (dvorana A) organiziran turnir v malem nogometu, v sredo od osmih do pol enajstih turnir v mini rokometu, v četr- tek in petek pa boste med de- veto in dvanajsto lahko keg- ljali. V petek ob desetih pa se bosta pričeli tudi tekmi v od- bojki in košarki. Vse navedene aktivnosti bo- do v dvoranah Celjskega sej- ma, kjer lahko vsak dan od ponedeljka do petka igiate še tenis, v torek, četrtek in petek pa se lahko med deveto in dva- najsto v bazenu tudi kopate. V celjskem Mestnem parku pa vas vsak dan, razen v petek, med deseto in pol dvanajsto vabijo tudi na rekreacijsko dr- sanje. Vse navedene aktivno- sti, razen tenisa, so v času po- čitnic brezplačne. In v regiji? v Velenju pripravlja Zveza prijateljev mladine počitniški program, v katerem se bodo lahko otroci udeležili smučar- skega tečaja na Kopah, od po- nedeljka do petka pa se bodo na Kardeljevem trgu vrstile otroške delavnice. V torek 27. februarja bodo pripravili raz- vedrilno-tekmovalno popold- ne, ki so ga poimenovali otro- ška olimpiada, za konec pa bo- do v četrtek, 29. februarja pa bodo pripravili izlet v Rotov- nikovo jamo. To je splošen iprogram za velenjske otroke, k sodelovanju pa vabijo tudi otroke iz okoliških krajev. V občini Šentjur pripravlja občinska Zveza prijateljev mladine dve kinopredstavi in sicer Willy II. ter Denis Poko- ra. Filma bodo vrteli 27. oziro- ma 29. februarja, obakrat ob 10.30, v šentjurski kinodvora- ni. Mestno Društvo prijateljev mladine pa je v sodelovanju z obema osnovnima šolama pri- pravilo dnevne prevoze na smučišča Rogle, pod vodstvom profesorja Leopolda Tanjška. V času počitnic pripravljajo v šentjurski knjižnici ure prav- ljic ter predvajanje risank ter ugank. Na Šmarskem pripravljajo skupno šolo smučanja na Ro- gli, ki bo za učence iz vseh petih novih občin. V Rogaški Slatini priprav- ljajo za počitniški čas likovne delavnice ter pravljične krož- ke, v telovadnici pa bo dopold- ne mogoče igrati košarko. V šmarski osnovni šoli je mož- nost igranja košarke ter orga- nizirane šole računalništva, ki ju bodo organizirali, če bodo do konca tedna dobili dovolj prijav. V laški občini v času zim- skih počitnic ne poskrbijo za osnovnošolce tako dobro, kot poleti, saj ugotavljajo, da si v teh nekaj dneh brez pouka otroci želijo predvsem odpoči- ti. V Laškem bo zato v času počitnic le 4-dnevni računal- niški krožek, ki ga bo v sodelo- vanju z osnovno šolo Primož Trubar pripravil mladinski klub K.U.L.. V Zidanem Mo- stu bo društvo prijateljev mla- dine pripravilo smučarski te- čaj, ki bo ves teden na smučiš- ču pri Gašperjevi koči. Tečaj pa ne bo namenjen le smučar- jem, saj bodo na smučišču ves čas pripravljali tudi najrazlič- nejše igre na snegu. Če bo vre- me ugodno, se bodo šolarjem iz Zidanega Mosta pridružili še otroci iz Rimskih Toplic. V primeru, da snega ne bo do- volj, se bodo otroci dvakrat v tednu lahko odpravili na izlet z avtobusom, na šoli pa bodo imeli še likovno in knjižničar- sko delavnico. V Zgomjesavinjskih obči- nah in v občini Žalec posebnih počitniških programov niso pripravili. Koncesija Jurjecu V Podčetrtku si občani, pa tudi gosti, že dolga leta želijo pridobiti lekarno. To naj bi odprli še pred letošnjo glavno turistično sezono, trenutno pa pripravljajo projekte. Lekarna bo v poslopju zdravstvene postaje, gradnja pa bo stala približno 4 milijone tolarjev. Nova občina je pred časom razpisala lekarniško koncesijo, pred dnevi pa jo je podelila Damijanu Jurjecu iz Rogaške Slatine, ki izvira iz Podčetrtka. Jurjec, ki ima koncesijo za nedoločen čas, bo moral poskrbeti za opremo lekarniških prostorov. BJ Enajst polnili avtoliusov Do torka zjutraj smo dobili že 576 prijav za sodelovanje na 24. izletu 100 kmečkih žensk na morje v organizaciji NT&RC in pod glavnim po- kroviteljstvom Hudournik gradbeništvo Laška vas Štore. Prijav je torej že za več kot enajst avtobusov, čeprav bo tudi tokrat prostora samo za sto potnic ali dva avtobusa. Žal so tudi letos mnoge prijav- nice pomanjkljivo izpolnjene in bodo tako romale v koš. Najbolj problematična je ru- brika »aktiv kmečkih žena«, ki so ga mnoge kandidatke eno- stavno spregledale ali pa res niso članice, tako da imajo ab- solutno prednost tiste, ki so članice teh' stanovskih akti- vov. Pomanjkljivi so tudi na- slovi in še marsikaj drugega, tako da bomo že pred žreba- njem opravili potrebno selek- cijo in bodo šle v žreb le tiste dopisnice, ki bodo imele vse zahtevane podatke. Danes je izšel zadnji, re- zervni kupon, s katerim je možno nadomestiti eno izmed manjkajočih številk od 1 do 4. Zadnje kupone bomo sprejeli v torek, 27. februarja, javno žre- banje pa bo v petek, 1. marca ob 18. uri na kmečkem turiz- mu pri Faturjevih na Slatini pri Ponikvi. Pokrovitelj žreba- nja je župan občine Šentjur Jurij Malovrh, v programu pa bodo nastopili Duo Gold (predstavil bo nov CD z uspeš- nicami), vokalna skupina Trs iz Socke (tudi predstavitev no- ve kasete) in še kdo. Izlet bo 29. in 30. marca v Lucijo pri Portorožu, kamor bomo potovali že desetič in kjer nas ekipa z direktorjem Borisom Butinarjem že ne- strpno pričakuje. »Dobrodošlico bomo kmeč- kim ženam zaželeli tudi s šop- kom lovorja, rožmarina in olj- ke, simbolom naših krajev, kar jim bo v lep spomin na izlet po vrnitvi na cvetno nedeljo,« je ob zadnjem obisku povedal di- rektor Butinar. O izletu in žrebanju bomo spregovorili tudi v programu Radia Celje danes (četrtek) ob 12,10. TONE VRABL Letos denar ie za Sedraž šoli v Šentrupertu In Jurkloširu bosta morali počakati še nekal let — Nulno potrebna še ena osemletka v Laškem Predvidoma prihodnji teden naj bi delavci gradbenega po- djetja Vikigrad začeli s pri- pravljalnimi deli za izgradnjo Velovadnice ob novi šoli v Se- bžu. Glavna dela se bodo /iričela takoj, ko bo to dopuš- čalo vreme, telovadnica pa naj bi bila zagotovo dokončana do pričetka naslednjega šolskega leta. Laška občina je gradbene- mu podjetju že nakazala nekaj sredstev iz svojega proračuna, saj so njenim predstavnikom na nedavnem pogovoru na mi- nistrstvu za šolstvo potrdili lansko obljubo, da bo država letos zagotovo prispevala za telovadnico 18 milijonov to- larjev. Občina bo morala zbra- ti najmanj še 10 milijonov to- larjev za opremo ter za zima- njo ureditev telovadnice in šo- le, kar bo kljub velikim dru- gim letošnjim proračunskim zahtevkom tudi storila. V La- škem namreč želijo, da bi v tem letu zaključili vsaj to na- ložbo v Sedražu, saj za zdaj kaže, da bosta šoli v Šentru- pertu in v Jurkloštru, ki sta na občinskem seznamu najbolj nujnih naložb na področju šol- stva na prvem mestu, morali počakati še nekaj časa. »Dejstvo, da sta šolski zgradbi obeh p)odružničnih šol že popolnoma dotrajani in da gre za šoli, ki ležita na demo- grafsko ogroženem območju, v Ljubljani ne zaleže dosti,« pravi župan Peter Hrastelj. »Ker občina nima denarja, da bi gradila sama, se bomo pač morali ravnati po republiških napotkih. Prihodnje leto bomo pripravili programe za izgrad- njo obeh novih šolskih zgradb, za državni denar pa naj bi pri- šli na vrsto šele leta 1998.« V Laškem se na področju šolstva pripravljajo še na eno veliko naložbo, brez katere se v občinskem središču ne bo moglo začeti že uzakonjeno devetletno osnovno izobraže- vanje. Gre za novo šolsko zgradbo v Debru, za katero že- lijo še letos odkupiti potrebna zemljišča - pri tem pričakujejo precej težav, saj gre za zasebne lastnike - in spremeniti seda- nje zazidalne načrte, prihod- nje leto pa bi z vso potrebno dokumentacijo zopet potrkali na vrata ministrstva za šol- stvo. JI Vrhunska pokušina vin Člani Vinogradniško-vinarskega društva Slovenske Konjice so minuli petek pripravili volilru ^Dčni zbor, ki so ga nadgradili z izjenmo degustacijo slovenskih vin, ki jo je vodil priznani enolog '^J" Julij Nemanič. Predstavil in opisal je vina vseh slovenskih vinorodnih okolišev, ki so jih korani pokusili. Na volilnem občnem zboru se je zbralo preko 130 članov društva, celotnemu l^odstvu s predsednikom Jožetom Tominškom pa so potrdili mandat še za naslednja štiri leta. Med 'lelovnimi načrti so za letos ob številnih strokovnih predavanjih o vinogradništvu in kletarjenju Predvideli v začetku marca ocenitev vin, 13. aprila pa tradicionalni ples. B.Z.; Foto: MATEJ NAREKS Št. 8. - 22. februar 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Vse poli v Podmornico žalski dnevni center za otroke in mladostnike v prostorih Centra za socialno delo privablja vse več otrok in mladostnikov »v Podmornico prihajam zato, ker mi je lepo in ker lah- ko pišem po stenah.« »Rad po- slušam glasbo in oblikujem iz- delke.« »Najdem prijatelje za družabne igre.« To je nekaj odgovorov mladih Žalčanov na vprašanje, zakaj prihajajo v kletne prostore Centra za soci- alno delo na Mestnem trgu v Žalcu. V Sloveniji deluje le štiri ali pet podobnih dnevnih centrov za otroke in mladostnike, na Celjskem Žalčani orjejo ledi- no. Podmornica, kot se imenu- je žalski center, je odprla svoja vrata sredi lanskega decem- bra. Namenjena je otrokom in mladostnikom, ki želijo popol- danske ure preživeti aktivno in ustvarjalno, vsem tistim, ki imajo učne težave, pa otro- kom, ki bi zaradi odstotnosti staršev sicer sami preživljali popoldanske ure. Podmornica je odprta od ponedeljka do petka med 11. in 17.uro, vanjo pa po besedah direktorice Centra za socialno delo Irene Pražnikar prihaja vsak dan po 20 do 30 otrok. »Zanimanje je tolikšno, da smo že razmišljali o omejevanju števila otrok, vendar to zagotovo ne bi bila pametna rešitev. V Podmorni- ci sta preko javnih del zapo- slena fant in dekle, za celoten projekt pa skrbi naša profeso- rica defektologije Metka Čede. Pri sestavi programa se posku- šamo čim bolj približati potre- bam in željam otrok in mla- dostnikov. Pomagamo jim pri učenju in pisanju domačih na- log, pogovarjamo se o zanimi- vih temah, otroci se učijo ra- zličnih spretnosti, igrajo dru- žabne igre, poslušajo glasbo, občasno povabimo v Podmor- nico zanimive goste. Otroci so navdušeni nad tem, da lahko rišejo po stenah, skuhamo tudi čaj in kakšen puding. Če bi imeli več prostora, bi v Pod- mornici uredili tudi manjšo kuhinjo,« je razlagala Pražni- karjeva. Otroci še posebej radi priha- jajo v Podmornico ob četrtkih, ko je na programu likovna de- lavnica. Ta deluje pod vod- stvom Meri Lesjak, ki ob osta- lih dneh nudi tudi učno pomoč in je med otroki izredno pri- ljubljena. Poleg tega je Pod- mornica prostor, kjer se sesta- jata skupim otrok in mladost- nikov za zdravo življenje ter dobre medčloveške odnose. Mladostniki se srečujejo ob torkih med 16. in 18. uro, os- novnošolci pa ob sredah med 15.30 in 17. uro. Vsekakor je Podmornica projekt, vreden vse pohvale, saj odpira vrata vsem tistim, ki si želijo novih znanj, marsi- kateri otrok pa bo na ta način preživel prijetno uro ali dve. Cas, ko bi bil sicer prepuščen samo ulici. IRENA BAŠA Foto: LJUBO KORBER Podmornica - prvi dnevni center za otroke ter mladostnike na Celjskem in eden redkih v Sloveniji. Uf, kakšna napetost! Piše: Zoran Pevec Poznamo različne vrste na- petosti. Od električne, ki po- meni količino, ki določa tok med točkama, povezanima z vodnikom (najbolj znana je napetost 220 voltov), do nape- tosti na primer vrvi ali pa veli- ke čustvene vznemirjenosti. Naš primer nas še najbolj usmerja k misli, da gre za sta- nje razvnetosti, vznemirjeno- sti. Zaradi medmeta uf, bi v kakšnem nerazjasnjenem tre- nutku lahko celo pomislili, da gre za indijanski vzklik, seve- da pa uf lahko izraža tudi pod- krepitev neke trditve. Beseda kakšna lahko izraža vprašanje ali pa nedoločnost, približnost ipd. Toda v naslovni sintagmi pomeni predvsem veliko mero nečesa. Nečesa - česa - marsi- česa. Uf, kakšna napetost bi lah- ko rekel nekdo, morda za na- peto situacijo v psihološkem trilerju ali pa na primer ob de- likatni ljubezenski situaciji ali pa recimo pri zelo zahtevni re- ševalni akciji. Možnosti je se- veda zelo veliko. Vsaj toliko, kot je velika domišljija, ki vključuje celo napetost v naših hlačah. Vsekakor je tudi res, da besedne zveze Uf, kakšna napetost ne more izreči nekdo, ki bi ob tem mislil, da napeto- sti sploh ni, ali pa, da je s tem morda mislil samo pričakova- nje neke napete situacije. Ne! Gre za napetost v določenem trenutku, ki je verjetno na svo- jem vrhuncu, in sicer za nape- tost slovenskega televizijskega gledalca pri prenosu smučar- skega tekmovanja. Vrhunec slovenskega šport- nega zanesenjaka se namreč dogaja v kavču ali fotelju, sre- di dnevne sobe ali tam kjer pač ima postavljen televizor - po snežni strmini se spusti eden od neverjetnih slovenskih smučarjev, športm komenta- tor vpije v mikrofon zanese- njaške vzkhke (npr.: Uf, l^gu na napetost - I. Bergam, vzpodbuja z zanimivimi pj pombami, primerja voi^ drugih z našim smučarjem ip? (če je nekoliko boljši), ^ momlja stotinke sekunde k povprečne čase drugih ie^^ valcev (če je nekoliko slabšji mi sedimo pomaknjeni napj^ proti televizorju, vpijemo, st,; skamo pesti, kadilci priigej! cigareto, tisti, ki so prenehaj kaditi, si jo ponovno vražje zj, želijo in vsi ostali, ki niso tij! koli kadili, stiskajo zobe, ^ bi sami drveli po belih struij, nah. Evforičnost trenutka j, nepopisljiva in vsekakor vred. na povedi Uf, kakšna nape. tost. Ko se po približno minut tekmovalec pripelje skozi cilj bentimo zaradi neuspeha, ^ ponavadi, ker so naši smučarj pač v resnici zelo dobri, zanos! no vpijemo, kako smo svet; zopet pokazali, kdo da smo. }^ koncu smučarskega preno torej po približno pol ure, počasi ohladimo, mimo ob dimo v svojih foteljih in se: pet ohlapno podamo v sv bolj ali manj navadne vsak( nevnike. Zagnanost in volja, ki s jo izkazali pri naši najve strasti, smučarskem tekmo\ nju pa le redkokdaj preblisk kakršno koli drugo podro naše (ne)ustvarjalnosti. » kakšna napetost« se tako j prelevi v »Uf, kakšna vpeto - v sivo povprečje. REKLI SO Dejan Rosenstein, dipl. in gozdarstva, vodja krajevi enote Žalec, Zavoda za gozdi ve Slovenije: »Gozdove na območju obč ne Žalec je konec lanskega W prizadel hud snegolom, v z četku januarja letos pa še žit dolom. Zaradi tega je na ot močju krajevne enote Ža!< nastala v gozdovih zelo velii škoda, ki je po naših ocenah! precej večja od tiste leta 19^^ 86. Skupno so bili prizad« gozdovi na 12 tisoč ha, kar; 70 odstotkov vseh gozdov i tem področju. Po naših pr^ videvanjih bomo morali pos* kati okrog 25 tisoč kubični metrov dreves, kar predstavi; polovico rednega letnega ta. Na 5.300 hektarih je pd' milo vrhove dreves, kar bo tr* ba sanirati, poleg tega pa! poškodovano tudi 15 km go^' nih cest in 25 km vlak. Skup« škoda znaša čez 730 milijon^ tolarjev. Vsem lastnikom g"; do v smo priporočili, naj vW jo prijave o škodi, kar jihl storilo 1.137. Naši delavci J do opravili oglede in individ' alno določili škodo. Poleg morajo lastniki predvsein smrekovih in borovih goz'' vih do 31. marca letos opra^* sanacijo, ker grozi nevarno* da se bodo sicer v pomlad^ skem času ponovno razmno^ podlubniki, ki že tako v g* dovih delajo veliko škodo.*, T. TAVC^ Slovesni obred zlate poroke v petrovški baziliki. Avo Marija za zlato poroko V soboto sta v Kapli vasi v KS Prebold praznovala petde- set let skupnega življenja, Franc in Anica Potočnik. Franc Potočnik se je rodil leta 1919 v Kapli vasi kot sed- mi otrok v kmečki družini. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Preboldu, se je vpisal na oficirsko šolo, ven- dar se mu želja po vojaškem poklicu ni uresničila, ker je moral ostati doma na kmetiji. Leta 1940 je moral v vojsko, kjer je bil ranjen in je prišel v nemško ujetništvo. Domov se je vrnil konec leta 1942. Na domu svojih staršev je nato kmetoval kakšno leto, zatem pa je bil mobiliziran v nemško vojsko in aprila leta 1944 ra- njen v Franciji ter odpeljan v ujetništvo v Anglijo, kjer je deloval pri organiziranju tran- sportov jugoslovanskih fantov v Bari in Split. Iz Anglije se je vrnil v domovino konec leta 1945 in se po dobrih dveh me- secih v Celju poročil s sedanjo ženo Anico Goropevšek, ki je dve leti mlajša in prav tako doma iz Kaple vasi. Tudi Ani- ca je po osnovni šoli ostala do- ma na kmetiji, obiskovala je tečaje šivanja in kuhanja ter sodelovala pri kulturnih in športnih sekcijah. Ko sta prevzela kmetijo, je bilo treba dobro prijeti za de- lo, veUko sta delala v proiz- vodnji hmelja in na sadjar- skem področju. Rodilo se jima je 5 hčera, ki so si vse ustvarile svoje nove družine in se odse- lile od doma, tako, da sedaj kmetujeta kar sama. V veliko veselje pa jima je 11 vnukov ir tudi že trije pravnuki. Civilni obred je v žalski po- ročni dvorani opravil Miran Krajšek, cerkvenega pa v pe- trovški baziliki pater Ivan Ar- zenšek in župnik iz Prebolda Franc Serec. Da je bila sloves- nost še večja, je poskrbela so- pranistka Andreja Zakonjšek in zapela Ave Marija. T. TAVČAR Polzela: letna konferenca KO SKD Na letni konferenci so se v nedeljo sestali člani in simpatizerji stranke Slovenskih krščanskih demokratov na Polzeli. O delu je poročal predsednik KO SKD na Polzeli dr. Janez Cukjati, ki je poudaril, da je njihova stranka pomagala pri organiziranju prireditev kot so materinski dan, miklavževanje, v sodelovanju s Karitas organizirala udeležbo ob 50. letnici zmage pri Lipi sprave v Ljubljani, vseslovensko srečanje članov SKD v Celju in na Gori Oljki. V svojem poročilu je poudaril, da se bodo krščanski demokrati na Polzeli zavzemali tudi za usta- novitev občine Polzela, veliko skrb pa bodo posvetih volitvam. Na Polzeli podpirajo kandidata SKD prof. Milana Dobnika za poslžinca v državnem zboru na naslednjih volitvah. T.T. Letos nov ilel Pekla V petek zvečer so se v dvora- ni Hmeljarskega doma v Šem- petru v Savinjski dolini na let- ni skupščini sestali člani turi- stičnega društva in gostje ter pregledali uspešnost dela v minulem letu, sprejeli pa tudi nov program dela za letošnje leto. Iz poročila predsednika TD Šempeter, Ivana Božiča, je razvidno, da minulo leto uvrš- čajo med zelo uspešna. Pove- čal se je obisk v obeh turistič- nih objektih, s katerimi uprav- lja društvo. Antični park je obiskalo 14.650 obiskovalcev, jamo Pekel pa 21.378 obisko- valcev, od tega je bilo inozem- skih gostov kar 1.543. Poročilo o delu in obisku gozdne pouč- ne poti pri jami Pekel je podal Dejan Resenstein iz Zavoda za gozdove Slovenije in poudaril, da je bil obisk prav tako zado- voljiv, bilo je več kot 3 tisoč obiskovalcev. Lani so pričeli tudi z deli pri podaljšanju jame Pekel. Tako kot v prejšnjih letih, so tudi lani člani društva opravili več kot 1500 ur prostovoljnega de- la. Pripravili so tudi več prire- ditev, za svoje člane pa pripra- vili izlet. Deloven je bil tudi turistični krožek, ki ga vodi mentorica Marija Horvat na šempetrski osnovni šoli. Vsako leto posreduje svoja opažanja o urejenosti kraja iz katerega oblikuje priznanja krajanom za urejena okolja. V programu dela za letos imajo poleg red- nega vzdrževanja v načrtu otvoritev podaljšanega dela jame, na. turističnem domu in kiosku pri jami Pekel bi radi prekriU ostrešje, obnovili na- peljavo električne energije v jami, itd. V nadaljevanju so najprej podelili priznanja za urejeno okolje, ki so jih prejele družine Unetič iz Kal, Golav- šek iz Zg. Grušovelj, Ribič iz Zg. Roj, Povše in Teržan iz Podloga in Bistro Matko iz Dobrteše vasi. Društvena priz- nanja pa so prejeli Hanelore Golavšek, Nataša Stemad, Jo- že Jelen, Pavla Artnik, Ivan Kovač, Ivica Lužar in Ljudmi- la Volpe. Bronasti plaketi dru- štva sta prejela Anton Artnik in družina Grušovnik iz Šem- petra, srebrni Boltežar Vasle in Silvester Štrucl iz Dobrteše vasi, zlate Marjan Volpe iz Šempetra, Martin Štorman iz Kal, Jože Žnidar iz Dobrteše vasi, Ivan Božič, Peter Sedmi- nek in Branko Golavšek iz Šempetra. Ob koncu zbora je član predsedstva Turistične zveze Slovenije, Maks Brečko podelil častna znaka Turistič- ne zveze Slovenije Ivanu Boži- ču (na sliki) in Petru Sedmi- neku. T. TAVČAR $t. 8. - 22. februar 1996 ŠPORT Dve poti v Evropo yneilelJo nadaUe¥anJe nogometnega pt¥ensi¥a - Rudar starta na u¥rstlte¥ ¥ e¥ropslil pokal, Celjani zadržani' llflarca poltinale pokala_ Nogometni prvoligaši bodo v nedeljo v zimskih razmerah {tartali s spomladanskim de- lom prvenstva, ki bo aprila obogaten s prvo kvalifikacij- sko tekmo za SP proti Grčiji. V pokalu so še Primorje, Pub- likum, Olimpija in Rudar (pol- flnalne tekme bodo 6. in 20. marca), za pokal Intertoto pa so prijavljeni Beltinci, Gorica, Ma- ribor, Rudar in Pubiikum. Rudar: v špici s Cviklom Najbolj atraktivne priprave, najmočnejši tekmi (KOln, For- tuna), ustanovitev navijaške skupine Velenjski knapi in kva- litetne okrepitve (Dabanovič, Žilnik, Hristov, Dema, Pevnik) so Rudarjeva popotnica v odkrit boj za Evropo, na katerega bo- do v naslednjem mesecu v veli- ki meri vplivale tri tekme z Olimpijo. V začetku tedna so z velenj- skega igrišča očistili sneg, za pr- venstveni start z Olimpijo pa bi Rudarju najbolj ustrezal srednje razmočen teren, na katerem bi lahko uveljavili dobro telesno pripravljenost. "Prvi polčasi pri- jateljskih tekem so bili kvalitet- ni, nadaljevanja pa slabša. Za- četna enajsterica je torej že v rahli prednosti, toda nihče še ni odpisan. Sezona bo dolga, cilji so visoki in kvalitetne rezerve bodo eden naših adutov," pravi trener Bojan Prašnikar. Pevnik je po padcu v Kolnu moral na novo operacijo meni- skusa, Cvikl bo v nedeljo manj- kal zaradi štirih rumenih karo- tonov, Sillo je kazovan s štiri- mi tekmami prepovedi igranja, Dema pa je zaradi nujne poti v Albanijo izgubil pet dni trenin- gov. Toda Prašnikar ima še dru- ge "skrbi": vratarja Stankovič in Dabanovič sta v odlični formi, Ekemčič in Hristov sta že uigran napadalni tandem in redno med strelci, po jesenskih težavah z zdravjem je Cvikl znova v re- prezentančni formi, kandidat za prvo moštvo je tudi mladi Šo- štar. "Rudarjeva igra bo formacija 3-4-3. Cvikl bo igral klasično špico in bo naša največja okre- pitev. Priložnosti za Evropo sta prvenstvo in pokal, prva tekma z Olimpijo pa bo že nakazala kakšne bodo možnosti. Forma je še vedno nekoliko spremen- ljiva, zasnežena igrišča v naši okolici pa so bila tudi dodatna prednost: telesna priprava je vr- hunska in z visokim ritmom igre smo startu lahko korak pred nas- protniki," v pričakovanju prva- kov napoveduje Prašnikar. Postava: Stankovič (Daba- novič) - Balagič, Ratkovič, Žil- nik - Pranj ič, S. Javornik, Žur- man, Hudarin - Pavlovič, Ekme- čič, Hristov. Publll(um: tllio presenečenje Jeseni je bilo preveč žog v Zupanovih vratih in okrepljena sredina (morda tudi postavitev 3-6-1) naj bi bila v prihodnje glavna značilnost celjske igre. "Ne bomo igrali bunker in se branili na svoji polovici. Težiš- če moramo prenesti na sredino igrišča, kjer je doslej najbolj škripalo in za veliko prejetih go- lov je kriva tudi zvezna vrsta," pravi trener Borut Jarc. Na prijateljskih tekmah z močnejšimi ekipami (Rijeka, Osijek, ZTE, Gorica, Koper) so bile novosti že po željah. Mre- ža se je zatresla le enkrat, toda skrbi povzroča napad. Kambe- rovič je osamljen, selitev Bau- mana v špico je začasna rešitev, Gorškova vrnitev je oddaljena še dva meseca in druga najbolj učinkovita ekipa jeseni 95 ima silne probleme z realizacijo. "Ni razlogov za paniko," miri Jarc. "Priložnosti imamo veliko, sa- mo odpreti se nam mora. Obču- tek imam, da se bo ob podpori s tribun že v nedeljo v Maribo- ru." Razen drobiTih izjem je igra bolj agresivna kot jeseni, igral- ska zasedba je širša kot jeseni, toda potenciali so različni. "Zil- dževič je solidna okrepitev, vsi drugi so naložba za naslednje sezone. Nekoliko zaostajata le Mitič in Stojanovič, ki plačuje- ta davek prvih profesionalnih priprav in sta za nekaj časa iz- gubljena," ocenjuje celjski tre- ner, ki ob štartni zasedbi resno računa še na Rakoviča, Cugma- sa in kaznovanega Tosiča. Zaradi zasneženih igrišč nih- če nima pravega vpogleda v for- mo posameznih ekip, dodatno previdnost zahteva gneča na les- tvici in skrivnosten je tudi celj- ski strateg. "Ne želim si niti gor niti dol. Z Evropo se ne obre- menjujem, bolj pomembno je stabilizirati ekipo." Toda del na- črtov je vseeno razkril: "Nič konkretnega ne bom napovedal. Naj bo Pubiikum tiho presene- čenje spomladanske polsezo- ne." Postava: Zupan - Bašič, Bu- lajič, Romih, Turk - Štancar (Ulaga), Bajrektarevič, Sešlar, Ziidževič (Usnik), Bauman - Kamberovič. ŽELJKOZULE i(AKO V DPt Rudar-Olimpija 10 1-1-8 6:28 1991/92 -0:1, 0:2; 1992/93-0:5,0:3; 1993/94- 1:9, 0:2; 1994/95-1:2, 1:2; 1995/96- 1:1,2:1. Maribor-Publlkum 10 5-5-0 21:8 1991/92-3:0, 0:0; 1992/93-4:0, 1:1; 1993/94:2:2, 3:0; 1994/95-2:1, 3:1; 1995/96-3:3,0:0. ŠPORTNI KOLEDAR Petelc. 23,2. Košarica Žalec: Žalec-Ptuj (6. krog D moške lige, 19.30). $obota, 24.2. Kegljanje Nova Gorica: Tekstina-CP Celje (16. krog I. moške lige, 16); Gorica-Miroteks (16. krog I. ženske lige, 13); Žalec: Ža- lec-Ljubelj (15. krog II. moške lige, 16); Postojna: Proteus- Miroteks II (15. krog II. ženske lige, 13.30); Šoštanj: Šoštanj- MTT(16), Prevalje: Korotan- Konjice (15. krog III. moške li- ge, 15); Celje: Komcel-Nafta (15), Novo mesto: Trebnje-Mi- roteks III (11. krog III. ženske lige, 13.30). Košarka Ljubljana: Ježica-Celje(18), Ilirija-Unior Atras (5. krog I. ženske lige, 19); Šentjur: Ke- moplast-Borovnica (18), Pre- bold: Plima-Gorica, Tolmin: Tolmin-Elektra (3. krog B moš- ke lige, obe 19); Podčetrtek: Podčetrtek-Anhovo (5. krog C moške lige, 19). Rokomet Celje: Celje Pivovarna Laš- ko-Krško (18.30), Velenje: Go- renje-Prevent (18. krog I. moš- ke lige, 19); Žalec: Žalec-Polje (18), Ljubljana: Krim-Vegrad (16. krog I. ženske lige, 19); Ve- lenje: Gorenje B-Celje Pivovar- na Laško B (16. krog II. moške lige, 17). Vaterpolo Ljubljana: Tivoli-Posejdon (14. krogi, lige, 20.30). Nedella. 25,2, Kegljanje Celje: CP Celje-Konstruktor (17. krog I. moške lige, 13); Mi- roteks-Konstruktor (17. krog I. ženske lige, 10. 30); Košarka Zreče: Rogla-Jesenice (7. krog C moške lige, 17). Nogomet Velenje: Rudar-Olimpija, Maribor: Maribor-Publikum (19. krog I. lige, obe 15). Sreda, 28,2, Košarka Šentjur: Slovenija-Madžar- ska (5. krog skupine kvalifika- cij za EP, 20); Celje: Celje- Unior Atras (6. krog I. ženske lige, 19). Rokomet Celje: Celje Pivovarna Laš- ko-Šešir(18. 30), Ljubljana: Slovan-Gorenje (povratni tekmi četrtfinala pokala, 19). Šerbec že z žogo! V večnem derblju s Slova- nom so jo prvaki odnesli brez prask In si pet krogov pred koncem ligaškega dela pr- venstva za končnico zagotovili številko eno, ki letos prinaša novost: v polfinalu In finalu najprej tekmo v gosteh In na- to drugo ter v najslabšem pri- meru tudi tretjo doma. Sinoči so že bile prve četrtfi- nalne tekme pokalnega tekmo- vanja (Šešir-Celje Pivovarna Laško, Gorenje-Slovan, Jadran- Krško, Fructal-Prevent), v ka- terega so se zaradi spremenje- nega sistema končno vključili tudi "pivovarji". Njihov nas- protnik je edini drugoligaš med najboljšo osmerico, a zato vo- dilna ekipa zahodne lige, ki je lani v polfinalu pošteno namu- čila Gorenje. Celjani se za teden dni znova selijo v Golovec, kjer bodo v.so- boto gostili Krško in v sredo v pokalu Ločane, po vrnitvi Jer- šiča pa je vse bližje tudi come- back našega najboljšega roko- metaša Uroša Šerbca. Bivanje v Pulju je sicer podaljšal še za te- den dni, toda po več kot dveh mesecih je imel v ponedeljek pr- vič v roki žogo. "Brez opornice sem tudi iz skoka metal proti vratom in nisem čutil nobenih bolečin. Obremenitve so že sko- raj maksimalne, začel sem s te- kom po traku in morda bom v ponedeljek že na treningu v Go- lovcu," je iz Istre poročal "Šer- bo". "Vnetje kolenskih vezi je še malenkostno, toda vsako masa- žo opravi somatoped Stanislav Peharec in stanje je bistveno boljše kot pred tedni. Obseg ste- genske mišice je že skoraj nor- malen, pridobil sem slabe štiri centimetre in do konca tedna bom večinoma vadil v fitnessu ter nadaljeval z različnimi vrsta- mi terapije. Rehabilitacija gre h koncu in prvi kontakt z žogo je dober znak, da bom kmalu spet s soigralci." Ž.Z. Meža prvaif, dvaicrat srebro Na državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju so bili zbra- ni vsi najboljši, Mojca Kopač In Jan Čejvan pa sta s progra- moma za bližnje svetovno prvenstvo in serijo trojnih skokov navdušila maloštevilne gledalce. Novega državnega prvaka ima tudi domači klub. Sebastjan Me- ža je z boljšim dolgim programom dobil pionirski dvoboj z Bla- žom Vizjakom, ki seje na koncu tako kot Anja Bratec moral za- dovoljiti s srebrno kolajno. Druge uvrstitve celjskih drsalk - mla- dinke: 6. Peunik (na sliki); pionirke A: 6. Kolar; pionirke B: 5. Soline, 7. Polič, 14. Gorišek. Večina celjskih reprezentantov bo v naslednjih tednih nastopila na tekmah za evropski kriterij v Bu- dimpešti in Varšavi. Foto: SHERPA Letos ponovno Logarsici tele Letošnji tek bo to soboto, 24. februarja s startom ob 10. uri. Ljubitelji smučarskega tega bodo lahko izbirali med trim tekom na 8 km in maratonom na 30 km. Prijave bodo sprejemali pred startom v Hotelu Plesnik v Logarski dolini. Odbojkarice v finalu V prvenstvu bodo odbojkarice Celja naslednji teden začele s končnico za obstanek, v pokalu pa so se uvrstile finale in bodo lansko lovoriko branile v dvoboju z Branikom. Po porazu na Bledu z 2:3 so Celjanke povratno tekmo dobile z enakim rezultatom (-14, 4, 7, -9, 11), a so zaradi večjega števila osvojenih točk (120:115) slavile skupno zmago. Kot branilke na- slova imajo pravico, da vse povratne tekme igrajo v Laškem in tako bodo v Mariboru gostovale 6. marca, odločitev o pokalnem zmagovalcu pa bo padla teden dni pozneje. Za belega zajca 3. marca na Golteh NT&RC d.o.o. In Smučarski klub Gozdnik Žalec bosta v sodelovanju z RTC Golte tudi letos pripravila tradicionalni smuk za "Belega zajca". Smuk bo na tradicionalni progi na Golteh. Start bo ob 11. uri, proga pa je primerna za vse smučarje, ki bodo tekmovali v različ- nih starostnih kategorijah. Vsi udeleženci bodo prejeli spominske kolajne, najboljši pa še praktične nagrade. Letos bo prvič tudi po- sebna kategorija za snovvboarderje. Šf. 8. - 22. februar 1996 ŠPORT I4l Slovo v velikem slogu G oran Ju rak Je ¥ s¥oJem zatfnjem plavalnem nastopu kot prvi Slovenec na 5O In 100 metrov prosto premagal meji 22 In 5O sekund Na zimskem državnem pr- venstvu v malih bazenih je Goran Jurak kot prvi Slove- nec premagal dve pomembni meji: v svojem zadnjem na- stopu se je na 50 m prosto spustil pod 22 sekund in na 100 m pod 50 sekund! Nje- gova zgodovinska dosežka sta 22,91 in 49,98, dvakrat je prvakinja postala tudi Blat- nikova in enkrat Roševa. "Svoja življenjska cilja sem izpolnil in mirne vesti zapuščam plavanje. Državno prvenstvo je bilo moj zadnji nastop in ne bom si premislil. Odhajam za- radi neurejenih razmer v PZS, zadovoljen nisem bil niti s klu- bom in Celjem, ki me ni upo- števalo kot vrhunskega športni- ka. Zadnja štiri leta sem treni- ral praktično sam s sabo, nobe- ne konkurence nisem imel in počasi seje nabralo preveč ne- gativnih stvari. Odločitev ni bi- la enostavna, plavam že polnih 12 let in slovo je bilo težko," je Zadnji plavalni zamahi Gorana Juraka za zgodovinska rezulta- ta na 50 in 100 metrov prosto. (ne)pričakovano odločitev poja- snil Goran Jurak. Pred dvema tednoma je nepo- sredno pred tekmo za svetovni pokal zbolel in se moral zdravi- ti z antibiotiki, tako daje pred svojimi zadnjimi skoki v vodo izgubil nekaj dragocenih trenin- gov. "Škoda, lahko bi bil še hi- trejši. Želel sem se posloviti z rekordi, z rezultatoma pod obe- ma pomembnima mejama in nihče mi ne more očitati, da pla- vanje zapuščam zaradi lastne nesposobnosti," je zagrenjeno nadaljeval celjski plavalec. "V prihodnje bom igral samo košarko. Do konca sezone za Celje, potem pride v poštev le odhod. Potrebna bo temeljita odločitev glede izbire novega kluba, saj si tudi pod obroči že- lim napredovati," o svoji bodo- či športni usmeritvi pravi Go- ran Jurak, ki je bil predlani re- prezentančni kandidat za mla- dinsko evropsko prvenstvo v košarki. Plavanje ali košarka, je bila v zadnjih letih njegova več- na dilema in na prelomnici je priznal: "Plavanje bo zame ved- no šport številka ena, z njim sem živel!" Na prvenstvu v Ljubljani je Neptun osvojil pet zlatih, dve srebrni in tri bronaste kolajne. Prvakinji sta tudi Blatnikova na 400 m pro.sto in 200 m hrbtno ter Roševa na 800 m prosto. druga sta bila Kolčan na 200 m hrbtno in Roševa na 400 m pro- sto, tretji pa moška štafeta 4x 100 m prosto, Kolčan na 100 m hrbtno in Roševa na 200 m prosto. Med dobitnicami kolajn je tudi Valciova (Velenje) z bro- nom na 200 m hrbtno. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Goran Jurak je bil udeleženec evropskega mladinskega pr- venstva v Carigradu 1993 (10. in 13. mesto na 100 in 200 m prosto) in Pardubicah 1994 (11. in 25. mesto na 100 in 200 m prosto, 7. mesto v štafeti 4x100 m prosto). Plavalna zveza Slovenije je s tradicionalnimi priznanji za minulo leto nagradila tudi Urško Roš in Matjaža Kolča- na (Neptun) za dosežke na MER, Andraža Valcia (Vele- nje) za kolajno na olimpijskih dnevih mladih in trenerja Mi- ja Zorka (Neptun) ter Raj- munda Valcia (Velenje). Kladivar odpovedal PEP z naslovom ekipnih državnih prvakov si je moška ekipa Kla. divarja Cetisa tretjič zapored zagotovila nastop na pokalu evropskih prvakov skupine C. Prvenstvo bo maja v Carigradu, toda brez slovenskega zastopa, tva, saj so Celjani po informacijah iz pisarne AZS udeležbo odpovedali. Kladivar Cetis bo v mednarodni konkurenci imel tu. di mladinski ekipi, vendar prizorišči elitnih klubskih tekmovanj Še nista določeni. Teršek začel s 73,26 m Dvotedenske priprave v MakarskI je naš najboljši metalec kopja Robert Teršek zaključil z nastopom na preglednem tnj. tingu v Splitu. Radečan je že v prvi seriji vrgel kopje 73,26 m, v nadaljevanju še dvakrat presegel 70-metrsko razdaljo in zanesljivo zmagal. "Rjs. tveno večji obseg vadbe za pridobivanje moči se že pozna na re- zultatu, saj kopja na začetku sezone še nikoli nisem vrgel tako daleč. Ko bom v celoti osvojil novosti v tehniki in bom nagib pred izmetom pomaknil bolj nazaj, bodo dosegljivi tudi načrtova. ni rezultati okrog 77 metrov," je prvo letošnjo zmago komentiral 2.'>-letni Teršek. Rekordno tudi Steblovnikova Serija odličnih dvoranskih dosežkov seje nadaljevala tudi na šesteroboju na Dunaju. Jolanda Steblovnik (Velenje) je v teku na 800 metrov s časom 2:06,11 za skoraj štiri sekunde izboljšala državni rekord, toda za normo za dvoransko EP še zaostaja za dobro sekundo. Dobro je nastopila tudi Anja Valant in v troskoku s 13,37 m zasedla 3. mesto, Gregor Cankar (oba Kladivar) pa na Dunaju nikakor ni našel pravega občutka za zalet in je bil v skoku v dalja- vo drugi s povprečnim rezultatom 769 cm. Le ena kolajna mladinskega DP Mlajši mladinci so imeli svojo dvoransko državno prvens- tvo v Celju, domače zastopstvo pa je bilo izrazito neuspešno, Edino kolajno je osvojil Valant v troskoku (13,15 m), poseb- nost prvenstva pa je rekorden tek Vukmirovičeve iz Kopra na 60 m z ovirami, s čimer je izboljšala dosedanji najboljši rezultat Bu- kovčeve iz leta 1986. KEGUMIi Naslovi se kopičijo Marlka Kardinar je tret- jič zapored državna prva- kinja, kadetinje so petič za- pored najboljše, na svetov- no prvenstvo v Prago se je uvrstila tudi Marta Zu- pane, na mladinskem sve- tovnem prvenstvu v Hune- doari pa bodo nastopile kar štiri kegljavke Miro- teksa. Tradicionalni uspehi celj- skih kegljavk se vrstijo, naj- bolj razburljiv pa je bil fina- le državnega prvenstva. Naj- prej je rekord Medvod iz- boljšala Tkalčičeva (451) in nato še Kardinarjeva (465), ki je štartala z zaostankom 25 kegljev in slikovito opi- sala svoj nastop: "Gobec se je za mano tako nagibal na levo in pomagal kegljati, da je dobil vnetje vratnih mi- šic." Tudi kvalifikacije za nastop na SP so bile odloče- ne v zadnjih metih, ki so bo- lje uspevali Zupančevi in po dobrem začetku je Grobelni- kovi za pot v Prago zmanj- kalo nekaj kegljev. V ligi so Celjanke še vedno neporaže- ne, Kardinarjeva in Tkalči- čeva imata edini bilanco zmag in porazov 15-0 (na- slednja je Petakovaz 12-1), junakinja svetovnega poka- la Katja Ledinek-Zadravec pa je v ligaškem nastopu v nemškem Ravensburgu s 483 podrtimi keglji dosegla osebnih rekord. Stajičeva, Špoljarjeva, Razlagova in Koštomajeva so brez težav postale ekipne kadetske pr- vakinje, Gluvičeva, Ratajče- va in Vučenoviča so bile če- trte, v kvalifikacijah za SP pa je vrstni red naslednji: 1. Znidaršič (Brest) 3247, 2. Koštomaj 3238, 3. Špoljar 3177,4.Ratajc3172,5.Raz. lag 3146 ... 8. Stajic 3127, 9. Gluvič (vse Mir) 3096. V reprezentanco se je uvrstila najboljša peterica. MNORAMA Košarka A-1 liga Moški-2. krog: KS Polzela- BWC 99:93 (43:42); Zaletel 22, Jagodnik 20, Petranovič 16, Til- ler 15, Stavrov 12, Rovšnik 8, Kobale, Rituper3; Idrija-Rogaš- ka 78:79 (49:31); Jurkovič 17, Lerič 15, Mesič 12, Mičunovič 11, Novakovič 10, Kosovec 5; Olimpija-lnterier 93:58, Satex- Litostroj 96:79. Vrstni red: Olimpija 27, Idrija 26, Satex, Rogaška 24, Interier (-), KS Pol- zela 23, Litostroj 22, BWC (-) 20. Za uvrstitev v A-1 ligo - 2. krog: K. zidar-Pivovarna Laš- ko 77:69 (40:36); Tovornik 32, Vujovič 12, Blagotinšek 8, Gole, Govc 6, Jeras 3, Starovasnik 2; Krka-Comet 81:7 [ (40:27); Špo- rar 23, Sivka 16, Železnikar 12, Benič 9, Nerat 5, Plevnik 4. Šrot 2; Republika-Litija 89:81, Tri- glav-Helios 86:85. Vrstni red: K. zidar 4, Pivovarna Laško, He- lios, Krka, Republika, Litija, Trjelav 3, Comet 2. Ženske - 4. krog: Celje-lliri- ja 60:57 (30:24); Polutnik 17, Obrovnik 14, Potočnik 11, Jur- še 8, Germ 6, Vasic 4; Unior Atras-Maribor 72:87 (33:43); Račič 36, Groleger 13, Temnik 12, Šporar 7, Ribič 4; Odeja-Je- žica 63:100. Vrstni red: Jezica 27, Celje 26, Maribor 20, Odeja 19, Ilirija 18, Unior Atras 16. A-2 liga Moški - 2. krog: Celje-Zagor- je 93:117 (47:57); Grahovec 32, Strašek 15, Hochkraut 12, Gregi 10, Džakovič 9, Jesenek 7, Gom- bač4, Kitek3, Ribez l;Slrvni- ca-Ježica 79:76, Olimpija ml- Koper 74:69, Loka-Ilirija 103:64. Vrstni red: Loka, Iliri- ja 27, Zagorje Jezica, Slivnica 26, Koper 21, Celje 20, Olimpi- ja ml. 18. Bllga Moški - 2. krog: Gorica-Ke- moplast 70:74 (43:37); Madža- rac 24, Urbanija 17, Gajšek 15, Cerar 5, Knez 3, Šoster 2; Ra- dio 94-Plima 95:105 (48:52); Cencelj 40, Karlovčec 21, Gra- din 18, Ivačič 14, P. Goltnik 12; Radovljica-Maribor 79:71, Bo- rovnica-Janče 81:67, Snežnik- Brežice 66:68. Vrstni red: Ra- dovljica 19, Brežice, Borovnica, Kemoplast, Plima 17, Janče 15, Snežnik, Radio 13, Gorica 12, Maribor 10. Za uvrstitev od 11. do 20. mesta: Elektra-Parklji 75:70, Kamnik-Medvode 88:73, Hrast- nik-Tolmin 99:79, Bistrica-Vrh- nika 87:76, Branik-Portorož 75:83. Vrstni red: Bistrica, Por- torož 17, Hrastnik 16, Kamnik, Tolmin, Elektra 15, Parklji, Vrh- nika, Medvode 14, Branik 13. C liga Moški - 6. krog: Rogla-Cerk- nica 108:107 (94:94, 52:55); Šmid 49, Temnik 20, Marinšek 12, T. Pučnik 11, M. Šrot 7, Marguč 4, Orož 2, Slokar 1; Je- senice-Radenci 73:56, Šenčur- Vič 67:74, Črnomelj-Lenart 86:68. Vrstni red: Radenci, Je- senice, Rogla 16, Cerknica 15, Lenart 13, Vič, Šenčur II, Čr- nomelj 11. Za uvrstitev od 9. do 14. me- sta - 4. krog: Grosuplje-Podče- trtek 62:67 (19:34), Žiri-Rudar 88:70, Salonit-Ruše 95:83. Vrstni red: Podčetrtek 11, Sa- lonit, Rudar 10, Grosuplje. Žiri 8, Ruše 7. Rokomet l.liga Moški - 17. krog: Slovan-Ce- Ije Pivovarna Laško 24:28 (16:12); Puc 7, Stefanovič 6, Na- činovič 5, Vugrinec, Pungartnik 4, Šafarič, Jeršič 1; Rudar-Go- renje 22:21 (14:7); Semerdijev 6, Plaskan 5, Čater, Ocvirk, Ilič 3, Kimčenko 1; Fructal-Dobova 21:20, Jadran-Kodeljevo 29:23, Krško-Akripol 20:23, Prevent- Litija 35:19. Vrstni red: Celje Pivovama Laško 31, Dobova 21, Gorenje 20, Slovan 19, Prevent, Jadran 16, Krško, Kodeljevo, Rudar 15, Akripol 14, Fructal 12 Litija 10. Ženske - 16. krog: Branik- Žalec 20:21 (10.10); Derčar, Randl, Hudej 4, Zidar, V. Dolar 3, Kline 2, Popovič 1; Kočevje- Krim 12:28, Polje-Burja 23:19, Olimpija-Piran 33:20, Vegrad- Izola sinoči, Mlinotest prost. Vrstni red: Krim 28, Vegrad 22, Olimpija 20, Burja 15, Pi- ran 13, Žalec 12, Branik 11, Mli- notest 10, Izola 9, Kočevje 4, Po- lje 2. Il.liga - vzhod Moški - 15. krog: Celje Pi- vovarna Laško B-Pomurka 30:26; Pajovič 10, ŠantI 6, Ivan- čič 4, Kopitar 3, Bon, Lesjak 2, Pečovnik. Buhanec, Pinter 1; Ormož-Gorenje B 20:22, Dol- Radeče 27:21, Krog-Brežice 29:22, V. Nedelja-Drava 31:22, Polet-Sevnica 21:20. Vrstni red: Radeče 24, Pomurka 21, Gorenje B 20, Sevnica, Drava 17, Dol 15, Ormož 14, V. Ne- delja 13, Polet, Celje Pivovarna Laško B 12, Brežice 8, Krog 7. Kegljanje l.liga Moški - 15. krog: CP Celje- Brest 8:0 (5235:4887; zmagali: Salobir 890, Vodeb 882, Mileč 881, Topič 829, Cene 886, Le- šnik 867), Proteus-Konstruktor 7:1, Iskra-Tekstina 7:1, Rudar- Hidro 5:3, Gradis-Fužinar 6:2. Vrstni red: Iskra 29, Konstruk- tor 23, Proteus 19, Rudar 18, Gradiš; Tekstina 16, CP Celje lO^Hidro 9, Fužinar 8, Brest 5. Ženske -15. krog: Miroteks- Sl. Gradec 8:0 (2659:2409; zma- gale: Tkalčič 447, Šeško 415, Grobelnik 417, Zupane 445, Kardinar 470, Petak 465), Gra- dis-Ižola 5:3, Adria-Konstruktor 5:3, Triglav-Gorica 8:0, Rudar- Korotan 5:3. Vrstni red: Miro- teks 30, Adria 20, Gradiš 19, Konstruktor 17, Rudar, Gorica 15, Triglav 13, Izola, Korotan, SI. Gradec 7. 11. liga Moški -14. krog: Radenska- Žalec 6:2. Litija-Slovan 6:2, Ljubelj-Adria 7:1, Gradiš II- Kamnik 4:4, H rastni k-Kočevje 8:0. Vrstni red: Litija 21, Hrast- nik 19, Ljubelj 17, Slovan. Ko- čevje 14, Radenska 13, Kamnik 12^Adria, Žalec 10, Gradiš II 9. Ženske - 14. krog: Miroteks Il-Slovan 5:3 (2415:2409; zma- gale: Koštomaj 410, Špoljar 387, Lesjak 417; izgubile: Verdnik 401, Stajic 390, Razlag 410), MTT-Kočevje 8:0, Miklavž- Proteus 3:5, Gradiš 11-Kamnik 3:5, Brest-Krško 7:1. Vrstni red: Proteus 19, MTT 17, Mi- klavž, Brest 16, Miroteks 11, Kamnik 14, Gradiš 11 13, Slo- van II, Krško 5. lil. liga-vzhod Moški - 14. krog: Konjice- Miklavž 4:4 (5250:5134; zma- gala: Kompan 898, Žnidarič 925, izgubili: Šrot 843, Rošer 863, Jevšenak 871, Tašler 850), Rudar Il-Šoštanj 6:2 (4989: 4907; zmagala: S. Fidej 860. Hasičič 814; izgubili: Kramer 804, L. Fidej 800, Petrovič 821, Križovnik 808), Konstruktor 11-K. kolo 8:0, MTT-Dravograd 3:5, Korotan- Črnomelj 6:2. Vrstni red: Dra- vograd. Rudar 22, Konjice 19, Šoštanj 18, Korotan, Črnomelj, MTT 12, Miklavž 11, Kostruk- tor;i 10, K. kolo2. Ženske - 10. krog: Miroteks 111-Komcel 7:1 (2381:2272; Verdnik-Vengust 411:391, Ko- štomaj-Jurše 383:365, Stajič-Sa- lamon 385:392, Gluvič-Filipčič 421:365, Špoljar-Cilenšek 404:388, Ratajc-Oblak 377: 371), Šoštanj-Trebnje 1:7 (2265:2352; zmagala: Hojan 397, izgubile: Prelog 365, Premic 362, Drev 378, Lesnik 371, Podbrežnik 392), Nafta-K. kolo 3:5, Impol prost. Zaostali tekmi 9. kroga: K. kolo-Miro- teks 111 3:5, Impol-Nafta 7:1. Vrstni red: Miroteks III 14, Šo- štanj 12, Trebnje (-) 10, Impol (-) 8, Komcel 7, K. kolo 6, Naf- ta (-)3. Območna liga Moški: 13. krog-skupina A: P. Laško-Izletnik 5:3, Ljubno- Strojkovina 4:4, Avto Celje-Ko- vinar 6:2. Demit prost. Vrstni red: Izletnik 20, Strojkovina, P. Laško 13, Ljubno. Avto Celje 9. Kovinar. Demit 7. Skupina B: Konjice ll-Obrtnik 6:2, Komcei- Kovinotehna2:6, Petrol-Rogaš- ka 6:2, Kvit prost. Vrstni red: Kovinotehna 19, Petrol 16, Ko, njice II 15, Rogaška 12, Kvit ^ Obrtnik, Komcel 4. Odbojka i. liga Ženske, od 5. do 8. mesta v l.A - 5. krog: Celje-Gorica 3:0 (5, 3, 11), Kočevje-Zg. Savinj- ska 1:3 (-14, -14, 16, -11). Vrst- ni red: Celje 26, Zg. Savinjska 14, Kočevje 6, Gorica 2. Moški, I.B-19. krog:Črnu- če-Topolšica 0:3 (-12,-11. -9), Brezovica-IzolaO:3, Fužinar-Ži- rovnica 3:2. Vrstni red: Fužinar 28, Izola 26, Topolšica (+) 24, Črnuče 22, Žirovnica 10, Brezovica (+)0. 11. liga Moški - 16. krog: Ruše-Šem- peter neodigrano, Intes-Žužern- berk 0:3, Granit-Prvačina 3:1, Š Loka-Salonit II 3:0, Hoče-Kovi- nar3:0. Vrstni red: Granit, Žužem- berk 28. Š. Loka 24, Hoče 20, Šempeter, Kovinar 16, Prvači- na, Intes, Salonit II 14, Porto- rož 10, Ruše, Mislinja 2. Ženske-16. krog: Šempeter- CimosII3:2(ll,-13,-6. 14,7), Prevalje-Šoštanj 2:3 )-l I. -8, M 8, -16"), Jesenice-Vitanc 3:0(.'', 10, 14), Rogoza-Ruše 2:3, Ptuj- Solkan 3:1. Vrstni red: Ptuj 26. PrevalJC' Jesenice 22, Rogoza, Ruše, Sol- kan 20, Šoštanj. Šentvid 18 Meltal 14, Cimos II, Šempetef 4, Vitanc 2. lil. Ilga-vzhod Moški - 16. krog: Celj< Gamsi 1:3 (-14,-9, 8,-ll).Br slovče-Ptuj3:I(-II,5,4, I).T< polšica Il-Črna 3:0 (2. 14, 9 Fužinar II-Lenart 3:1, VuzeO ca-Mežica 3:0. Vrstni red: Gamsi 32, Vua niča 24, Beltinci 22. Celje 21 Fužinar II. Mežica 18, Braslo' če 14. Šempeter II, Lenart 1' Topolšica II 8, Ptuj, Črna 4. iff. 8. - 22. februar 1996 15 ŠPORT Naredili bomo veliko stvar 1^1 C a Jurko¥lč v pričakovanju srede, Šentjurja In kvalltikacijske tekme za košarkar- sHo £P med Slovenijo In Madžarsko - Lani zavrnil Clbono Kvalifikacije za evropsko prvenstvo v košarki 1997 bo- jo po sredinih tekmah 5. kro- ga na polovci. Slovenija bo IVladžarsko gostila v Šentjur- ju, kjer bo eden vodilnih mož j2brane vrste Ivica Jurkovič (22 let, 206 cm), ki je zadnjo tekmo s Finsko odigral v veli- l^em slogu in ima tudi veliko zaslug za visoko uvrstitev Ro- gaške v llgaški končnici držav- nega prvenstva. "Lansko poletje sem vložil prošnjo za izredno dodelitev slovenskega državljanstva in nekako sočasno dobil vabilo iz Sarajeva za igranje v reprezen- tanci Bosne in Hercegovine. Stvari okrog državljanstva so se začele hitro premikati na bolj in odločil sem za Slovenijo, čeprav sem zaman upal na nastop na evropskem prvenstvu v Grčiji," se spominja Jurkovič, za kate- rega je že Zmago Sagadin leta 1994 opozoril, da bi bil velika pridobitev za slovensko košar- ko. Kaj je še odločilo v prid Slo- venije? Odločitve nisme nikoli obža- loval. Pri novem selektorju Ur- lepu sem dobil dovolj zaupanja za potrditev, da sem prava okre- pitev slovenske reprezentance. Soigralci so me odlično spreje- li in tako je bila moja odločitev povsem pravilna. Tudi klub si je želel državljanstva, saj se je tako sprostilo mesto za Samirja Leriča, kije dve sezoni zapored moral na posodo v Maribor in Ljubljano. Madžari še niso zmagali v gosteh In ne bi smeli biti pre- težak nasprotnik? Po spodrsljaju s Češko nam novi neuspeh ni več dovoljen. Po vrnitvi Zdovca seje položaj v reprezentanci bistveno popra- vil. Skupaj z Alibegovičem je pravi vodja, postali smo 'klapa' in odlično se ujamemo s selek- torjem Urlepom. Prepričan sem, da bomo tudi v Šentjurju prika- zali dobro igro in zmagali, če- prav bo najbrž manjkal Zdovc. Veliko nam pomeni že njegova prisotnost ih brez dvoma je ro- jeni lider ekipe. Rogaški v prvenstvu dobro kaže. Boste zdržali do konca in uvrstitve v Koračev pokal? Odlično igramo predvsem po prihodu trenerja Ljubiše Marko- viča, ki je vzpostavil profesio- nalne delovne navade. Več in bolje treniramo, še vedno smo v boju za uvrstitev v končnico četverice za naslov prvaka, Ko- račev pokal pa se nam skoraj ne more več izmuzniti. Klub je bo- lje organiziran, čeprav položaj še zdaleč ni idealen. Z Leričem sta vodilni tan- dem centrov in pred dobrim tednom dni je končno padla tudi Olimpija. S svojimi igrami sem zadovo- ljen, čeprav bi bilo lahko še bo- lje. Pod košema mi je v veliko pomoč Samir Lerič, kije bil moj soigralec že v Mostarju in tudi zato se odlično ujemava. Liga je močnejša kor lani, veliko tež- je je predvsem pod koši in za- radi dobre telesne in psihične pripravljenosti se lahko enako- vredno kosam z vsemi centri. Trenutno je za mojo Rogaško vse O.K., toda sezona še ni kon- čana in za ocene je še prezgo- daj. Slovenski prvak bo jeseni igral v evropski ligi. Tudi z Jurkovičem? Veliko se že govori o mojem odhodu k Olimpiji, toda nič ne drži. Z Rogaško imam še dve- letno pogodbo, položaj v klubu je vedno boljši in ob še boljši organiziranosti bom zanesljivo ostal v moštvu. V Evropi bo igrala tudi Rogaška, moje želje bodo tako izpolnjene, toda na- slednji cilji so še višji in zanje je še dovolj časa. Morda s Cibono, ki te je že snubila? Zagrebčani so me vabili v lan- ski sezoni, toda začeti bi moral v njihovi drugi ekipi in med šte- vilnimi mladimi in kvalitetnimi igralci bi se zelo težko prebil v ospredje. Cibonaje zame že po- zabljena, v Sloveniji pa razen Rogaške pride v poštev samo Olimpija. V drugih klubih ni ve- liko boljše, ponekod je celo slabše in iz Rogaške Slatine se mi ne mudi. Občutek imam, da bomo ob dobrem delu uprave naredili še marsikaj velikega. JANEZ TERBOVC KOŠARKA Smid 49, Cencelj 40 Korkor kapljic, toliko ko- šev in še nekaj čez. Stojan Šmid je v derbiju C lige pri skoraj štirih križih nasul Cerknici kar 49 točk in dve sekundi pred koncem po- daljška tudi zadel odločilni prosti met, potem ko bi že v regularnem delu srečanja ju- nak lahko postal Slokar, a je zgrešil kar štiri mete. Rogla je zdaj edino neporaženo moštvo končnice in je že uje- lo vodilne. Strelsko je bil razpoložen tu- di Jani Cencelj. Za Plimo je v Postojni (za domače sta igrala oče in sin Kobe!) dosegel 40 točk in se ni zmedel niti ob od- ličnem začetku domačih, ki so do 6. minute zadeli pet trojk. Zmaga je toliko bolj dragoce- na, ker so manjkali ŠtahI, J. Goltnik in Pur, s serijo uspe- hov pa v B ligi nadaljuje tudi Kemoplast. Goričane je ujel v 29. minuti in minimalno vods- tvo obdržal tudi ob grobi igri domačih, ki nikakor niso zau- stavili Madžarca: v zadnjih treh minutah je zadel vseh osem prostih metov. V obeh A-1 ligah so vse zma- ge ostale doma. Polzelani so se v reprizi lanskega polfinala naj- večjih skrbi rešili z dvema za- porednima trojkama Petranovi- ča sredi drugega polčasa. Sla- tinčani so bili v Idriji brez mož- nosti, pred odmorom so zaosta- jali že za 18 točk in odlične igre njihovega nekdanjega soigral- ca Čoviča niso preprečile niti polarne medvedke. Interier in B WC bosta tekmo 1. kroga po- novila zaradi napačnega vode- nja zapisnika (Kraljevič je igral s petimi osebnimi), v ligi za ob- stanek paje imel Tovornik mo- či samo za pol ure in s skoraj polovico košev za Prvovarno Laško ni zrušil zidu Kraševcev. Comet je s poškodovanim Plevnikom tudi na drugem go- stovanju odigral "klasike": slab začetek in zaostanka ni več ulo- vil. V končnici ženskega prvens- tva seje Celje še drugič čudež- no rešilo poraza. Ilirijaje ime- la dva napada za zmago, šest sekund pred koncem napačno začela'iz outa in izgubila žogo, ki jo je Potočnikova s sireno z metom za tri točke spravila sko- zi obroč. Zaradi operacije me- niskusa bosta nekaj tednov od- sotni Kokoljeva in Vodopivče- va, toda Celje si je za končnico že zagotovilo najmanj številko dve. Brez zmage še naprej os- taja Unior Atras, saj je Račiče- va premalo, za uspeh. Ž. Z. Za Madžare tudi v Ceije Predprodaja vstopnic po 1000 in za mladino po 600 tolarjev za tekmo med Slovenijo in Madžarsko poteka tudi v Celju - v športni blagovnici Trim. Srečanje bodo sodila Tošev (Bolgarija) in Poi- ger (Avstrija), naši reprezentanti pa se bodo na pripravah v Šent- jurju zbrali že danes. V dvorani Hruševec bodo vstopnice proda- jali tudi v soboto pred prvenstveno tekmo Kemoplasta (začetek izjemoma ob 18. uri) in ob nakupu bodo vsakomor omogočili brez- plačen ogled derbija z Borovnico. ŠKL pred Ifončnico v šolski košarkarski ligi se končuje osnovni del tekmovanja na lokalni ravni. Med osnovnošolci je prvak brez poraza Rogaška Slatina, v koroški je Livada Velenja prav tako dobila vse tekme, v srednješolskem prvenstvu za dijake bo o prvaku odločal derbi med Srednjo tehniško šolo in Srednjo frizersko, tekstilno, strojno in prometno šolo in pri dekletih med Srednjo trgovsko šolo in 1. gimnazijo Celje. Tekme osmine finala bodo konec marca. Prijateljsifi nogomet Koper-Publikum 0:0, Mengeš-Publikum J:2 (1:1; Ra- kovič, Kamberovič), Rudar-Piran 1:1 (1:0; Žurman), Ru- dar-Železničar (Lj) 2:1 (1:0; Žurman, Pavlovič), Rudar- Zagorje 2:0 (2:0, Ekmečič 2), Šentjur-Torpedo 0:2, Era Šmartno-PohorjeO:l (0:0). Daleč od tragedije! "Poraz v Sežani smo že preboleli in nestrpno čakamo drugo zaporedno domačo tekmo", je bil kratek v uvodu trener košarkarjev Pivovarne Laško Andrej Žagar. Si- noči je v Treh lilijah gostovala Krka, v soboto ob 19. uri pa prihaja Helios. Laščani so s Kraškim Zidarjem oba polčasa izgubili za šti- ri točke, iz igre metali le 38-odstotno, po 54:56 v 31. minuti pa izpustili vodstvo iz rok, ko je domačim uspel niz 12 zapo- rednih točk. "Zaustavila nas je bolezen Govca, Blagotinška, Golca in Tovornika, ki je treniral le v petek. Odprlo se je Jelnikarju, ki sem ga pri Iliriji vodil štiri leta. Poraz še zdaleč ni tragičen, če bomo le zmagovali doma. Domžalčani, naši naslednji nasprotniki v končnici za A-1, so zelo nepredvi- dljivi. Dostikrat so brez prave volje, ko pa jim steče, jih le majokdo lahko ustavi," je nadaljeval Žagar. "Njihov ključni igralec je Jože Žitnik. S svojimi natančnimi meti povleče za sabo soigralce. Pod košema bo potrebno ustaviti Kovačiča in Karišika, a v Golca in Vujovi- ča ne dvomim." V začetku tedna je zbolel Govc, Starovasni- ka pa so ovirale posledice izpuljenega zoba. V Treh lilijah bo že sicer zanimivo dogajanje popestrila akrobatska skupi- na. NA KRATKO: Maribor: v prvi četrtfinaini tek- mi pokalnega tekmovanja za roko- metašice Branik-Žaiec 24:21 (10:11 Kline, Hudej 5, Derčar, Zi- dar, RandI 3, Popovič 2). Povratna tekma je bila sinoči. Žalec: v 6. krogu D moške lige v košarki Duplek-Žalec 79:72 (37:31), Ptuj-Gorenja vas 56:54, Pragersko-Vipava 108:66, Lo- vrenc-Toplice 89:77. Vrstni red: Ptuj, Žalec, Duplek 16, Pragersko, Gorenja vas 14, Toplice 12, Lo- vrenc, Vipava 10. Ljubljana: v 13. krogu vaterpol- skega DP Koper-Posejdon 44:3 (9:0, 13:0, 11:1, 11:2; Glavan 2, Pur 1), Maribor-Triglav 5:14, Ljub- Ijana-Portorož 17:2, Tivoli prost. Vrstni red pred zadnjim krogom: Triglav, Ljubljana 18, Koper 16, Maribor 15, Portorož 7, Tivoli 2, Posejdon 0. Celjane je prvič vodil novi trener Marko Glavan, kije po odstopu zamenjal Davorina Podpe- Čana. Slovenska Bistrica: na pionir- skem DP v judu zmaga Jurkovnika (do 65 kg) in srebro za Novaka (do 71 kg, oba Sankaku). Pivka: uvrstitve kegljavk Miro- teksa na uvodnem turnirju DP za pionirke: do 9 let: 1. Kozmus 205, 2. R. Savič 185, 3. N, Savič 174; do II let: 10. Količ 285; do 13 let: 2. Špeh 322, 7. Blatnik 284, 10. Pa- jiC 227;dol5 1et:2. Gluvič366,4. Vučenovič 340. Velenje: na skakalni tekmi v Vi- zorah zmagi V. Čepelnika in Sma- gaja, druga sta bila Steharnik in Šo- Starič, tretji Kotnik. V Šentjerneju drugi Perše, peti Klemenčič in Se- sti Podlipnik, v Kisovcu drugi M. Cepelnik, v Kranju sedmi Perše (vsi Vel). Griže: na šahovskem turnirju z nagradnim skladom 150.000 tolar- jev je zmagal Črepan pred Matkom (Vel), Ivačičem (Dom) in Vomb- kom (Gri). Naslednja večja prire- ditev bo aprilski turnir v aktivnem šahu. Celje: v 10. krogu DP v malem nogometu Juventus-Šarbek 7:5,Al- ples-Marmor 3:3, Bronx-Poetovio 0:5, Hlapi-Carioce2:0, Rogič-Klju- čarovci 6:4. Vrstni red: Juventus 27, Rogič 24, Marmor 19, Carioce, Šarbek 18, Ključarovci, Alples 13, Poetovio 11, Bronx 3, Hlapi 0. St. 8. - 11. februar 1996 PUST Pustne seme: takšne in drugačne Zanimiv obračun pustnih mask na Rogli. Celjskega pustovanja se je udeležilo več sto pustnih šem. Maske na nedeljski prireditvi v Golovcu. Karneval iz Nove Cerkve je s pustnim vojniškim županom s spremstvom obiskal tudi Celjane. Tudi Radio Celje je pustoval - in razgibal Celje. Skupina žiraf se je nekaj noči pripravljala na pustovanje v Celju in si priborila prvo skupinsko nagrado. Naj živi pust. Maškare po zadnjici proti Podčet^ Fotografije: EDI MASNEC JOŽE MIKLAVC Šff. 8. - 22. februar 1996 PUST 16,17 ■ ^je klatil po občini z novim notarjem U - značilna slovenska pustna maska tudi v Šoštanju spolne mask. OD NEKDAJ SE SVET VRTI Šmarskega "Rafa" pustni portreti /faka le Ratael Cerovšek, burkež, ki mu nI bilo para, prea volno "namalal" rojake_ Pravijo, da ni kraja, kjer bi ne imeli človeka, ki skrbi za smeh. A take- ga burkeža, kot je bil šmarski pleskarski mojster Rafael Cerovšek, bi lahko iskali z lučjo pri belem dnevu. Pred kakšnimi 30 leti sem v tem časniku v nadaljevanjih opisal najodmevnejše zgodbe tega mojstra po- tegavščin. Vseeno, ali je kakšno burko dalj časa tuhtal, pripravljal in napeljeval, ali pa mu je v hipu šini- la na misel, vselej so se po Šmarju potem še dol- go krohotali ali vsaj na tihem muzali, če je moj- ster Raf kakšnega imenitneža "našajbal". In na ljudi, ki so, kot rečemo. Štrleli iz šmarskega pov- prečja, na trške imenitneže, je imel posebno pi- ko. Ce gaje prešinilo, jo je zagodel, ne glede na posledice. Na primer takrat, ko se je celjskim že- lezničarsko-prometnim miličnikom predstavil kot inšpektor v civilu, z njimi eksiciral in jih šikani- ral. A ko je bil spoznan, si jih je baje nabral kot berač uši. Njegove pustne šale so imele včasih pohlev- no, drugič spet zasoljeno vsebino. Vedno so bile domiselne in nenadejane. Tako je Smehovim v Mestinju poslal "zemljomerce", ki so namerili bodočo cesto, kako neki, če ne naravnost čez nji- hovo domačijo. Ves dan so jih vabili v gostilno na pijačo in k prigrizku. "Čisto slučajno" je mi- mo prineslo tudi Rafa. Le ta je kot dober znanec gospodarju pomagal prepričevati "ženirje", da so se dali premakniti za blag ovinek. Seveda je z njimi segal po dobrotah in zvračal kupice. No, Rafael Cerovšek je bil tudi pesniško na- darjen. Ja bil pač slovenske zemlje sin, kjer ljud- ska pesem nenehoma nastaja. Vsaj bilo je tako. Katero leto pred drugo svetovno vojno je šmar- ski pleskar sklepal maratonsko pustno pesnitev, ni bilo mogoče določiti. Svojci, hči in zet sta jo našla. Ta zajeten šop listov, 262 kitic po štiri vr- stice, znese 1048 verzov, je naslovil "Pije Ku- rent". Na naslovni strani je nari.sal glavo z zaši- ljenim pokrivalom, kakršno je nekoč nosila vo- dilna maSkara v pustnem sprevodu in se je Ku- rent tudi imenovala. Uvodna kitica njegove pustne kronike se začne po starem vzorcu: Že leto spet je naokrog, kar zadnjič sem med vami bil, ko sem s solzami se in smehom na pepelnično sredo poslovil. Lackova gostilna je prva na vrsti. Birt je tudi lovec, pa mu "Raf hitro oponese, da se je dobro pripravil na vsakoletni "pustni plen". Omeni grič Jelšingrad, ki je veljal za šmarsko sankališče, ki ga po nemško imenuje "Rodelbahn". Tudi v na- daljevanju pesmi z nemškimi vložki daje več- krat vedeti, da so bili v kraju tudi nemčurji. Na piko vzame dr. Majcna, ki je leto nazaj bil še samec, zdaj mož in očka, davkarjeva gospa Štepičeva ga povabi na "Eier-konjak", ošvrkne Selaka, ki ga le tarok ogreje in Fusta dregne, ki "fraj šprehngo" podpiše, če mojster hoče ali ne. Gotovo je s tem šmarskim uradnikom za obrt imel Cerovšek osebne izkušnje. V Detičkovi gostilni se loti najprej oštirja, po- tem hčere... ...ki violino spila, pri koncertu našem drugi glas, včasih pa jo tud' useka na note tja za kontrabas. Obregne se ob notarja s črno brado, ki ženito- vanjska pisma piše in žeje pri trgovcu Wagnerju in pri Poldeku, ki mu očita, da se še ni oženil. Da drame je študiral in igral, vino pil in Urha klical, pa bi se hude ženke bal? Pri Ferlincu najde neo- moženo Vero, ošvrkne šolnike, frizerja ki je tudi foto - amateur. Čez cesto zadene ob občinskega redarja Potočnika, nato nacilja na policaja Ota s psičke, ki hodi k Habjanu na kislo vodo... in že se loti fmancarja Ferenčaka, ki obraz mu včasih ves stemni, a bol prenaša on junaško^ ko mora sam prebivat v Šmarju, ker ženko skriva v daljno Laško. Nato šmarski pustni pesnik omeni še Rupreta, ki je tudi muzikant in ki bi kanclijske akte zame- njal za "škant" (violino). Zvemo, daje žandarski vodja Toš, da je na glavarstvu v službi Marica, potem pa pri viziti priporoči dr. Lorgarju in nje- govi Vidi skorajšnji nastop pred oltarjem. Kar precej kitic posveti Raf Habjanu. gostilni- čarju, mešetarju in mesarju, ki da ženi v kuh'nji "cuker" krade, hči Marica ki je načelnica Soko- la, pa "crep jouret" na plesih nosi, sin Vinko da je vnet gasilec, najmlajši Maks je pek, ki krave kolje. Hildi še zaljubljenost sponaša in že se pri Krajnčevi oglaša, ki po nemško rada "špreha". Učiteljski par Debelakov Rafu tudi ne uide, po- ve kakšno o Kunejevih tortah in o gospe, ki je "šart^' na avtomobile. Pri Hruševarjevih se usta- vi in pohvali jim edinčka, obere lesno trgovino, psička in kegljanje. O glavarju zvemo, daje nor na stare ure, daje glava gospoda Fenreta kot čebelji panj, da ima gospod Velej žensko pisavo in ko piše, miga z glavo in na glavi, nad "tonzuro" lasulja mu je za frizuro. Za Petra veterinarja ve, daje v pričako- vanju in ga ošteje, da strah je šmarskih psov, de- zinflkatorju Kostanjšku se zahvali za društvene plakate, Svetinu tenis-šport sponese, dr. Čavžu samstvo in "seraform-pomado", vojaškemu pa referentu obere lov na divjačino in šmarske da- me. Molčečo gospodično Ido si sposodi in nje kolegico Berto, ki od ljubezni baje živi ne je, ne pije prav ničesar namest' želodca ima srce! Še uradnico Minko iz Žalca zaradi redoljubja hvali, Poidko s prosvete pa, da ...si nohte manikira in popravlja si frizuro, Zraven zeha na stežaj, vedno špega tja na uro. Stambergerju očita, da sovraži "frišen lufl", da poleti, al' pozimi močno obrajta "ženski duft". Za lovca Gajška trdi, da še na cilindru smrekovo vejico nosi. Ne izogne se niti gospoda župnika Loma, ki da je nezadovoljen, da šmarska cerkev nima dveh tumov, kot jo je imela ona iz njegove prejšnje fare. Enemu advokatu podtakne, da po- stane živahen le ob volitvah, drugega, Hrušovar- ja, pa pohvali, da kot zborovodja poje bas-tenor, podraži poštarke... Skratka ni bilo Šmarčana, ra- zen otrok, ki bi ga ne obral. In svojo dolgo kroniko v verzih konča: S tem za dan 's končam novice, ker mnogo Je na tem resnice; pa drugo leto o tem časi, se mali Kurent spet oglasi. Kako je ta kronika prišla med ljudi, jo je avtor recitiral na pustni zabavi ali pa jo je kako druga- če razmnožil, tega ne vemo. Tudi šmarski staro- sta, 97 letni Ivan Artnak, se tega, kljub zelo do- bremu spominu, ni mogel spomniti. Raf je sode- loval tudi na pustnem pogrebu, ki je bil v Šmar- ju vedno na četrtek po pustni sredi. Zadnji pustni nastop je imel Rafael Cerovšek leta 1971. Takrat je mašicarado organiziral takrat- ni predsednik gasilcev Janko Golež. Bilo je leto prve denarne reforme, ko so dinarju odškmili 20 odstotkov vrednosti. Temu dinarju so priredili pogreb, za duhovna je bil Raf (na sliki). Menda seje talcratnemu šmarskemu župniku zameril, ko mu je rekel, naj ne bo hud če mu je prevzel za- služek za en pogreb. So ljudje, ki so tudi o pustu - pusti. Foto: MESTINŠEK Piše: Jure Krašovec \ Št. 8. - 22. februar 1996 AKTUALNO 1^ Javna dela v Vojniku Svetniki občine Vojnik so na ponedeljkovi seji največ časa namenili obravnavi predloga programov javnih del. Podprli so štiri od petih predlaganih letošnjih programov s področ- ja turizma, pri enem pa so me- nili, da je preobsežen oziroma, da bi bile finančne obveznosti občine, kljub republiškemu sofinanciranju programov, prevelike. Po predlogu bi s petimi pro- grami javnih del zaposlili 17 brezposelnih, občina Vojnik pa bi za vse programe morala nameniti okrog 7,3 milijona tolarjev. Vendar so svetniki menili, da je program z naslo- vom Možnosti razvoja turistič- ne ponudbe v občini Vojnik preobsežen in zato bi bil tudi delež občine visok - 3,8 milijo- na SIT. Zato so predlagali, da se sestanejo odbori in komisija za razvoj turizma ter ugotovi- jo, ali se da program skrčiti, v nasprotnem primeru ga ne bo- do potrdili. V letošnji program pa se je uvrstil projekt obnove objek- tov kulturne dediščine v vasi Polže, ki bo zaposlil 3 ljudi, občina Vojnik pa bo prispeva- la 583 tisoč tolarjev. Tri ljudi bo zaposlil tudi program pri- prave podlag za oživitev graš- čin na območju občine, za kar bi v Vojniku prispevali 1,8 mi- lijona SIT. Program z naslovom Uredi- tev prostora-skrb za okolje predvideva odstranjevanje divjih odlagališč, čiščenje gr- movja in košnjo trave ter ure- janje propustov in jarkov ob krajevnih cestah, čiščenje bre- žin in rečnih strug, urejanje zelenic in okolice graščin v ob- čini. Zaposlil bo tri ljudi, obči- na pa bo za to namenila 649 tisoč tolarjev. S 513 tisoč to- larji pa bodo v Vojniku sofi- nancirali program evidentira- nja kulturne dediščine. . TC Glede na to, da se Milan Kučan in Franc Žerdin smejita na vsa usta, so slovenski hecmojstri državne in premogovniške vice gotovo pravilno usmerili. Hecmoistri na kupu »Na pustni petek pa pojdem pogledat prešmentano parado popopranega humorja v Vele- nje,« so si mislili mnogi in Rdečo dvorano napolnili do zadnjega kotička. Prav tako mnogi so dodali, da se je pet- kovo rajanje obneslo. Poleg gledalcev so se parade humorja udeležili organiza- torji (Gost, Vinko in Sonja Ši- mek, VTV, Jože Napotnik in pisana paleta slovenskih hec- mojstrov), muzikantje, plesal- ci in sam gospod predsednik Milan Kučan s soprogo Štefko. Vinko Šimek, ki je večji del vsega vkup zložil, je tudi na odru najbolj suvereno masiral. Le platno je pogledal (na njem pa Slovenija v skoraj naravni velikosti in vsi politiki, ki ga biksajo na tej strggoi zast^eže- nih Alp), pa je že stihe dihal in pel v vseh štajerskih jezikih. Ni, da bi hvalil le njega, saj jih je bilo precej v špilu, vse sku- paj pa so z mednarodno ude- ležbo zabelili Tereza Kesovija, Claudio Escobar in Gruntov- čan Martin Sagner-Dudek. Seveda ne smem pozabiti na eno najlepših gazel v deželi (tako pač glasujejo Slovenci). Tatjani Tutan so posadili na glavo krono iz zlatega papirja in trak. Večkratno deželno mi- šico so nagovorili, da je izroči- la predsedniku Kučanu pro- zorno srce slovenske politične burke. Kot na tisoče očitkov, predsednik tudi srčnega darila ni zavrnil, v treh urah silovite- ga humorističnega tempa pa se je verjetno počutil skoraj tako kot v parlamentu. Pa kaj bi dolgovezili! Velenjsko parado smeha si bo moč ogledati na VTV, svoje poti v živo pa bo ubrala še v mnoge kraje po Sloveniji. JOŽE MIKLAVC Med drugimi povabljenci se je na paradi humorja znašel tudi velenjski Zgornjesavinjčan. Niso ga povabili zgolj zaradi smejalnih vaj, s sabo naj bi imel delujoč fotoaparat. Ne- srečno osebo so najprej na vra- tih pohopali tolovaji, na srečo pa je zadrego rešil šef organi- zacije. Sredi paradne priredi- tve pocuka režiserka scenske- ga dogajanja našega Zgomje- savinjčana za rokav in ga po- tegne na oder z navodilom, naj fotoaparat tudi uporabi. Ven- dar pa to tovrstno slikanje ni bilo nič kaj povšeči režiserju TV projekta, ki je pobesnel, da je treba nebodigatreba ones- naževalca takoj spraviti dol. No, seveda za konec pa klasi- ka: našemu fotoreporterju je crknil fotoaparat. Se hvaležen je bil predpotopni praktiki, ki rešuje najbolj kočljive situ- Prenovljena agencija v Šentjurju Leta 1992 je Ljudska banka v Šentjurju odprla svojo agen. cijo. Prostore so zdaj posodobili in precej povečali, uradii) otvoritev pa je bila minuli ponedeljek. Udeležencem so na priložnostni slovesnosti spregovorili predstavniki Volksbank iz Avstrije in Ljudske banke d.d. Celje, vodja šentjurske agencije Milena Hrovat ter šentjurski župaj Jurij Malovrh, prireditev pa so popestrili s kulturnim progra. mom. V lepo urejenih prostorih lahko komitenti opravljajo tolarski in devizni plačilni promet, v agenciji zbirajo tolarske in devizne vloge, na voljo so različna posojila, v večjih prostorih pa bo poslej še več možnosti tudi za svetovalno dejavnost. Agencija v Šentjurju je odprta vsak dan med 8. in 12. ter 14. in 17. uro, ob sobotah pa med 8. in 11. uro. Foto: SHERPA Visoko odlikovanje Horvatiču Predsednik državnega zbora Jožef Školč je Celja- nu Ivanu Horvatiču v petek v veliki dvorani predsedni- ške palače v Ljubljani po- delil Častni znak svobode Republike Slovenije za za- sluge pri varovanju in obrambi slovenske kulture, jezikovne in državne inte- gritete. Št. 8. - 22. februar 199« \9 GLASBA Skupina BABVLOON ^OO Je picjšnji teden prodala j^jlijonti izvod singla "Space- ,nan". Ta več kot leto dni stara skladha je trenutno prav pri vr- [,11 večine evropskih lestvic, tja pa seje povzpela šele potem, ko 50 jo konec lanskega leta uvr- stili v reklamni spot jeans veli- kana Levi's. Avtor skladbe, pe- vec in vodja skupine Babyloon loo. karizmatični Jas Mann, Je omenjeno skladbo napisal ko- nec leta 1994 za nizkoproračun- ski film "Spaceman Sub Orga- nic Mutation", ki gaje bend ka- sneje vrtel med svojimi nasto- pi. Dva roparja, ki so Jih pred dnevi na delu ulovili detektivi Scotland Varda, sta potrdila senzacionalno vest britanskega časopisa The Sun, daje neime- novana kriminalna združba ne- kemu profesionalcu plačala 150.000 dolarjev za uboj naj- bogatejšega glasbenika na sve- tu. Gre seveda za ex-Beatla PAULA McCARTNEVA, kije po tej novici še poostril varnost- ne ukrepe na svojem že tako izredno varovanem posestvu na Škotskem, kjer so ga skupaj z njegovo ženo Lindo že poizku- šali ugrabiti leta 1984. Na floridski plaži v bližini Miamia se Je med snemanjem videospota za najnovejši single Reach GLORIE ESTE- FAN podrl oder. Gloria Je na začudenje prisotnih ostala ne- poškodovana, slabše pa so jo odnesli nekateri statisti, ki so skupaj z odrsko konstrukcijo omahnili v valove razburkane- ga Atlantika. Sredi ameriške turneje je ba- sist Geezer Butler (ex-Black Sabbath) zapustil spet popular- nega metalca OZZVA OSBOURNEA, ki trenutno promovira svojo zadnjo ploš- čo "Ozzomosis". Butlerja bo zamenjal Mike Inez. ki je že igral z Oz.zyem na prejšnji tur- neji, takrat pa Je spoznal tudi člane seatileskih mega-zvezd- rtikov Alice In Chains, katerih stalni član Je sedaj. Umetnik, ki smo ga včasih poznali pod imenom PRI- NCE, se Je prejšnji teden po- ročil s svojo dolgoletno prijate- ljico May1e Garcia, ki je po ko- maj dvajset minut trajajoči po- ročni slovesnosti postala gospa Nelson - takšen Je namreč pra- vi Princev priimek. J UD AS PRiEST,ena izmed najudarnejših heavy-metal me- tal /sisedh iz osemdestih, se spet vrača na glasbeno sceno. V ne- kem angleškem studiu ostareli rockerji že pripravljajo glasbe- no podlago za album "Jagula- tor", ki naj bi izšel sredi letoš- njega leta. Še prej pa morajo se- veda poiskati pevca, ki bo za- menjal Roba Halforda. Ome- njeni kričač se je že lani podal na do sedaj še neuspešno samo- stojno kariero. Poleg pevca mo- rajo Judas Priest poiskati tudi založbo, ki bo pripravljena ob- javiti njihove umotvore, saj nji- hova dosedanja založba Colum- bia Records ne namerava obno- viti lani potekle pogodbe. Soul-disco zvezda DIANA ROSS in supermodel RU PAUL sta skupaj posnela pri- redbo mega uspešnice "1 Will Survive", s katero se Je leta 1979 Gloria Gaynor zavihtela na vrh lestvic vseh večjih držav. Videospot sta 52-letna Diana Ross in transvestit Ru Paul po- snela na ulicah Los Angelesa, single plošča z omenjeno sklad- bo pa bo na trgovinskih policah še pred koncem tega meseca. TAKE THAT so se razšli. Potem, ko Jih je konec lanske- ga leta zapustil Robbie Wil- liams so se, že tako ne preveč dobri medsebojni odnosi v tej najuspešnejši britanski tecn-pop skupini devetdesetih, še bolj skrhali, z^to se je vodja benda in avtor večine uspešnic Gary Barlovv odločil, da skupino po petih letih razpusti. Seveda ne čisto dokončno, saj morajo fant- je še promovirati pravkar izda- ni single "How Deep Is Your Love" in zadnji album, na kate- rem bodo zbrane vse njihove us- pešnice z LP-jev "Take That And Party", "Everything Chan- ges" in "Nobody EIse". Take That bodo zadnjič skupaj nasto- pili 5. aprila na Nizozemskem, še prej pa Jih Je bilo mogoče vi- deti v ponedeljek na podelitvi Brit Awards v Londonu. Gary Barlovv že pripravlja posnetke za samostojno kariero, Jason Orange se bo najbrž pridružil skupini East 17, kaj pa bosta po- čela Hovvard Donald in Mark Ovven, pa zaenkrat ostaja skriv- nost. Dolgo pričakovani album "Wild Mood Svving" britanske alter pop atrakcije THE CURE bo izšel šele konec maja. Pevec Ro- bert Smith, klaviaturist Roger 0'Donnel, bobnar Jason Cooper, kitarist Perry Bamonte in basist Simon Gallup so sicer v Sussexu že posneli več kot 20 skladb, izid albuma pa so morali preložiti zaradi krajše turneje po Južni Ameriki, kjer nastopajo skupaj z novopečenimi angleškimi zvezdniki Supergrass. ................... - _________„. ........STANE Š£EGEL Galeb v Bar-flyu "Easy" Iztok, 26-letni de- ček z obale, velik, pameten, ne preveč lep, si je najprej želel, zdaj pa si že dobri dve leti upa stopati po samostojnem kan- tavtorskem tiru. Z nerevnim znanjem klavirja in neverjet- no čistim, osladnim, primor- sko-moškim tenorjem, pravi, da lahko pripravi deklice in ženske v slabo voljo. Kot ex-klaviaturist najbolj znane obalne ročk skupine Night Jump se Easy poizkuša lotiti pisanja o vsemogočih živ- ljenjskih sferah; od samomorov do ljubezni. Ob dokaj neodbiti klavirski melodiji in pomoči številnih prijateljev (Davor Kla- rič-sintetizator, Zdenko Cotič- kitare, Marino Dugaro-bas, Giu- lio Roselli-bobni, Andrea F. in Drago Horvatin-produkcija, Obalni godalni orkester ter še nekaj drugih) Je lani v koprskem studiu Hendrix posnel deset skladb, ki Jih Je ZKP RTVS ob- javila v začetku tega leta na al- bumu "Galeb". Z njim se Iztok Novak-Easy uvršča na vrh sez- nama tistih, ki bi radi nadalje- vali "svetlo" tradicijo slovenske kantavtorske scene iz sedemde- setih in začetka osemdesetih, ko je, poleg Janija Kovačiča, To- maža Domicelja, Aleksandra Mežka in Andreja Šifrerja, po slovenskih klubih, gasilskih do- movih in šolskih avlah, godlo še vsaj pol ducata solidnih (kant)avtorjev. Easy nastopa tudi v živo. Sku- paj s tremi prijatelji in izvrstni- mi glasbeniki, Zdenkom Coti- čem na kitari, Patrikom Vlači- čem na basu in Aljošo Jeričem na bobnarskem stolčku. Je že obredel precej manjših sloven- skih koncertih prizorišč. V pe- tek, torej jutri, 23. februarja, pa ga bo mogoče slišati in videti tudi v celjskem Bar-fiyu, kjer bo z bendom Easy+3 med prired- bami tujih avtorjev na pritajen in prihuljen način odigral tudi repertoar z "Galeba". SŠ Glasba v belem cirkusu Slovenci imamo cirkuse na različnih področjih - včasih go- stujejo tisti z akrobati, glasbe- niki in živalmi, ki se jih še po- sebej razveselijo najmlajši, par- lamentarni cirkus imamo kar naprej, zelo radi pa navijamo in držimo pesti za Slovence, ki na- stopajo v belem cirkusu. Prav zdaj poteka svetovno smučarsko prvenstvo v Sierra Nevadi in ker so vsi naši profe- sionalni smučarji tam, sem v od- dajo povabila tekmovalca, ki je v Schladmingu prismučal prvo slovensko medaljo na svetov- nem prvenstu. V soboto bo na glasbeno smučarskem zaslišanju Boris Strel. Boris je bil neprestano pove- zan z glasbo. Ni prepeval in igral, a potovanja si Je krajšal s poslušanjem glasbe. Dolga leta sta bila v sobi skupaj z Juretom Frankom, ki Je znan po svojem prepevanju in igranju na kitaro. Boris ga Je moral poslušati tudi ponoči, saj Je Jure prepeval tu- di v sanjah... Borisa Strela sem vprašala, če hodi sedaj smučat za rekreaci- jo, za zabavo? "Ne, z ženo!" Simona H,0 St. 8. - 22. februar 1996 KRONIKA • Policisti so bili 14. fe- bruarja popoldne obvešče- ni, da je v lokalu Han hud kraval, ker skupina mladih Laščanov krši javni red in mir. Ugotovili so, da gre za Primoža G., Marjana L. in Gtorazda L. Slednji je bil tako zelo zagret, da je z no- žem grozil natakarici. Poli- cisti so laško trojko pohop- sali in jo peljali na razgo- vor na policijsko postajo. Ker so fantje obljubili, da se bodo poboljšali, so jih spustili na prostost. Pa so čez slabo uro spet poklicali iz istega lokala. Dečki so se tja vrnili in poskrbeli za re- prizo. Tokrat so jih strpali v marico in jih poslali v prostore za pridržanje. • Milan je 14. februarja zvečer sporočil, da ga je napadla žena ter da se je lotila tudi njegove matere oziroma njene tašče. Šlo je za družinski prepir, v kate- rem so si vsi trije vloge enakomerno porazdelili, zato bodo šli vsi trije akter- ji pretepa k sodniku za pre- krške. • Prejšnji četrtek popold- ne je na Čopovi ulici nek možakar vpil in zmerjal mimoidoče občane. Pijani Ibro, ki ni kazal pripravlje- nosti za umiritev, je dan zaključil v treznilnici. • V nekem stanovanju v Štorah je bil v četrtek zve- čer pretep. Družinski po- glavar Rizo je ocenil, da je žena spet potrebna batin. Začuden se bo spraševal, zakaj ga je poklical sodnik za prekrške. • Minuli petek zvečer so poklicali z Ulice bratov Vošnjakov, kjer je v stano- vanju robantil in razbijal Uroš R., ki bo moral k sod- niku za prekrške. • Istega Uroša so policisti našli čez slabi dve uri, ko je na parkirišču na Glaziji razbijal in tolkel po avto- mobilih. Pot do prostorov za pridržanje je bila zelo kratka. M.A. Iz teme tudi s kresničko Opozorilna darilca policistov le do 10. marca — Preventivne akcije za najtiolj ogrožene udeležence v cestnem prometu Strategija dela policije na področju prometne varnosti bo v letošnjem letu nadaljevanje lani dogovorjenih aktivno- sti, kar pomeni usmerjanje pozornosti k tistim kršitvam, ki najpogosteje povzro- čajo prometne nezgode, to pa so kršitve v zvezi s hitrostjo, alkoholom in varnost- nim pasom. Ker pa bi bilo napačno razmišljati, da je represija edini možni način za izbolj- šanje prometne varnosti in dvigovanje ravni zavesti pri udeležencih v prometu, so v Ministrstvu za notranje zadeve R Slovenije pred kratkim izdelali še načrt preventivnih akcij policije. Te akcije bo- do v slovenski policiji izvajali tekom ce- lega leta. Policijska preventiva v cestnem pro- metu bo usmerjena predvsem k nasled- njim kategorijam udeležencev: pešcem, voznikom motornih vozil, otrokom in ko- lesarjem. Glede na vsebino preventivnih akcij pa ima vsaka tudi svoje značilno ime. Akcija v zvezi s pešci se imenuje Stopimo iz teme, v zvezi s hitrostjo Hi- trost ubija, akcija, s katero naj bi zmanj- šali število alkoholno opitih udeležencev v prometu pa se imenuje Natakar, taksi, prosim! V ta namen je slovensko ministr- stvo za notranje zadeve izdelalo tudi zlo- ženke z enakimi naslovi. Tokrat pred- stavljamo akcijo Stopimo iz teme, name- njeno pešcem, ki so v prometu najbolj ogroženi, zlasti pri hoji ponoči po neo- svetljenih cestah. Pri tem so načrtovalci upoštevali tudi dejstvo, da že najmanjši pripomoček, ki izboljša vidnost pešca, bistveno vpliva na njegovo varnost. Ali veste, da voznik, ki vozi po cesti v mraku ali temi, opazi v temna oblačila oblečenega pešca šele na razdalji 26 me- trov? Da je precej bolj varen tisti pešec, ki nosi svetla oblačila, saj ga voznik opa- zi na razdalji 38 metrov? In da je pešca s kresničko na sebi mogoče opaziti že z razdalje 136 metrov? Na to in podobna dejstva opozarja zloženka z naslovom Stopimo iz teme, ki jo je slovensko notra-' nje ministrstvo izdelalo v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu R Slovenije. Policisti bodo to zloženko delili tistim pešcem, ki bodo v času zmanjšane vidljivosti hodili v na- seljih in zunaj naselij po napačni strani vozišča, ki ne bodo oblečeni v svetla oblačila in ki med hojo v mraku in temi ne bodo uporabljali odsevnih teles in bo- do s tem kršili cestno-prometni predpis. Ti bodo poleg zloženke in dobrohotnega opozorila od policista prejeli tudi »kres- ničko«. Na tistih mestnih ulicah oziroma v naseljih, kjer so ceste sicer osvetljene, pešec pa bo s svojim nepravilnim obna- šanjem ogrožal sebe in varnost ostalih udeležencev v prometu, pa bo le-ta prejel samo zloženko. Seveda pa bodo policisti tako dobrohotni in radodarni le določen čas, od 15. februarja do 10. marca. Po končanem obdobju preventivnega delo- vanja bodo ukrepali represivno, torej bo- do kršitelje dosledno kaznovali. M. AGREŽ Smrt kosilalir tirih v ponedeljek, 19. febru. arja ob 19.27 uri je prišlo do smrtne nesreče na želej. niški progi Maribor-Celje Takrat je Jožef B. (67) Laške vasi hodil po progj in verjetno preslišal, da i mariborske smeri po des. nem tiru prihaja tovorni vlak. Ker je močno snežilo, je strojevodja pešca zagledal zadnji hip, nakar ga jg sprednji del lokomotive za- del in zbil na tla. Poškodbe so bile tako hude, da je bil Jožef B. na mestu mrtev. Do povoženja na železni- ci je prišlo tudi naslednji dan, 20. februarja ob 6.30 uri v kraju Ostrožno pti Ponikvi. Potniški vlak je zbil pešca, 43-letnega Mar- jana G. iz Dobovca pri Po. nikvi. Tudi Marjan G. je umrl na kraju nesreče. M.A AVTOVLOMI v noči na 17. februar je nez- nani storilec vlomil v pet oseb- nih avtomobilov, ki so stali na parkirišču pri Bolnišnici na Oblakovi ulici v Celju. Ukra- del je 4 avtoradio kasetofone, štiri zvočnike in 4 kasete, s tem pa lastnikom povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev gmotne škode. V noči na 17. februar je nek- do vlomil v osebni avtomobil VW golf, ki je bil parkiran na Kardeljevem trgu v Velenju. Ukradel je več različnih knjig in Saši R. povzročil za okoli 120 tisoč tolarjev gmotne škode. V noči na 18. februar je bilo vlomljeno v osebni avtomobil. ki je bil parkiran na Pokopali ški ulici v Celju. V notranjos vozila je nepridiprav nared precej škode, saj je poškodovi avtoradio, zvočnik, odlom komandne ročice na volanu U vzvratno ogledalo in kljuke n vratih. Ivan Z. iz Celja je oško dovan za okoli 50 tisoč ti larjev. V nedeljo ponoči na je ne nani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran« Koželj skega ulici v VelenjJ Ukradel je usnjeno jakno, pw tovalno torbo z osebnim peri- lom, 2 para športnih copat in očala. Igor F. je oškodovan al približno 200 tisoč tolarjev. 1 M.tf Okradeni Ribič v noči na 13. februar je nez- nani storilec vlomil v gostišče Ribič na Trgu celjskih knezov v Celju. Ukradel je večjo koli- čino različnih vrst cigaret ter nekaj steklenic z žganimi pija- čami. Skupna vrednost ukra- denega znaša približno 80 ti- soč tolarjev. Stolp Iz Akvarija v torek, 13. februarja zgodaj zjutraj, je nekdo vlomil v bi- stro Akvarij v Razlagovi ulici v Celju. Natovoril si je glasbe- ni stolp znamke GEC in dva zvočnika, spotoma pa pobral še nekaj cigaret in za 5 tisoč tolarjev gotovine. Lastnik Sa- šo J. je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Ozimnica iz klen Nekdo, ki je slabo poskrbel za lastno ozimnico, se je v noči na 14. februar lotil tuje. V sta- novanjskem bloku na Polzeli je vlomil v klet Rajka P. in tam ukradel nekaj kozarcev z ra- zličnimi vrstami kompota ter solat in še 5-litersko plastenko s pomarančnim sokom. Last- nika je oškodoval za približno 30 tisoč tolarjev. Odklenjeni tovornjak Neznani storilec je v noči na 14. februar vstopil v nezakle- njeno tovorno vozilo, ki je bilo parkirano pred stanovanjsko hišo v Debru. Ukradel je CB postajo, s tem pa Pavla A. oškodoval za 54 tisoč tolarjev. Zamaskirani roparji Valentinov večer Je bil za dve starejši sestri iz Škofje va- si pri Celju vse prej kot prija- zen. Okoli 21. ure so v njvmo stanovanje nasilno vstopili štirje zamaskirani neznani moški, ki so 80-letno Ivano J. prisilili, da jim je izročila več- jo vsoto deviz in tolarjev. S tem pa očitno niso bili zado- voljni, z iskanjem in razmeta- vanjem po stanovanju pa so povzročili pravo razdejanje. Potem so izginili v noč, polici- ja pa jih išče. Tolarji iz pisarn V noči na 15. februar je nez- nani storilec vlomil v upravne prostore podjetja Engro Tuš na Ljubljanski cesti v Celju. Preiskal je več pisarn in našel ter odnesel okoli 70 tisoč to- larjev gotovine. Rop V podliodu V podhodu pod zahodno magistralo na Vrunčevi ulici v Celju se je minuli četrtek po- poldne zgodil rop. Dva nezna- na storilca sta tam čakala in dočakala 44-letnega Danka G. iz Celja. Ko je bil ta že skoraj na vrhu stopnic, ga je eden od napadalcev z udarcem zbil na tla, potem pa se je v akcijo vključil še drugi. Med pretepa- njem sta mu iz žepa potegnila in ukradla denarnico, v kateri je bilo 600 nemških mark in manjša vsota tolarjev. Zaradi udarcev je Danko G. utrpel lažje telesne poškodbe. Oškodovana Lady V noči na 16. februar je nek- do vlomil v poslovne prostore trgovine Lady d.o.o. v Rogaški Slatini. Ukradel JQ računalnik z opremo, telefaks, klimatsko napravo, pisarniški stol in 3 tisoč tolarjev. Omenjeno po- djetje je oškodovano za okoli 630 tisoč tolarjev. Kradel na gradbišču V noči na 16. februar je nez- nani storilec vlomil v kamp prikolico na gradbišču v Lačji vasi v Nazarju. Odnesel je električno pnevmatsko kladi- vo in električno krožno žago, s tem pa d.o.o. Pluton iz Prebol- da oškodoval za okoli 150 tisoč tolarjev. Udaril policista Ko je 17. februarja nekaj pred drugo uro policijska pa- trulja v Preboldu ustavila voz- nika osebnega avtomobila, 34- letnega R.U. iz Šmartnega ob Paki, je doživela precej nepri- jetno izkušnjo. Ustavljeni R.U. je policistoma med postopkom grozil, da ju bo ubil, policista K.G. (19) pa je udaril v predel obraza in ga lažje telesno po- škodoval. Nasilneža je bilo treba vkleniti, zoper njega pa bo podan predlog sodniku za prekrške ter kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Delovna nezgoda v sredo, 15. februarja do- poldne, je v Gorenjevi Tovarni gospodinjskih aparatov v Ve- lenju prišlo do delovne nezgo- de s hudimi telesnimi poškod- bami delavke pri tekočem traku. Voznik viličarja, 24-letni Roman K. iz Rečice ob Paki, je bil z viličarjem v bližini teko- čega traku, kjer je delala 32- letna Senija B. iz Velenja. Med vožnjo z viličarjem se je na na- loženem zaboju odprla strani- ca, ki je trčila v paleto s kar- tonsko embalažo. Pri premiku palete je delavko zbilo po tleh, pri padcu pa je utrpela hude telesne poškodbe. Ponesrečeno Senijo B. so odpeljali v slove- njegraško bolnišnico, od tam pa v bolnišnico v Mariboru. Gorela hiša V soboto, 17. februarja okoli 15.30 uri je izbruhnil požar na stanovanjski hiši Antona H. v kraju Bohorina na Konjiškem. Zgorela je podstrešna soba in pohištvo ter ostali predmeti v njej, uničena pa je tudi polo- vica ostrešja. Požar so gasili in ga lokalizirali gasilci iz Zreč, Gorenja in Slovenskih Konjic. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoli 700 tisoč tolarjev, vzrok požara pa še ni raziskan. Šff. 8. - 22. februar 1996 ^--"^ :<: KRONIKA Krvavi zločin v Bobovem goigoirajnl družinski prepiri bi se lahko končali s trojnim umorom filasilno in krvavo dejanje, ki se. je zgo- jjlo 17- februarja okoli 16.40 ure v kraju o^bovo na Šmarskem, so policijski prei- ^ovalci opredelili kot poskus trojnega ^ora. Zagrešil naj bi ga 30-letni Jože žrtve pa so bili njegova izvenzakon- partnerka Marija A. (23) ter njena in mati, 56-letni Franc in 55-letna jvana A. Osumljeni Jože G. je že dlje časa živel ^ družini svoje prijateljice Marije, kjer ijjnosi niso bili nikoli dobri. Zaradi šte- vilnih opravil, ki jih je terjala kmetija, je prihajalo pogosto do prepirov, pa tudi do g^ičnih obračunavanj, saj je bil Jože pre- pričan, da je tista žrtev, ki mora biti za ^je sam pri hiši. Pri tem ni upošteval jgjstva, da sta bila Marijina starša delna invalida in kot takšna nesposobna za jgžja opravila. V soboto dopoldne se je Jože G. vrnil domov z opravkov in sledil je običajen prepir, nakar se je umaknil v sobo in tam do 16.30 ure gledal televizijski program, lio se je odločil, da se gre ven zabavat. Ko^ je prijateljica Marija izrazila željo, da bi šla z njim, se je v veži spet razjezil in v navalu besa prijel žensko za vrat ter jo pričel daviti. Kazalo je, da z davljenjem ne bo nehal, ko je iz spalnice prihitel oče in hčerko rešil iz smrtonosnega objema. Osumljenec je šel nato iz hiše in stopil do gospodarskega poslopja, kjer je pobral sekiro ter se pri vhoa Jo Je vedno bolj ljubila in tudi Itino zaupanje do nje in ^^^■enje je raslo iz dneva v dan. Beseda "moj sin" se je glasila "moj Ernest", če Je gospa govorila o nJem. I ta Je najraje ^^lu.^ala pripovedi o njegovih deških podvigih, pri čemer sta * obe prav prisrčno smejali. Marsikatero lepo urico sta prebili 'Medsebojni družbi in obe sla občutili naklonjenost druga do '^^e. Bili s ta skoraj neločljivi. Vendar! Ko Je medlem gospa Schwarzer prejela paketič, Je Zelo iznenadena. Najprej je prečitala priloženo pismo z na- ^dnjo vsebino: "Moja ljuba mama! Od svoje prve plače sem I tebi in /ti pustiti nekaj za spomin. Etui z brošo Je za Tebe, I "So za /to. Zaenkrat Ji tega še ne daj. To bom ob primerni ''"žnosii storil sam. Medaljon sem izbral zalo, ker mi Je uga- 1^ V' vem tudi. kdaj bom imel spel priložnost, da poskrbim za ^ \ sak hip pričakujem odpoklic na fronto. Mnogo pozdravov Rakovi, posebno pa še hi. Tebi pozdrav in poljub. - Er- ^ največjim zanimanjem Je odprla oba etuija. Njeno razvaje- ,^ ^ko je oboje zelo visoko ocenilo, /zbral je prav po njenem J^. česar mu skoraj ne bi bila prisodila. Kar ni se mogla ločiti od prelepih, dragocenih kosov in Jih je ponovno Jemala v roke. Čeprav se Je veselila zaradi njegove pozornosti in njego- vega mišljenja, Je vendar imela pri pogledu na medaljon nepri- jeten občutek, f/olela ga Je videli, zalo ga je odprla, da bi videla sliko tudi od znotraj in njen učinek. Ko ga Je vzela v roko. Je začutila na zadnji strani nekaj hrapavega. Hipoma Je ležala dra- gocenost obrnjena na njeni dlani. Ko je zagledala izrazilo vre- zan grb, Je morala sesti. Ob sprejemu pošiljke Jo Je prešinila vesela misel: "Lahko sem ponosna na svojega sina. Drugi ne- premišljeno zapravljajo, on pa misli name in na deklico... " Zdaj pa Je čutila drugače. To je bilo pravo zaročno darilo. Ali ni to vse prerano? Je bil njegov sklep res tako trden? Je bil prepričan, da ga deklica mara? /n če, ali nista oba še premla- da? Primerjala Je odločno ljubezen svojega moža do nje. Ali ni bilo vse tako slično? Ona Je bila res malo starejša, kol je danes ha, toda njen mož Jo Je spoznal tudi kol mlad praporščak v pr- vem garnizijskem kraju. Tudi on Je kljub vsem zaprekam svoje družine ostal pri svoji odločitvi. Mar mu sin res v vsem sliči? Tisoč vprašanj in primerjav Je rojilo v njeni glavi, dokler ni končno sklenila, da bo pri prvi priložnosti o tem s sinom teme- ljilo spregovorila. S lo odločitvijo je dragulje spel zavila in položila v svojo za- kladnico. Kmalu nato so prišle slike. Ponosno je gospa Sclmarzer izro- čila hi pošlo. Trdi, veliki ovitek je položila na vrh. Ko Je /ta zagledala Ernestovo pisavo. Je pred gospo pretrgala ovitek, hi- tro kot vedno, če je bila razburjena. Ob pogledu na veliko sliko Je bila vsa vzhičena in kot vesel vrisk Je izgovorila le dve besedi: "Gospod Ernest!" Zamišljena in tresoča se je gledala lepe po- teze. Koliko dobrote in energije je izražal njegov izraz na obra- zu! Njegove oči so Jo tako pritegnile, da nikakor ni mogla odtr- gali pogleda od njih, čeprav je bil lo le mrtev papir. "Ali ni lep?" je slišala reči njegovo mater, ki Je opazovala deklico. Zdelo se je, da hoče njen prodirni pogled seči prav v dekličino notranjost. "Da!" Je zazvenelo slovesno nazaj. Toda hipoma Je izginil vzhičen smehljaj na llinem obrazu. Porodilo se Ji Je drugo vpra- šanje: kam naj da lo sliko? Opazila Je, da mali ni posebno nav- dušena nad tem prijateljstvom z mladim možem. Da bi tega ne razdrla, Je bolje, da mama slike sploh ne vidi. Vsaj sedaj še ne. - Kaj naj stori? V mamini prisotnosti Je ne more prinesli v hišo, ker Je slika prevelika. V zadregi je pogledala njegovo mater ter boječe rekla: "Miloštljiva gospa, ali smem po sliko priti pozneje?" Gospa Jo Je sprva vprašujoče pogledala, ko Je videla njeno zadrego in rdečico na njenih licih, se Ji je zdelo, da ve za vzrok njene zadrege, saj Je poznala njeno strogo mater, do katere bo- ječi otrok ni imel zaupanja. Medlem ko se je gospa Rakova zatopila v čitanje pošte, Je vzela /ta ključ od kapelice in šla neopazno iz stanovanja. "Tu sem spel^ ali smem zdaj prosili za sliko?" Molče Ji Je gospa izročila ovitek, za kar se Ji Je /ta s priklonom zahvalila. //Uro, kol je prišla, je tudi odšla. Pot jo Je vodila h kapelici, kamor Jo Je spremljal tudi gospejin pogled: bila Je radovedna, kje bo slika spravljena, /ta pa Je zaprla vrata kapelice. "Bili sama, " Je bila njena edina želja ta hip. Nobeno oko morebitne- ga mimoidočega Je ne sme molili. S sliko na prsih je najprej zmolila vročo molitev: "Sveta mati božja, ne pusti, da se prijateljstvo med mano in Erneslom kdaj konča. " Ogledovala si Je prostor, da bi čim var- neje spravila sliko. Najprej Je poskusila pod oltarnim prtom, vendar se je tu preveč videla. "Aha!" se ji Je posvetila misel "v omari. " Med masnimi oblekami je dobila slika skrivališče. "Ta- ko, "je rekla med svojim previdnim delom, "tu te lahko nemote- no gledam, kadar in kolikor časa se mi ljubi. " Ila je bila že nekaj tednov spel v internatu. Bila Je zelo dobra učenka in v splošnem tudi zelo priljubljena. Bila Je zelo resna deklica, vendar je ravnateljica opazila, da Je bila zadnji čas še bolj liha in sama zase. Večkrat Je vsa zamišljena zrla skozi ok- no, medlem ko so se druge učenke zabavale z nepomembnimi rečmi ter si tako krajšale čas. Le redko se jim je pridružila. Vi- deli Je bilo, da išče samoto, da bi lahko nemoteno sledila svojim mislim. Prednica Je premišljevala o vzroku le spremembe. "Družin- ske razmere so bile v redu, v šoli Je bila pri odličnjakih, zdravs- tveno Je bila na višku; kaj naj bo drugega kot srčna bol, ljube- zensko sanjarjenje?" Morda Je to v zvezi s praporščakom, ki Ji skoro vsak dan piše? Kontrolirala Je vse njegove dopisnice voj- ne pošle. Vsebina je bila vedno brezpomembna - ampak, vsak dan? To se Ji sedaj ni zdelo več brezpomembno, zlasti, ker vča- sih pride tudi kako pisemce, kol ravno danes? Sklenila Je govo- rili o tem z deklico. Hotela pa se Je prepričali, kako bo na lo pismo reagirala. "Ali odda pošlo tu v internatu? " se Je morala vprašali, "do sedaj sem čilala razmeroma malo pošle z njego- vim naslovom. Bile so le dopisnice z nepomembno vsebino. " Tokrat se je hotela prednica prepričali in je pazila, če bo /ta pisala poročniku iz internata. Naslednjega dne Je pregledala, kot vedno, oddano pošto. Tu, ozko in polno popisana dopisnica, naslovljena na Ernesla pl. Schwarzerja. Citata Je: "Spoštovani gospod Ernst! Za toliko vojnih dopisnic in za pismo z dne 20. /1. se Vam prisrčno zah- valjujem. Veseli me, da lam gre dobro, isto Vam lahko sporo- čim o sebi. Če se veselim božiča? - Da, zelo. Mama mije pisala, da me bo prišla iskat. Posebno se veselim prebili božič v pode- želski idili in videti Koprivnico v zimski obleki. Sicer Je pri meni vse po stari navadi. Vedno Vam vse dobro želeč Vas lepo poz- dravlja /ta." . Sff. 8. - 22. februar 1996 RUMENA STRAN Država sicer ni zainteresirana za rejo konj, zato pa toliko bolj za jahanje državljanov. Verjamem, da bomo imeli blaginjo v državi. A šele takrat, ko bomo znali iz gnoja delati kompost. Hišo se gradi samo enkrat v življenju. Torej je nujno verjeti v posmrtno življenje. Vsi pomembnejši preizkusni kamni demokracije prihajajo z Golega otoka. Kar naprej streljamo kozle, a jih država še zmeraj ne zaščiti. Vse kaže, da bomo imeli splošni otroški dodatek šele takrat, ko bodo otroci dobili volilno pravico. Za mir so potrebni vojaki, za nemir pa bedaki. Slovenci nujno potrebujemo ceste. Da se bodo imeli stavkajoči vsaj kam zateči. FRANCI CeC Blaznost nima meja Vseh vrst nemarnega ravnanja s slovenščino smo že vajeni, vendar pa besedilo letaka, ki so ga pred časom delili v Celju, presega vsakršno domišljijo. Naši ljubi severni sosedje so se tokrat res »potrudili«, saj besedilo zahteva poglobljeno branje. Marsikdo bi ga verjetno bolj razumel, če bi bilo napisano kar v nemščini. Pa veselo v nakupe čez mejo! Čigava je glava? Uganete kdo nosi po svetu takšno glavo? To je celjski igralec Bojan Umek. Ali tako izražajo igralci v celjskem teatru vdanost svojemu upravniku Alujeviču? Ne, Bojan sije glavo takole obril za predstavo Nevidna roka. Zeleni oiltenki o čem neki tako vneto razpravljata predsednik Lo zveze Franc Avberšek in Zeleni Vane Gošnik? Mogoče zelene bratovščine prepričuje zelenega naravovarstven da je nesmiselno protestirati proti lovski razstavi, saj druži enotna barva. Le odtenki so vse prevečkrat različn Radarji po ekopsihološko i Temeljni problem v nek- danji mozirski občini je, kaj pomeni ekopsihološki vidik. Menda so na ministrstvu za obrambo pri preučevanju postavitve radarjev upošte- vali tudi ta vidik, Zgornjesa- vinjčani pa se odločajo, ali to pomeni, da se bodo od vseh Slovencev najmanj upirali postavitvi radarjev ali, da jih preprosto itak ni škoda ali pa, da so malo čez... Fuzbai podira meje Glede na to, da gre sodelo- vanje v nekdanji mozirski občini po načelu crknjene krave, bi v mozirskem svetu svetniki srčno radi izboljšali odnose z drugimi občinami. Najboljšo možnost vidijo v fuzbalu, vendar pa sedaj ža- lostni ugotavljajo, da imajo preostali štirje občinski sveti premalo svetnikov za koli- kor toliko spodobno enajste- rico. Preživele opuljene kure Ko pa že govorimo o sc lovanju, nas silno veseli svinjskim bučam in opn nim kuram niti nove oh ske meje ne morejo do ž ga. Tovrstnih tekmovanj ljudje udeležujejo ne g\ na občinsko pripadnost. Ivanček je prišel s svojim spričevalom pred očeta in že na daleč se je videlo, da ima nekaj za bregom. »Se še spominjaš, očka, kako si me učil, da mora biti človek vedno skromen?« »Seveda. To še vedno poudarjam, da je skromnost lepa čednost.« »No..., potem ti pa lahko pokažem spri- čevalo« Šalo iz prejšnje številke smo dali le za primer šolarjem, kako se izogniti neprijet- nostim, ko bodo doma morali pokazati »pla- čilno listo«. Sicer je največ glasov prejela šala Žival, vendar so nas bralci opozorili, da je bila dobesedno prepisana iz Ognjišča in je zato nismo upoštevali. Tokrat zato namenjamo nagrado - enodnevni izlet z agencijo Dober dan šali o spričevalu, za katero stoji Ivan Slavc-Lcbcr iz Dobrove ter Juretu Jazbecu iz Babnc Brde 6, Sveti Štefan, ki smo ga izžrebali med pošiljatelji kuponov. Previdnost Policaja ustavita v predprazničnih dneh krepko okajenega Janeza: »Naju pa prav zanima, koliko alkohola imate?« »Ni problema, fanta, samo če ga bomo tu spili, vaju lahko še kaka pijandura povozi!« Prva pomoč Na oddelku nujne pomoči zazvoni telefon, iz katerega prihaja prestrašen ženski glas: »Hitro, prosim, v Kraigherjevo. Moj mož me je »sklofutal«!« »Razumem vas. Vendar za takšne malen- kosti ne kličite nujne pomoči!« »Malenkosti? Vi sploh ne veste, kako zdaj mož izgleda...« ¥ Stečaju Tona je spet na cesti. Firma mu je šla v stečaj in nikakor se ne more sprijazniti z usodo. Srečal je tudi »fajmoštra« in mu za- upal svoje tegobe: »Gospod, župnik, »fajn« sem delu. Pa Pe- pi pa Tinč tudi. Pa še na >taužente< jih je, ki so garali, dan 's pa smo na cesti. Tiste leno- be, ki sam z jezikom opletajo, pa se voz'jo v >fajn< avtih. Saj res, gospod župnik, a pri vas pa nobena cerkev ne gre v stečaj?« »To pri nas ni mogoče!« »Neeee...? Zakaj pa ne?« »Pri nas imamo direktorja na križ pribite- ga, pa ne more zapravljat!« Ožemanje Ivanka si je spet zlomila desno roko. Zad- njič je na poti iz cerkve skočila na čajček v vaško gostilno. Ker si zaradi mavca na roki ni mogla iztisniti limone v čaj, ji je pomoč ponudil prijazen gospod, h kateremu je pri- sedla, ko je stopila v lokal. Ivanka je rada sprejela ponudbo in ga pozorno gledala, ka- ko je le ta znal limono stisniti do zadnje kaplje. Lepo se mu je zahvalila in rekla: »Vam gre tole »ožemanje« vedno tako do- bro od rok!« »Ne gospa, sem le davčni uslužbenec« Huda nesreča Ponesrečenega Slavca pripeljejo v bolniš- nico. Zdravniki ugotavljajo, da mu bo treba amputirati nogo. Eden od zdravnikov reče: »Vprašati moramo siromaka, če pristane na edino rešitev izkušene zdravniške vede.« Kirurgi se bližajo k njegovi zdravniški postelji, ko začne Slave že od daleč vpiti: »Nikar, neee..., prosim neeee....'« Vendar zdravniki vztrajajo, obrazložijo mu, da mu morajo nogo odrezati. »Kaj? Mojo nogo hočete...? Vi jo kar odrežite, jaz sem pa mislil, da mi hočete vzeti pokojnino.« Očala Fonzi si je na obrtnem sejmu kupil preču- dovita očala. Ko si jih je nadel, je vse ljudi okoli sebe videl povsem gole. Ko se je ni ličal nagcev na ulici, se je primajal dot si nadel očala in vstopil v dnevno sobo mizo sta sedela in pila kavico žena Trei sosed Fric. Fonzi si ni mogel nič pomH da se ne bi glasno zasmejal, saj je pr^ življenju videl Frica nagega. Ko si je malo opomogel od smeha, očala... in skoraj bi ga kap! Fric in sta bila še vedno naga! »Baraba italijanska,« je zaklel ^ »prodal mi je očala, ki so pravilno del(f zelo kratek čas, to moram reklamiral, že je oddirjal n^aj na sejem. Šale so prispevali: Jože HRVATIN ^ irovč, Stanko MIKLAVC iz Dobrne, M« HRIBERNIK iz Polzele, Stanko KRAJN' Laškega, Damir RUNJAK iz Celja in KRONOVŠEK ia Braslovč. Št. 8. - 22. februar 1996