PoStnina plačana v gotovini.
POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja l.-in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se plačuje naprej. — Oglasi po dogovoru.
Letnik Vi.
Rokopise na uredništvo „Poštnega glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. — Rokopisi se ne vračajo.
V Ljubljani, dne 15. maja 1926.
10. številka.
Reorganizacija Zveze.
(Programatičen referat predsednika Jakšeta na občnem zboru Zveze.)
Glavni cilj in namen reorganizacije Je ukinitev vseh poedinih separatističnih društev, ki zasledujejo več ali manj ozke interese skupine uslužbencev, dočim se ne ozirajo na celokupne potrebe poštnega, brzojavnega in telefonskega osobja. Postranskega pomena je, ali in koliko se bodo z reorganizacijo naše Zveze ta društva resnično ukinila, glavno je to: Zveza ne pozna in ne pripozna nobenega društva več, niti se ne more katerokoli društvo več priklopiti Zvezi. Če bo tista kopica poštnih društev v Sloveniji, ki imajo to poglavitno slabost, da ne iščejo potov, ki bi jih spajala, nego gledajo na ograjo, ki jih loči, še nadalje obstojala in nastopala, more nastopiti samo v svojem ozkem okviru. Na zunaj zastopa in bo zastopala poštne, brz. in telefonske nameščence v Sloveniji samo ljubljanska oblastna organizacija, ki šteje več ko 1400 članov. Bil je naš ideal In ta ideal postane danes resnica: v državi en sam Savez ptt. nameščencev, v pokrajini ena sama Oblastna organizacija ptt. uslužbencev.
Na zunaj bo nastopala samo obl. organizacija, v kakršno se bo prekrstila naša današnja Zveza poštnih organizacij. Zaradi različnih prilik, v prvi vrsti pa zaradi premoženja in posebnih fondov, ki jih ima ena ali druga organizacija, ostaneta na z n o - j t r a j v obl. org. dve sekciji, dve skupini, dva dela, ali kakor jih hočete že imenovati; namreč uradniška skupina, v katero spadajo vsi poštni uslužbenci, ki opravljajo uradniške posle, in pa neuradniška skupina, v katero spadajo ptt. služitelji in zva-ničniki; kake tretje skupine, sekcije ali društva ni in ga ne bo.
Pogoj za tako reorganizacijo Zveze je likvidacija sedanje Zveze in likvidacija društev, ki so danes v Zvezi. Likvidirati se ne pravi, današnje celice razbiti, nego te celice, majhne in ločene, združiti v veliko, močno, odporno in življenja zmožno celino. Kar se tiče Zveze, je stvar lahka. Predsedstvo in uprava je že na vseh letošnjih sejah razmo-trivalo o novih pravilih nove Zveze, pa je prišlo do soglasja, tako da morem reči, da bo nova uprava v glavnem pridržala in sprejela naš osnutek.
Tega osnutka vam tukaj ne bom razlagal, ker v podrobnostih ostanejo sedanja določila; vsa važnost leži samo na poudarku edinstvene, skupne organizacije, ki nastopa na ven kot popolna celota. Le po svojem notranjem ustrojstvu se deli zaradi boljšega notranjega upravljanja v uradniško in ne-uradniško skupino. Ti skupini bosta morali biti enako organizirani in imeti enake upravne edinice. Glede na to, da je od naših društev edino »Osrednje društvo nižjih poštnih in brz. uslužbencev« pravilno razdeljeno in
upravljano, in pa glede na to, da so vsi nižji uslužbenci samo v tem društvu, temu društvu formalno ne bo treba likvidirati, nego bo le, kolikor bo potrebno, izpremenilo, odnosno novim razmeram primerno prikrojilo svoj naziv in svoje odnošaje do obl. organizacije.
Drugače je z uradniško organizacijo. Poštni uradniki v Sloveniji se dele danes na pet društev, od teh sta dve društvi v Zvezi, hvala Bogu društvi, ki imata najbolj skupne interese, skoraj bi rekel skupne člane. Zato se bosta ti dve društvi s količkaj dobro voljo lahko našli na skupni osnovi edinstvene uradniške organizacije. Ta mora biti taka, da vstopi vanjo lahko vsak poštni uradnik, neglede na čin, položaj in šolsko izobrazbo. ,Samo ob sebi je umevno, da bo, kakor po-,vsod, tako tudi tukaj, odločal najmočnejši in najzvestejši. Vodili bodo pa to organizacijo tisti, ki bodo hoteli in znali delati in ki bodo imeli čiste namene, pa naj pridejo od koderkoli.
Vem, da so nekateri zagovorniki sporazuma in kompromisa za to, da' naj bi bilo predsedstvo Zveze pred reorganizacijo povabilo vsa društva, torej tudi one organiza- ; zacijc, ki so izstopile iz Zveze, na razgovor, bi se li ne mogla stvoriti zopet celotna prejšnja Zveza, oziroma, ali ne bi šlo morda še kakšno društvo V reorganizirano Zvezo. Predsedstvo teh želj ni moglo upoštevati in jim tudi v bodoče ne namerava slediti iz naslednjih vzrokov: 1. Zveza se je iz idealnosti in prevelikega oportunizma že dvakrat ponižala in šla naproti tistim, ki so jo dvakrat zapustili. Še enkrat se pa to ne bo zgodilo, vsaj ne, dokler bom stal jaz na čelu te organizacije. — 2. Ali in kako naj se Zveza reorganizira, so odločali in bodo odločili tisti faktorji, ki so v Zvezi in ki so ostali Zvezi
Strokovni del.
Novi finančni zakon.
Finančni zakon za proračunsko leto 1926/27, ki je stopil v veljavo 1. aprila t. 1., ima nekatera določila, ki se tičejo državnih uslužbencev ali pa specialno poštne stroke. Ker moramo poznati vse važnejše izpre-membe, ki zadevajo nas ali našo stroko, hočemo tu v glavnem ponatisniti tiste člene fin. zakona.
Člen 20. V breme partije 55 »državne obveznosti iz prejšnjih let« se smejo delati izdatki za obveze, ki jih je prevzela država v času od 1. januarja 1920 do 31. marca 1926. Potrebne kredite za te obveznosti porazdeljuje finančni minister.
Člen 42. Odločbe o podpori rodbinam umrlih uslužbencev po členu 124 uradniškega zakona, za katere je določen kredit v partiji 48 proračuna drž. izdatkov, izdaja finančni minister na predlog resortnega ministra.
zvesti. Skozi 3 mesece je bila na vsaki seji postavljena izpremernba pravil na dnevni red. Vsak odposlanec svojega društva je imel torej prilike dovolj, da je proučil, svetoval, grajal, izpreminjal in sploh po svojih močeh pripomogel do čim boljše in trajnejše reorganizacije Zveze, če Wo izmed delegatov odbora ni mogel, ni hotel ali ni znal pri tej akciji sodelovati, ni krivda predsedstva. — 3. Organizacija ni sama sebi namen, nego smo jo stvorili mi in naši predniki, ker smo občutili potrebo združenja v našem stanovskem boju za obstanek, Zato ne more in ne sme biti vodstvo organizacije tisto, ki vabi, prosi in roti posamezne uslužbence, da se včlanijo v to organizacijo, nego morajo biti uslužbenci tisti, ki potrebujejo in hočejo organizacijo ter k njej pridejo. Organizacija je za vse, ki mislijo dobro in pošteno, pa za nikogar, čigar cilj in namen ni tak, kakeršen je naš, namreč: dobro držati, slabo odstraniti, v splošnem pa olajšati in izboljšati položaj vseh nameščencev pošte,- brzojava in telefona v naši državi.
Kakšen bo odziv tistih tovarišev, ki so danes separirani v raznih majhnih, brezpomembnih društvih, je prilično vse eno. Ljub-I banska oblastna organizacija ima nad 1400 članov, ima svojo moralno in materialno osnovo ter uživa poverenje naše matice —-Saveza, ki je vezan na sklep lanskega kongresa, ki stoji danes na istem stališču in ki lahko danes tu otvoreno izjavi: brez celine ni organizacije, brez oblastne organizacije ni nikomur mesta v Savezu.
Organizacija je tukaj in čaka; pripravljena je na delo in podporo, na sporazum in na boj. Vrata organizacije so odprta vsem, nikomur jih ne zapahnemo, pred nikomur jih pa tudi ne tiščimo, da bi ne mogel ven. Organizacija čaka z odkritim srcem in odprtimi rokami, vabi vse, nikogar pa ne prosi in nikogar prosila ne bo.
Člen 167. Po novem uradniškem zakonu postavljeni, prevedeni ali upokojeni državni uslužbenci plačujejo neposredni davek na prejemke po čl. 127 uradu, zakona na osnovno in položajno plačo odnosno na pokojnino, in sicer uradniki 4%, zvaničniki in služitelji pa 3 odstotke.
Člen 247. Pošiljatelj denarne pošiljke, ki označi na njej manjšo vrednost, nego jo ima pošiljka, pa to pristojni poštni organi komisijsko ugotove, je odgovoren za prevaro po kazenskem zakonu in se kaznuje razen tega s tem, da plača desetkratno vrednost manj plačane pristojbine. To denarno kazen izreče sprejemna pošta.
Člen 248. Naziy »poštno - telegrafska šola« v členu 11 uredbe o razvrščenju obsega tudi: poštno - telegrafski prometni tečaj ali izpit, poštno-telegrafski oficiantski tečaj ali izpit, poštno-telegrafsko-ekspeditorski izpit, izpit poštnih pomožnih uradnikov, pristavski tečaj ali izpit, asistentski tečaj ali izpit in od-
pravniški tečaj ali izpit, če so jili položili kan-didatje pred 1. septembrom 1923.
Člen 251. Odločbe, izdane po členu 156 uradniškega zakona (odmera pokojnine — op. I ur.), se priobčujejo za državo namesto fin. ministru glavni kontroli, glede na člen 95 zakona o glavni kontroli. O pritožbah zoper odločbe glavne kontrole glede količine osebne in rodbinske pokojnine njenih uslužbencev odloča državni svet. Vse odločbe o službenem razmerju (člen 114 uradn. zakona) se pošiljajo glavni kontroli na recepis; rok za njih pritožbo, določen v členu 21 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih (2 meseca — op: uredn.), teče od dne, ko se je potrdil prejem na recepisu. To velja tudi za one odločbe, ki se razglašajo v »Službenih Novinah«.
Člen 252. Oni drž. uslužbenci, ki so bili izven državne službe (v pokoju, reducirani, v ostavki), preden so stopili v veljavo zakon o ustrojstvu vojske, uradniški zakon in železničarska pragmatika (pred avgustom 1923
—	op. uredn.). pa so bili po sprejetju teh zakonov ponovno prevzeti ali pa še bodo sprejeti v drž službo, ne morejo biti po novem upokojeni, preden potečejo 3 leta od dne, ko so iznova vstopili v drž. službo-, če se upokoje pred potekom 3 let, se upokoje1 po odredbah prejšnjih zakonov in po prejemkih, ki so jih imeli ali bi jih bili imeli pred ponovnim vstopom v drž. službo, po plači tistega položaja, ki so ga dobili ob reaktiviranju. Čas, ki ga prebijejo v službi po ponovnem vstopu, se jim šteje za odstotek. Triletni rok se računi v efektivnem trajanju. Ta določba se ne nanaša na one, ki se upokoje, preden stopi ta zakon v veljavo (pred 1. aprilom 1926 — op. ur.), bodisi da je njih pokojnina regulirana ali ne. To pa ne velja za one uslužbence, ki morajo biti pred potekom triletnega roka upokojeni po zakonu samem (65 let starosti — op. uredn.), kakor tudi oni, ki so dovršili število let za popolno pokojnino, pa se ne upokoje na lastno prošnjo. Prav tako ne velja ta omejitev za one uslužbence, ki so bili pod gornjimi okoliščinami iznova sprejeti v drž. službo, pa bi bili upokojeni pred potekom 3 letnega roka po zadnjem odstavku čl. 137 uradn. zakona (trajna poškodba ali obolelost pri državnem poslu — op. uredn.), in-pa za rodbinske pokojnine uslužbencev, ki so kot aktivni umrli pred potekom 3 letnega roka.
Člen 253. Drž. uslužbenci, ki se pomaknejo v višjo skupino, dobe pravico do pokojnine po prejemkih te skupine, če so prebili v njej najmanj leto dni službe; drugače jim pripada pokojnina po prejemkih skupine, v kateri so bili prej. To ne velja za uslužbence, ki se upokoje po zadnjem odstavku člena 137 ur. zakona, kakor tudi ne za one, ki se upokoje, ko so dovršili 60. leto starosti ali so postali duševno in telesno nesposobni za službo. Končno ne velja to tudi za rodbinske pokojnine državnih uslužbencev, ki umro kot aktivni.
člen 254. Osebe, ki so dovršile 60 let. se ne smejo sprejemati v drž. službo.
člen 255. Periodični poviški (triletnice
—	op. uredn.) se obračunavajo in izplačujejo. če se zgodi prestop v višjo stopnjo osnovne plače v prvi polovici leta, dne 1. julija, drugače pa 1. januarja vsakega leta. Isto velja za prestop v višjo stopnjo stanarine.
Člen 258. Odredbam členov 31, 239 in 343 uradn. zakona se daje nastopno zakonodajno tolmačenje:	15 % povišek naj višje
stopnje osnovne plače se šteje za pokojnino samo onim drž. uslužbencem, ki imajo 35 let efektivne službe. Neprevedenim in pa pred prevedbo upokojenim uslužbencem pripada pokojnina po plači, ki so jo uživali ob upokojitvi po dotedanjih zakonih, in to ne glede na
to, ali so dovršili do upokojitve zakonsko število službenih let ali dosegli starost, po kateri morajo po zakonu stopiti v pokoj.
Člen 259. Oni drž. uslužbenci, ki 1. decembra 1925 še niso imeli dovršenih 10 službenih let, dobe pravico do pokojnine šele. ko dovrše 15 za pokojnino vštevnih let službe. Od pokojninske osnove jim pripada za 15 službenih let 60 %, za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1 %, tako da dobe čez 35 let polno pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za popolno. Ta predpis velja tudi za one uslužbence, ki vstopijo v državno službo kesneje nego 1. decembra 1925.
Člen 260. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati odredbe člena 123 (brezobrestna posojila, predujmi — opazka uredn.) in poslednjega odstavka člena 137 uradn. zakona. (Če se drž. uslužbenec brez svoje krivde tako poškoduje pri državnem poslu ali tako oboli za boleznijo, ki se je pojavila kot posledica izvrševanja službe, da postane nesposoben za nadaljnjo službo, sc mu prizna za pokojnino čas, ki ga je do tedaj prebil v službi, in še 10 let — op. uredn.). I
Člen 263. Verski prazniki, ko imajo katoliški drž. uslužbenci počitnice po zakonu.
Organizatorico gibanje.
Glavna skupščina Zveze poštnih organizaciji.
Poročilo -o- letošnjem- -občnem zboru Zveze ne more biti običajen suhoparni zapisnik o poteku glavne skupščine, nego bi moral biti že naslov tega članka drugačen: ne -občni- zbor, ne glavna skupščina, nego maniiestaclja organizacijske misli, manifestacija sloge in zavednosti slovenskih poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev, manifestacija bratske ljubavi in vzajemnosti z ostalimi tovariši naše domovine.
Lokal — velika dvorana Mestnega doma, število zborovalcev — okrog 250 tovarišev in tovarišic iz LjuWjane, Maribora, Celja in iz vseh krajev Slovenije, navzočnost predstavnikov i'z-vensl-ovenskih poštnih organizacij — prisostvovali so skupščini predsednik Saveza iz Beograda tov. Tomo S. Jovanovič, predsednik obl- organizacije iz Splita tov. Radoslav Pavlovič, predsednik 'obl. org. iz Zagreba tov. Ljubomir Lalič z zagrebškimi kolegi Mileto, Turkovičem in Prpičem ter podpredsednik obl. -org. iz Novega Sada tov. Drago Tonkovič — vse to je dalo skupščini že od vsega p-očetka pa skozi ves čas zborovanja poseben sijaj in navdušenje, kakršnega nismo vajeni v; Ljubljani. Soglasna sodba vseh navzočih je bila, da niso imeli poštarji v Ljubljani še nikdar tako sijajnega zborovanja, tako! glede števila zborovalcev, kakor glede odličnih predstavnikov organizacije, kakor tudi glede reda, discipline in navdušenosti, ki je vladala ves čas na zborovanju. Gotovo ni bilo nikomur žal, da je prihitel to nedeljo v Mestni dom manifestirat za edinost in slogo vseh p-tt. nameščencev, lahko pa je žal onim, ki se iz bolj ali manj upravičenega vzroka te skupščine niso udeležili. Kakor je hvalevredna požrtvovalnost našili tovarišev in tovarišic z dežele, ki se niso- plašili ne truda nc stroškov, da so se odzvali -pozivu -organizacije, tako je graje vredna mlačnost tistih ljubljanskih članov in članic, katerim je bil izprehod, zabava ali kako- drugo nevažno opravilo pomembnejše, nego žrtvovati enkrat v letu tri ure svoji stanovski in strokovni organizaciji.
Sedaj preidemo na po-ročilo glavne skupščine, ki se je vršila po določenem sporedu v naslednjem: redu:
1. Poročilo predsednika. Predsednik tovariš Jakše otvori zborovanje z naslednjim nagovorom:
Srce se mi širi od radosti in zadoščenja, da sem -doživel jaz in naša nam vsem- tako draga Zveza ta lepi, veliki dan, ki se bo, sodeč po Vaši
so: Božič (2 dni). Velika noč (2 dni). Binkošti (2 dni), Vsi svetniki in Sv. Rešuje telo.
člen 264. Delovni čas v pisarnah administrativnih uradov (direkcija — op. uredn.) je najmanj 7 ur na dan; če pa se dela zdržema, traja delovni čas 6V2 ure na dan. Ob sobotah se dela 6 ur, ob nedeljah pa dela samo potrebno število dežurnih uradnikov. Policijsko, prometno, carinsko, sanitetno, poštno-telegralsko in telefonsko osobje, na-.dalje finančna kontrola in osobje v kazenskih in podobnih zavodih se sme tudi ob teh dneh odrejati za delo, če to zahteva potreba službe. Minister sme odrediti vsako leto največ za 60 dni, da trajaj delavni čas 1 ali 2 uri več brez posebne nagrade. Če zahteva potreba službe, sme ministrski svet delovni čas tudi podaljšati.
Končno opozarjamo na ta finančni zakon naše pripravnike II. kat., ki morajo delati izpit tudi iz zakona o davkih, o davčnih odborih itd. V tem pogledu utegnejo precej pridobiti, če prečita jo člene 156, 157, 174, 182. 192, 193, 194 in 195 finančnega zakona, ki je v celoti objavljen v Uradnem listu štev. 39 od 28. aprila 1926.
številnosti in navdušenosti, razvil v pravo manifestacijo za našo enotno skupno organizacijo. Rad bi vsakemu od Vas posebej stisnil prijateljsko roko in se mu zahvalil, -da je pripomogel do- poveličanja tega lepega dne. Bodite mi vsi iskreno pozdravljeni! Vendar se mi vsi dobro zavedamo, da daje tej naši skupščini glavni sijaj in navdušenje dejstvo, da so počastili to našo skupščino in da se mude v naši sredi predstavniki vseh naših večjih bratskih organizacij iz drugih pokrajin države, v prvi vrsti pa naš dični voditelj in predsednik naše centrale — Saveza.
Tu predstavi predsednik imenoma vse navzoče gort imenovane funkcionarje ter jih prisrčno o-b viharnem navdušenju zborovalcev pozdravi, kakor tudi častnega predsednika Zveze tov. Karla Urbančiča, zastopnika poštnega ravnateljstva g. sekretarja Joška Peršiča in zastopnika tiska, poročevalca1 dnevnika »Jutra« g. lioj-karja, obžalujoč, da se niso -odzvala povabilu tudi uredništva ostalih ljubljanskih dnevnikov.
V nadaljnjem svojem govoru naglasa predsednik v prvi vrsti solidarnost in vzajemno delovanje pokrajinskih organizacij. Noben važnejši pokret, nobena vloga na ministrstvo in nobena intervencija v Beogradu se ni izvršila v zadnjem poslovnem letu, da bi ne nastopile istočasno- in -enako zagrebška, splitska, novosadska in ljubljanska organizacija. Vse korake in vse ukrepe pa smo- storili ne samo z vednostjo-, nego z aktivnim sodelovanjem Saveza, pri katerem smo našli vsak čas potrebno umevanje in podporo. Temu dejstvu se imamo zahvaliti, da moremo danes z zadovoljstvom pregledati bilanco našega I delovanja in pokazati na pozitivne uspehe. Pa ne samo materialna stran, ampak še veliko- bolj moralna povzdlga edinstvene organizacijske misli je ono, kar daje poštni organizaciji prednost pred vsemi drugimi organizacijami. V sedanji dobi, ko prevladuje vsepovsod splošno mrtvilo, moramo posebej poudariti, da v vseli teh letih po ujedinjenju niso bile posamezne pokrajinske -organr-zacije poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev še nikdar tako enotne, složne In vzajemne, kakor danes. Na tej osnovi bratske tovariške vzajemnosti hočemo delovati tudi nadalje za dobrobit celokupnega poštnega', brzojavnega- in telefonskega o-sobja.
2. Poročilo tajnika.
Tajnik tov. Čampa očrta v obširnejšem poročilo delo- Zveze v preteklem poslovnem letu, ki je teklo v dveh paralelnih linijah. Po eni strani je bilo usmerjeno k izboljšanju moralnega in materialnega stanja ptt. nameščencev, po drugi strani pa k notranji ureditvi in izpopolnitvi, v organizaciji. V prvo vrsto delovnega programa Zveze so bile
postavljene sledeče glavne težnje:	zasfguranje
uspehov, ki jih je bilo doseglo ptt. osobje s prevedbo na novi uradniški zakon, rešitev odprav-niškega vprašanja, olajšanje izpitov pt. pripravnikom II. kateg., štetje vojaških let v služb, dobo, pravično napredovanje služiteljev, zvaničnikov in uradnikov, pravična uvrstitev v staležu ter končno redna in dobra oskrba služiteljev in zvaničnikov s službeno obleko. Tajnik se bavi podrobnejše s temi vprašanji in ugotavlja, da je bil večji ali manjši uspeh dosežen v vseli važnejših vprašanjih, ki se tičejo osobja naše stroke in ki so bila stavljena v prvo vrsto delovnega programa Zveze.
Ostala pa so nerešena vprašanja, ki so splošnega značaja in ki teže celokupni stan drž. nameščencev naše države. Tu sem spadajo, v prvi vrsti znane in še neizplačane razlike, nekatera poslabšanja uradniškega zakona potom novelizacij v zadnjih finančnih zakonih in dr. Krivda tem neuspehom leži v glavnem v gospodarsko-politič-nem stanju naše države, pa tudi v organizacijah vseli drž. nameščencev, ker jim manjka sistema in taktike v njihovi borbi. Če upoštevamo' razmere, v katerih živimo, in če pomislimo', da živimo v dobi splošnih socialnih, gospodarskih in političnih kriz, sinemo reči, da so uspehi, kolikor se tičejo specijalno teženj osobja naše stroke, vsekakor lepi. Pomisliti je treba, da v današnjih razmerah ni nobena strokovna organizacija v stanu korakati k izrednim uspehom. Končno pa moramo pomniti tudi to, da je tudi organizacija podvržena zakonom evolucije in da slede dobam uspehov daljše dobe reakcije in padanja.
Glede drugega dela delovnega programa Zveze je razvidno že iz poročila tov. predsednika, da naša organizacija ni ostala samo v mejah svojega ožjega delokroga in teritorija, marveč je započela s pomočjo ostalih bratskih organizacij na temelju iskrenega bratstva' in ljubavi in na temelju stanovske solidarnosti graditi ideal velike, močne in enotne stanovske organizacije, ki bo'dovolj prostorna, da bodo našli v njej mesta vsi ptt. nameščenci naše države, ueglede na njihova službena zvanja, položaje in šolsko ter strokovno predizobrazbo. Naš ideal je stanovsko-strokovna organizacija, zgrajena na enotnem sistemu za vso državo, v kateri bodo zbrani vsi ptt. nameščenci našega troimenega naroda kot ena družina pod enim krovom, ki jo druži bratska ljubav in lepa, skupna težnja, koristiti svoji stroki, svojemu narodu in svoji državi ter s tem ustvarjati lepšo bodočnost našemu stanu.
Nato poroča o podrobnejšemu delu v organizaciji, o glasilu Zveze, o osamosvojitvi organizacije z najemom lastnega lokala, o iniciativi za zgradbo Poštnega doma itd. — Glede Poštnega doma izvaja: Na iniciativo’ Zveze jc bil sestavljen priprav, odbor zadruge »Poštni dom«, ki je: pozval v pret. mesecu vse slov. poštne nameščence, da plačajo deleže in pristopijo k zadrugi. Organizacija je storila svojo dolžnost, upravičeno pa pričakuje, da bo tudi ptt. osobje v Sloveniji storilo svojo dolžnost. To je dolžno storiti v svojem lastnem interesu, končno pa je to tudi zadeva naše časti in našega ponosa. Članstvo naj se odzove apelu svojih 'organizacij in jim da s tem možnost, da se bodo mogle tudi one odzvati apelu članstva, kadar bo treba. Poštni dom bo viden in javen znak, da sega naš program preko materialističnih in kruboborskih teženj k strokovnemu’ napredku, k moralnim in etičnim vrednotam ni da hočemo tudi poštni nameščenci doprinesti svoj del k splošnemu nacionalno - kulturnemu razvoju naroda in države.
Končno opozarja na izpremembo pravil, ki je postavljena kot posebna točka dnevnega reda. V reorganizacij Zveze leži danes globlji pomen, nego pred tremi leti. Danes pri tem ne mislimo več samo na našo Zvezo1, marveč na obnovo celokupne organizacije ptt. nameščencev v naši državi. Toda ta 'Obnova, ta reorganizacija ne sme biti samo formalna in ne samo tehničnega značaja. Ne zadostuje samo, da damo pravilom novo stilizacijo in organizaciji nov naziv, ampak je potrebno, izvesti reorganizacijo v mišljenju in čustvovanju, v
mentaliteti samega članstva. Reorganizirati je treba takorekoč človeka. Na obnovo naše organizacije1 morajo biti pripravljena tudi naša srca. Ta obnova mora nositi izraz plemenitejšega razpoloženja' v naših dušah: treba je, da si postanejo vsi ptt. nameščenci v resnici iskreni jjivariši. Kadar rešujemo naša medsebojna vprašanja, nas ne sme voditi pri tem samo materialistično naziranje. Or-ganizacijav ki sloni na ideologiji' materializma, ni zmožna vzgajati svojega članstva v duhu kolektivizma in altruizma, marveč vstvarja brezdušna bitja, ki niso zmožna misliti o potrebah sočloveka, ki ne morejo sočustvovati z njim’ in ki ne žele, da bi se godilo drugim enako dobra, kakor njim samim. Materializem ustvarja egocentrična bitja, in baš ta lastnost je v veliki meri kriva, da so medsebojni odnošaji med državnimi nameščenci in •njihovimi organizacijami tako nerazveseljivi. — Zato kliče ob sklepu ne samo prisotnim, ampak tudi onim, ki jih je zmota ali človeška slabost ločila od skupnosti: reorganizirajmo predvsem sami sebe, človeka in njegovo duševnost, njegovo miselnost, da bomo zmožni in tudi v svojih srcih pripravljeni, ustvariti ideal stanovske organizacije, h kateri so namerjeni naši koraki.
(Dalje prihodnjič.)
*
ZAPISNIK
seje širšega odbora Zveze od 30. aprila 1926.
•
Sejo otvori in vodi predsednik pod naslednjim dnevnim redom:	1. Poročilo' predsednika,
2. občni zbor Zveze, 3. predlogi in vprašanja.
1.	Ker so vse važnejše novice objavljene v »Poštnem glasniku« od 1- maja, ki je med tem že izšel, se omeji predsednik le na kratko rekapitulacijo vseh važnejših dogodkov v zadnjih dneh.
2.	Odbor razpravlja o predpripravah za občni zbor Zveze in za komerz, ki ga priredi Zveza zvečer po občnem zboru v dvorani Kazine na čast gostom in zunanjim članom organizacije. Sklenjena in izdana so bila funkcionarjem in posameznim članom odbora pooblastila za predpriprave in potrebna navodila.
3.	Predsednik poroča o vlogi, ki jo je predložila Zveza pred meseci ministrstvu zastran uvrstitve v staležu osobja in o rešitvi, ki jo je izdalo ministrstvo direkciji. Zveza upa, da se bo rešilo tudi to vprašanje v smislu njenih zahtev, ki so vsekakor ne samo upravičene, nego imajo tudi zakonsko podlago.
Blagajnik Martinšek poroča o tekočih blagajniških poslih in o darilu tovarišice Kunej iz Trbovelj v znesku 100 Din. Odbor izreče zavedni in požrtvovalni tovarišici toplo' zahvalo'.
Predsednik poroča o izplačevanju vojaških in selskih let ter odgovarja še na nekatere interpelacije, nakar zaključi sejo ob 22. uri 30 min.
To in ono.
Volitve v Zvezo poštnih organizacij. Pri
volitvah na glavni skupščini Zveze dne 2. maja t. 1. so bili izvoljeni: za predsednika dosedanji predsednik tov. Joško Jakše, uradnik poštnega ravnateljstva, za I. tajnika' tov. Ljudevit Štaut, uradnik pošte Ljubljana 1, za II. tajnika tov. Anton Boh, zvaničnik pošte Ljubljana 1, za pregledovalca računov tov. Lucijan Kovačič, uradnik pošte Ljubljana 1 in Martin Ban, zvaničnik pošte Ljubljana 1, za namestnika revizorjev pa Martin Bezjak, zvaničnik pošte Vič. Po pravilih Zveze se volijd na občnem zboru samo ti funkcionarji, dočim se volita oba podpredsednika in blagajnik na prvi seji širšega odbora po občnem zboru. Na tej seji, ki se je vršila 12. maja, so se izpopolnila ta mesta tako-le: f. podpredsednik tov. Martin Gruden, zvau ničnik pošte Ljubljana 1, II. podpredsednik tov. Joško Čampa, uradnik pošte Ljubljana 1, blagajnik tov. Franc Martinšek, zvaničnik pošte Ljubljana 2.
Za 9. maj napovedani sestanek Sekcije v Sodražici je preložen na nedeljo 16. maja. Ljubljanski člani se odpeljemo z Zjutranjim vlakom ob 6.20 iz Ljubljane, prihod v Žlebič ob 8.33, zborovanje v gostilni Lovšin, začetek ob 14. uri.
Namakaj zwŽENSKO HVALO? izpiraj s SCHICHTOV1M MILOM.
Pogodbeni poštarji in jamčevina. V smislu člena 12 pravilnika o pogodbenih drž. poštah bo začela direkcija prihodnji teden pobirati od pog. poštarjev določeno jamčevino. To se pravi, poslala bo poziv in položnico, da poštar predpisani znesek takoj poravna. Kako se izvede ta stvar pri nas, kjer 60 odstotkov poštarjev nima potrebne vsote denarja na razpolago, si ne moremo predstavljati. Vendar je treba računati na to, da se po pravilniku jamčevina mora položiti in da ministrstvo skoro gotovo ne bo dovolilo plačevanja jamčevine na obroke. Kdor torej nima tistih 600—1000 Din, si bo pač moral ta znesek izposoditi od znancev ali od posojilnice.
Zahvala1. Tov. Anica Kuneje v a, starešina pošte Trbovlje 2, je darovala za Žvezo poštnih organizacij znesek 100 Din. Zavedni in požrtvovalni tovarišici izrekamo najprisrčnejšo zalivalo.
Bratski organizaciji — hvala! Od oblastne organizacije poštnih nameščencev v Splitu smo prejeli za tiskovni sklad »Poštnega glasnika« 100 Din. Za velikodušni dar se bratski organizaciji najprisrčnejše zahvaljujemo.
Lastništvo In uprava.
Posnemajte! Tovarišica Matilda Piškur iz Ježice je poslala upravi lista eno obveznico 7% drž. posojila v nominalu 100 Din kot podporo za tiskovni sklad. Obveznico sftio vnovčili ter za njo prejeli 77 Din. — Zavedni tovarišici naša naj-iskrcnejša zahvala!
Za »Poštni dom« je podpisanih doslej 762 deležev. Od vseh pošt se je najboljše odzvala pošta Ljubljana 2, kar je zasluga tov. Martinška in tov. Videmškove, najslabše pa pošta Ljubljana 1 in direkcija. Pozivamo vse poštne nameščence, ki imajo količkaj stanovske zavesti, da podpišejo vsaj po en delež. Če se ne prijavi do' konca junija t. 1. najmanj 1000 deležev, se ta lepa in koristna akcija ne bo mo »la izvršiti.
Kupujte čevlje z znamko „PEKO“, ker so najboljši, najelegantnejši In na]cene)šl.
DA, DA.
mamk.
OgMEMEŠAVIME VRLO FIHEl
Uradni kotiček.
NAPREDOVANJE ZVANlCNIKOV IN SLUŽ1TELJEV.
Čitateljem našega lista je dobro znano, da je bila kot stalna točka na programu naše Zveze: napredovanje nižjih uslužbencev v višje položajno skupine. Kajti, odkar je stopil uradniški zakon v veljavo, ni napredoval še noben zvaničnik ali služitelj v višjo skupino. Žal, da nista miti direkcija niti ministrstvo pristala na tolmačenje zakona v našem smislu, da bi namreč unapredili v mejah kredita iz vsake skupine nekaj najstarejših uslužbencev v višjo skupino. Naša zahteva je izzvala odločitev Centralne komisije za izvrševanje uradniškega zakona, ki je za naše nižje uslužbence neugodna.
Centralna komisija je podala namreč glede tolmačenja čl. 58 uradniškega zakona na svoji seji od 5. marca 1926 sledeče mišljenje:
»Če tudi spada člen 231 uradu- zakona med prehodna določila zakona, vendar velja ta člen v pogledu razporejanja zvaničnikov in služiteljev po skupinah položajne plače tudi za bodoče, ker ta uredba o razvrščanju' v! členu' 2 in 3 posebno predpisuje; ta predpis uredbe pa ima glede na čl. 11 ur. zakona moč zakona.«
Člen 231 določa:
»Z zvaničniki in siužitelji, za katere se izda odlok, da jih je prevesti, je postopati takole: Zvaničniki pridejo v one skupine, ki ustrezajo službi, v kateri se uporabljajo ob času prevedbe.
KRILA
za dame, moderno izdelana, trpežno šport krilo Din 75'— enobarvni ševiot , 100 — modno-rižasto ali karo 140'— tenis krilo . . . .190 — kakor tudi bluze, plašče, kostume ter sploh vso konfekcijo za dame in otroke razpošilja po zelo znižanih cenah veletrgovina
R. STERMECkl, CELJE št. 67.
Vzorci razne manufakture se pošljejo na vpogled, ilustrirani cenik z nad 1000 slikami pa zastonj Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Proti po trdilu tudi na obroke.
J«
7
Ustanovljeno 1852	Ustanovljeno 1888
Teodor Korn, Ljubljana
Poljanska c. 8.
(preje Henrik Kom)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
THE REX CO.
Ljubljana, Gradišče 10 — Zagreb, Sajmište 56
Telefon št. 268 interurban. — Ustanovljeno 1906.
Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin Pisalni stroji na obroke.
b» Priporočamo najboljše šivalne stroje bbb
GRITZNER in ADLER
sa rodbinsko in obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri ]Q5|p PETEL|R[ Miljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
-444 SPREJEMAJO SE POPRAVILA STROJEV. 444
V upravnih granah, kjer ni razdelitve službe, ki ustreza skupinam zvaničnikov po tem1 zakonu (pri pošti — op. uredu.), se uvrste v 1. skupino oni, ki imajo najmanj 15, v 2. skupino pa oni, k imajo najmanj 9 službenih let, in sicer z omejitvijo, da sme priti v 1. skupino največ šestina, v 2. skupino pa največ tretjina vseli zvaničnikov iste upravne grane. Izmed služiteljev se uvrste v 1. skupino oni, ki imajo najmanj 15 službenih let, in sicer z omejitvijo, da se sme uvrstiti največ tretjina vseh služiteljev iste upravne grane. Roki, predpisani v tem členu, se štejejo po členu 241.«
Ce pregledamo stalež zvaničnikov in služiteljev v naši direkciji po stanju od 30. junija 1925, dobimo tole razmerje:
Vseh zvaničnikov je 563, in sicer jih je v 1. skupini 186, v 2. skupini 195 in v 3. skupini 182. Glede števila službenih let bi prišlo lahko precej zvaničnikov iz 2. skupine v 1. skupino in nekaj iz 3. skupine v 2. skupino. Drugače pa izgleda ta stvar, če upoštevamo omejitev, ki jo določa zakon. Po tej omejitvi bi smelo biti v 1. skupini samo 94 zvaničnikov (ena šestina), tore) jih je že zdaj 92 preveč. V 2. skupini jih je približno prav, namreč ena tretjina. Po tem takem' ne more torej napredovati niti en zvaničnik, pa ne samo zdaj ne, nego, če se bo službeno oblastvo strogo držalo tiste šestine ozir. tretjine, ni izgleda še 5 let, da bi kdo napredoval.
Pri služiteljih je pa stvar ravno narobe. Vseh služiteljev je 236, od teh sta dva v 1. skupini, 234 jih je pa v 2. skupini. Glede na to, da sme
biti ena tretjina služiteljev v 1. skupini, bi jih bilo lahko v tej skupini 78 in ne samo dva. Toda s službenimi leti je tako, da ni imel 1. septembra 1923 noben služitelj 15 službenih let. Ker so med tem časom priznana nekaterim vojaška ia seiska leta, tako da ima danes že1 marsikak služitelj 2. skupine (pripravnik) 15 in več službenih let, bi lahko in morajo vsi ti pripravniki napredovati v 1. skupino. V tem smislu je tudi organizacija posredovala pri direkciji.
To se nam je zdelo potrebno povedati prizadetim članom, da bodo vedeli, kako ta stvar stoji, kakšen je bil njen početek, razplet in končen rezultat.
OBLIKE ZA GOSPODE
v izvrstnih kvalitetah: priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA. KÄS
mwsMu*
vs\ed avo'yVi dobnn splošno priljubljena
CIKORIJA—
Za „Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“ izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. Za „Zvezno tiskarno in knjigarno“
Alojzij Höfler v Ljubljani.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Ljubljansftfl gradbena družba z o. z.
Ljubljana,
Slomškova ulica 10, telefon 527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe ------ in pohištvo.
AUTOMOBILI
Biicb i OldsmoMle
Glavno zastupstvo
ROBERT BOSCH A. G.
STUTTGART.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojav :Hedžet Ljubljana Telefon štev. 75
MO»NA MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JLMJOVEC
LJUBLJANA	Stritarjeva ul. 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne. ++**++ Postrežba točna in solidna.
ŠTEFAN ŠPELETiŽ
slikar m pleskar
LJUBUAHA, Rimska c. 16.
i
II
je najboljša žitna kava!
Autopribor, auto-materijal, rezervni djelovi, Michelin-gume
FRANK & DRUG ZAGREB, GUNDULIĆEVA ul. 40.
TELEFON štev. 26. - 47.
ZVEZNA TISKARNA
LJUBLJANA
WOLFOVA ULICA ŠT.1 izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske In uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno nu-merlranje Itd. Itd. po zmernih cenah
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Siegel & drug d. z o. z. Ljubljana
Dunajska cesta št. 31.
WIEN
Kai I. 55.
Brzojavi: SIGEROS.
Telefon 719.
SVITKVY
(C. S. R.)
Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča
tvrdka
M. TIČAR, Ljubljana
Fran ŠRAFUR, Ljubljana
RIMSKA CESTA 16
Mizarstvo s parno silo, Bogata zaloga modernega pohištva ter amerik. pisarniške rouleaux-oprave.