OTROCI IZ CENTRA SO NA SLABŠEM Naši malčki se premalo gibljejo Potreba po gibanju fe naravna zakonitost, ki bi ji morali dopuščati, da pride do veljave pri slehernem otroku. In vendar se včasih zdi, da jo pogosto prej zaviramo kot pospešujemo. Vse prevečkrat smo priče, kako morajo naši malčki mirno sedeii ali ležati tudi tedaj, ko bi se radi igrali zunaj na dvorišču, obsijanem s soncem. Ne gre zdaj, da bi razpravljali, zakafje temu tako in kdoje temu kriv. Povzeli bi samo mnenja strokovnjakov, da je vzdržljivost naših malč-kov - zlasti v središču Ljubljane - pogosto šibka iz enega samega razloga, ker se dovolj ne gibljejo. •¦Trudimo se, da bi bilo čim več otrok vključenih v tekmovanja za pridobivanje športne značke. Gre za določene naloge iz pet, šest športov, ki jih morajo otroci izpol-niti, da pridejo do značke; s tem bi radi vzpodbudili zanimanje za šport, za gibanje, rekreacijo. Or-ganiziramo letovanja, da se otroei naučijo plavati in zimovanja, da pridejo v stik s snegom in zimski-mi športi, vendar imam občutek, da rezultati niso takšni, kakršne bi želeli.« je povedal Brane Žu- gelj, sekretar občinske zveze tele-sno-kulturnih organizacij, s čemer je meril na vzdržljivost otrok. Ta se izkaže med drugim tudi na krosih, ki jih dvakrat na leto organizira občinska zveza tele-sno-kulturnih organizacij, ko se od 650 do 700 predšolskih otrok zapodi po letnem telovadišču in pokaže, kaj zmorejo in kaj ne zmorejo. Gre za 300 metrov dolgo stezo, ki jo morajo preteči in to je tudi priložnost za preveijanje otrokovih zmogljivosti. »Moram pripomniti, da se iz le-ta v leto ponavljajo enaki prizori, da ni pravega napredka oziroma Sprememb na bolje. Ko se skupi-na dvajset, trideset otrok spusti po stezi, se nekateri ustavijo že po tridesetih metrih, bliže so cilju, več jih omaga. Držijo se za kolke, za trebuh, kar je lahko tudi znak za šibke notranje organe. Razlike med otroci so zelo velike: nekaj jih je na primer že v cilji, drugi pa so šele na začetku. Tb kaže, da so otroci premalo vzdržljivi. da se premalo gibljejo,« je razložil Bra-ne Žugelj in dodal, da smo na to premalo pozorni. Otroci v naši občini pa so v pri-merjavi s svojimi vrstniki v oko-liških občinah prav gotovo na sla-bšem. Vrtci so večinoma prenatr-pani, okolica pa v krogu dveh in več kilometrov zabetonirana. Gi-banje otrok je tako zelo omejeno, zlasti v prostem času, saj se mno- gim staršem ne da ali nimajo časa, da bi jih vodili ven iz središča mesta v zelenje. Vendar bi morali reči tudi besede dve na račun vrtcev. »Pri tem ne bi smeli kazati s prstom na vzgojiteljice, češ, ne skrbijo dovolj za gibanje otrok, saj si mnoge resnično prizadeva-jo, da temu ne bi bilo tako. Del' krivde je po mojem mnenju v pro-gramih, ki predvidevajo preveč sedenja, preveč pasivnosti,« je menil naš sobesednik. Ni kaj, program na primer do-loča, da morajo malčki spati po kosilu, medtem ko bi se mnogi radi igrali zunaj. Ni čudno, da se malce starejši otroci tudi upirajo spati in imajo tovarišice neredko težave z njimi. Morda ne bi ško-dilo, ko bi delali malo bolj elasti-čno. Otroci se morajo velikp^iba-1 ti, to je osnova. na kateri bi^nora-la pravzaprav sloneti tudi vsa naša vzgoja. Škoda je, da moramo iz leta v leto ugotavljati, da se otroci premalo gibljejo, kajti s tem si že pišejo tudi svojo priho-dnost. Če si človek v otroštvu ne prido&i gibčnosti. moči. zdravja, si bo to zelo težko pridobil ka-sneje. ali pa nikoli. Albina Adamič