teto II., itev. 269 *mmnm* pmv*mnrm""' y Ljubljani, torek dne IB. novembra \W9fi Posamezna itev. 90 PBT • 7 K IcHsJ* ob 4 i|utnl. SUne celoletno . . 240 K mesečno.......20 . K taoiemstvo .. 800 . •IITTRO fLJf U JtL Oglasi n vsak mm viilne »tolpe« (58 mm) . 2 K IS*Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Ur«dn1*«vo: Miklošičeva cesta št, 18/1 Telefon št. T2. Upravnlitvo: 1 resernova ulica ,t. ui Telefon »t. 36. Raeuu kr. pošt ček. urada štev. 11.84«. Nov volilni red za narodno skupščino Beograd, 14. novembra. (Izv.) Poli-i tični položaj se je čez nedeljo precej j UVEDBA DRŽAVNIH LIST. — UKINJENJE KVALIFICIRANIH razjasnil. Ministrski predsednik Pa-! MANDATOV. 1516 je danes izjavil, da ne namerava ! podati ostavke, temveč da bo v zml- Poučni poletni Nesiguren položaj Vlada ne poda demislje. ^ MadŽarSkCMrt Beograd, 14. novembra. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bil definitivno sprejet projekt novega volilnega reda v smi-lu predpisov čl. 141 in 133 ustave predloži preko predsednica skupščine zakonodajnemu odboru, nakar ga sprejme skupščina po skrajnem postopanju. .Vov volilni zakon usvaja predpise uiiluega zakona za konstituanto s tremi važnimi izmenami: 1.) na, vsakih 40.000 prebivalcev odpade po en mandat. viti samo ona stranka, ki je pri glavnih volitvah dobila najmanj 20 mandatov; 3.) dosedanji kvalificirani kandidati odpadejo. Razdelitev po volilnih okrožjih (*ta-ne v bistvu stara. Slovenija bo tudi po ] novem volilnem redu imela tri volilna okrožja: Celjp - Maribor. Ljtlbljana-Xovo me* to. mesto Ljubljana. Na Hrvatskem tvori vsaka županija posebno volilno okrožje, v Srbiji okrug. v Bosni - Hercegovini vsako administrativ no slu sporazuma med radikali In demo-; DEMISIJA BETHLENOVE VLADE. - REŽIM GOSPODA HF.YASA. — KOMUNISTIČNE ZAROTE. Budimpešta, 11. krati glede eventualnih sprememb o [Danes popoldne je novembra. (Izv.) sklenil celokupni madžarski kabinet Bethlen podati še v u- zasedbi resortov rekonstruiral kabl-j net z individualnimi demlsijanil. in!v "<• ,i..m! ;ui d., ,fl imenovanji novih ministrov. Njegovo! ^^.^SL!1^,^ U: 2.) Mesto dosedanjega na volilna j okrožje. Dalmacija bo tvorila dve v o- r.Orožja omejenega proporca >e uvaja novi proporčni sistem, ki predstavlja kombinacijo okrožnega z državnim proporcem. Prva razdelitev mandatov -o bo izvršila po volilnih okrožjih, kjer pa se ostanki, ki ne dosežejo količnika ne bodo računali. Ti ostanki so /družijo v drugem skrutiniju na državne liste. Državno listo ho smela posta- lilni okrožji, Črna gora z Eoko Koti.r-sko eno, Vojvodina tri. Razprava o novem volilnem redu se bo pospešila. Po predpisu čl. 183 se vtM v plenumu - kupnine le načelna debata, v kateri govori za vsako stranko po en govornik, nakar se od zako- nodajnega odbora predloženi sprejme ali zavTŽe en bloc. za';.>n Jugoslavija in Albanija NAŠ ODGOVOR NA NOTO VELIKE ANTANTE. — ALBANSKA ZADEVA V SREDO PRF.D /VEZO NARODOV. J i teku današnjega dne demisijo pri i vernorju. V z rok deraisije je ta, d: i razmere v Budim peSti poslale popolno so komunisti nameravali odstraniti t svrho, da se i/.premeni režim. Razen tu* ga ,ie polici« n**l» mnogo denar.ia in oroija. . ,',' Bukarešta. H. novembra. (Izv.) Vcsil o namcavaut personalni nnlli med Madžarsko iti Rmnimlio se uradno dementi-ralo. ZAKLJUČEK HABSBURŠKI-: MADŽARSKEM. AFERE Beograd, 14. novembra. (Izv.) Odgovor naie vlade na zadnjo noto velepo-jniške konference glede albanskih .ranic je bil daues izročen zastopnikom velesil. Nota poudarja, da odločit-konference ne moremo prostovoljno tceptirati. Sklep velikih sil je za na-•u državo skrajno krivičen, (»ranica, li nam jo vsiljujejo, jc bila določena ki je pripadalo nam, se je dodelilo Al-baniji. Karakteristično je, da se je prod nekim časom ustanovil v Londonu sindikat, za t ksploatacijo ribolova ua OhrMskeni jezeru in da je poleni angleški ekspert Toiuperly začrtal mejo. ro kateri pripada Lin k Albaniji. Da se to stališče Je odobril tndi radikalni klub, p ,11.,,.,.,si- ur.v.,t lott £' SU« »K^TJI in Pita radik ifka SlnUtra frifko^č ?n'^ i— Ojuričid. Kandidatura poslanca Laze I mB f ^ o !, v t Markovima 73 nntranioea ministra ie \h]W na P°vpl e Betliiena razposlane, je propadt vLr™sea eC palavlla kon]l- ' kratko«,alo poklical v kasarne Budl,,Peš,s. 11. novembra (Izv.;. F, binacija. da nal g. Pribičevič prevza-, VoU^l(. -st'ra^k'. £ *fh ministrskega pwa*Mka sr*. me zunanje ministrstvo, g. Ninčič pa | ; s? nfl Hey«i.«ih , pethleiu, bo madžarska vlada predloži- notranle. Odnor proti Nincičevi kan-1 koT Pf"Pn»m. jla v prihodnji seji narodne skupščine ta didaturi pa sc ie poiavil na vseh Radi zasedenja zapadne Madžarske kon«'.i predlog, ki prepoveduje in ba-.. straneh. Danes so rad!'kalei svocj sta-i po avstrijskih četah je ustavljen venmije vsako propagando za posamezne lišče v tej zadevi znatno ublažili ter' železniški promet, z Avstrijo. prestolne kav.dMate. Madžarska vlada se z njihove strani lansira predlog, i Budimpešta, 14. novembra. rttv.) Via- ;e v formalni noti velesilam prevzela obira katerem naj bi g. Pribičevič pre-ida je danes ob 13. url podala demisijo. ; vernost, da JC r mednarodno pogodbi vzel zunanje ministrstvo, notranje I Državni upravnik si je pridržal odločitev. ; obveže proprečlti vsako habsburško ksi;-Da knkšeil demokratski poslanec ki je ; Listi poročajo, da hoče grof Bethlen do- j didatuvo na msd"artki prestol, tndi radikalcem všeč. finančno mini-1 seči novo koalicijo, s pomočjo katere strstvo pa nai bi prevzel radflralec. Lj bi se nadaljeval dosedanji režim. ; BURGENI. AND V AVSTRIJSKI UPRAV r Vse to so 7.a enkrat le kombinacije. Budimpešta, 10 novembra. Policija :c Dunaj, H. novembra (Izv.) Včeraj ta Tekom današnjega dneva se |»gaja-; odkrlu kommli.tičen komplot. ki ga ! oddelki avstrijske vojske vkorakali v nja niso vršila m demokratski kluo. ..od„ komuui&t Demenv iz jefe. Denar Burgenland, ki ga postopnjeou raseda-k celi zadevi še 111 zavzel končnega, m„ je ^^ komunistični komisar jo. Kakor se uiaduo zatrjuje, je preW-sr?J1sv'a- i Lindler. ki ee nahaja na Dunaju. Aro- vaistvo avstrijske čete povsod! pozdrav - Beograd, 14. novembra. Radikalni i «„ V ,-pisih t« organi- Ijalo. Incidenta ni bilo. Cim. t« zasedb* klub je na koncu svojih razprav o po- j j^ i poliriia seznam politič- , izvrši do kraja bo uvedena eirllaa « litlčnl situaciji sklenil nastopno resolu-; nih *vn;.jiki[, in dnl?)il 0f«bnosti. katere i prava dežele, cijo: Radikalci v načelu pristajajo ua, to, da se tudi za naprej nadaljuje skup-j-----------—-----------——— moklati Lktj. Bana v Ukrajini 'Krvave dilaike mani' ohnovijo. Dunaj, 14. novembra. (Izv.) Ukrajinski j ?esfacife v Zagrebu Beograd, M. novembra. (Izv.) »Prav- tiskovni urad poroča, da postajalo uspehi , . - ' da poroča, da bo minister ver. dr. Mili-1 ukralinskeh cel vedno večli. 1?». soviet- 14. novembra (Izv.) Včeraj so Idcm.) dal ostavko zaradi! ska brigada ic pregnana, mesto ZcRctlvka jP° proglasitvi rezultata o glasovanju razume, je treba vedeti, da je oko!-:a j sela Lina iu njegova obala, najvažnejši j . 't ^IvaHM rltmrto t^Mit nov! r"! ^ »^Tm^Mo^ZZ le m^ j S B^^ka k^ale^V brU | .'Slovenskega afedmsk^. podpor. ,la ustvariti s to mejo za Srbijo nov ^ mortgo akuo hUj.tfino ' ^ nistcr .,ovanov,č invalld tcr na „0Rall ,„ gada v Polonem je prešla k Ukrajincem, j»««• "rt^va razvile dve grtrpe akadem- - "mo otn. k, imajo to selo v svojih ^ poSkodovan Zadnl. ^ je | Bo„.ievijk< Cete na Podoiskl granlci so j ske omladtne in sicer je eno tvoril jugo- ' vedno bolehal. | pobegnile. Ukrajinska kmetska vojska j »loventb blok, drugo pa hrvatski. Obe »ir težkoč in nemirov. Xa5i državi sicer ne preostaja dntzega nogo da se podvr-že diktatu velesil, odklanjamo pa vsako ■igovornost za posledice. Z Albanijo ''oče živeti Jugoslavija, ki se je od 1'očctka zavzemala za njeno neodvi:-' n ost, v miru in prijateljstvu. Baš zbog'' rokah. MIRIDITI GOSPODARJI SEVKRNE ALBANIJE. Beograd, 13. novembra. - Politika- porota iz Tiizrena: ?4iriditi so zmago\ito proti i;c-toročilih beguncev na našem ozemlju so tiranske ' cete popolnoma potoleene ter se je iz-razprava o albanskem vprašanju prod!vcd,:l ^ 'azorožitev njihovih ostankov Zvezo narodov. Naša vlada jc pripra-j!1? vsetu ozemlju, kjer bivajo Mlriditi. vila memorandum, ki obširno uteme-1-DeMrganuaeija tiranskih čet je zagoto-ijuje našo stališče v vprašanju -ga smo predlagali »ranico, ki hi MIr ! sv°ifl Tf^r "'^"T-t pr 1'ieprečila, da medsebojne odnoSajo itam tirans,ic vlade" Vn '"'1n"h '-varijo noodgovorni elementi. V sredo, dno 16. novembra - vrši| Beograd, 14. novembra. (Izv.) Mlnistr- prodir aprotl Kijevu. Pri Pastoni. i^J km j grupi sta sh mumfestirat po mestu. Jaški svet ie danes razpra- ljal o novem I zapadno od Kijeva, se vrše ijuti hoji. Nad jgoslovantka grupa je imela na oelu dr- poslovnlku za skupščino. Pri tem jc pri- i KlJevo 11 Jc proKb^euo obsedno stanje, i žavno zastavo, hrvatski blok pa hrvat-šel v razgovor predlog demokratov, da' .,. .. ...„..., fko- Zadnj' so l,ot'eli tu(U na ulici se naj uvede parlamentarni odbor za zu-I ATblNTA t .NA CICHH1UA. ( rediti skupščino, kar jim je pa poUcl,ia nanje posle. Do sporazuma šc ni prišlo. Pari/, 14. novembra. 'Izv.) Po Rou-jzabranlla. Medtem so povorke prišle nit očrni nsiTcv „,™rTl ter jo vi h poročilih iz Mo-kve, je bil te trg prel univerzoo. kjer se je bUo ta, 1 ntubu£i r.v iiLiJZfci A. ^ pos)ocijal-|Uik Mirko trojišič. \ sled velike gnječe 1 gramzavzeli selo Knlmedi na potu med Skad- ! ,ll>vih državnih dohodkov. 1 nih revolucionarjev aretiranih. j in te,J,c se ni moglo ugotoviti, kdo je Beograd, 14. novembra. Po poročilih rom ;n Ljefem. S tem je pretrgana zve-1 ..,.„„.„ streljal. Agent Rodmau ima trikrat pre- h Rima je bil sprejet sklep velcpo*la-jw Skadrom in Tirano V Šksdiu ' KONGRES ZE.MLJORADNIKOV. . . . -treljena ereva iu mu je kroglja ranila niške konference, da se naj .Jugoslaviji 1 jo ra;la .lobil od Marka Ojonijar pred- j kluba žemljoradnikov so bila odobrena. | Wasbiugton, 13. novembra. Razorožit- jstorilcem še ni imela uspeha, -iaviji, je sestavljena po laškem kon-; f,ed,ljii;i; miriditike republike" brzojavko, j Kongres sc edino ni strinjal s postopa-j veno konferenco .ie otvoril predsednik ietrtrt*** r,'!ltu- : v kateri se kot absolutno neresnična d.e- ' "Jem zemljoradniških poslancev v parla- j Zdriifeuih držav Harding. Za predsedni- : KI wS»ffl ®rG KVISRM Beograd, 13. novembra. Iz Pariza • e j inentira vest italijanskih listov. i\? »o j mentu v vprašanju zakona o zaščiti drž?.- j ka konference ie bil izvoljen ameriški BORZA noroča: Selo Lin ob Ohridskem jezeru, naše čete podpirale Miridite. ve. ker jc bil mnenja, da bi morali za-1 državni tajnik za zunanje zadeve Hu- :stopniki žemljoradnikov glasovati proti | ghes, ki je predložil program, po katerem Berlin, devize: Italiji KUS.90 — temu zakonu. O zunanji politiki Je poro-j na,j bi Anglija ustavila odnosno opusti- i 1061.10, London 10O*.M — 1011.05, Ne-eal dr. Milan Oavrilovič, o notranji pa j ]a gradnjo°22 velikih oklopnih ladij, Ja- jwyork 250.71 -- 257.26, Pariz 1648.15 — strankin tajnik KomadiniO. Razpravljalo j ponska 13 oklopnih križark iu 10 dre- 11851.85. Švica 1870.10 — 1879.00, Diiua.; sc je tudi vprašanje ali naj se zopet zc u socialno politiko" jo odredil razpust | mi prej se vrši zopet normalni promet * I ?°n AM" * ic »ačelstva bolniške blatrajne v Ljubil,,!. Madžarsko po Donavi ter preko železni- j y j-u?« m«! m«' ker po svoji sestavi ne" odgovarja ' več ! imstaj Kotorlba. (Južna železnica), ,, ^« « RAZPUST NAČELSTVA BOLNIŠKE BLAGAJNE V LJUBLJANI. Beograd, 14. novembra. (Izv.) Minister PROMET Z MADŽARSKO OBNOVLJEN. jsiraiiKiu tajntK Komaamic. Kazpravijaio 1 ponska 13 okloj Beograd, 14. novembra. (Izv.) Od jutri! s5.3e tudi vprsSnnje ali naj se zopet zdru- adhnougtov. Amerika ?3.8ft, Bli- Puriz, RAZNE VESTI. 14. novembra. Maršal Joifie no prevratu nekako oktroiralo za vse < '•olniško zavarovanje tako ua bivšem Kranjskem kot na Štajerskem. Pri tem ■0 bili zlasti interesi lz severne Sloveni- : , ,„ , , ^ , , „„„„,„__ . . . , , . ,-, dne 10. novembra odpotoval na Japon- popolnoma preziram tako, da ni bilo > , ™ . ... , , ' . ' . „,-.: 1 , .. , , , sko. Zatrjuje se. da gre za dosežen ie J itod niti enega zastopnika v nacelstvn " • , T . _ :■ •■i..fi-« n,..1 r> . • sporazuma med Japonsko m Traneiio 'injsKe ulagame. Razen tega so 10 v • ,..., 1 ... .,„t«.t 1,1 i- , , , rj "dc politike napram Rus lu. iiainlškl blaga .jav- iajnl 60 zlasti protestirali obrtniki, ker ,!3ajo iz Sofije, da sc je medzavezinška ■■<> baš oni nosili skoro vse materielno pa 20 oklopnih '313 — 017, Praga 367.70 ladij. Angleška delegacija je Ilughesov I dimpcSta 21.87 — 24.93. program načeloma, sprejela ter ho skup- ; Curih. Btl.u„ 195 ^ewvork Lo„ ostro napadal, politik, samostojni,,. Kon- v« Š.^™« ^ j omejitev oboroževanja ua morju. Baje !Bnkar»»a Varšava 0.16. Dnnoj 0.1«, je Anglija pod gotovimi pogoj priprav-!iMr«»rij^ko žigosane krone 0.11. Ijena odpovedati t.uili zvezo z Japon- • sko. V četrtek bodo velesile, podale važ 35-10 - 110 izjavo. Na konferenci ni zastopnikov j '7'7 •■■■ 1783. Milan 38J - 385, Pari-Rusije in Nemčije. 681.60 - «81.50. London 376 — 378, i Xewj-ork 04.25 — 05.35, Beograd 133.75 GENERALNA STAVKA V RIMI'. — 135.25. Sofiin 51 — 52. Dunaj 1.20 — „ . , x . ..., • 1.89. Varšava 2.35 — 2.95. Zagreb 88.35 Nasprotujoča si poročila _ 84-15. rmdinmešta O.OTt:. - P.67V,. Je hil sploh jako buren. KONFERENCA V PORTOROSE. (orose, i 4. novembra. Razprave i konference v Portorose so v težavnem vprašanju skupnega vozniškega parka je i došle do povoljnega uspeha. Tudi dela 'transportne komisije se dobro nadaljujejo. PENZIJE VPOKOJENIH ČASTNIKOV. Beograd, 14. novembra. (Tzv.) Po opc- tt misija obrnila na reporacijiko korai-ijo s proišnju. da se moratorij za ob-t v.ucsti iz mirovne pogodbo ,. :',.';,jša Jolg.:riji S —5 let. (Izv.) . , .. , , ,, . -. , Rim, 14. novembra. (Izv.) Generalna j Dunal devize: Zacreh '248__ž2.v' ^kolTuredt vm-UnT^i,r,fi ** Železničarji so se, BeS MM - 8^1 Berih 2259 - tot H so .Z iJ a -trii ke ,l±!'vk, ub tv0jUl voa5to,jev branili 226^30. Budimpešta 578-50 - 582.50. clrjev ki so bili 1/. avstrijske aimade „opot pvi eli .,a flelo ln njiin ,, jo pri-! Bi.karežta 35.'0 - 3580 London 288411 prevzeti pa na to vpokojem. IzplačUo k]Veliko število Hntglh. . ti';!, !!S M^, "4U« _ «11» * ^ COOi. Pariz 1^553 daj Je naniMtnik fin. ministra dr. Kriz- i 'j!^,?]' »tot^nno-nf1^ '«e .ilVfo 77. ^"^l'- T '•izlile bolniškega, zavarovanja, pa so morali gledati, da se v zavodu ravno iii varčno gospodarilo, nikdo pa, se ni oziral na njihovo želje. Za, upravitelja, je •ioločen nadkomisar v„i socialno skrb v '■'"> pridejan na predlo r:i7.actj s posvetovalno „,„.,„, „a, „ui,«uUU, ™ ■ iiutuvin. • ■ » -i .- • 1 . "If-nov. Naloga upravitelja je predvsem Češkoslovaškem odzvalo mobilizacijske-! !JTi'" pr. katerom j '"ielati nov Statut za, volitve v bolniško •mu pozivu 90 odstotkov obvezancev. 'RAZCfSčENJr. POLOŽAJA NA POLJ- !mrtvih in preko 100 rs;njenih, '■laguno, kl so bodo čimprej razpisale. Beograd, 14. novembra. (Izv.) V mini-1 SKEM. R!m. 14. novemlira. (Štefani.) Stav. DFMftimBiniP na PFlfi strstvu ver se ie pričela anketa zastop- Varšava, M. i..,vcmbw. Izv.-. v po-i k* se je včeraj končala. Davi se .je njiiimiBKaujE KtM. , nikov raznih veroizpovedanj o regulaciji j novnih konferencah med načelniki posa- j vzpostavila služba in vse delo. Uslnž-Relca, 14. novembra, Prevčerajš- duhovniških plaf. meznlh strank io lili dosežen sporazum rr.unci cestne železnice, avtomobilov in njim jc došlo tukaj do burnih demor ' Zagreb, 14. novembra. VVraj se je vr- in pvlament bo tazpravljal o vol zak. v : ,rugih voz so se vrnili na delo. TzŠli ; šilo tukaj zborovanj« • »fiituega delav- j zmislu viadinega predloga Vsled toga je |.»o vsi !iw: i. udi večerni. ZelezniČ.-rii topHl službo ob šestih, zopet ponolnnm* 'ifncij, med katerimi so aneksion: ''j'''ii elementi zopet napadli in p!e • | stva, na katerem jo b>k p-j-Jložetu no- j polit, položaj r.v .^'"-n 1» smatra ae, daN- Rimu -» Y«-i«r>?. '"•i trgovine «voHb nolltljjnih nasprot-lva. plačilna tarifa ki nai stopi v veljvo |ne bo prišlo do aMik.-.-l/e pred-e-ilnil t i Mesto »e - itli zopt mlcov. |s 1. januarjem 19». !republike Pllsudslcegii. imaJno. " 3 poljske marke 148 — 150. leji 3645 — 3655. švicarski franki'1.18875 - 11S42B češke krone «397 ■ - «40», inadŽamk* krone 50R.S0 — «01.50. Beograd. 11. novembra. (Is jo pa pokazala nuj-■•■»st. da se mora tem nestvarnim n«-;..<'fcovof tiru odločno napraviti konec. \merika je ugodnost trenotkn spoznala in ker rabj evropsko vodo tudi /a •vi mlin. je prevzela inicijntivo za ■ .Thinptonsko konforenco. Odkar se je določil sestanek v VVa-rliingtouu, se je tudi politika evrop-fcih velesil nekako preorijentirala. Države so krenile na novo pot ter so obr-i ilo vso svojo pozornost na veliki cilj •etovne polilike,. Prvenstvo gre med 'Topsklmi državami v t. ni uotriedu *.n?iiji. ki se jo prlncipif«!no odrekla •■ikl akciji glede Rusije, prepustila Orsko svoji ufodl ter pristala brez ugovora na rešitev »veze narodov v gor-nješlezijskem vprašanju. Angleži so se 'lrekl) Perziji In širjenju oblasti v 'fojftpo-amiji. Angleški taktiki je kma- _ Sponienirta končno zahtev« ureditev j žalo vseke glasne pohvale, te zaphRČalo ZSKOn O zavarovanju J0 f tot„siia mesocem ter zaklju- koncert pod globokim vtisom, daje naša delavstva. Beograd, 12. novi.ruura. Tretja sekcija zakonodajnega odseka je po tridnevni debati za vršila pretres zakona o zavarovanju zoper bolezen in nezgode, ki mu je dodala tudi zavarovanje zoper onemoglost. Zavarovanje za brezposelnost bo odlaga, za stat ost, onemoglost in smrt pa naj -topi v veljavo vsaj leta 1025. 0 naredbi ki je »daj v reviziji, s« je že mnogo pisalo ln bi bilo poročati i" o poteku razprave. Glavna borki je bila okrog načela * paritete« t. j. načela, da imajo biti delodajalci in delojemalci enako zastopani v osrednji upravi in pri vodstvu lokalnih blagajn. čuje- Zahteva je za uradništvo neodlož- I Matica dostojno proslavila spomin na-ljiva. Zima je pred durmi, uradništvo pa , Sega Osvoboditelja, proslavila pa zaledno nima niti obleke, obutja, živilskih zalog, niti denarnih sredstev, da si jih nabavi. Ako do 15. novembra 1921 društvo ne dobi nasprotnih izjav, bo smatralo,da odvetniki bi notarji društvenega okoliša, našim znbtovam pritrdijo. Za vsak drugI slučaj si društvo pridrži nadaljnjo korake. Politične mlu -f Demokratski zhor v Osljtku. V nedrju 13. nov mbrn se je v Osijek«!^« vršil veliki demokratski tbor kateremu [1 je prisostvovalo preko 1000 oseb. Govorili so Ljuba Davidovič, Svetozar Pribl- prSSMrt^tirdr^ Agatonovlč „, Ribar. Ko jo min,- uprava, eeS, da zavarovanje interesi™ j samo delavce, le v nadzorstv u bi po-i nudil delodajalcem pelovieo. Poslanec | dr. Žerjav jc branil vladni načrt: on | noč'- soditi stvari s političnega stali-1 eča, četudi je jasno, da so to upra ce j zlorabljale od strank, fomuč samo *| praktične strani. Vodstva vrše čisto upravne pošlo v okviru zakona. Da pravilno izvajajo zakon in de f!obro gospodarijo, za to je potrebna ' ■ -na kontrola, obeh intereslrar,' Ijev (delodajalcev in deloj Samo pariteta jamči, da je Iv:; ,-ola taka. da res zaleže. Čim boljše gospo-darstvo. boljšo bo za delavstvo. Naf;l nik min. srri.i. politike M a t j a š I č je zagovarjal r,ae?lo paritete, češ, da bodo odsl '.i plačevali delodajalci pol. delojemalci pol prispevka, torej j" pravično. če so v upravi enakopravni. Zakon daje upravi v roko, določiti viširo prispevkov. Torej treb;i izključili zlorabo te velike pravice od ene ali dru-ge strani. Ka Hrvatskem in v Vojvodini smo že imeli pariteto, pa jo šlo dobro, v Sloveniji jo bila v bolniškem zavorovanju delavcem dana dvotretjinska večina, zato pa so v 111 zgodn n zavarovanju imeli le tretjino. Vladni predlog je kompromis. Proti pariteti je nastopi! p osi. V i d a k o v i č (zcut-ljoradnikj in predlagal, ila delavstvo ima vso upravo, delodajalci pa enega j zastopnika, ki ima veto - pravico. Mi- j nister dr. Kukovec je braneč vlad- j ni predlog poudarjal, da ji: za uspeva-njo institucije velike važnosti, da nima j protj sebi sovražnosti in nezaupanja I delodajalcev, ki so pristali na razsir-l '''t Likv!:)'rnl.a ori;rn- garantirana nepristranost in izključena ■ Iskl problem in prepustna incijativo n reševanje evTops!;ih sporov tretjp- ster Pribičevič slopd na govorniško tribuno, ga je zbrano obfhi6tvo burno pozdravilo. Tudi njegov govor je bil sprejet. z velikanskim uav lušonjom. Prisotni so z velikim zanimanjem sledil! Izvajanjem govornikov. Zborovarinje se je pričelo ob 10. uri in jo končalo ob 14. o Izvrstno služila tudi t.;, moukom. Naroča se v Tiskovni zadnif-i, Ljubljana, Prešernova nllca W. 5f. Kazališni almanah za godina 1122. u prvo) polovic! mtcscca prosinca o. j. lazi tiskom Hrv. štatnparskog zavoda 0. d. Osijek prvi lugoslavcnskl kazali- ,. Almanah a donllet če u glavnem o*o: 1.1 U kalendaru smrtne I rodne, da: : svib naših znamenitih i znatnih sluti«, ca a, pjevača. te domačih I stranih d»s matika I muzičara. 2.) Stručne članke u sredo dne Ifi. novembra ob R. uri zve- , k;!7a|lstu (K|uma ( mit/lka>. 3.) Proso»;:. čer v veliki dvorani hotela. Ituon- Na (e Q oržanjzac(1| j„ repertoaru svllu k,.-vrsio pridejo priyiašoii''i elelečib zavo- M„Ma u jug0slavlli. 4.) Clelokupnu o-. dov: I. državna gimnazija, državna realna gimnazija, državna realna gimnazija z nemSkim učnim jezikom, državna velika realka, Licej, dvorazredna državna trgovska šola in 1. deška meščanska fio-la. Priponiiujauio» da so todeži že vsi o I dani, pač pa so še lahko dobo stoji-Jč.i za ta koncert na večer koncerta od 5. ure dalje pri blagajni. ganlzadiu Udruženia glumaca SHS. (č!s nove I iunkcllonare). a.) Autobiogtsli naših prvih glumaca utnletnika I pjev.. ča, 6.) Odlomke iz života pojedlnih k,-zallšnlh radcnlka. 7. Slike Inscenadla m našim kazallštlma, te slike kazallAr.fj umjetnika. S.) Dcletrlstičke članke 0 vt. zl s kazallštcm. 9.) -Iza kulise-- (šale). Oslm toga biti če po svečena pažnta i GrerorCičev večer. Izobraževalno dni- , »vim ostalim granama omMnostl (sli. nrlmHi danes v nrosla, , karstvo, kiparstvo, glazba. II epa knji£., njegove,, delovanja za naš n,^ Pl* | nam Prema Jgj« ^ č-tek ob P. ml zvečer. Vstop V 1 radova, t9 ,ave svolu adres„ naldali, očigled dejstvu, da se po vsem nate«; 2n.'n0VCI!lbra a g. na naslov: RcJ. bratskem Primorju pripravljajo vel ke 1 akc .KazaIt5ncg!l A|manaha 19??, Osi slavnosti ob tej priliki, Ljubljana nika- j Narodno KazailSte. kor no zaostaja. Vsi na Gregorčičev ve- 1 " , f 0 «Evropa brez mir m. Te dni le izila - I Italijanskem, angleškem tn francoskem i. "Vesna,. V torek se prične z razpo-, z|ku Je doIg(, nap0vedana knllga bivše. Jiljcvaniem .Vesne. In tudi kn)lgarnc !o t lta|||an5kcga ministrskega predsedni'- mil članu antante, Italiji ^ajvažnejSi problem! vvasbingtonske-V! sestanka so torej: vpnvšanio Pačiti':«. razorožitve in dolgov. Osrednja toč.lia p»Wfi":efa vprašan,'a je Kitajski. Anglija, in Japonska sta doslej napram Kitajski vodili politiko realnih koristi, koncesij in interesnih .'f"r. vmorika, kateri ta politika ne prija. ^ihteva politiko takozvnnlh odprtih vr?», svoboilne trgovine in priznanje .ih.;o!utnf> sttverr-nlteffl Kitajske. Amerikit, si LoKo zavarovali hr!>et proti Kitajski na. ta način, da sc uniči iai trnsko-angleška pogodba, ki jamči obema državama ugodnosti na račun ;it):erišk!!i Zjedinjenih držav. V zvezi . Kiti-ko '-a rešeno tudi vprašanje tr-govlne v Tihem oceanu, vprašanja francoskih kolonij in angleških domi- nfenov. Oborcž ' nnje, zlasti oboroževanje na fiKtrju zahteva ngromne strrške. V.-led !efe-a se nobena po svetovni vojni prizadeta rlržava fitiancijr-lio n«-- more stabilizirati. Medsebojno oboroževanje sili države, da vse drugače nes-o na miren način reširiejo medsebojne spore, t.relva omejiti. Da se pa to stori, ne za-OhoroževTije je rfnt-if- 1. brezpogojno došča samo dejstvo, da se uniči in konfiscira že izdelano orožje, temveč je treba preprečiti, odnosno n,r'z;ra'i ».■redukcijo eksplozivnih snovi. To je tehnične stran razorožitve, ki pa nora v Washingtonu najti titd! moralno pon-poro r fiohiiari'u militarizma in re-vanžnih idej ter v uvajanju demokratskih principov. Tretje rnfno vprašanje dolgovi. Amerika ie nanram Evropi -amo tip-nik, Ancllja je upnik in dolžnik. Fran-HJa in ostale države pa so sami do'?-rjiki. Inei;atlvo zloraba. Delavstvo bo imelo od njega M^J dofetizma, ki pa vedno bolj j,ro- ' pada. Amen. največ koristi, če bo ujirava dobra. Pri glasovanju jo imel vladni predlog večino. Zakon zagotavlja avtonomijo zavarovalnice, a daie vladi nadzor. Okrožne blagajne bodo razpolagalo s svojimi rezervami do % same. Najmanj do Ha 1030. bo sedež osrednje uprave v Zagrebu. Zavarovanje Ivo enotno ,Ta vse panoge duševnih in ročnih delojemalcev. Vendar so bratovskim blagajnam z 2500 člani prizna samostojnost t. 1, položaj okrožne blagajne, manjšim bratovskim skladnlcam pa se bo dalo vlogo ekspozitur. Železničarji z ozirom na posebne pogoje dela dobe zasebno za- Po svehi — Rekonstrukcija bolgarske vlade. Bolgarski ministrski predsednik Stam-bolijski jo spopolnil Fvoj kabinet z dvema novima članoma. Mesto umorjenega notranjega ministra Dimitrova je zasedel minister Janov, dodej državni pravilnik najvišjejra državnega sodišča, prometno ministrstvo pa jn prevzel podpredsednik bolgarskega sobranja Mamelov. — Poljska I11 Rusija. Poljska vlada jo pozvala sovjetsko vlado v Moskvi. . _ . .naj takoj začno izvrševati obveznosti varovanje, vendar mora nuditi najmanj pogodbe, ki se je sklenila v Rigi. V '. ..n^t.s^ m nitiAnnmtlii .10 « tJ. . iste gmotne ugodnosti in avtonomijo, kakor splošno bolniško - nezgodno zavarovanje. Sedaj sledi še razprava o penzijskem zavarovanju zasebnih nameščencev. Upati je, da pride za'-on neokrnjen preko zakonodavnega odbora. S tem bo storjeno veliko delo na polju sooi-jalnega zakonodavstva. Zahteve odvetnikih in notarskih kov v cel*, okroiti Celje, 9. novembra. D.uštvo slovenskih ecivftniških tn notarskih uradnikov v Celju (o v posebni spomenici naznanilo (>tlv,',iiilom in notarjem celjskega ckolIPa, d.i vztraja pri zahtevi najnižjih letnih temeljnih plač. ustanovljenih v rt soluciji od 23. aprila 1f1S). leta. Te plače znašajo: a) za odvetniške in 1 notarske kandidate začetnike 2400 din. nasprotnem slučaju bo Poljska vlada to zahtovala z ostrejšimi srcd&M. — Izmenjava ratifikacijskih listin med Avstrijo in Ameriko. Pred par dnevi sta na Dunaju izmenjala ratifi-kacijske listino avstrijski zvozili kancler Schobcr in nmer. komisar A. Ilurr' Frasier. S t.em činom so se zopet vpo-stavili prijateljski odnošaji med Združenimi državami in med republiko Avstrijo. Prosveia dobilo takrat na razpolago. Ta zvezek obsega št 4 In 3 ln stane fiO K. Naroča se v upravnlštvu »Vesne* Miklošičeva cesta št. 16 v pisarni Delniške tiskarne. Vsebina jc tako Izbrana In bogata, da mora zadovoljiti vsakogar. Na! omenimo danes lc naslovno stran, katera učinkuje nad vse elegantno In časovno. Ko-lorlt ie sestavljen Iz sedal najbolj priljubljenih pariških modnih barv, rumona črna tn bledo vllolčasta. V sred! lista jc vse skozi umetniško dovršeno, podoba leseni, katero okJenn širok be! mrzel okvir Nad belim okvirjem pa lef.i širok črn Irak z napisom. Ka! primernejšega s! moremo misliti, ravno seda), ko lc bela mrzla zima predčasno oklenila še zeleno In žolto lesen. «Vcsna». Številka, kl je pravkar izšli je dvojna in obsega nad 60 strani. Zato je vsebina jako pestra. Polog bogatega modnega dela ima lep članek o Ivanu Hribarju, ki je okrašen s podobami. mod temi je Hribarjev portret po sliki Vlaha Bukovca. Mod portreti bodi omenjen oni operno povke Thalerjevo ln treh voditeljic jugosl. ženskega gibanja. Gaspari Ima 7 risb iz Koroškega, katerim je njegov brat doda! dve koroški narodni povest ic!. Zanimiv je ilustrirani članek o ljubljanskih umetnikih, kl so poleti imeli za. Igom svoje «cigansko» letovišče. Lirika je zastopana po dolarju I. Albrechtu, Peterlinu Petniški Utvi. I^epo so pesmi otroškega značaja. I. Robida prinaša domorodno alegorično ba lado o Petru Kovaču. Proza je zastopana po veseli povnestici Golarjevi in študiji Pastušklnovi. Miličinskl objavlja dražostno otroško pripovest. Mnogoštevilne fotografijo z velikega sejma so ob dane z zelo zabavnim poročilom o sejm skih izkušnjah neke gospodične Srčin-kove. Znani slovenski pisatelj nastopa pod imenom Diag. v ironičnem članku zoper družabno rovtarstvo, ki so zdi ne katorim 5o dandanes potreben privesek pravega Slovenstva. Prof. Debeljak pi Žalni konccrt Glasbene Matice. Sinoči se ie vršil svečani žalni konccrt Glasbene Matice v počaščenje spomina blagopckoj-, - . , . , ,. nega kralja Petra Osvoboditelja pod vod- j š« iz Pariza prezammivo pismo. Upi list. , , V, r^'™}" doljPT H in po vsakem letu pisarniške prakse po-pravzela Italija., k- ho —-n^-ala, na« ^šanje za 000 dinarjev do doseženoga letnega zneska 4200 din.; b) za plsarni- ve vaj mertzvezniški dolgovi črtajo. Kaj poreče k temu predlotrn Amerika '•e se vprašanje. So v Ameriki skttni ie. ,l;i zahtevajo breznofoino odplačevan nje dolsrov, so pa, tudi tek#>. ki trdijo ti:? Vil plnčevanie dolr-ov F.-.T0rin uni-' )i>. Kone.e Evrope pa, b; pomenil eviesi konec Amerike. To so t* splošnem glavni problem' wasbingtonske konference, o kater' menijo optimisti, da bo v srečnem sin-čahi postala kažipot in Izho^Kče i' sedanje svetovne gospodnrske in politične krize. Ideja vvashmtrfonfkr konference je tudi res veličastna in vse pohvale vtcVt "ttres^ieiti pa se ho da-b 'amo tedaj, če M Evrnpa premagala svoje Izključno mn^rijsV-Slčno sta Jisče, s katerega je po sfcJepu mirn obravnavala važna i:i posti ansVa vprašanja. Upauno, da se bo to z ozirom na povojna. cr«nk» W:«efva nro- dno. ške vodje začetkom 2100 din. in vsakih 5 let v tej lastnosti dovršene službo po-viška za, 000 din. do 50. starostnega leta; c) za stenografe in strojepisce začetkom 1200 dlo. po prvem letu povifiek za 240 din. In potem vsakokrat po 3!etnem službovanju v tej lastnosti povišek za 120 din„ dokler doseže temeljna plača vsoto 2400 din.; d) za strojepisce začetkom IGO din. in vsakokrat pri triletnem službovanja povišek za 240 din. dokler temeljna plača, dosože znosek 1410 din. K spredaj določenim temeljnim plačam zahteva odvetniško in notarsko uradništvo začasno za pod Ia in b) navodono kategorijo 900 din., pod Tel navedeno kategorijo 500 d!n. in pod Id) navedeno kategorijo 400 din. mesečne draginjske doklade s pridržkom, da se ta doklada vsako četrtlet'« revidira in sorazmerno z obstoječimi cenami življonskih potrebščin zviša aH zniža. Gledo ostalih zahtev vstraja uradništvo začasno pri sporazumu med šefi in uradniki od meseca julija. 1919. stvom ravnatelja konservatorija, g. Mateja Htibada, In konservatorlisklli profesorjev, gg. Jcraja In Michl3. Žalno svečanost je otvoril predsednik Glasbene Matice, dr. Ravnihar, k! ie v vznešenem govoru proslavil spomin kralja Petra, kot prvoborltelia za našo narodno Idejo, kot kralia-mtičcnlka In kralla-človeka. Nato It izvajal mešani zbor grandlozne žalne obredne speve «Ope!a», delo Stevana K. Hrističa. profesorja na muzičkl školi v Beogradu. «Opelo!> )e impozantna skladba, ki spominja tupatam na stil In občutje Bachovih kantat. Zbor ie Izvajal to skladbo pod vodstvom ravnatelja Hubada naravnost nedosežno umetniško. Nato )e zapel moški zbor krasno Foersterjevo skladbo dJmrl le mož', katere drugI de! se prične z energičnim «Ne, ni umr!!», nakar le izvajalo Matično orkestralno društvo genialno Lukovo »Meditacijo na staročešk! koral sv. Vaclavau. H koncu pa )e zapel pevski zbor pod vodstvom prof. Miclila Mokranjčevo tz srbskih narodnih motivov povzeto «HvaIlte Gospoda« In Cal.kovskega »Otče naš» In »Hvalite gospoda s nebes!» — Unlonska dvorana si je nadela za to priliko okusno žalno obllčie. Sprednja stena Je bila odeta v črno. na katerem Je med visokimi kandelabrl vise! ogromen krucldks. Vsa dvorana Jc bila polna občinstva, Konccrtu ie osebno prisostvoval komponist »Ope-g. Hrlstlč, ter predstavnik! vseh civilnih, vojaških in cerkvcnih oblasti. Občinstvo, ki se jc prireditvi primemo vzdr- kateremu je Vavpotie, zopet narisal krasen dvobarven naslov, najtoplejo priporočamo izobraženstvu. Podjetje ne išče pri stvari ni!-:a.kega dobička, gre mu za to, tudi pri nas vzdržavati družabni list, kakor ga Imajo, drugI narodi. Ta številka stane 60 kron, polletna naročnina 180 kron. Naroča se v upravi »Delniške tiskarne«, Miklošičeva cesta 16. «Zhornik znanstvenih razprava. Ravnokar je izšel 1. letnik ■ slikarski šoli. znaša 15 dinarjev. ukovnlna pa 25 dinarjev mesečno Dijakom Iu dijakinjam srednjih šol ukovnlna event. zniža. Prijave sprejem: ln daje potrebna-po)asnlla< ki so razvidna tudi nu devici za razglase slikarska Šole »Probuda«) vodja fotograskega tečaja Fran Vesel in vodja slikarske šole a kad. slikar Fran Sterle. PROSLAVA UJEDINJENJA DNE t. DECEMBRA. Jugcsfovensko ric-inarsko tidruže •ije, sekcija Ljubljana, priredi ob pri (ikl obletnice ujedinjenja Srbov, Hrv a tov in Slovencev dne L decembra L ' v veliki dvorani hotela »Union« velft koncert Zveze ljubljanskih pevski' društev, pri katerem sode ln jejo vs ljubljanska pevska, društva, operm moči in orkester dravske divizijsl« oblasti. To bo gotovo najlepša, in naj' pomembnejša proslava ujedinjenja. Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupit' narodno državo, ker ee bo na ta načh najbolj dostojno manifestirala misel, k je vodila vse sloje našega naroda or prevratu koncem svetovne vojne. Oi". zarjamo na to prirodlto vsa društva ' se naprošajo, naj na ta dan ne .prirej k atn iiridf^ fttkui- idrafSh zabav- Vodobnejii <'" ' javi pravočasni^ Domače vesli ♦ b predsednigtva pokrajinske oprave. V torek 15. In sredo 16. novembra g. pokrajinski namestnik ne sprejema, ker je službeno odsoten It, Ljubljane. • Imenovanja v carlnarskl službi. Za carinik« četrtega razreda so Imenovani: Anton Pečnlk in Franc Jekner v Gornjem Cmuneku In Fran Pavlovi« v U-reh. ° Imenovanje, in sodnega podurad-ti:!:a pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan Ivan Saksida, it Ljubljane. * Odvetniška vest. Odvetnik dr. S loka, r v Maribora Je vstopil kot družabnik v pisarno drja. Kodermana. Konclpijont ilr. Z i e g 1 e r so je presolil v Gradec. * Dr. Smodtaka v Mariboru. Znani daj-rutinski rodoljub, bivši splitski župan ic narodni poslanec, sc jc stalno presolil v Maribor, kamor je pretekli potek odpotoval s svoio rodbino. ° Pozor, begunci! Oddelek m socialno « .rti opozarja begunce, da ugodnost brezplačnega prevoza zanje in m njihovo ilitvono blago v staro domovino pre-ntjba. t 81. decembrom t. L Kdor so to-Se namerava Izseliti, naj ne zamudi lo zadtije priliko. Pripominja se, da se liiora vsak hcguuee, ki jo italijanski Jr-vivljan, plsmono obrniti tia italijanski konzulat za potni list, kl ga naSe oblasti [uteni i« vidlrajo, ker dosedanjih prepustnic in: smujo več izdajati. 4 Himen. O. Josip Dolin ee, ured-tlife ln podvodja Dopisnega urada pokrajinsko uprave m ,-iovenijo, sc je vte-iiij poroiil z gdč. Mirosluvo Kotnikovo. | Hilo srečno. 4 GrcmiJ trgovcev v Ljubljani obvešča j . . svojo člane, ki eo glasom obrtnega!™«; * Nov dokument. U akademskih krogov nam piSejo: Ministrstvo prosveto je odredilo, da se razširi sistem podpiranja akademikov, ki vlada na beograjski in skopel.Jski univerii. tudi na vse ostalo. V ta namen Je poslalo nn vse univerze prijavo, ki naj jih izpolnijo vsi, ki imajo predpogoj, da postanejo državni gojenci. S podpisom prijave se vsakdo zaveže, da bo po končanih študijah služil državi dvakrat toliko lot, kolikor ga je ona podpirala. Da so Cuje mnenje akademske imiladi-ne, jo sklical odbor PD.IA Izredni obelil zbor, na katerem pa so klerikalci in komunisti v prijateljskem objemu zopet _ — 1____15 .... UnmiA \jfln-lnunll jtokazali svojo pravo barvo. Naglašali ?o, da je to vladino »kapitalistično na-siljei, pozabijajoC pri tom, da. jih jo vlada dvo leti protežirala s tem, da ni od njih za podeljeno Jim podporo- zahtevala nikaldh obvez, doClm so akademiki v Beogradu in Skoplju w! vsega zatolkli lake obveze prevali. To jo po njihovem mnenju — nasilje! A kaj je to', da »e je prejšnja radlkalafco-klo-rikalna vlada spravila na beograjske akademike s strojnicami? — O li;in nasilju so boteli " demaffoHdml govori in vpitjem prepričati nkad<>ui«Ko »mladino. a izvajanja treznih protisrovt mikov so zavračali z istim smehom, s katerim po nedavno pozdravili proroktorja — s «pfuj» - klici in drugimi znanimi cvetkami iz njihovega vrta. Klerikalni al.a jdemiki so napravili iz akademskega ! zborovanja volilni slicd mijniifje 1;vitli • Berača J* wopsl. Ka Gorenji Savi pri Kranju sta se srečala te dni berač Josip Mara to France Grogoro iz Preddvora. ki je beraču obljubil, da mu preskrbi obleko, če bo dal za žganje. kar j« le ta tudi storil. Ko sta Sla potem proti Kokrloi, je Gre gore nenadoma zgra-bil berača, ga vrgel v ccstnl jarek ter mu šiloma uzel 80 kron, potem pa zbežal. Roparja so orožniki aretovaH. • Velika tatvina v Zagreba V stanovanje postilnlčarke Ane Kutnjak v Za-grobu ao v petek svečer vdrli neznani tatovi ter odnesli zlatnine v vrednosti nad 400.000 kron. Oškodovana stranka obeča 10.000 kron nagrade onemu, kl bl pripomogel, da so tatovom pride na sled. Uraden umor. Kakor smo še v nedeljski Številki »Jutra« poročali, »e je istrski vasi Marczlgc U vršil krvav zločin. 0 tem rnnoru poroča sodaj trla-Ska »Edinosti med drugim: Domačinu Ivauu Bshiču j» pognal orožnik kroglo sroe in mo?. jo v mlaki krvi izdihnil j tete. Njih govorniki so govorili o oroj-'nih vajah. o velikih davkih, o kavi iu irižu, o nožu. kl gn nnstnvKi vlada n i odr,, od t januarju 1916 OfaSSj* X -JZV71S& ."fi TE^p*- t j. - .......- - j (em pa so se opirali na svoje natftijo- usHivlJati, kjer hočejo ln n so prav nič , ■ . . • , . „,„ i... ,„,.„; , , , ' i tie lnmruiataricv. ki r(u.?ira.jo tauoi na vazam na razglas tržnega nivlzorstva z' ■ * ■ - - dne f). novembra t. 1., ker je le-ta brezpredmeten ln protizakonit. Jugoslovanska zmaga med zagreb- škim dijaStvonj, V Zaglrebn se je v nedeljo na univerzi vršila volitev nove uprave jugoslov. nVvidrm. nodeorn ga društva. ki je s svojim predsednikom po stari tradiciji reprezentant univerze. Letos so boteli Študentje, Id pripadajo hrvatskemu bloku dobiti upravo v svoje i ike, u so propadli. Od 1350 vpisanih Hanov >ib je volilo 11)39. Absolutno ve- , v :ao ie dobila koalici ja jugoslovenskega ! bloka s !M7 glafovt. Koalicijo tvorijo ' demokrati, socijalnj demokrati, grapi ' ifolc ln Jamtšif, Hrvatski blok, ki ga tvorijo liadičevci, Frankovci, zaicilni&ir-ji je dobil 277 glasov, grupa Domagoj (klerikalci) je dobila 128 glasov a neza-visni (Trumblčevci) 77 glnsov. Vsled tega ,9 prišlo v upravo od jagoslovenskega Moka 14, od hrvatskega bloka «. grupe Pomagoj 4. m od nezavisnih 2 člana. * Tepsti itai;ja&k; otai« v !>- :». lz Beograda poročajo: Povodom obletnice rapallske pogodbe jo beograjska •Tribuna* napisala članek o Italiji in imenovala italijansko vojsko »junake od Kobarida-. Proti tej žalitvi italijansko vojske sta nr'?!a v redakcijo protestirat dva italijanska oficirja nok polkovnik in major, prvi ataSr- itarjan-skega poslaništva, drugi njegov pomočnik. Zahtevala sta odločno, da mora Tribuna preklicati v prihodnji Ste-vilki žalitev ajunaki od Kobarida-. Ker so uredniki od V op'li to zahtevo, sta se italijanska oficirja razburila in na-jvala v prepiru urednike isvinjo-. Uredniki so nato pozvali itali'anskc oficii-je, da naj zapuste redakcijo. Italijana sta v odsrovor hotela dojanjsko napasti urednike. Ti so so hranili. IV tej priliki je eden izmed njih potonil italijanskega atašeja v omaro, kateri vrata so se zlomila, da je ataSe padel v omaro. Uredniki so ga izvlekli in for-fnalno skupno z maiorjem vrgli čc rfopriice. — Mučna afera je dobila dl vdomatski značaj, ker je v nedeljo vlomil italijanski poslanik Manzoni rn' naši vladi noto, kjer zahteva zadoščenj' za tepene italijanske oficirje. V noti P®s«tm» povdaria. da ie član reda,!; '••ije i Tribune-., šef presbiroja nmanjc-' ga ministrstva Talefov. * Na«a razmejitev z Madžarsko. 10. t. ra. je me&ina komisija za razmejitev med Jugoslavijo to Madžarsko zasliševala tiaS obmejni narod v vasi Gorifiane. Tja so prir-U zastopniki gornjih obmejnih 'aedjimurskib občin, zastopniki za dolenjo obmejne občine pa. so ee zbrali r Kot/i ribi. Vsaka občina Je delegirala na mesto sestanka f' predstavnikov iz svoje •srede. V navzočnosti vsoh antantinih de-legatov ter t,udi madžarskih zastopnikov, to se t.i predstavniki soglasno izjavili za iiaPo drtavo. Prav tako so tudi zahtevali naj te meja, k) jo predvideva trianon-ska frogodba na. Muri, potisne za 18 km vlob.te v Madžarsko, ker se tamkaj naha-,'a.jo posestva ia vinogradi nagih obmejnih občni in pa kor prebiva tudi tam na? narod. Na posamezna vprašanja a.n-KleSkega delegata so predstavniki naših obmejnih občin odločno izjavili, da niso Madžari in da nočejo pod Madžarsko. Ta izjava Je napravila na antantlno komisijo najboljši vtis. Upamo lahko, da so i.:vr£! razmejitev vsaj na tem obmejnem odseku na«i države po pravici r našo korist. Gospodarstvo TEDENSKO POROČILO Z tITNEGA TRUMA. Zagreb, 18. novembra. V pocetkn Minulega tedna io žitne ceno vsled daljnjega padan.ia naSe valute in slabe ponudbo blaga ponovno narasti«. K naraščanju cen so seveda pripomogle tudi stalijo slal)e prometne rar,-more. ZboljSanjB ni»o valute koncem tedna, zlaatl naglo psdsnje itnlijii.nsl«' lire, Švicarskega franka in češkoslovaške krone Je pa povzročilo, da so postali do-sloj Jako rezervlmnl lastniki velikih žitnih zalog tnehkojSi in d» 2o ponujajo blago. Po novosadskih veitob sodeč, so so v »oboto ponudbo na vseh žitnih tržiščih pomnožile. Lastniki žitnih zalog so menda uvideli, da so žitne c«nc do-sogle vrhunoo. Kakor jo bilo p.-danjc nn-Jc valnte glavni vzrok naraščanju cen, tako bo sedaj naraščanje naše valut« Cena ameriški piettld pals. Mm cem prejšnjega tedna je padla cena ple niči na tržišču Chikago na 9» to pol eent.i za. bušel. Najvišjo cono je imela pšenica v Chikagu lani maja in sicor preko 8 de larje za bnSol. Cena 99 in pol Je zelo bli za predvojni ceni. Orijentatski »ejem v Bratislavi ff \-rši v prvi [»olovici i'ilij)i 1932. r lastrrib razstavnih prostorih pri priiUtiiSou Vsled razširjeno zunanje propagande Jr zagotovljeno obilno sodelovanje možem stva. « Zvišanje carine v Poljski It Varšave se poroča, da se s l. decembroi« zvišajo v Poljski carinske postavko v 25.000% in du bo vsled tega aeio mesto Jf)00% znašal 80.500%. Madžarska Izvaža moko. Mltnsl '. kartel v Budimpešti je sklonil, da b<> ponovno začol z izvozom moko brez ozir«. na izvozne pristojbine, ker ima nakup- svojo dušo. Ljudstva se Je polotilo ve- | preprečilo datjnje dviganje ccn. Ko bl vjono velike količine fino moke. Cen« liko razburjenje. Kaj jc zagrešil Ivan j bile prometno razmero boljšo, bi lahko v pSonioi je 2B26—8560 m. K, » rti 1KHI Bablč. du ga Ju oroinil: nstrolil lulkoi ; najkrajšem času računali na znaten pa- (m. K. divjačino jjrtivi očmi družine? Njegova !(je(. te,,, Hlecr p« je pričakovati, če se: Amerika v posesti polovice »valovi u kriv\l» in njegov zločin je obstajal edino ' tx> [linnr v tej inori popravljal, n« vsak | zlate rezerve. V mesecu okt ibra jtf /ns.-t'.ju, da « jvo.rltni 89. leti nI dovolil, 'Qaein Je prihodnji teden nekolikega »ni- ; Ml ovoz zlata v Ameriko 3.6 milijavdt da bl ga orožniki protipostavno pretojiall. ifanja ccn. (mark. Po tem se nahaja v Ameriki seda \U >) mogoče, da mora zrel mof. umreti, kor d« mani ponižanja to Žaljenja? V wa!;i urejeni državi je »o nemogoče. V j vdd 1021, ga. ne dobe voč po eubskripcliBki coni, ampak po 125 dinarjov v poltrdi bl po 150 dinarjev v krasni vezavi c-poStnhio vred. * Dvajset ustanov po 100 kron za obu božuno ljubljanske obrtnike ima oddati ljubljanski mestni magistrat. Prošnje jo vlagati do B. decembra 1921. Podrob nosti, kdo ima pravico In kakšne morajo prošnje biti, je izbrati iz razglasa, ki jc nabit javno na magistratu. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja, da 60 vrši prihodnja javna odborova seja v Bredo, dne 16. novembra t. 1., ob 20. uri v mali dvorani »Most nega doma». Društvena pisarna dajo članom dnevno od 18. do 20. nre informacij«, fiv. Petra cesta Štev. 12., pritlično, desno. * Po Martinovi nedelji, kl je že od nekdaj v časteh Ljubljančanom, je IzSol »Avtonomist* z jako zanimivo vsebino. Najsi Vi jnejša so njegova izvirna poročila in pa politična modrovanja. Za zdravljenje mačka sklicuje celo ustanovitev republikanske stranko. Res nnionska klet ni mogla izdati za svoje novo vino boljše reklame kot je včerajšnji »Avtonomist«. * Silna burja v Trstu. Tržaško časopisje poroča o silni burji, kl je prošli teden divjala v Tretn. Navaja so nad 80 slučajev, da jo burja vTgla starejše in mlajše liudi ob tla, pri čemer so bili ranjeni do krvi. Zdravniška služba Je bila v permanencl. S streh je padala 0-peka ln ranila mnogo oseb, V Guardiel-II je vihar odkril 60 metrov eternitske strehe ter razinetal ploščice v bližnji o-kolici. Poljedelska razstava v Beogradu. V Beogradu je bila pretekli teden otvor-jena prva kmetijska razstava, katero je pOMjtil tudi kral,i Aleksander. Razstava je urejena po amerikanskem vzorcu. Posobno zanimivi so poljedelski pridelki srbskih kmečkih otrolš, organiziranih v poljedelskih klnbili. Dosedaj se je v Srhi,ji ustanovilo 33 takih klubov b več kot 2000 člani. * Hijene na jtobeli. Poročajo nam: Notico c Hijene-, v nedeljski številki popravljamo v toliko, -da trobojniea, t Kettejevega, groba, ni bila ukradena, temveč jo je »Preporoda z drugimi preostalimi vred odvezal In shranil za prihodnje leto. Pač pa so bile ukradene tro-bojnlcc z vencev na sledečih grobovih: Langus. Cimperman, Kersnik, Crobatb, Tu Sek, Alešoveo to Muro. * Most Novi Sad Petrov sradin. Kakor poročajo novosadskl listi, se prične * gradnjo novega velikega mostu, k| bo vezal Novi Sad s Petrovaradinom. že prihodnjo pomlad. Gradbena dela je pre- praSke por 16 vaščanov. Vso te ose'*) sede se danes v ječi to čakajo na proces. Tudi Iv .na Bablča t*> orožniki dvakrat poklicali v stražnico, ga izpraievall in vsakokrat tomelilto pretepli. Naravno, da «e je Bahič skrival pred orožniki. V potek zjutraj se je zopet pojavilo več orožnikov v Babičevi hiši in povpraševali po njem. Nenadoma se je Babič pojav il pred hišo. Ko jo zagledal orožnike, so je spustil v beg. Tu je oro"nik Latona nastavil puško |n prestrelil Babiču srce v pričo njegove matere in njegove rodbino. •Gorica kri — pravi tržaški list — kriči do zadnjih meji na?« nesrečno dežele. N*aše ljudstvo jo sicor mimo in trezno. Rž se Je ponujnla, sruno srbskega izvora. Plačevalo so je za blago b srbskih vtovornlh postaj B40 do 900 K. Tudi ječmen se je ponujal samo srbskega izvora. Slabo lahko blago je doseglo zelo nizke cen«, dočim se je težko najfinejše blago prodajalo do 1100 K postavno pariteta Zagreb. Povpraševanje po ovsa Je popustilo. Srbsko ln bot-ansko blago notlra 750 do 770 K t vtovomih postaj. Posamezne partije očiščenega blaga so se prodale po 800 do 820 K. Manjše količine ko v početku tedna doseglo tudi viSje cene. Povpraševanja po stari koruzi je bilo veliko, vendar so zalogo še zelo m.v ba'manjn ne bo prensšnlo! Naši mož- jlo. Cone so se gibale okoli 1100 K peri- in naši fantje niso 5e vrgli svoje časti v blato, da bi kakor tropu ovne. -spre- jtota Zagreb, a s vtovomih postaj se je I dosegla cena do 9t® K. Nova koruza sc jemali od levo in desno udarce. Zr/vpi- j je malo ponujala. Na tržišču je prihajalo :emo vam na ves glas: ne igrajte r. na- j večinoma banatsko blago, ki so jo trži-*,!mi možmi In fanti. Proč roke od t«- f to z hanatskih postaj po S40 do 670 K. los naših IjudijH Ivan Babič je padel ot žrtev in mučenih . p-.dstrešju pred thrambo za svinjino. Za storilcem ni bilo sledu — zaman se je tradll kom.indir orožnlške postajo v Vovbrab g. Velikon a. tudi vočkratni prihod komisije dr. 1'rcSerna, sodnika U Velikovca, je ostal brezuspešen. Kljub 'emn. da se je sumilo, da Jc storilec navadni ropar, valili so krivdo nomčurjl na Slovonce, češ, da je to politični umor, kar pa je bilo smešno, kor mrtvi možak je igral majhno vlogo v življenju, pač pa :o bil njegov sin vrl »Volkswehrovc», ki se je potepal in donašal letake čez mejo. Pogreb očeta je bila pravcata demonstracija. Z vseh strani Koroške so došll nemčurji to glavno ču-lo je izka- moka za kuho 17 do 17.40 K, prvovrstna j .jp^rland^ko železo v palicah od 118 m< ■ ... j. n i j . jOOJJ marke, hifcsnmburško surovo žclcf> za litje od 425 na. 1675 mark. ferotnaiv ?ati (80 odstotkov) od 26C0 na "550 tnarlc. ferosilicij od 850 nn 29BO roa.rk. Cen«' w Ija.jn od 1. novombr*. = Viseči dolgovi Nemčije so tinassb 31. ok'nbra . 217.P2R milijonov papimstib mark. krušna moka 16 do 16.50 K, drugovrst na 15 do 15J>0 K. Otrobi se niso mnogo ponujali: Blago pariteta Zagreb je notlralo 580 do 610 K po kakovosti. Krmilna moka. je notlrala t vrečo 700 do 800 K. Fižol se je nakupiva! samo za domači konznm. Cene: pisani fižol okoli 1000 K, boli fižol okoli 1200 K. Nizko stanje naše valute je prejšnji teden oživelo povpraševanje inozemstva po našom blagu, zlasti po fini moki. Da ni bil izvoz tak, kakršen bi lahko bil so bile krive prometne razmere. Slabe prometne razmere bodo tndi nadalje kri Toval niegov sin Andrej, ugleden junak j ve, ako se ne bodo hotele ceno znižati Volksvvehrovske bande. Presunljivo ihtel na grobu očeta In celo onesvestil se je. Dični Nagele Iz Velikovca je osebno tolažil nesrečnega sina. Pokazalo so je kmalu, da zasleduje celo rodbino nemila usoda. Mesec dni je poteklo od očetovega pogreba, ko je nokega večera v podstrešju Petrove hišo maskiren neznanec napadel pokojnikovo ženo ter jo skušal zadaviti, Žena se je obupno branila in kričala na pomoč ter Je tako pregnala zločinca. Vso Iskanje za njim je bilo zaman. Letos ob obletnici nesreče pa jc smrt zopet s kruto roko posegla v nesrečno familijo. Medtem, ko je bil vrli Andrej v neki gostilni v Smartnem, je moriloc vdrl v hišo, zadavil slaboumnega mu b-ata Petra ter ga obesil na. drevo pred dvoriščem. Tam so ga našli zjutraj in brž poklicali tudi Andreja, kl je bil strahovito žalosten, da je njegov ubogi ns. duhu bolni brat izvršil samomor. Sodnijsk* komisija, so pa ni zadovoljila s to konststacijo. Pričela se je preiskava to kmalu je prišlo na, dan, da je ubogi Peter bil umorjon od — lastnega brata Andreja, ki je ponoči tajno zapustil gostijo, šel (lomov, izvršil strašen zločin ter se zopet, vrnil med vesele goste... Pr! svojem dejanju je izgubil denarnico, kl ga je izdala Kmalu pa je prišlo na, dan še to, da je dlčtil Andrej tudi morilec svojega očeta to da je skušal tndj mater spraviti na drngi svet... Pravična Irazen bo sedaj zadela tega stmRnega človeka, kl je bil eden najstru-penejMh nasprotnikov naših ljudi v svojem kraju. — T. P. * Cbampbor «Mlja» pomuda ki 'iee je najboljše sredstvo oroti pegam, vsakovrstnim madežem in izpuščajem na Hcu. Po uporabi nežen teint. T)oh| se po vpeli lekarnah, rtrosfrijah in pnr-fumerijah. Glavna zaloga M. Mibelič Selenhnrgova ulica. * Vsak kadilec, kateri dnevno uporablja »ITOs pa.«to za č!ši.!enje zob je sigurno oproščen močne™* duha iz , raL na ono višino, ki bl bila po značaju naše države opravičene. • — Podružnica Kreditne banke v Kranju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani otvori dne 18. novembra novo podružnico v Kranju. -= Naša vojna odškodnina od Bolgarske. Naša reparacijska komisija jo prejela od Bolgarsko iz premogovnika Perzika na račun vojne odškodnine 69.181 ton premogu. Ostanek mora dobaviti Bolgarska do konca, novembra. lorsa Zagreb, devize: Berlin 95.60 — 10». Bukarešta 180 — 202. Milan 1010-1055, London Izplačilo 1000 - 1020, ček UlM - 101 a Ncwyork Ček 255 — 250, Pariz 1910 — 1940, Praga 294 — 300, 8vr:< nooo — 5100, Dunaj 4.80 — 1.50, Budimpešta 27 — 28, valute; dolat-i 250 — 255, češke krone 810, napolcov.i 760 — 770. marke 105 — 118, leji 20f, liro 960 — 1000. Beograd, valute: dolarji 67, mar';,.: 31, ieji 49, levi 45, devize: London 280, Pariz 490, Praga 75, Berlin 2o, Dunaj 1.20, Rim 270, Budimpešta 7.50. Banka za Primorje 780 — 880. Trg. obrtna banka 260 — 265. Ilrv. eskomptna banka 705 -- 720. »= Nabava kožuhov sa Južno železni- i Brodska banka 390 — 391. eu. Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubi,jini bo nabavilo za svoje uslužbence ca 800 dolgih in 1500 kratkih kožuhov s sukneno prevleko. Interesent je naj predložijo svoje oforte obratnem« ravnateljstvu odd. IIT/4 LJubljana, kjer dobijo potrebna, navodila. »= Avstrija se vtaplja v papirju. Po vesti »Jnnsbrucker Naehrichten« zuaša pomnožitev cirkulacije bankovcev v Avstriji v zadnjem tednu oktobra. 10.2 milijarde a K, tako da znaša celotna cirkulacija koncem oktobra okoli 90.4 milijarde. Vest. " težko verjetna, kor je končno 10 milijard tudi za Avstrijo ogromna vsota. Zboljšanje poljskega finančnega položaja. Iz Krakova poročajo, da je poljski ministrski predsednik Ponikowski o priliki svojega bivanja v Krak ovil izjavil, do se Jc finančni položaj Poljske znatno z boljšal. Sedaj da ne ohstoji več nevarnosti sa poljsko marko, temveč so je celo bati, da bo preraipidno raetla. Naloga vlade leži v tem, kurr, marke stabilizirati ta vstvariti trdno podlago za produkcijske razmere. ■c Oflctjelni valutni kitni v Rusiji: 1 funt šterllng 251.000 sovjetskih rubljev, 1 dolar 62.400. 1 francoski frank 4400, 1 belgijski frank 4800, 1 nemška marka 600, 1 čehoslovaška krona 760 poljska marka 15, avstrijska krona 55. dinar i1Win, roinnnski W 7?5. Jadranska banka 1450 — 1500. •Tugoslovenpka banka 475 — 190, Ljub. kreditna banka 883 — 910. Narodna banka 510 — 520. Praštediona 557S — 5600. Rečka pučka banka 480 — 495. Prpska banka 7B5 — 7.15. Dubr. par. družba 4600 — ISOO. Goranto 600 — &"t0. Nar. »umska industrija 390. Naš, industri ja, drva 53' - 530. Gutman 1450 — 1510. Slavonija 660 — 670. Trb. premogok. dražba 880 — 850. Vremensko poročilo LJubljana 806 m nad morje«. i'»ti H. nov. H 4 7. 14. M. a 'M I J_ 747 0 740 3 740 8 I gd H Si H -0 7 •2 2 S-fr Vetrovi sl. Jvah ln N«bo; r is 1.« eb!. Srednja včersjiuja teuiperatnia -1 "6, n't- maln* 3'9. Vremenska napoved: oblačno Južno vrtmr CLAUDfi PARRERC: 'O Morski ropar (Le Flibustler des Mers.) Roman. Ostal! preklinjajo in razgrajaje v eboru pritrjujejo tem besedam. Tomaž se ponosno spomni, kako mu je na sličen način pritrjevalo še pred nedavnim njegovo lastno moštvo na »Lepi podlasici«, vsakokrat pred Tmago, in tudi to pot mu je srce zaigralo v vojaškem, zmagoslavnem veselju. Še-!e mnogo časa pozneje končno udari s pestjo po mizi, da ukaže molk. Potem pa vpraša: «Al! je kdo med vami, ki je kdaj slišal ali se celo sam prepričal, kje in kakšno je glavno mesto Nove Granade, ki se imenuje Ciudad Real?» ■*Sam je pornam«, odgovori Benečan Loredan in vstane s sedeža. In ker je poprej praznil svoj vrč čisto zadaj v izbi, se prerine sedaj bližje k Tomažu in prisede k njegovi mizi. Tomaž ga pa vzradoščen potreplja po kolenih. «Ti torej, brate Loredan, poznaš Ciudad Real na Novi Granadi?« «To pa že, pri svetem Marku in njegovem levu«, potrdi Loredan svoj prvi izrek. «Pa še več treba, da izveš, kajti nc samo da sem že slišal o tem mestu, ampak v njem sem bil in več ko enkrat, ter ie gledal na lastne oči. jaz, plemeniti gospod Loredan iz Benetk, sedaj Flibustoiec!« «Bogam!,» se raduje Tomaž, «saj to je pilot, ki ga iščemo. No, boter, povej nam torej še kaj o tem mestu, 0 katerem pravijo, da jc tako sijajno, in povej nam vse, kar veš o njeni. Vi pn, bratje pomorski, odprite ušesa, kajti da vam povem, ta Ciudad Real nameravam napasti in uničiti, da ne ostane kamen na kamnu!« Groin pritrjevanja izbruhne ta hip 1 iznova. Le malo Flibustejcev je j sploh vedelo, kje je pravzaprav ta | Ciudad Real. Vsi so pa o njem že i slišali in vsi so vedeli, da je to me-I sto prav posebno lepo in bogato in da bo torej plen prav velik. Benečan Loredan pa počaka, da se hrup poleže. Potem nadaljuje svoje pripovedovanje z navadnim, zvon-kim in enakomernim glasom: »Vse mi je znano o mestu Ciudad Real v Novi Granadi«, pravi. «Tam poznam podrobno in po imenu vse ceste in trge in vsa vrata, in še več, neštetokrat sem tam razgledoval vse okope, forte in trdnjave, tudi grad in veliki stolp. Takrat nisem bil tam kot navaden popotnik, ki pride in zopet odide, marveč sem bil meščan v tem mestu. Usoda je hotela celo, da sem postal častnik v garniziji, ki jo ima španski kralj v Ciudad Re-alu . . .» Ta nepričakovana trditev pa Fli-bustejcev ni posebno osupnila. Mnogi tned njimi je slišal, videl in doživel najrazličnejše doživljaje in nič posebno čudnega sc jim ni zdelo, da je bil eden ali drugi med njimi kar- koli visokega, in celo tudi španski oficir. Le Tomaž Trublet je pri tej trditvi nekoliko privzdignil obrvi. Toda Loredanu je bilo to vsejedno. •Torej k stvari«, nadaljuje mirno in skoraj brezbrižno, «kar moramo to uro vedeti o Ciudad Realu. Ciudad Real je utrjeno mesto, zelo dobro založeno, in vzdrži vsako redo-vito oblego več mescev. Da je zavzamemo po vseh pravilih vojaške umetnosti, potrebujemo brodovje in vojsko. Brodovje mora šteti osem do deset linijskih ladij, kajti fronta nasproti morju šteje osem ali deset baterij najnovejšega primera in vsaka baterija je za eno veliko ladjo. Toliko, kar se tiče brodovja. Vojska pa mora šteti najmanj šest tisoč mož, kajti garnizona šteje tritisoč in petsto mož, kojih vsak se ubrani dvema napadalcema, ker se bori zavarovan za okopi in linami. Toliko, kar se tiče vojske. V ostalem obdaja Ciudad Real veliko obzidje z basti-joni, zakopi in braniki, zid sam meri sedem čevljev na debelo in pred njim je petnajst čevljev globok jarek. Pred obzidjem pa jc deset močnih zunanjih trdnjav. Ce pa so zunanje trdnjave enkrat zavzete in tudi obzidje, brani napadalcu dostop v mesto še pet močnih samostanov, ki obdajajo mesto v krogu. V njih je dvatisoč in petsto menihov, ki so kakor pravcata druga garnizija, saj jim je namestnik najbolj katoliškega kralja priredil v obrambo osemsto mušket in šestnaiststo pik. Pri razdelitvi sem bil sam prisoten, če so končno zavzeti tudi samostani, preostaja še citadela ali mestni grad, in v njega središču visoki trdnjavski stolp s štirimi nadzidki. Petdeset ljudi v njem lahko zadržuje s svojimi mušketami pet tisoč napadalcev tako dolgo, da pribiti generallajtnant iz Santa Ffe de Bogota na pomoč na čelu svojih dvajset tisoč vojakov, katerim zapoveduje. Od Santa Ffc do Ciudada Reala ni niti sto milj dalia-Ijave...» Ko je Loredan končal svoje pripovedovanje, upre ravnodušno svojo pest v, bok in umolkne. Med Fllbustejci se začuje mrmranje. Gotovo se nikdo med njimi ni ustrašil preteče nevarnosti. Toda pri računanju svojih pičlih sil so mnogi pričeli dvomiti, da bodo kos takšni verigi naštetih prvovrstnih zaprek. Zato prično dvomiti v uspeli... Sedaj sc začuje glas Tomaža Tru-bleta. Ta glas je tako miren in tako hladen, da se zdi, kakor da ni To-imaž slišal niti bcsedice Loredano-; vega pripovedovanja, i »Brate,« pravi Tomaž, «brate Loredan, kaj nam pa ne poveš tega, kar je najvažnejše za nas?... Že vidim, sam te moram izpraševati... Ali jc res, kar sem slišal, da .ie Ciudad Real med najbogatejšimi in največjimi mesti Amerike?« «Čisto gotovo«, odgovori Loredan. »Ali je res, da so vse te cerkve, kapele, samostani in druge pobožne hiše do vrha napolnjene s kipi in sohami, po večini iz suhega zlata ali pa vsaj iz masivnega srebra?« »Tudi to je res.» »In je li tudi res, da je v Ciudad Realu cela vrsta skladišč, ki so kreuti dragocene kovine, pa rubinov, granatov, smaragdov, ahatov, bezoarjev in drugega dragega kamna, dalje biserov, koral, košenilje, indiga, tobaka, sladkorja, sive am-hre, barvnega lesa, usnja, kakaua in šokolade?« «Da.f | «In .ic li tudi res. da jc v tem me-| stu zadnji meščan bogatejši ko kjerkoli drugod mestni sodnik ali bogat vletržec ali župan?* «0 tem ne smemo dvomiti.« Z oberm rokama udari seda.i Tomaž po mizi: «No torej,« pravi in se ves sveti | veselja, «kaj hudiča pa še gobezdaš nekaj o obzidjili in trdnjavah in samostanih in gradovih! Kdaj si ic pa pravi Flibustejec beli glavo s takšnimi figami? Kakor je bog v nebesih! Čujte me sedaj vsi! Prišegani pri Zveličarju od bulvarka in pri najsvetejši majki božji: Ciudad Real je bogato mesto in Ciudad Real bo na*, ali pa poginem v njem!» (Dalje prihodnjič.) vse svoje dopise z rapailskiBn kolkom! kapital*.kižo,ooo.ooo i SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA PODRUŽNICE: NOVO MESTO IN RAKEK LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA Sl.1 IZVBŽUJE VSE BAH^£ TRANSAKCIJE NAJKULANTNE1E DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA 248 26 pisarna, Novo mento. 18711 Mihlaiz je tal Miftfavž je tu lj Proda Se: ii pni in ml Foto- aparat PostreJb:i torm. Cone imerne. 1R71 *'lwi,ll" • Ion. Kutin, ljnbljana, Natiska ulica 11/H.jz raznimi pritiklinami, jako ERJAVEC & TURK riobro ohran-!en- 1771 „prl Zlati lopati" . Več sejoitve pri: Btrola, anondna trgovina z ietezni«^ (pral HammOTSChmfcH) Ljubljana, Valvazorjev try št. 7 nasproti fcrlievnlške cerkve. Zaloga cementa in karbida. L. Mikuš S&f Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Z?loga sprehajalnih palic. Popravila točnn in solidno! «T iT« Jšso Na abla»rv«no porarj«« lKi* prodaj trgovske šteiaža in dva pulta H nramornlma ploščama. Fovpriiiati tii Freno IHedioa, godna nlloa it, 7 Telefon 31. S08. Po nizki ceniš 1,592 nova dvokolesa, otroikl vozički, živalnt stroji, tudi malo rabljeni. F. BATJEL, Ljubljana, StJri trg št. S. Karlovška cesta št. 4. Sveže baterije in karbidne svetilke priporoča 1852 Igu. "¥ok, Ljubljana, Sodna ulica it. 7. Najstarejša izdelovalca perila, Najfinejši izdelek. Perilo po meri. C. J. JVIestrai 8. Prodam delnice Združenih pjvmren Laško-Žalec po ugodni oenl. Vprašati jo pod . Bodočnost", poStnoležeče Celje 1863 FR. FAGANEL, CELJE Gosposka ulica 26 USNJE vseh vrsi po najniiii dnevni ceni. ma Prepričajte se! Lesna industrija, na Štajerskem oiMMf, vim A -4-. o HJT -i TS1 VS JS, r Jnil sprejme takoj Isi se ne tooji dela. 1872 Ponudbe z rečmi potrebnimi podatki te nai poSljejo na Anončni zarod Drago Beseljak In drag, Ljubljana. Sodna nlloa 6, Spoznavajte naše razmere in čitajte: A. Melik: Jugoslavija. Zemljepisni pregled. 1. del. Meh. vezana, lin papir 60 li, po pošti 3 lv več. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev. II. dela I. del 21 K, II. del 42 K. Poštnina za oba dela 9 K. A. Ogris:Borba za Jngoalo vansko države. C«na 32 K, po poiti K I SO več. Dokumenti o Jadranskem vprašanju. Cena 18 K, p > poŠti K 1-80 več. Št. Sagadin: Nai sadalnjl »stavni položaj. Cena 16 K, po poŠti K 1'80 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte. St. poŠt. tek. ur. 12.0S1. OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkuiantneje. 1758 Obrestuje vloge na OI na tekoči račun po knjižice po IO 9 dogovoru od dne vloge do dne dviga. Ima dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami. fe P E i i E i t Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja, da bo otvorila 15. novembra 1921. v Kranju novo podružnico, ki bo poslovala pod tvrdko 1877 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Kranju. Nova podružnica bo izvrševala vse v bančno stroko spadajoče posle, sprejemala vloge na knjižice in v tekočem računu proti ugodnemu obrestovanju, dajala vsakovrstne kredite, izvrševala nakazila v tu-in inozemstvu, prodajala in kupovala vrednostne papirje, valute in novce, sprejemala borzna naročila itd.