LETO XXIX., ŠT. 21 PTUJ, 27. maja 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Vlak bratstva in prijateljstva pred durmi Topel sprejem za udeležence letošnje Karavane Pod pokroviteljstvom Zvez- ne konference SZDL Jugo- slavije bo letos iz Srbije krenil na pot Vlak bratstva in prijateljastva s 1200 udele- ženci. Sedež v letošnjem vlaku so dobili poleg tistih, ki so med vojno sprejeli izseljene Slovence v svoje domove, še člani manjših kultumih sku- pin in člani uradnih delegacij iz nekaterih občin. V letošnji Vlak bratstva in enotnosti se je vključila tudi občina Paračin, Vlak bratstva in prijateljstva je iz prvotnih okvirov razširil svoje poslanstvo in predstavlja široko politično manifestacijo naših ljudi. Mnogokatera vez bi se že zdavnaj pretrgala, če je ne bi s tem ohranjali in krepiU. V ptujski občini bomo po sedanjih podatkih sprejeli okrog 20 udeležencev kara- vane. Naši gostje so iz Kniča, Gornjega Milanovca, Požege in Arandjelovca. Predsednik koordina- cijskega odbora za sprejem vlaka bratstva in prijateljstva v Ptuju, je Zvone Masten. Koordinacijski odbor se je sestal pred dnevi in sprejel pester program obiska. Udeležence karavane bo predsednik koordinacijskega odbora, Zvone Masten, z dvema pionirjima v narodnih nošah pozdravil že v Zagrebu. Zvone Masten, predsednik koordinacijskega odbora. Osrednji sprejem vlaka bo v Krškem V Ptuju bomo gostom 5. junija pripravili svečan sprejem na Trgu mladinskih delovnih brigad, kjer bo že od 15. ure dalje igrala godba na pihala. Njeni zvoki naj bi privabili številne Ptujčane, da se pridružijo pozdravom in izrečejo kar najtoplejšo dobrodošlico go- stom. K večji svečanosti pa naj prispeva še okrasitev pročelj sosednjih hiš. Stanko Lepej, predsednik občinske konference SZDL Ptuj bo imel pozdravni govor; dobro- došlico gostiteljem izseljencev pa bo izrekel tudi eden izmed starejših izseljencev. Ogledali pa si bomo lahko še folklorni nastop skupine iz Markovec. Gostje iz Srbije bodo bivali pri nas od 5. do 8. junija 1976. Povsod, kjer se bo vlak ustavljal, ga bodo pozdravljale množice občanov in mladine. Tudi našim občanom velja poziv, da jih na vsakem koraku spremljamo s toplino in ljubeznijo. Med bivanjem pri nas jim bomo pokazali delček naše kulturne dediščine, obiskali bodo tudi nekatere delovne organizacije, vodili jih bomo na ogled rekreacijsko - turističnega centra, v Pod- lehnik. Prav v Podlehniku bo še posebej svečano. 7. junija praznujen:o Dan pregnancev (35-letnico izseljeništva) in za to obeležje pripravlja osnovna šola Martina Koresa v Podlehniku svoj obrambni dan, na katerega je povabila tudi goste iz Srbije. K sodelovanju pa je povabila še goste iz Vinice na Hrvaškem in iz Drvarja. Praznik bodo proslavih še s partizanskim mitingom in kresovanjem. V Alejo bratstva in prijateljstva pri TGC v Ptuju bodo udeleženci zasadili drevo. Odpeljali jih bomo še na otvoritev mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76, ki bo začela z delom 6. junija. Koordinacijski odbor, ki ga vodi Zvone Masten, še enkrat poziva občane in delovne ljudi, da goste iz bratske Srbije povsod spremljamo s pozornostjo, jim izrekamo dobrodošlico v vseh oblikah in tako prispevamo, da bo njihov splet vtisov, kar se da globlji in nepozaben. Ne pozabimo, da je vlak bratstva in prijateljstva pognal kore- nine v viharnih dneh naše revolucije naših narodov in narodnosti — kovačnica brat- stva in prijateljstva. MG Odkopani temelji rimskegp naselja ob Volkmerjevi cesti pri mestnem pokopališču v Ptuju. Preveriti v praksi Za nami je v glavnem prvi del javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Ta prvi del je obsegal razprave v organih družbenopolitičnih organizacij in naloge, ki so jih te dale svojim osnovnim organizacijam. Glavni namen prvega dela javne razprave pa je bil v usposobitvi razlagalcev, to je najsposobnejših družbenopolitičnih delavcev v vsaki občini, ki bodo vodili javne razprave med delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostiK Skozi seminarje za razlagalce osnutka zakona o združenem delu je v posameznih občinah šla cela vrsta ljudi, nad 100 v ptujski občini, čez 30 v ormoški občini, ti so se udeležili seminarja v Mariboru in okrog 75 uvodničarjev so uspodobili v slovenjebistriški občini. Naloga vseh teh je, da skupno z vodstvi osnovnih organizacij sindikata po temeljnih in drugih organizacijah združenega dela organizirajo javne razprave. To pa dejansko pomeni drugi, najpomembnejši del javne razprave, zato ne more biti ta del končan tako, kot ponekod mislijo, da bodo sklicali zbor delovnih ljudi v TOZD, razlagalec bo svoje povedal, delavci bodo postavili nekaj vprašanj, in - naloga bo izpolnjena, le občinskemu vodstvu bo treba poslati še zapisnik. Zelo odgovorno se je treba zavedati, da osnutek zakona razvija in dopolnjuje ustavne določbe o delavcih in delovnih ljudeh v tej smeri, da z uveljavitvijo samoupravnih odnosov in njihovih oblik odstranjujemo vse, kar ovira, da bi delavec dejansko odločal o dohodku in o vseh bistvenih vprašanjih svojega in družbenega razvoja. Prav zato je izredno pomembna kar največja neposredna aktivna udeležba samih delavcev in delovnih ljudi v združenem delu. Pri tem gre predvsem za to, da se idejne zasnove zakona preverijo v praksi, da jih v vsaki TOZD, delovni organizaciji itd. soočimo s konkretnim stanjem v razvoju samoupravnih odnosov. Hkrati s pojasnjevanjem in razlaganjem idejno-političnih temeljev osnutka zakona, moramo v javni razpravi predvsem preverjati obstoječa razmerja v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, njeni povezanosti navzgor pat udi navzven z drugimi subjekti združenega dela. Ob tem je treba preverjati, spreminjati in dopolnjevati tudi samoupravne akte - v skladu z opredelitvami v osnutku zakona o združenem delu. Na podlagi spoznanj, do katerih bi ob tem prišli, bi se morali takoj lotiti priprav za ureditev odnosov, ki morajo postati čimprej resnično taki kot jih določa zakon. Namen tega najpomembnejšega dela javne razprave je tudi, da v neposredni praksi preverimo, ali rešitve, ki jih ponuja osnutek zakona o združenem delu, ustrezajo vsej različnosti dohodkovnih razmerij, zvez, oblik združevanja dela in sredstev. Opozoriti je treba na vprašanja, ki jih osnutek morda ureja preveč togo, na stvari, ki jih morda sploh ne zajema, ureja pomanjkljivo in podobno. Glavni poudarek je treba dati zlasti tistim vprašanjem, tistim odločitvam, ki delavce neposredno zanimajo, ki jih neposredno prizadevajo. Razpravam v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih bo treba dati poseben poudarek najrazličnejšim oblikam samoupravnega organiziranja občanov, da zavarujejo svoje interese in vplivajo na razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Zasebne kmetovalce bodo zlasti zanimale oblike združevanja kmetov, njihovega sodelovanja in povezovanja s kmetijskimi zadrugami, obrati zkooperacijo in z drugimi organizacijami združenega dela. Nadalje združevanjed elovnih ljudi v obrtne in druge zadruge, pogodbene organizacije združenega dela in še vrsta drugih vprašanj, o katerih morajo ljudje iz prakse povedati svoje. Velja še posebej poudariti vlogo obveščanja delavcev v združenem delu. Ne le, da o tem govori osnutek zakona v posebnem poglavju, gre tudi za obveščanje o vsebini javne razprave, o konkretnih primerih uresničevanja opredelitev, ki jih nakazuje osnutek. Tako obveščanje pomeni tudi izmenjavo izkušenj, kritično obravnavanje posameznih primerov pomeni spodbudo, da bodo tisto boljše uredili. Skratka, napraviti je treba vse, da bo osnutek zakona o združenem delu v javni razpravi preverjen in dopolnjen v praksi in ko bo enkrat začel veljati, da nas ne bo našel nepripravljene. _____^J^jmafideršek^ Dvoje pomembnih nalog Na razširjeni seji medobčinskega sveta SZDL dobo obravnavali USMERJENO IZOBRAŽEVANJE, POVEZANO Z OBLIKO- VANJEM DOGOVORA O SKUPNIH NALOGAH V MARIBORSKI REGIJI in GRADNJO SLADKORNE TOVARNE V ORMOŽU, POVEZANO S PROIZVODNJO SLADKORNE PESE. V domu družbenih organizacij v Mariboru se bo v ponedeljek, 31. maja 1976, sestal na razširjeni seji medobčinski svet SZDL, ki združuje občine Lenart, Ormož, Ptuj in Slov. Bistrica. Najprej bodo skupaj s predstav- niki šolstva in dru^h ustanov ter organov s področja vzgoje in izobraževanja obravnavali vpraša- nja preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Gradivo o tem je bilo v javni razpravi od 5. marca dalje in bo ta razprava končana prav s to sejo medobčinskega sveta SZDL, na kateri bodo ocenili javno razpravo na območju podravskih občin in njene rezultate. Še pomembnejša naloga medobčinskega sveta SZDL pa je, da najde odgovor na odprte dileme in vpašanja v zvezi z mrežocentrov sumerjenega izobra- ževanja na tem območju. O gradnji tovarne sladkorja v Ormožu, s posebnim poudarkom na nalogah pri organizaciji proizvodnje sladkorne pese, bodo razpravljali skupno s člani konzorcija za gradnjo tovarne m s predsedniki tovarne in s pred- sedniki svetov za kmetijstvo pri občindcih konferencah SZDL. Na tem področju gre za pomembno, tudi politično nalogo, ki jo bo treba izvajati v organizacijah SZDL, v aktivih mladih kmetoval- cev, v aktivih kmečkih žena in v drugili organizacijali, da bolj delujejo na področjuu strokov- nega izobraževanja kmetov. Pove- zano s tem bo treba osveščati kmeta- kooperanta, da bo dojel potrebo in nujnost planskih prizadevanj, da bo dobil zaupanje v konkretno trdnost našega sistema samoupravnega načrto- vanja, s katerim tudi konkretno uresmčujemo novo besedilo naše ustave. Dojeti in sprejeti bo treba dejstvo, da bo nova tovarna sladkorja v Ormožu nujno zahtevala preusmeritev velikega dela kmetijske proizvodnje na območju severovzhodne Slovenije, kar bo za naše kmetijstvo imelo vrsto prednosti, bolj bo možno razvijati prašičjerejo, pri kolobarju bo konstilo drugim poljščinam in podobno.Pozabiti ne smemeo tudi na dejstvo, da sladkorna pesa „vzgaja" poljedelca, prav tako kot vinska trta vinogradnika. F. Fideršek Pred začetkom „Slovenske gorice 76" JOŽE POGLAJEN NA OBISKU V PTUJU 6. junija bo svečan začetek mladinsked elovne akcije Sloven- ske grorice 76. V izmenah od junijdo konca avgusta bo okrog 500 mladih gradilo vzporedni vodovod Skorba-Ptuj-Podvina. Po predvidevanjih bodo mladi vložili delo v vrednosti 1 milijon i n pol dinarjev. Jože Poglajen, komandant akcije „HaIoze - 75" , sicer član centra za mladinske delovne akcije pri RK ZSMS, je obiskal Ptuj, 19. maja in se s predstavmki OK ZSMS Ptuj, delavske umverze in komunalnega podjetja, pogovarjal o vsebinskih in organizacijskili pnpravah na akcijo. V sklepnem pogovoru je povedal, da so tako vsebinske in orgamzaajske pnpra- na akcijo, več kot zadovoljive in tudi mnogo boljše kot v pretekli akciji. Med svojim obiskom v Ptuju ssi je ogledal še traso in obiskal Dornavo, kjer bo sedež akcije. MG Dragi bralci! Današnji TEDNIK je izšel v 12.500 izvodih. Poleg tednega obveščanja vas v tej številki želimo nekdiko podrobneje seznaniti s problemi šolskega prostora v ptujski občini in nalogami, ki nas v zvezi s tem čakajo. Marsikatero družino bo TEDNIK danes prvič obiskal. Preberite ga in odločite se! Če želite biti redno seznanjeni z vsem pomembnejšim, kar se dogaja v vaši občini, v vaši kKgevni skufnosti, naročite se nanj! To lahko storite tudi pri svojem pismonoši. Uredništvo GDKOPAVANJE RIMSKEGA NASELJA Na zazidalnem okolišu Rabeljčja vas, kjer bo zraslo novo stanovanjsko naselje, arheologi na vso moč hitijo, vendar ne zmorejo vsega, čeprav jim mladina in člani delovnih kolektivov pomagajo s prostovoljnim delom. Znano je, da je mimo mestnega pokopališča v Ptuju in Rabeljčje vasi vodila rimska cesta. Ob njej je bilo večje naselje, ki ga prav sedaj odkopavajo. Gre za temelje rimskih zgradb. Mladina ptujskih srednjih šol je pomagala pri odkopavanjih na prostoru med bolnišnico in Rabeljčjo vasjo. Foto: I. Gani med njimi pa je mnogo novih arheoloških najdb, od drobnarij (vrči, lončki, novci, livarski lončki) pa vse do lončarskih peči, raznih kurišč, žganih grobov itd. Strokovnjakom Pokrajinskega muzeja v Ptuju so priskočili na pomoč še strokovnjaki iz regionalnega zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora, iz pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, študenti arheologije iz Ljubljane in drugi. 2. stran TEDNIK - četrtek, 27. maja 197« Kako smo gospodarili v ptujski občini v prvih treli mesecih ZAOSTAJANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, SLABŠI POSLOVNI USPEHI IN UPADANJE REPRODUKCIJSKE SPOSOBNOSTI, TO BI BILA KRATKA OCENA GOSPODARSTVA PTUJSKE OBČINE V PRVIH TREH MESECIH LETOŠNJEGA LETA. INDUSTRIJSKA PROIZ- VODNJA JE V UPADANJU, ZALOGE NARAŠČAJO, PRODUKTIVNOST DELA PADA, ČEPRA V ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI NARAŠČAJO. Letos smo v prvih treh mesecih dosegli v industrijski proizvodnji le 97,8% lanske proizvodnje v enakem obdob- ju. Poizvodnjo so povečali v tovarni volnenih izdelkov M^špeik, opekami Žabjak, v Perutnini, TOZD mesna indu- strija in TOZD tovarna krmil. Tovarni avtoopreme, v Sigmi, TOZD Pekatin - obrat mlin in Kmetijski kombinat TOZD Mlekarne. Slabše kot lani pa so gospodarili v TOZD Kmetijskega kombinata ,Pe- tovia" in TOZD Elektroproiz- vodi - obrat Elektrokovine Maribor. Nezavidljivem položaju in- dustrije botruje cela vrsta objektivnih težav od porasta cen nekaterim domačim in tujim reprodukcijskem mate- rialom, zakasnele dobave, pomankanje obratnih sredstev pa tudi visoke cene nekaterih naših izdelkov in s tem nekcKikurenčnost na tržišču. Zaloge so v primerjavi z enakim obdobjem lani za 16% višje, blagovni promet pa se je povečal za 18 %. Investicije v osnovna sredstva so znašale v prvem tromesečju 90,595.000 din, kar je za 34% več kot lani. Največjo lastno udeležbo je zagotovila industrija 73 %, sledi ji kmetijstvo s 67 % in trgovina z gostinstvom 25 % lastne udeležbe, za promet in gradbeništvo je značilna izključno lastna udeležba. Število zaposlenih se je v povprečju povečalo za 5,6% v primerjavi s prvimi tremi meseci lanskega leta. Tako je letos bilo 14.688 zaposlenih ob koncu tromesečja, masa netto osebnih dohodkov pa se je povečala za 37,7 %. V prvih treh mesecih je devet delovnih organizacij v ptujski občini, izvozilo v skupni vrednosti za 82,202.000 din, kar je za 22% več kot v enakem obdobju lani. Samoupravne interesne skupnosti so od januarja do aprila porabile 33,2 % dovo- ljenega letnega globala. Če po upoštevamo, da je skupna joraba v občini v minulem etu presegla dogovorjena sredstva za 1,744 din, ta sredstva so upoštevana pri izračunih letnih prispevnih stopenj v letošnjem letu. Interesne skupnosti presegajo dovoljeni okvir porabe za 2,4%. Splošna poraba pa se giblje v okvirih resolucije. Trenutna gospodarska giba- nja resno ogrožajo sprejeto resolucijo o družbenoeko- nomski politiki in razvoju občine za leto 1976, obenem pa tudi odločujoče vplivajo na srednjeročno planiranje v občini za obdobje 1976-1980. N. B. V PTUJSKI PODRUŽNICI KB MARIBOR DOSLEJ AVALIRALI257 MENIC Z uveljavitvijo zakona o zavarovanju plačil med korist- niki družbenih sredstev so banke dobile odločujočo vlogo, sig, če uporabniki družbenih sredstev ne morejo poravnati svojih obveznosti v petnajskih dneh, morajo zagotoviti plačilo z enim od novih plačilnih instrumentov, gre predvsem za avalirane menice in garancije. Avalirane menice in garan- cije pa d^e banka v okviru svojega kratkoročnega kre- ditnega potenciala, v ptujski podružnici znaša ta 242 miUjonov dinarjev. Kreditni in izvršilni odbor podružnice, člani so združevalci sredstev v banki, sta določila, seveda v okvim kratkoročnega kredit- nega potenciala, začasne višine sredstev do katerih si posamezni koristniki družbe- nih sredstev lahko pridobijo avale ali garancije za porav- navo obveznosti v blagovnem prometu. Doslej je podružnica avali- rala 257 menic desetim porabnikom družbenih sred- stev v skupni vrednosti 53 milijonov dinarjev. Menice so bile izdane za poravnavo obveznosti iz leta 1975 v vrednosti 11 milijonov dinar- jev, za poravnavo obveznosti od 1. januarja do 31. marca 1976, ko je pričel veljati novi zakon o zavarovanju plačil v vrednosti 40 milijonov dinar- jev, za tekoče obveznosti pa je bilo avahranih menic v vrednosti 2 milijonov dinar- jev. Prostega potenciala za prvo polletje letošnjega leta, za poravnavo obveznosti v bla- govnem prometu z novimi plačilnimi instrumenti, je tako še okrog 190 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je likvidnost gospodarstva ptuj- ske občine dokaj ugodna, saj koristniki družbenih sredstev sproti poravnavajo svoje obveznosti tako, da potrebe za avaliranje menic niso tolikšne, kot je bilo priča- kovati ob sprejemu zakona o zavarovanju plačil med korist- niki družbenih sredstev. Garancije in avale dajejo delovnim organizacijam stro- kovne službe podružnice, v kolikor pa bi nastala potreba, da se dogovorjena začasna višina sredstev v te namene poveča, pa o tem odloča kreditni odbor podružnice. N.B. Potrebno ustanoviti občinsko zvezo za tehnično kulturo Pred kiatkim je bila tretja konterenca zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Naloga te zveze je, da preko občinskih organizacij z aktivno dejavnoso prispeva k širjenju in uveljavljanju družbenih dejavnosti na področju tehnične kulture. Poseben poudarek so dali pomenu vklučevanja ntadine v tehnično - vzgojne dejavnosti in v oblike mladinskega raziskovalnega dela v okviru gibanja ,znanost mladini". Med sklepi, ki so jih sprejeli na konferenci je med drugim zapisano, da bodo organizacije tehnične kulture v prihodnje namenile posebno pozornost usklajenemu povezovanju in razvijanju najrazličnejših tehničnih dejavnosti v krajevnih skupnostih. Najvažnejša naloga vseh organizacij je tehnično in izobraževalno delo, ki ga je treba vkijučiti tudi v celodnevne šole. Temu izobraževanju je treba dati tudi večjo ljudsko obrambno vsebino. Med nalogami so še inovacijska dejavnost, vprašanje financiranja in pa naloga - ustanoviti občinske zveze za tehnično kulturo. Prav zaradi te naloge se je delegat tretje konference, Franc PULKO iz TAP, obrnil na vsa ustrezna društva in družbeno - politične organizacije v občini - s povabilom, da se predstavniki sestanejo in se dogovorijo za ustanovitev občinske zveze tudi v Ptuju. Kadri in štipen- diranje Samoupravni sporazum o šti- pendiranju učencev in šrudentov, sprejeU smo ga lani, naj bi načrtno reševal kadrovske probleme, po- menil pa naj bi tudi uresničevanje enega od sklepov sedmega kongresa ZKS - enake možnosti vsakemu mlademu človeku pri izbiri poklica. Dogovorjeni način štipendiranja naj bi bil tudi sestavni del razvojnih načrtov združenega dela, vendar v ptujski občini temu ni tako. Ob koncu minulega leta je v občini prejemalo štipendije 805 dijakov na srednjih šolah in 189 študentov na visokih in višjih šolah. Tako združeno delo kot samoupravne interesne skupnosti še nimajo nobene analize, ki bi prikazala resnične potreba po kadrih, čeprav vemo, da nam jih primanjkuje, da imamo v posa- meznih strokah ogromen kadrov- ski primanjkljaj. Podatki po posameznih stopnjah in smereh šolanja kažejo, da štipendiramo iz sklada vse preveč štipendistov, ki bi zanje gospodarstvo in interesne skupnosti morale imeti večji interes. Kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združe- nega dela in interesne skupnosti naj bi se ne omejevale samo na višje letnike, saj bi tako lahko štipendiranje tesneje povezali s potrebami v združenem delu in omogočili pravičnejše usmerjanje kandidatov in prenos štipendistov iz skladov združenih sredstev na kadrovske štipendije. Lani je tak zahtevek dala v ptujski občini le izobraževalna skupnost, kjer prejema kadrovske štipendije 9 štipendistov. V času, ko sprejemamo srednjeročni plan občine bi ne bilo odveč, če bi upoštevali tudi to, da bomo le z realnejšim in pravočasnim planiranjem potreb X) kadrih, tako v združenem delu ;ot interesnih skupnostih, lahko usmerjali učence v tiste smeri izobraževanja oziroma v tiste poklice, ki so deficitirani. N. B. Debatni popoldan s Petrom Likarjem v BITKI ZA VARSTVO OKOUA SE BOMO MORALI OSLONITI NA SISTEMSKO REŠITEV j J Društvo ijudkse tehnike Sigma je povabilo znanega TV komentatorja, j novinarja Petra Likarja na pogovor ob izdaji njegove knjige DOMOVINA, | SI ŠE KAKOR ZDRAVJE. Pogovor, ki je stekel v jedilnici Sigme, 20. ] maja 1976 je bil izredno zanimiv in je dal številne „injekcije" 1 razmišljanju na področja, za katera v vsakdanjem utripu živijenja ne najdemo časa aH pa nas kratko malo ne zanimajo vse dotlej, dokler nismo osebno prizadeti Peter Likar je govoril o onesnaževanju okoija, vode, ropanju plodne zemije in o podobnem. Knjiga, ki je nastala kot plod sodelovanja s številnimi strokovnjaki, nas neprisiljeno opozarja na številne nevarnosti našega gospodarskega razvoja. Priznati moramo, da je naša ekološka osveščenost na zelo primitivni stopnji. Ni naključje, da smo to že večkrat drago plačali. Tega se sedaj, razen nekaterih redkih posameznikov, niti ne zavedamo v zadostni meri in imamo take ljudi za ,,napihovalce". Kupujemo od višje razvite ekološke javnosti tehniške dosežke, ki v njihovi sredini že zdavnaj več ne zadovoljujejo, zadovoljujejo pa našo materialno pohlepnost. Nastaja vprašanje, ali je mala naložba — vedno tudi denar. Ker je potrebno mnogo energije za dosego osveščenosti, popuščamo v bitki za zaščito okolja v taki meri, da če vsaj malo diši po materialni izgubi, se ji raje odpovemo. Bitko za zaščito okolja moramo začeti z odprtimi kartami. Ne jutri, danes, če želimo, da ne bo predelov Sloveniji, kot je na primer dolina smrti v Mežici in še kje. Osupnil me je podatek, daje v Sloveniji tudi že prostor, kamor je dostop mogoč le še s plinsko masko. Iz tega izhaja, da varstvo okolja ni nobena romantična zadeva, temveč čista gospodarska kategorija, je dejal Peter Likar. Stvari se na tem področju že sicer premikajo, kar je pozitivno in daje upanje, da bomo to zadevo začeli urejati sistemsko na gospodarskem pravnem in zavestnem področju. Zasluge pri premikih v izhod poiščimo tudi v načrtni vzgoji kadrov na ustreznih fakultetah. V srednjem šolstvu še ni čutiti želje po ekološki osveščenosti, v osnovni šoli pa je v manjši meri že prisotna v nekaterih učbenikih, ki že vsebujejo nekatere elemente varstva okolja. _ _ MG Pomoč prizadetim po potresu o pomoči za odpravo posledic po potresu na Tolminskem in v Posočju so takoj po potresu začeli razmišljati tudi v ormoški občini. O tem je zavzel ustrezna stališča koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in elementarnih nesreč, ki deluje pri OK SZDL Ormož. Pred tem pa so o teh problemih razpravljali že na predsedstvu občmske konference ZSM Ormož. Tu so sprejeU predlog, da se bo tudi mladina občine Ormož vključila v solidarnost vse Slovenije tako, da bodo mladi prispevali v ustrezen sklad po 10 dinarjev. Člani predsedstva so menili, da ne bi smelo biti nobenega mladinca ali mladinke, ki se ne bi odzvala temu pozivu. Člani omenjenega kordinacij- skega odbora so sklenih delovnim ljudem in občanom ormoške občine predlagati pnbližno takšen način zbiranja pomoči, kot smo to storili za Kozjansko. Delavci v združenem delu bodo prispevah zaslužek enega delovnega dne; predlog je, da bi tako stonli tudi obrtniki. Denarne prispevke dru- gih občanov v krajevni skupnostih bodo zbirale posebne komisije, sestavljene iz članov krajevmh konferenc SZDL, RK in mladine. Oblikovali bodo posebne zbiralne pole, ter pnspevke zbiraU od hiše do hiše. Predlagajo, da najnižji prispevek občanov naj ne bo manjši od 10 dinarjev. Pregovor pravi ,,Kdor hitro da, dvakrat da", zato je nekaj pomoči IZ občine Ormož bilo že posredovane. Delovna skupnost upravnih organov SO Ormož je v solidarnostni sklad nakazala 12.000 dinarjev, pomoč so poslah tudi že delavci KB Maribor - ekspoziture Ormož ter SDK Ormož. Tako je bilo pnzadetim po potresu na Tolminskem in Posočju iz ormoške občine že poslanih 13.800 novih dinarjev pomoči. Prepričani smo lahko, da bodo temu zgledu kmalu sledili drugi delovni kolektivi in posamezniki. jr V Cirkovcih pospešeno gradijo ,,dom krajanov" Minulo nedeljo, ko nas je večina počivala ob hladnem in deževnem vremenu, je bilo v Cirkovcah na delovni akciji 32 občanov, med njimi tudi 15 članov gasilskega društva iz Šikol s predsednikom in poveljnikom na čelu. ,J)elali bomo tako dolgo, dokler ne končamo predvidenega programa za danes," nam je dejal predsednik gradbenega odbora, Bogomir Jurtelain nadaljeval: „Naši občani so čudoviti. Vsak' pomaga po svojih močeh, zato pričakujemo, da bomo več kot polovico vrednosti novega doma prispevah v delu in gradbenem materialu. Resnično se veselim trenutka, ko bo vse za nami in vsem že sedaj hvala tudi številnim delovnim organizacijam, samoupravnim in- teresnim skupnostim in drugim, ki so nas v naših prizadevanjih podprli in nam pomagajo." m. Š. Slov. Bistrica V šestih mesecih do novih stanovanj V okviru Samoupravne stano- vanjske skupnosti, gradijo delavci gradbenega podjetja Stavbar iz Maribora, v novem naselju Sloven- ske Bistrice dva-štiri nadstropna stanovanjska bloka, v katerih bo skupno 52 družin dobilo težko pri- čakovana stanovanja. Med zanimivostmi gradnje je potrebno omeniti predvsem zelo kratek rok, katerega je določil sam izvajalec, Stavbar iz Maribora, za dokončno zgraditev teh stanovanj. Za gradnjo enega stanovanjskega bloka s 26 stanovanji naj bi potre- bovali samo devet mesecev. Ze danes pa ugotavljajo, da je tudi ta rok mogoče skrajšati, saj bo vseljiv že cela dva meseca prej. Tako bodo prvi stanovalci v novem bloku, ka- terega gradnja je pričela novembra lani, v njem že letošnjega junija. Drugi blok so pričeli graditi letos prve dni februarja in bo vseljiv že do konca julija. Za prebivalce iz Slovenske Bistrice, posebno pa še za tiste, ki bodo v njih dobili svoj novi urejeni dom, je to velika pri- dobitev, še posebno zato, ker so doslej v tej občini gradnje stanovanj trajale mnogo dalj, s tem pa so se večale tudi njihove cene za kvadratni meter. Tako kratek rok gradnje je Stav- barju uspel predvsem zaradi uporabe novejšega načina graditve in to po sistemu tunelskih opažev. Predračunska vrednost za 52 sta- novanj, znaša skupno 18 milijonov dinarjev. Od tega bo 8 trisobnih, 36 dvosobnih in 8 enosobnih stano- vanj. Največ jih je za svoje zapo- slene kupila delovna organizacija IMPOL, kjer so na področju zago- tavljanja stanovanj zaposlenim, naredili velik korak naprej. Kar 12 stanovanj bodo zgradili s sredstvi iz solidarnostnega sklada, prav toliko stanovanj pa bodo dobili zaposleni iz raznih delovnih organizacij v Slovenski Bistrici, kjer bodo or- ganizacije prispevale samo del ce- lotne vrednosti, medtem ko bodo ostala sredstva namenili iz sklada združenih kreditnih sredstev.' Tekst in foto: V. Horvat Nova stanovanja v Slovenski Bistrici pred dograditvijo. TEDNIK - četrtek, 27. maja 1976 3. stran Delavno društvo diabetikov v Ptuju že nekaj let deluje društvo diabetikov, ki mu predseduje Jože Muhič. Dru- štvo vključuje če/. 300 članov od skupno 650, registriranih bolnikov za sladkorno bolez- nijo. Pred tedni so imeli v domu Franca Krambergerja v Ptuju redno predavanje, ki se ga je udeležila dobra polovica članov. Zdravnica Lidija Tropova, ki je predavala o sladkomi bolezni in o vrsti komplikacij, ki nastanejo ob nepravilnem zdravljenju, vodi tudi diabetično ambulanto, ki deluje v sklopu bolnišnice, dr. Jožeta Potrča v Ptuju vsako sredo med 14. in 17. uro. Delo ambulante za diabeti- ke je velika pridobitev za območje ptujske in ormoške občine. Ze sedaj se kaže potreba, da bo nujno njeno dejavnost še razširiti takoj, ko bodo na voljo potrebni zdravniški kadri. V Sloveniji dela 8 društev diabetikov in ima vsako tudi svojo zdrav- stveno ambulanto. V teku je tudi popis sladkornih bolni- kov, saj bomo le tako lahko prišU do resničnega stanja na tem področju. mš . . . Kmetje-kooperantina izletu z območja Slovenskih goric in Ptujskega polja je prejšnji teden bilo 45 kmetov-kooperantov na spomladanskem kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Poleg zanimivosti in pestrosti samega sejma, so si kmetje ogledali še poskusna polja v kmetijskem inštitutu v Osjeku, zlasti polja sladkorne pese, posameznih vrst koruze in drugih žitaric. Strokovno ekskurzijo je za kmete-kooperante organiziral obrat za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu Ptuj. N. P. MLADI IZ AKTIVA ZSMS KLOPCE-POKOŠE URESNIČUJEJO DELOVNE NAČRTE Po daljšem premoru na področju dejavnosti so se mladi v vaseh Klopce in Pokoše, v občini Slovenska Bistrica, ponovno pričeli združevati v organiziranih dejavnostih. Pred enim letom so v obeh vaseh ustanovili aktive ZSMS, izvolili svoja vodstva in sprejeli delovne programe. Že v kratkem času pa so Spoznali, da bi bili rezultati njihovega dela večji, če bi delovali združeno v enotnem aktivu. Uspehi združenega delova- nja so kmalu pokazali opravičenost njiohove odloči- tve. Tako so že v prvem mesecu združitve v enotni mladinski aktiv pripravili šaliovski turnir, dve poučni predavanji na tekmovanje v malem nogometu med ekipa- mi aktivov ZSMS in celotne občine Slovenska Bistrica. Z udarniškim delom so obnovili notranjost svojega doma na Pokošah, kjer se sestajajo na delovnih sestan- kih, ob drugih akcijah in prireditvah. Med njimi so pred nedavnim zaključili teden osnovne organizacije ZSMS, v katerem so izvedh proslavo b 100-letnici rojstva Ivana Cankarja in 31 obletnici osvoboditve. Za prvi maj so v vaseh postavljali mlaje in kurih kresove. Okoli 60 mladih tega aktiva pa je ob prvomajskih praznikih odšlo na dvodnevno potovanje z avtobusom po Gorenjski. Med trenutno najpomemb- nejše naloge aktiva uvrščajo uresničevanje skupnega pro- grama in nalog OK ZSMS Slovenska Bistrica. V aktivu nameravajo urediti še zuna- njost svojega doma in okolje, najprej pa zgraditi odbojkar- sko igraUšče. Konec maja bodo pripravili še posebno slovesnost v okviru prazno- vanja 10. obletnice obstoja mladinskega doma na Poko- šah, katerega so mladi tega kraja zgradili predvsem z udarniškim delom in s prispevki krajanov. V.HORVAT Mladi v solidarnostni akciji Klub mladih v Ptuju je j)onovno organiziral akcijo zbiranja starega papirja. Izkupiček od zbranega papirja bodo namenili prebivalcem Tolminskega in Goriškega kot pomoč mladih Ptuja ob potresu. Mladi so v tej humani in solidarnostni akciji, dobili podporo v številnih kolektivih in pri občanih. Uspelo jim je zbrati precej starega papirja, vendar je njegovo zbiranje inočno oviralo deževje. Akcija zbiranja je bila v petek, 21. maja obd 14. ure dalje. Mladi se zahvaljujejo vsem, ki so jim v akciji priskočili na pomoč. Uspešnost akcije je znova potrdila solidarnost med našimi ljudmi, ki se je že tolikokrat doslej pokazala kot trdna vez naših narodov in narodnosti. MG DANES ZASEDA LOKALNA SKUPNOST ZA CESTE Asfaltiranje cest Delegati obeh zborov skup- ščine lokalne skupnosti za ceste se bodo danes 27. maja sestali na 3. seji Pozornost bodo delegati iz KS in TOZD ter delegati zbora izvajalcev usmerili obravnavi pred- loga modernizacije - asfaltiranja obstoječih makadamskih cest. Predlog zajema ceste na ob- močju Slovenskih goric, v kra- jevnih skupnostih Trnovska vas, Rogoznica in Vitomarcih v dolžini 12. km in v Halozah na območju KS Ptujska gora, Majšperk in Podlehnik v skupni dolžini 5,3km Načrt vsebuje tudi asfaltiranje republiške ceste Videm - Le- sko vec v dolžini 2 km. V pro- gramu pa ni zajet že sprejeti program modernizacije ostalilr cest, ki jih financira repubhška cestna skupnost. Sredstva se pred- videvajo še za manjše akcije asfaltiranja v posameznih kra- jevnih skupnostih ptujske občine. Predlog finančnega načrta za leto 1976 predvideva potrebo lokalnie skupnosti za ceste za realizacijo predvidenega programa, ki znaša 19.845.000 dinarjev. Od tega zneska je za asfaltiranje namenjeno 8.113.000 dinarjev. Delež krajevnih skupnosti v zne- sku 4,600.000 dinarjev pa v tem znesku ni vštet. Tako bi vrednost vseh del znašala okrog 12,800.000 dinarjev. Ostanek sredstev pa je namenjen za obveznosti, kijih ima lokalna skupnost za vzdrževanje cest, cestno signalizacijo, odpla- čilo kreditov in podobno. RazpravljaU bodo še o razpisu javnega posojila za ceste in o predlogu izvršnega odbora lokalne skupnosti za ceste, da se tudi nekatere ceste iz njenega pro- grama financirajo iz ljudskega posojila. Lokalna skupnost za ceste je v preteklih štirži letih uspela s pomočjo občanov v krajevnih skupnostih, asfaltirati že 150 km cest. Z njihovo pomočjo naj bi v celoti realizirali tudi predloženi program. MG Na obisku pri društvu invalidov Ptuj Na ormoški cesti, nasproti sejmišča, v skromni hišici z enim prostorom domuje dru- štvo invalidov Ptuj. Društvo je v mesecu februarju letos praznovalo svoj prvi rojstni dan. Daiies šteje okrog 165 članov. Širši razmah društva utesnjuje prostor in nenehne finančne skrbi. Prostor, v katerem „uradujejo" je brez sanitarij in tudi brez elektrike. Kot zatrjuje tajnik društva Ivan Črešnik, sami brez izdatne pomoči širše družbe- ne skupnosti ne bodo zmogli prebroditi vseh problemov, ki jih terejo. Ker je društvo mlado, še tudi ni polno zaživelo. S številnimi družab- nostmi, izleti in srečanji skuša društvo svoje člane „potegni- ti" iz anonimnosti. Mnogi izmed njih so delovni invalidi, svojjo življenjskomoč so izgubili v gradnji našega boljšega jutrišnjega dne; potrebno jim je dokazati, da so še vedno potrebni naši družbi, da so sestavni del nje in zaradi tega, ker so pač invalidi niso nič manj ,,vredni". Niso samo delovni invalidi vključeni v delo društva, vehko jih je tudi drugih, ki so iz teh ali onih razlogov poštah invalidi Številni izmed njih so socialni podpiranci, poseben problem pa predstavlja kmečko invalidsko prebivalstvo, ki je mnogokrat brez dohodkov. Ome- njeno problematiko poskuša dru- štvo reševati s pomočjo zavoda za socialjio skrbstvo. Tajnik društva je tudi povedal, da imajo v svojih vrstah mnogo neaktivnih članov, ki so samo člani na papirju. Zavedati pa se moramo, da je invalidu vsakršna rekreacija in druga aktivnost nujna sestavina vsakdanjika. V društvu samem obstajajo športne sekcije, strelska, šahovska. Pohvaliti pa je treba tesno sodelovanje društva z ostalimi društvi po Sloveniji; najtesneje sodeluje društvo z društvom invalidov iz Ormoža in Ljutomera. Posamezni člani dru- štva pa uspešno sodelujejo na tekmovanjih področnega, republi- škega in zveznega značaja. Med ključne probleme invalidov spada problem zaposlovanja. Nove zakonsKe rešitve bi naj uredile tudi to. V naši neposredni bližini bi naj to problematiko reševali v tovarni lesne embalaže, ki se gradi v Ptuju, kjer bi naj 25 odstotkov zaposlenih predstavljali invalidu Še posebej je pereč problem mladih invalidnih oseb. Za te obstaja dom invalidne mladine Kamnik in delovni zaščitni zavod na Dolenjskem Mednarodni dom invalidov, ki ga letos praznujemo pod geslom „belo - invalidu" bodo člani društva praznovali s srečanjem, ki ga pripravljajo za 29. maj na Gorci pri Podlehniku. To srečanje bo izzvenelo delovno, saj bodo v širšem krogu razgrnili svojo problematiko. Da pa parola ,,Dek) - invalidu" ne bo samo parola, je potrebno aktivirati širšo družbeno skupnost. ^ . _ .J4G ZA NOVI DOM GERMEKOVIH V MOSTECNEM PRI MAKOLAH Te dni se v haloški vasici Mo- stečno pri Makolah ustvarja 35 letna želja družine Germek. Na pobudo krajanov in mladine Mo- stečnega so letošnjega januarja pri- čeli prvo akcijo zbiranja materiala za gradnjo novega doma družine Germek, katera je kljub velikim la- stnim prizadevanjem, vsa leta ,,ve- drila" v zasilno postavljenem do- mu. Danes, po večletnih prizade- vanjih sta ostala le na polovici svo- je poti. Minula so mlada leta in bo- lezen se je vse močneje pojavljala tudi pri danes 69 letnemu Leopoldu in dve leti mlajši ženi Rozaliji Ger- mek. Delovne moči so opešale, volja pa je ostala in bi taka najbrž tudi ostala do zadnjih dni, če med krajani ne bi vladala humanost in pripravljenost, da družini poma- gajo izpolniti največjo željo, topel in svetlejši dom, v katerem bosta preživljala jesen življenja. Tako je pripovedoval domačin Jože Lesjak, eden pobudnikov te akcije, pa tudi Rozalija in Leopold sta presrečna govorila o lepših dneh v novem domu in ob tem osvetlila mnoge težke dneve, ko sta se mo- rala kot dninarja boriti za vsako- dnevni kruh polnih 25 let. Bilo je komaj toliko denarja, da sta vzgo- jila pet otrok, od katerih trije še ži- vijo. Ze tako majava blatnjača, v kateri preživljata še zadnje dneve pred vselitvijo v novi dom, je v le- tošnjem letu pričela kazati svoja re- bra v vsej veličini, saj na obnovo nista mogla misliti. Bila sta brez sredstev, s katerimi bi si kupila ma- terial za obnovo. Tudi s slamo krita streha je odslužila. Tako sta zadnje deževne dneve krepko občutila tudi na svoji koži, saj so odprtine na strehi postajale vse večje, padavine pa vedno bolj nasilne. Kar na le- žiščih jih je bilo občutiti v vsej na- dležnosti. Tudi ilovnata tla v tak- šnih dnevih niso bila najboljša to- plotna izolacija v stanovanju. Mineva leto dni odkar Germeko- va prejemata 700 dinarjev skupne starostne pokojnine, katero pa sta znala dobro ,,obrniti". Nista se prevzela ob sicer še vedno skrom- nem dohodku, vendar za oba osta- rela je velik prispevek družbene po- moči. Kupovala sta najnujnejše za življenje, ves ostali denar pa sta skrbno nalagala k že privarčeva- nemu za novi dom. Zeljo po toplem zapečku sta gojila tako vztrajno in goreče, da sta si kar polnih 20 let odtrgovala od ust, da bi privarče- vana sredstva vložila v svoj novi dom. Vse pa bi ostalo brez uspeha, če jima ne bi priskočili na pomoč kra- jani iz Mostečnega in mladi iz Ma- kol. V vseh letih samoodpovedo- vanja jima je uspelo prihraniti 16.000 dinarjev. V zadnjem letu, ko sta prejemala starostno pokoj- nino pa st'a prihranila še novih 6000 dinarjev. K temu so krajani prispe- vali v lesu in drugem materialu to- liko, da danes v Mostešnem 12 raste novi dom Germekovih. Mladi pa tudi starejši krajani te dni pridno vihtijo najrazličnejša orodja, kako bi akcija v najkrajšem času dosegla svoj namen-topel zapeček ostarelima Rozaliji in Leopoldu Germek, ki sta kljub svojim letom pri gradnji lastnega doma med najprizadev- nejšimi, saj sta povsem sama izko- pala temelje, sedaj pa zavzeto pri- meta tudi za vsa ostala dela. Med- tem ko starejši krajani poskrbijo za prevoze materiala, do težko do- stopnega gradbišča, pa mladi pri- spevajo svoj delež z udarniškim delom. Doslej so mladi iz Mosteč- nega že opravili veliko število ur, katere pa bodo še nekajkrat pove- čali preden bo zgrajen novi dom. Pred nedavnim je okoli 30 članov aktiva ZSMS Makole opravilo pri gradnji tega doma preko 200 prostovoljnih delovnih ur. V tej akciji je močno prisoten tudi vaški odbor Mostečno, kateri deluje v okvirju KS Makole. Pričakovati je. da bosta I eopold in Rozalija pre- stopila prag novega doma že na začetku letošnje jeseni. Tekst in foto: V. Horvat Dosedanje domovanje Germdcovih ob robu gozda v Mosteč- nem. .__. Mladi člani aktiva ZSMS Makole in krajani Mostečnega pri gi'adnji temeljev novega doma (v soboto, 15. maja 1976). KRATKE NOVICE APAČE: V nedeljo zvečer so v domu kulture nastopih člani dveh folklornih skupm in tamburašakega orkestra kultumo-umetniškega društva »Bratstvo" iz Koprivnice. Dobro obiskana in nadvse uspela prueditevje bila v okviru 15. srečanj bratstva in prijateljstva sodelujočih občin, ki jih pripravljajo občinski sveti ZS Hrvatske in Slovenije. F DESENCI: Gasilsko društvo je eno najdelavnejših v občini. Z lastnim delom in sredstvi so si zgradili gasilski dom, ki so ga poimenovali po rojaku Francu Osojniku, enem od prvoborcev z našega območja. V okviru krajevnega praznika KS Destmik pripravljajo razvitje mladinsko-pionirskega jrapora. Mladinci m pionirji so v gasilskem društvu zelo aktivni, ne samo cot gasilci, temveč tudi v raznih akajah, saj so med drugim zbraU že nad 6 ton odpadnega železa. FR CERKVENJAK: Pred nedavnim je bil končan kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo lepo število mladih pa udi starejšili žena in deklet. Tečaj je bil v organizaciji DU Lenart, vodila pa ga je Katja Tušakova. Posebno zanimiva je bila kuharska razstava, ki so pripravile tečajnice v osnovni šoh ob koncu enomesečnega tečaja. JL JURŠINCI: V soboto je bil koncert pevskih zborov, poleg domačega še iz Rogoznice in Dornave, ki ga je občinstvo toplo sprejelo. V okviru meseca kulture je v teku tudi akcija za olepšanje kraja. V krajevnem središču so uredili cvethčne grede, jih zasadili z rožami, uredih so šolsko igrišče inočistih pokopahšče. mš ... GORIŠNICA: Prejšnjo soboto so slovesno proslavih 25-letnico delovanja moškega in mcanega pevskega zbora, ki deluje kot sekcija prosvetnega društva „Ruda Sever". Številno občinstvo je do poslednjega kotička napolnilo prostorno prosvetno dvorano in ob prisotnosti številnih gostov, predstavnikov pevskih zborov iz sosednjih krajev in drugih gostov toplo sprejelo bogat spored umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. Skupno z zborom je praznoval 25-letnico umetniškega vodstva tudi dingent zbora. Stane Stanič, ki so se mu še posebej zahvalih za požrtvovalno in nadvse uspešno delo. mš . . . GRAJENA: Na podružmčni šoh teče akcija zbiranja starega železa, ki jo bodo kmalu končaU. Okoh šole se je nabralo že vehko odpadnih predmetov iz pločevine in železa, ki ga bodo pionirji vnovčih, denar pa porabih za nakup šolskih knjig. NB KIDRIČEVO: V četrtek in petek je bila na območju celotne krajevne skupnosti akcija čiščenja okolja, v katero so bih vključeni vsi krajani. Nosilci akcije so bih krajevni odbori po naseljih, hišm sveti in mladina. Akcija je uspela, saj je zajela vse sredine prebivalstva. FM V torek, 25. maja so uradno odprh novo kopalno sezono. Kot so povedah je voda ustrezno ogrevana, tako da jet emperatura v otroškem bazenu 29 stopinj, v olimpijskem pa 24 stopinj C. MG LENART V SLOV. GORICAH: Pri TVD Partizan uspešno deluje udi atletska sekcija, ki ima okrog 30 aktivnih članov. Med njimi so posebno dobri tekači, kot Stanko Vedemjak, Branko Murko, Rado Emeršič in drugi. Pred kratkim so se lenarški atleti udeležil) repubhškega prvenstva v malem maratonu, kjer so dosegli, glede na njihov staž in pogoje trenmga, odhčne rezultate. JL PTUJ: V sredo zvečer je bila v ptujskem gledahšču premiera Shakespearejevega dela Sen kresne noči. Pod vodstvom režiserja Marjana Kovača so se občmstvu prcdstavih člani MKUD gimnazije Dušana KvedraPtuj. ___ NP Rodarsko društvo Ranča Ptuj je znova organiziralo tečaj in izpite za vodenje čohia. Izpiti bodo v soboto, 29. maja. MG Ptujski Tunstično-gostinski center bo predvidoma odprt v začetku junija. Novi ohnipijski bazen je izdelan po predpisih mednarodne pjavahie zveze, zato bo v njem moč pnrejati razna tekmovanja, od plavanja, skokov v vodo pa vse do vaterpola in drugih vodnih športov. Ob tophii dnevih številni kopalci že težko čakajo na odprtje TGC. NP ORMOŽ: Pomoč pnzadetim po potresu v Posočju je v delovnih organizacijah ui skupnostih v teku. Med prvimi so bih delava uprave skupščine občine Ormož, ki so pnsfx;vah, vsak po 200 dinarjev in skupni znesek 12.000 dinarjev že nakazali v sklad za pomoč pnzadetim po potresu, f TOMAŽ PRI ORMUŽU: Pred kratkim je umrla Manja Antohč, ki je živela na Semku pn Tomažu. Antohčeva mama bi bila letos septembra dopolnila 100 let. fm PODLEHNIK: Pn OŠ Martina Koresa deluje tudi planinska skupina, kije sedaj v sodelovanju s planinskim društvom v Ptuju organizirala 20-umi tečaj, katerega obiskuje 32 učencev in starejšili planincev s tega območja. Teoretični preizkus znanja bo v soboto, praktični pa združen z izletom na Peco. js ZAVRH: Pred kratkim so odprh podaljšek pomurske poti po lenarški občmi. Slovesnosti se je udeleždo nad 300 mladih. Pnpravih so tudi kulturni program, ki je bil združen s proslavo 100-letnioe Cankarja. Slavnostni govornik je bil član štaba TE, Janko Kšela. OK ZSMS in plamnsko društvo sta udeležencem pnpravila tudi zakusko. JL 4. stran TEDNIK - četrtek, 27. maja 1976 Atletika - prva mednarodna zmaga Tilijeve Minuli teden je bila v Murski Soboti mednarodna športna prireditev pod naslovom *>PORT ZDRU7,UJr MI ADF za Šolo- obvezne otroke, ki se ga je udeleži- lo osem mest in to: Ingolstadt (ZRN). C.ra/, (Avstrija), Opčinc—Villa Opicina (Italija), S/ombathcly (Madžarska) ter Maribor, Ptuj, Murska Sobota in Cakovec. Mladi so tekmovali v nami/nem tenisu, košarki in atletiki. Ptujčane je zastopala osnovna šola F. Osoj- nik, košarkarski klub DRAVE in TVD Partizan Ptuj. Velik uspeh so dosegle atletinje, predvsem pa Marija Tili, ki je zmagala v teku na 600 m s časom 1:44,8 in tako sprejela prvo mednarodno zlato odličje. V sko- ku v daljino se je prav tako odlikovala I ijana Horvat, ki je osvojila srebro. Drugo mesto so si pritekle Ptujčankc tudi v štafeti 4 x 1(X) m v postavi, Moharič, Cest- nik, *5olar in Horvat. Zmagala je štafeta Ingolsiadta, tretic pa so bi- le domačinke i/ Murske Sobote. Alenka.^^olar je bila v teku na 60 m četrta, Olga Voglar pa v suvanju krogle sedma. V ekipni konkurenci so pri dekletih zmagale tekmovalke i/ Ingolstadta, Ptujčankc so bile druge, tretje mesto pa je pripadlo Grazu i/ Avstrije. Tako so pionir- ke iz Ptuja dosegle velik mednarodni uspeh, »^aj so pustile 7a seboj mesta kot je S7ombathey, Cakovec, Maribor itd. Tudi košarkarji so začeli dobro, vendar so že na začetku naleteli na poznejše zmagovalce iz Opčinc—Villa Opicina — Italija, ki so jim preprečili pot v finalno skupino. OP NOGOMET Nafta-Aluminij 3:0 (1:0) Povejmo takoj: Celjski sodnik Melavc je popolnoma pokvaril srečanje. Vsak nekoliko bolj oster start gostov je kaznoval s prekrškom medtem ko namernih na robu 16-metrskega prostora domačinov ni piskal. In še težji prekršek, drugi zadetek domačinov, ko se je v 78. minuti Banotain znašel 5 m v nedovoljenem položaju ni piskal, nakar je ta zlahka povišal vodstvo na 2:0. Gostje so sicer protestirali, vendar to ni zaleglo, celo več, dovolil je, da so redarji pridrveli na igrišče in poskušali obračunati z gostujočimi igralci. Takšen neregularen potek tekme je tudi primoral goste, da so le-ti na kraju vložili protest zoper namerno kršenje materialnih pravil igre. Samo igra je bila sl^ozi vso tekmo popolnoma enakovredna in bi lahko Aluminij iztržil vsaj točko, če ne bi bilo pristranskega sojenja. Domačini so povedli v 26. minuti po Banatoinu, ko je lep predložek s krila poslal neubranljivo v mrežo. Drugi zadetek so domačini dosegli po že omenjeni grobi napaki sodnika. Tretjega pa je dosegel Kolarič potem ko je nepravilno prodrl v kazenski prostor gostov. Postava Aluminija: Pantelič, Mujkič, Murat, Panikvar, Vrabl, Teodorovič (Hadler), Škerjanec, J. Vidniš, Jusenovič, Kokot, Kujič. Partizan Ptuj - Duplek 6.3 (3:1) V prvenstveni tekmi so domačini prepričljivo premagali goste, ki so igrali raztrgano in neborbeno. Domačini so zlasti zaradi bope kondicijske pripravljenosti v drugem delu nadigrali goste. Gole so dosegli za Ptuj Verdenik 2, Hotko, Emeršič in Cuš po 1 gol. Krapša avto gol, za Duplek-pa Krapša, Grušovnik in Pavlin. Tekmo je pred 50 gledalci dobro vodil Stanič iz Velike Nedelje. anc Medobčinska nogometna liga v 7. kolu MNL Ptuj je bilo v skupini „A" tudi nekaj presene- čenj. Tako preseneča neodločen rezultat Hajdine z Grajeno, visoka zmaga Gerečje vasi proti Vidmu, največje presenečenje pa je visoka zmaga Rogoznice v gosteh proti Stojnccm. Po nedeljskem porazu doma proti Markovcem so Apače že na zadnjem mestu. Toda še vedno je veliko vprašanje, kdo bo izpadel. V , B" skupini presenečenj ni bilo, iz tekme Zavrč-Leskovec pa ni poročila. Že sedaj je skoraj zagotovo, da bo šla v skupino ekipa Slovenje vasi, ki igra skozi vse prvenstvo konstantno dobro, zato si v zadnjih dveh kohh ne bo dovolila spodrsljaja. O drugem kandidatu pa bo morda odločalo nedeljsko srečanje med Lovren- cem in Zavrčem v Lovrencu. REZULTATI: „A" Hajdina- Grajena 2:2, Apače-Markova 0:2, Stojnci-Rogoznica 1:7; Gerečja vas-Videm 5:1, Kidriče- vo-Makole 3:2, Skorba-Zlato- ličje 5:.'''. „B' Varmca-Lovrenc 2:6, Slovenja vas-Draženci 5:0, Tržeč -Mladinec 1:5, Zavrč-Leskovec ni poročila, Gonšnica - prosta. LESTVia ,,A" Hajdina 18 12 5 1 70:32 29 Markovci 18 124 246:24 28 Kidričevo 18 9 2 7 34:37 20 ZlatoL 18 9 1 9 44:42 19 Videm 18 7 4 7 43:36 18 Grajena 18 8 2 8 49:56 18 Skorba 18 7 3 8 48:45 17 Ger. vas 17 8 O 9 50:43 16 Makole 18 6 1 11 55:67 13 Stojnci 18 6 1 11 32:50 13 Rogoznica 18 5 2 11 43:59 12 Apače 17 5 1 11 31:55 11 „B" Sl.vas 14 10 3 1 46:20 23 Lovrenc 13 9 2 2 48:20 20 Zavrč 14 9 O 4 50:32 18 Mladinec 14 7 3 4 56:34 17 Tržeč 14 4 3 7 44:41 11 Leskovec 12 4 3 5 22:22 11 Draženci 14 4 1 9 22:34 9 Varmca^ 15 3 1 11 30:76 7 Gonšn. 14 2 3 9 31:57 5 Pan 8. kola 30. maja 1976 „A" Markova-Hajdina, Zlato- ličje-Grajena, Skorba-Kidnčevo (ob 8.30), Gerečja vas-Makole (ob 18.30), Videm-Stojnci in Rogoznica-Apače. „B" Lovrenc-Zavrč, Mladi- nec-Gonšmca (ob 10. un), Slovenja vas-Tržeč (ob 10. un), Vamica - prosta. KOŠARKA Drava - Partizan - Muta 73:57 (35:24) Z odlično igro v obrambi ter hitrimi protinapadi so domačini brez težav premagali borbene gos- te. Toda to ni bilo dovolj, gostje tudi tehnično niso bili dora.sel nasprotnik. Pri domačinih sta to- krat polnila koš nezgrešljiva igral- ca Dobrijevič in Bcdrač, pri gostih pa se je odlikoval Tomis. Sodnika Brumen iz Ljubljane in Galun iz Slov. Bistrice sta tekmo odlično vodila. Uspešni so bili za Dravo Dobrijevič 18. Bedrač 17. Sarman. Musič in ?>crona po 7. Srečkovič in Kilibarda po 6. Filipič 4, Marčič in Soticr po 2 koša; za gostje pa To- mis 15, Janež 10, Crcšnik 9, Jerčič 8, .lelenko 9, Miklavcc 4 in Streži- šnik 2 koša. anc Včeraj premiera v ptujskem gledališču Manja Kolednik, mlada pisateljica - samorastmca, doma iz Pobrežja pri Ptuju, seje v svojem delu Pesem klopotcev, lotila socialmega problema - problema viničarstva pred 2. svetovno vojno. To delo si je izbral dramski krožek na ekonomski šoh v Ptuju, ki ga vodi Peter Malec za sinočnjo premiero. V uvodu pa so mladi amaterji upnzonb dva krajša odlomka iz Marjane Pmede in Veronike Desemške. Danes, to je 27. maja pa bodo Igro ponovih za svoje vrstnike iz šolskih klopi. ■ ■____________________________ ^ HG MOTOKROS Odlični Vesenjak Stanko v nedeljski prireditvi v Orehovi vasi. kjer je bila 6. dirka za svetovno prvenstvo kategorije 250 ccm je nad 30.(XX) ljudi navdušila odlična in drzna vožnja najboljših tekmovalcev sveta. Zmagal je Heikki Mikola — Finska pred Cicnadvjem Moissevim in Vladimirom Kavinovim (oba SSSR). Nastopilo je 38 tekmoval- cev iz 17 držav. Prav tako pa je bila dirka za državno prvenstvo v kategoriji 125 ccm. kjer je na težki blatni progi nastopilo 18 tekmovalcev. Zmagal je Drago Predan i/ Orehove vasi. Stanko Vesenjak pa je po zelo do- brih vožnjah v končni uvrstitvi zasedel odlično 5. mesto, ostali Ptujčani so se uvrstili: .lanez Gor- nik na 12. mesto brez točk Pajnki- her na 16. mesto. Cuš in Purg pa sta ostala brez uvrstitve. anc sah v soboto, 8. maja je bilo v osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju občinsko šaliovsko prven- stvo za posameznike - pionirke in pionirje. Na čmo-beUh poljih se je pomerilo okrog 70 mladih šahi- stov, najboljši tnje iz vsake sta- rostne skupine pa se bodo udeleži- h medobčinskega tekmovanja, ki bo koncem tega tedna. Rezultati: Mlajše pionirke: 1. Milena Ceh, 2. Lidija Horvat, 3. Katica Klajžar, vse tri iz OS Juršinci. Mlajši pionirji: 1. Dušan Majce- novič, OS Kidričevo, 2. Davorin Poherc, OŠ I. Spoleiijaka, 3. Tomaž Žmauc, OŠ T. Žnidariča. Starejše pionirke: 1. Tatjana Vaupotič, OŠ Grajena, 2. Jasna PauUn, OŠ Juršinci, 3. Milena Krušič, OŠ Kidričevo. Starejši pionirji: 1. Iztok Majce- novič, OS Kidričevo, 2. Rado Beranič, OŠ Kidričevo, 3. Tonček Kukovec, OŠ Juršinci. Tekmovanje je v sodelovanju s šahovskim društvom Izbira Ptuj pripravilo Društvo prijateljev mla- dine Ptuj. N.P. Prehodni pokal v Ptuj PREHODNI POKAL LETALSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE V PTUJ 22. maja se je v Cakovcu odvijalo prvo ' letošnje zvezno tekmovanje motornih pilotov za Fizirjev pokal. Udeležilo se ga je 25 pilotov iz vseh naših republik. Aeroklub Ptuj so zastopale tn ekipe in acer Damlo Hojnik z navigatorjem Brankom Jo ha, Milan Kralj z navigatorjem Andrejem Plavčakom m Drago Krepfl z navigatorjem Janezom Petrovičem. Vse tn ekipe so letele z letali tipa AERO-3. Prvo mesto in prehodni pokal Letalske zveze Jugoslavije je osvojil Drago KrepA z naviga - torjem Janezom Petrovičem. Drugo mesto je osvojil Ivo Cavar IZ AK Banja Luka, tretje pa Nijaz Dehč IZ Osijeka. Danilo Hojnik m Milan Kralj si dehta 9 mesto. mk Ribiči: zaskrbljenost in ogorčenje Tudi ptujski ribiči so v petek z zaskrbljenostjo in z ogorčenjem sprejeli novico o množični zastru- pitvi rib v Dravi pri Dogošah. Po ocenah strokovnjakov je bilo zas- trupljenih krepko čez en vagon rib. Med poginulimi ribami je največ podusti (belic), ki se navadno zadr- žujejo bolj pri dnu reke. Mrtve pa so ..plavale" po površini Drave. Uradno še niso ugotovili vzroka zastrupitve ali zadušitve rib. Pri- merke so poslali v analizo inštitutu biotehniške fakultete v Ljubljani, da ugotovijo dejanski vzrok. Zaen- krat velja le domneva, da so iz ob- rata nove dvorane TAM spustili v Dravo večjo količino mineralnih olj. ki jih uporabljajo pri obdelavi jekla. Baje so ta olja z detergenti razkrojili, zato so se enakomerno pomešala z vodo v reki. če tega ne bi bili napravili, bi oljna odplaka plavala na površini. Prav zaradi tega je škoda toliko večja, ker je zastrupljeno tudi dno. uničen je tudi plankton in drugi mikroorganizmi, s katerimi se hra- nijo ribe. S tem je praktično poru- šena celotna biološka veriga, celo- tni ekološki sistem v tem delu Dra- ve. Poginil je ves ribji zarod, de- janske posledice se bodo pokazale šele čez več let. To je škoda, ki je z nobenim denarjem ni moč povrniti. Ne le škoda za mariborsko, ptujsko in druge obdravske ribiške družine, temveč nacionalna škoda, zločin nad naravo, za katerega je treba najti odgovornega! F. Fideršek Uspeh ekip AGIS-a Od 12. do 15. maja so bile v Skopju športne igre motorne industrije Jugoslavije, katerih so se udeležili tudi delavci AGIS-a iz Ptuja. Med 16 sodelujočimi ekipami iz vse Jugoslavije, so zabeležili nekaj izrednih rezultatov. Tako je rokometna ekipa AGIS-a zasedla 1. mesto, v kegljanju je med posamezniki tekmovalec Alojz Zajšek osvojil odlično 3. mesto, v streljanju z malokalibrsko puško pa je Marjana Kovač med 80 tekmovalci dosegla odlično 7. mesto. Delavci v AGIS-u se že pripravljajo na delavsko - športne igre in na športna tekmovanja med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru delovne organizacije AGIS-a. MG Srečanje mladih tabornikov iz Štajerske V nedeljo, 16. maja je bilo na gradu Štatenberg pri Makolah tra- dicionalno področno srečanje ta- borniških odredov iz Severo- vzhodne Slovenije. Tokrat je sre- čanje, združeno s tekmovanji, prvič potekala v izvedbi in organi- zaciji edinega taborniškega odreda na območju občine Slov. Bistrica, taborniškega odreda ,,Anica Cer- ne" Makole. Letošnjega področnega tekmo- vanja medvedkov, čebelic in mur- nov so se udeležili mladi taborniki iz Maribora. Ptuja, Limbuša in domačina Makole. Skupno je tek- movalo 40 ekip, katere so vključevale okoli 300 mla- dih tabornikov. Ekipe so se pome- rile v kurjenju tabornih ognjev, premagovanju ovir, lovu na lisico, orientacijskem pohodu, lokostrel- stvu in igri med dvema ognjema. Tekmovanje je bilo namenjeno vzpostavljanju tesnejših medseboj- nih stikov mladih tabornikov seve- rovzhodne Slovenije in izbiri naj- boljših ekip v posameznih discipli- nah, s katerimi se bodo udeležili na bližnjem republiškem tekmovanju. V. HORVAT Za športno dejavnost brigadirjev Telesnokultuma skupnost Ptuj bo sodelovala pri izvedbi programa športnih dejavnosti brigadirjev, ki bodo sodelovali v letošnji akciji Slovenske gorice 76. Da bi lahko program v celoti izvedli bodo nakupili potrebno športno opremo, ki bo stala približno 25.000 dinarjev. Sredstva za izvedbo programa in nakup opreme v višini 100.000 dinarjev pa bo dala republiška telesnokultuma skupnost. N p KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA Štev.: 74/PF-76 Datum: 17. 5. 1976 Na osnovi 111. člena statuta krjyevne skupnosti DOLENA, 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 3/73) je ZBOR DELEGATOV krajevne skupnosti DOLENA na 6. seji, dne 16. maja 1976 sprejel Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje novogradnje dveh transformatorskih postaj in sicer za Zg. Pristavo, Popovci; Sela, Tmovec, Barislovci. 1. Za območje SEL, razen hišnih številk 37, 38, 39, 39 a, 40 za območje Trnovec, razen hišne številke 1 za območje Barislovc v celoti za območje Zg. Pristave, razen hišnih številk 29, 30, 31, 32, 40 za območje Popove, razen hišnih številk 11, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30 V krajevni skupnosti Dolena se razpiše referendum o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje novogradnje dveh transformatorskih postaj. 2. S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 270.000.- din ali za 50 % predračunske vrednosti za gradnjo transformatorjev, kolikor mora zagotoviti krajevna skupnost. 3. Referendum bo v nedelo, 6. junija 1976 od 6. do 10. ure na dveh glasovalnih mestih; v Selah v gasilskem domu, v Zg. Pristavi pri Muzekovih. Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani iz naseli), navedenih v točki 1 tega sklepa, ki so vpisani v splošni volilni imenik, 4. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost DOLENA GLASOVNICA za referendum, dne 6. junija 1976 o uvedbi samoprispevka v denarju za vas Sela, razen hišne št. 37, 38, 39, 39 a, 40; za Barislovci v celoti; za vas Trnovec razen št. 1; za Zg. Pristavo, razen št. 29, 30, 31, 32, 40; za vas Popovci, razen št. 11, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30 za sofinanciranje novogradnje 2 transformatorskih postaj. Samoprispevek je predpisan do 15. avgusta 1976 in ga bodo občani plačah v celoti: - 1.500.- din za TP v Selah - 1.600.- din za TP v Zg. Pristavi Osnova za odmero prispevka je predračun Elektro Ptuj, dotacija KS in pa število gospodinjstev priključenih na TP. Občani so dolžni plačati samoprispevek do 15. avgusta 1976. GLASUJEM „ZA" ,J*ROTI" Glasovalec izpolni glasovnico tako, da zaokroži besedo ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, „PROTr', če se z uvedbo samoprispevka ne strinja 5. Samoprispevek bodo zavezanci plačali imenovanemu odboru za izgradnjo TP ah s položnico na žiro račun KS št. 52400-780- 1 1032. 6. O uvedbi samoprispevka sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti Dolena poseben sklep. Štev. 74/PF-76 Datum: 17. maj 1976 ' Predsednik zbora delegatov Anton Žlahtič, Lr. fgPNIK - četrtek, 27. maja 1976 5. stran ZA GRADNJO ŠOLSKEGA PROSTORA Dragibralci Pred vami je posebna priloga, ki jo je kot del Tednika pripravil odbor za organizacijo občinskega referenduma za gradnjo Šolskega prostora skupaj z našim ured- ništvom. Želimo vas, v besedi in sliki, podrobneje seznaniti s stan- jem, kakršno trenutno je na ob- močju ptujske občine, kakšne bodo potrebe in kakšni so naši na- črti, da zadostimo vsaj najnujnej- šim potrebam za vzgojo in izobra- ievanje naših mladih generacij. Gre za to, da bo imel vsak naš občan, vsak delovni človek možnost seznaniti se s stanjem. kakršno je v osnovnem šolstvu, v naših srednjih šolah, kaj pomeni in zakaj je potrebna preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izo- braževanje, kakšen je naš srednje- ročni program gradnje šolskega prostora, s prikazom virov, odkod dobiti denar za uresničitev tega programa. Poleg tega pa vas želi- mo še seznaniti z življenjem in de- lom na naših šolah, skozi pisma, ki nam jih tedensko pošiljajo naši najzvestejši bralci iz osnovnih šol. Upamo, dragi bralci, očetje, matere in drugi skrbniki otrok, da boste to prilogo prebrali, da nas boste tudi enotno podprli v skup- nih prizadevanjih, da zagotovimo kar najboljše pogoje izobraževanja in vzgoje našim, resnično v polnem pomenu besede NA^IM OTRO- KOM. To vašo podporo pričaku- jemo v ustvarjalnem sodelovanju pri razpravah o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izo- braževanje, ki bo zajelo vso našo mladino od 15. do 19. leta starosti. Preobrazba srednjega šolstva po- staja nujnost v vsem razvitem sve- tu, zlasti pa še pri nas, saj s tem omogočamo uresničitev ustavnih pravic delovnih ljudi in dolgo ročnih zgodovinskih interesov delavskega razreda. To vašo podporo pričakujemo tudi takrat, ko bomo šli v skupno akcijo, da se z odločnim DA izrečemo, da bomo prispevali tudi svoj osebni delež za uresničitev skupnih ciljev v intere- su naših mladih generacij. Dijaki gimnazije Dušana Kvadra so obiskali spomenik slovensko-goriški — Lackovi četi v Mostju pri Juršindh OSNOVNEŠOLE ŠTEVILO UČENCEV IN ODDELKOV Osnovne šole v občini Ptuj obiskuje 9.176 učencev v 359 oddelkih. V zadnjih desetih letih se je število učencev zmanjšalo za 1.141, število oddelkov pa seje povečalo za 19. S tem seje zmanjšalo število učencev na oddelek za 4,1. V primerjavi s šolskim letom 1965/66 je danes stanje naslednic: ŠOLSKA MREŽA Šolska mreža je zaradi razgibane pokrajine precej razdrobljena. V občini deluje 22 samostojnih solin 7 podružničnih, od tega 18 popolnih osnovnih šol, 7 šol je petrazrednih, 4 pa so štirirazredne. Že nekaj let je čutiti težnjo k reorganizaciji šolske mreže. V manjših zavodih so delovni kolektivi preobremenjeni z upravno administrativnimi in računovodskimi posli, zato težijo k združevanju in organiziranju kupnih služb. V teku je prva faza iz programa združevanja, ki nakazuje priključitev 6 manjših samostojnih šol k centralnim šolam že s pričetkom šolskega leta 1976/77. To so: - OŠ Vitomarci in OŠ Trnovska vas k OŠ „Tone Žnidarič" v Ptuju - OŠ Zavrč k OŠ Cirkulane - OŠ Stoperce k OŠ Majšperk OŠ Rodni vrh in OŠ Žetale k OŠ Podlehnik. Tako bo s šolskim letom 1976/77 delovalo na našem območju 16 samostojnih šol s 13 podružnicami. Nova osnovna šola v GOrišnici pred otvoritvijo v letu 1973. ŠOLSKI PROSTORI Vsaka osnovno šolska enota v občini ima svoje prostore, ki so glede na starost gradnje različni po obsegu in funkcionalnosti. Dokaj primerne prostore ima le 10 šol, ki so zgrajene ali dograjene po osvoboditvi. Pri gradnjah od leta 1946 do 1966 je čutiti pomanjkanje pomožnih prostorov (kabineti, kuhinja, jedilnica, telovadnica, tehnična delavnica), kar v takratnih programih ni bilo predvideno. Ostalih 23 zgradb, ki se uporabljajo za osnovno šolstvo je bilo zgrajenih v tem stoletju 11, 12 pa v prejšnjem stoletju. Od zgraditve do danes niso bile adaptirane ali preurejene zgradbe v Hajdini in na Ptujski gori (adaptacije so v teku) in obe zgradbi šole Lovrenc na Dravskem polju. Večina starih zgradb je bila po letu 1965 adaptiranih. Z adaptacijo so prostori le malo pridobili na funkcionalnosti, saj zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče izvajati večjih dozidav ah prezidav, temveč je urejen le obstoječi prostor, ki pa ne zadovoljuje potreb sodobnega pouka. Stanje posameznih prostorov je tako: REDNE IN KABINETNE UČILNICE - v 234 matičnih in kabinetnih učilnicah je 359 oddelkov. Na površini 15.482 kv. m se šola 9.176 učencev. Na enega učenca pride le 1,6 kv. m učilniške površine. Pouk se izvaja v 1,53 izmene. Za redno delo manjka 125 učilnic. TEHNIČNE DELAVNICE - na šolah je 22 tehničnih delavnic. Od tega le 5 primernih, manjka jih 21, s^ so sedanje prirejene iz kabinetov ali kletnih prostorov in funkcionalno niso primerne. Večina jih je tudi slabo opremljena. UČILNICE GOSPODINJSKEGA POUKA: - Še slabše kot s tehničnimi delavnicami je z učilnicami gospodinjskega pouka, ki jih wiajo le štiri šole in to primerne le šola v Dornavi in šola ,,Tone Žnidarič" v Ptuju. Potrebnih je še 15 učilnic. Gimnazija Dušana K vedra Ptuj Ustanovljena je bila 1869. Zgradba v Prešernovi uhci 31 že dolgo časa in še zdaleč m več Piimezna za sodoben pouk vedno Zgradba ptujske gimnazije v **»iešemovi 31. večjega števila učencev. Vpis se iz leta v leto povečuje. V šolskem letu 1975/76 jo obiskuje 473 učencev, ki so razporejeni v 17 oddelkov splošne m pedagoške smen. V primerjavi s šolskim letom 1974/75 se je število učencev povečalo za 23. V gimnaziji združuje svoje delo za nedoločen čas 21 učiteljev. Opravljeno redno delo znese 67 % vseh delovnih ur, ostalih 33 % ur pa opravijo honorarno redni učitelji ter 17 zunanjih sodelav- cev. Vsi učena prvih razredov so v šolskem letu 1975/76 razporejeni v drugo izmeno, kar pa zaradi oddaljenosti nekatenh učencev in možnosti dela v prostovoljmh dejavnostih m sprejemljivo. V zgradbi gostuje še Šolski center za gospodarstvo in upravo „Jože Lacko" Ptuj. S tem so vse učilmce zasedene od 7. do 19. ure. Sedemdeset let stara šolska zgradba v Žetalah. Na dan slovenskega kulturne- ga praznika, 8. februarja letos so v Vitomarcih odprli novo šolo. KABINETI - vse osnovne šole imajo le 60 kabinetov za shranjevanje učil, od tega jih je 23, izključno v novih šolah (Dornavi - 10, Gorišnici - 7, Podlehniku - 6). šole Cirkulane, Destemik, Juršinci, Rodni vrh in Zavrč so brez kabinetov. Manjka še 80 kabinetov. KNJIŽNICE - prostor za knjižnice ima 19 šol, vendar so mnogi od teh prostorov neprimerni in premajhni, kot v Stopercah 10 kv. m. „Tone Žnidarič" v Ptuju 11 kv. m. Grajeni 12 kv.m, Vidmu pri Ptuju 16 kv. m Hajdini 17 kv. m itd. Nove knjižnice bi moralo imeti 25 šoL TELOVADNICE - le sedem šol ima telovadnice in sicer: Dornava, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, „Franc Osojnik" v Ptuju in „Tone Žnidarič" v Ptuju. 22 šol nima primerne telovadnice. Ostale šole si pomagajo s koriščenjem razredov in drugih prostorov za telovadni pouk. ŠOLSKE KUHINJE IN JEDILNICE - šolske kuhinje imajo vse šole, vendar tudi te (razen v novozgrajenih šolah) ne ustrezajo predpisom. Tako kot delavnice tehničnega pouka so urejene pač tam kjer je bil najprimernejši prostor. Primerne jedilnice ima le 6 šol, po drugih šolah učenci malicajo v razredih ali na hodnikih. Šolske mlečne kuhinje so neprimerne na 16 šolah, 23 šol nima jedilnice. CENTRALNO KURJAVO - ima urejeno le 15 šol, to so: Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Ptujska gora (letos), Podlehnik, ,,Franc Osojnik" v Ptuju, Grajena, „Ivan Spolenjak" v Ptuju, „Tone Žnidarič" v Ptuju, Videm pri Ptuju in Vitomarci POSEBNA OSNOVNA ŠOLA V Ptuju je bila ustanovljena pred 26 leti Šolo obiskuje 288 učencev v 23 oddelkih. Pouk je v 700 let starem minoritskem samostanu in v dijaškem domu v Ptuju. Šola koristi šest učilnic v drugem nadstropju samostana in tri prehodne, temne, vlažne in slabo ogrevane prostore v pritličju iste zgradbe ter dva prostora v dijaškem domu v Ptuju. Šola nima potrebnih kabinetov in delavnic za tehnični pouk, gospodinjski pouk in podobno. Pouk telesne vzgoje izvajajo v razredih ali na hladnem prehodnem hodniku, čeprav je korektivna gimnastika sestavni del učnega programa, kar pomaga učencem da ublažijo motorične in telesne pomanjkljivosti. KADRI V osnovnih šolah in posebni osnovni šoUje v šolskem letu 1975/76 zaposlenih 423 pedagoških delavcev, od tega 282 učiteljev in absolventov pedagoške akademije, 135 predmetnih učiteljev in 6 profesorjev. 41 delovnih mest je nezasedenih. Šolski center za gospodarstvo in upravo »Jože Lacko« Ptuj Svoje začetke ima v letu 1960, ko sta bili ustanovljeni ekonomska srednja šola in poklicna administrativna šola. Pripravlja mladino za delo na gospodarskem in upravnem področju. Dela v Raičevi uhci 2 in ima v svojem sestavu: V šolskem centru za gospodarstvo in upravo ,,Jože Lacko" Ptuj združuje svoje delo 26 učiteljev, ki opravijo 60 % vzgojno izobraževalnega dela v rednem času. Ostalih 40 % dela opravijo redni učitelji honorarno (20 %) in 20 zunanjih sodelavcev (20 %). Delajo v jopohiih dveh izmenah, gostujejo pa še v gimnaziji in Šolskem centru za covinsko stroko Ptuj. Nadzidava zgradbe Šolskega centra za gospodarstvo in upravo Joit Lacko" Ptuj v letu 1961. Solsid center za l(Ovinsl(0 stroico „Veljl(oVlaliovič"Ptuj Zgradba Šolskega centra za kovin- sko stroko ,,Veljko Vlahovič" v Ptuju, Raičeva 9. Razvil se je iz Vajeniške šole za lesno stroko in kovinsko učne de- lavnice TAP Ptuj od leta 1948 na- prej. Usposablja mladino za ko- vinske poklice in delavce kovinarje za strojne delovodje in strojne tehnike. V šolskem letu 1975/76 ima v periodični organizaciji pouka 197 učencev v osmih oddelkih in 119 učencev v celoletni organizaciji pouka v štirih oddelkih. Za strojne delovodje se priprav- lja 17 kvalificiranih kovinarjev, z.a strojne tehnike pa 62 kvalificiranih kovinarjev. V poklicni kovinarski šoli poučuje 17 rednih učiteljev, ki opravijo 83,2 rednega dela, 16,8 % pa je honorarnih ur domačih učiteljev in zunanjih sodelavcev. V šolah za odrasle vso delo opravijo domači in zunanji sodelavci hono- rarno. Šola dela v popolnih dveh izmenah. Poijedeijsilo živinorejsl(a šoial Od leta 1953 dela v zgradbi sta- rega gradu v Turnišču, ki je z.a pouk neprimeren. V šolskem letu 1975/76 ima dva oddelka s 33 učenci. Ubada se s prostorskimi problemi (neustrezen prostor) ter s pridobivanjem prepotrebnegapo- sestva, kjer bi se naj pripravljali bodoči kmetovalci. Na šoli delajo štirje učitelji, ki opravijo 80 % rednega dela in 5 zunanjih sodelavcev, ki opravijo ostalih 20 Wo dela. Nad 500 let stara zgradba gradu na Tumiščah, kjer domi^ Poljedelsko živinorejska šola. Dijašicidom Ptuj Učend srednih šol najdejo bivališče v Dijaškem domu Ptuj, ki je namenjen srednješolcem m učencem posebne šole. V šolskem letu 1975/76 je v njem 80 srednješolcev. Stara stavba v Prešernovi uhci 29 še zdaleč ne nudi učencem tistega okolja m možnosti za razvoj, ki bi ga naj imeh učenci. Za potrebe srednješolcev delajo 4 vzgojitelji. Obnovljena fasada Dija^ega doma v Ptuju z dvoriščne strani 6. stran TEDNIK - četrtek, 27. maja 1976 Vzgoja in izobraževanje v sistemu usmerjenega izobraževanja Za izobraževanje srednješolske mladine v občim Ptuj delujejo za potrebe združenega dela ter vzgojo in izobraževanje mladme šolske ustanove: Gimnazija Duša- na Kvedra Ptuj, Šolski center za gospodarstvo in upravo , Jože Lacko" Ptuj, Šolski center za kovinsko stroko ,,Veljko Vlaho- vič" Ptuj m Poljedelsko živino- rejska šola Ptuj. Učenci teh šol iz oddaljenih krajev in tisti, ki imajo neurejene socialne razmere doma laliko v času šolanja bivajo v DijaScem domu Ptuj. Vse navedene vzgojno izobraže- vahie organizacije so združene v SOZD Srednješolski center Ptuj, ki pomeni vmesno stopnjo pn orgamziranju usmerjenega izobra- ževanja za mladino od 15. do 19. leta starosti v občim Ptuj. V srednje šole v občim Ptuj in v druge srednje šole v sosednjem Mariboru in drugih srednješolskih središčih je vključeno komaj 50 % populacije, kar je znatno pod repubhškim povprečenjem in že kaže na nerazvitost šolstva v občini Ptuj. Srednje šole v Ptuju težijo, poleg novih organizacijsko reform- mh vprašanj, še zlasti prostorsko in kadrovsko vprašanje, ki postajata ob vse večjih potrebali združenega dela in želje mladine po pndobitvi ene od stopenj usmerjenega izobraževanja še posebej pereče. SRLDNJE ŠOLE V OBClNI PTUJ Število učencev 1.805 Število oddelkov 62 Število učilnic 34 Število oddelkov za odrasle 5 Število učencev, ki se šolajo ob delu 110 Število redmh učiteljev 68 Število zunanjih sodel. 52 Na gimnaziji Dušana Kvedra vsa leta aktivno deluje tudi dramska sekcija, sedaj v okviru mladinskega kultumo-umetniškega društva na gimnaziji. Prizor iz Antigone, ki so jo dijaki uprizorili leta 1971. Potrebe po šolskem prostoru In kadrih Na podlagi predmetnika za skupno osnovo v prvi fazi usmerjenega izobraževanja, upo- števajoč, da se bo v eni pedagoški enoti šolalo 1.000 učencev, bo potrebnih za prvi razred 33 učilnic, prav tako za drugi razred 33 učilnic, skupaj torej 66 učilnic. Vse te učilnice bodo morale biti prilagojene za funkcionalni pred- metni pouk. Glede na število učilnic, predmetov in učnih ur, bo v obeh razredih potrebno 69 učiteljev, sedaj jih imaino 42, manjka jih torej še 27. Potrebe šolskega prostora in kaiha za DRUGO 1 AZO, bodo šele znane, ko bodo določeni predmetniki za posamezne smeri in ko bo v okviru repubhke in mariborskega območja odločeno, katere smeri bomo usposabljah v našem centru. Predvidevamo, da bomo v drugi fazi usmerjene šole zadržali vse oblike, kijih sedaj šolamo v Ptuju, to je: GIMNAZIJO z naslednjimi glavnimi usmeritvami: - matematika - fizika, biologi- ja - kemija, družboslovni predme- ti, jezikovni predmeti, pedagoška smer. EKONOMSKA SOLA z glavni- mi usmeritvami: - računovodstvo, komerciala, bančništvo, turizem in statistika - evidenca. UPRAVNO ADMINISTRA- TIVNA ŠOLA. POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA. POKLICNA ŠOLA ZA PRODA- Spričo visokih šol v Mariboru bo treba razmisliti, katera strokovna področja bomo osnova- li kot učna, predvsem s področja strojništva in kmetijstva. Vsekakor bo potrebno razmejiti število učencev, v skladu z lokalnimi in skupnimi potrebami, ob predpisa- nem številu 1.400 učencev druge faze izobraževanja. Samoupravni dan v šoli. Učenec za en dan učitelj. Način financiranja programov v planskem obdobju 1976-1980 GRADNJA OSNOVNE ŠOLE MARKOVCT IN PRVE FAZE SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA V PTUJU bosta financirani iz posebnega samoprispevka občanov, prispevka krajevne skupnosti Markovci, prispevkov orgamzacij združenega dela, kreditov Izobraževalne skupnosti Slovenije ter sofinanciranja. Financirani bosta tako: PREOBRAZBA SREDNJEGA ŠOLSTVA Ob prikazanih razmerali stanja ptujskih srednjih šol prehajamo v skladu z našim družbenim razvojem v novo obhko, v usmerjeno izobraževanje. Samoupravno združeno delo, raven našili gospodarskih potencialov, idejnopolitična usmerjenost in sodobne obhke učnovzgojnega dela, zahtevajo temeljito preobrazbo usposabljanja mladme takoj po opravljeni obvezm osnovni šoh in tudi zaposlenih ob delu. X. kongres ZKJ, 7. kongres ZKS in drugi družbeno-pohtični dejavniki, so nakazah smer in obhke prihodnjega izobraževalnega sistema, s katerim žehmo doseči boljšo strokovno in družbeno-pohtično kvahteto proizvajalca in upravljalca. USMERJENA ŠOLA BO ORGANIZAOISKO UREJENA V NASLEDNJEM: Po opravljeni obvezni osnovni šoh bo nadaljevanje šolanja v prvi fazi, ki bo trajala 2 šolski leti. V prvem letu te faze (to je v 9. letu i šolanja) bodo pridobih učenci splošno razširjeno razglednost vseh \ predmetnih področij, to je, dosežena bo enakomerna raven splošne razgledanosti vse mladine. V tem bo ugotavljala organizirana služba i poklicnega usmerjanja tudi osnovne sposobnosti učenca in jih bo pokUcno usmenla. Ta usmeritev bo omogočila pokhcno opredehtev mladine v skladu z ugotovljenimi kadrovskimi potrebami v ožjem občinskem področju, v regiji in vsej družbeni skupnsoti. V drugem letu I. faze (v desetem letu šolanja), bo imelo izobraževanje še značaj splošnega pridobivanja znanja, vendar le tretjino učnega časa, ostah dve tretjini učnega časa bosta že ^IjučevaU Na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja 1963 je bil ŠC za gospodarstvo in upravo poimenovan po narodnem heroju Jožetu Lacku. Franc Belšak-Simon odkriva spominsko ploščo in poprge. VIRI OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA Sredstva iz posebnega samoprispevka občanov zbrana v petih letih bodo znašala: Učenci pri strojni obdelavi kovin v delavnici ŠC za kovinsko stroko „Veljko Vlahovič" Ptuj. strokovno usmerjenost, ugotovljeno v prvem letu šolanja. V tem drugem letu bodo dosegli učenci, ki so se dosedaj šolah v dvoletmh pokhcmh šolah, predvidoma že svojo pokhcno usposobljenost (v našem pnmeru pokhci kmetovalcev in administratorjev), ostah si bodo pridobih temeljne strokovne zasnove za šolanje v naslednji fazi. Druga faza bo zajemala že dokončno usmerjeno strokovno izobraževalno teoretično in praktično obhko. Trajala bo dve leti za pokhce sedanjili popolmh srednjih šol, oziroma eno leto za pokhce sedanjih tnletmli šol. Za to fazo pristojni orgam še mso pripravih podrobnega programa z organizacijskimi obhkami, vendar so nam že znani: cilj, smoter in čas trajanja. Tako bomo organizirah v Slovemji, v skladu z reformo srednjega šolstva v obeh fazah naslednje usmerjene šole: a) štu:iletne: tehniške, gimnazije, umetniške b)pokhcne: triletne, dvoletne c) za speciahzirane delavce: za učence, ki niso opravih osnovne šole še enoletne s programom devetega šol. leta. d) delovodske in poslovodske po sistemu izobraževanja ob delu. UREDITEV USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČLNl PTUJ Na osnovi dejstev je glede na ureditev usmerjenega izobraževanja v občini nujno upoštevati naslednje: Glede na prikazano število učencev je predvidevati, da se bo vpisalo vsako leto v prvi razred usmerjene šole okoh 1000 učencev. Tako se bo povečalo število učencev v drugem letu na 2000 (za I. fazo). V II. fa/Li se predvideva v obeh letnikih 1.400 učencev za poklice, ki jih že sedaj usposabljamo in morebiti še za pokhce, katere bomo določih v sklopu regionalnega (mariborskega) programa usmerjanja. (ilede na normative oblikovanja zaključemh šolskih (pedagoških) enot z upoštevanjem pnncpov raaonalnosti, globalne usmerjenosti, pedagoške celovitosti in drugih bo potrebna za ptujske razmere naslednja organ izuanost: 1. pedagoška enota splošnega dela (šola I) - 1.000 učencev 2. pedagoška enota splošnega dela (šola II) - 1.000 učencev 3. pedagoška enota strokovnega dela /šola III) - 700 učencev 4. pedagoška enota strokovnega dela (šola IV) - 700 učencev Vse pedagoške enote bodo skupne službe (vodstvo, splošni sektor. Bodoči kovinarji v ŠC Veljka Vlahoviča ob koncu šolskega leta navadno pripravijo razstavo svojih del. Gostje pri ogledu razstave izdelkov in dosežkov učencev. globalna materialna služba) m strokovne službe (psihologi, pedagogi, sociahii delavci m drugi), posamezne pedagoške enote pa bodo predstavljale zaključeno pedagoško delovno celoto s samoupravmmi pristojnostmi TOZD ah delovne enote po sporazumu o dehtvi dela med enotami in centrom. Skladno z možnostjo operativnega delovanja centra bodo potrebne štiri ločene stavbe za delo posamezmh šolskih enot (po dve stavbi za L m II. fazo) in stavba za skupne službe za spremljajoče pedagoške naloge (telovadmca, šolska kuhinja, večnamenski prostori, zunanji športni objekt in drugo). Graditev stavb bo možna etapno, tako da bo prikazal idejni projekt celoto, glavm projekt pa posamezne etape glede na potrebe, ki bodo prisotne ob prehodu na usmerjeno izobraževanje po posameznih šolskih letih: v šol. letu 1977/78 1.000 učencev 1978/79- 2.000 učencev 1979/80- 2.900 učencevl980/81 - 3.400 učencev 1981/82- 3.400 učencev Z gradnjo šolskih prostorov bo nujno postaviti tudi dom učencev. Po merihh v naši repubhki prebiva v dijaških domovih okoh 10 % učencev. V našem pnmeru bi znašalo to 340 učencev. Komunikaajske zveze v naši občini in tudi za učence usmerjene faze iz občme Ormož so tako ugodne in bodo v pnhodnje še bolj, da predvidevamo manjše število učencev v dijaškem domu, to je okoh 240 (7 %). Gradnjo dijaškega doma bo treba vključiti v I. etapo. Njegova površma z vsemi potrebnimi proston bi morala znašati neto 2750 kv. m, bruto 3900 kv. m. Laboratorij za pouk blagoznanstva v ŠC za gospodarstvo in upravo Jože Lacko Ptuj. TEDNIK - četrtek, 27. maja 1976 7. stran Posebna osnovna šola v 11 neprimernih učihucah, ki se nahajajo na treh mestih se šola v tej šoh 28 učencev v 23 oddelkih. Na šoh se šolajo učenci iz vse občine in je kar 167 vozačev. Socialna struktura teh učencev je taka: Pokhc staršev Število učencev - nekvahficiram delava 179 - kvaiificuam delava 36 - uslužbenci 2 - kmetje 71 - IZ urejemh družin izhaja 150 učencev, - iz neurejenih družm izhaja 138 učencev. Na zdravstvenili pregledih je ugotovljeno da: -je 161 učencev slabo prehranjciuh - 41 učencev ima okvare vida - 205 učencev ima telesne deformacije (slaba drža, štrleče lopatice, deformuana hrbtenica in podobno). Poseben problem v občim so duševno srednje m težje pnzadeti otroci, ki jih zaradi prostorske utesnjenosti ni mogoče vključiti v oddelke za delovno usposabljanje m so v oskrbi staršev ah skrbnikov brez strokovne obravnave. Teh težav ne more rešiti tudi specialna pedagoška mobilna služba, ki že uspešno deluje drugo leto. Za mnoge od teh otrok predstavlja šola edino toplo zavetišče, ki mu ga pedagogi v takih pogojih dela ne morejo nuditi. V tem planskem obdobju načrtujemo, da po izpraznitvi prostorov šolskega centra za gospodarstvo in upravo, te prostore dobi začasno v uporabo posebna šola in hkrati obdrži sedanje prostore v drugem nadstropju samostana. Po dograditvi šolskega centra pa načrtujemo pričetek gradnje posebne šole z domom. OSNOVNE ŠOLE V MESTU PTUJU Vse se že nekaj let ubadajo z vehko prostorsko stisko, ki bo zaradi Intre novogradnje stanovanj vedno večja. Sedaj se šola na površim 2.536 kv. m učihiiških prostorov točno 2.000 učencev. V 43 učilnicah ima pouk 65 oddelkov. Na enega učenca odpade 1,26 kv. m površine učilnice. Za ublažitev te stiske načrtujemo v prvi fazi, da dobi osnovno šolstvo po primerni adaptaciji prostore sedanje gimnazije. Po dograditvi nove posebne šole pa še prostore šolskega centra za gospodarstvo in upravo. S tem bo pridobilo osnovno šolstvo 23 učilnic. V letu 1980 je načrtovana gradnja pnzidka pn OŠ , Ivan Spolenjak". Število učencev v tej šoh se hitro povečuje in bo šola morala že v naslednjih letihh preiti na truzmenski pouk, saj se v 11 šokkih prostorili na površini 609 kv. m šola v 18 oddelkih 518 učencev in odpade na učenca le 1,50 kv. m površme. Zaradi nujnosti ureditve in pridobitve prostorov so načrtovane adaptacije šolskih zgradb: Hajdina, Ptujska gora, Cirkovce, „Tone Žnidanč" v Ptuju, Sela, Stoperce, Zavrč, Lovrenc na Dravskem polju, Polenšak m Grajena. Zaradi možnosti prehoda na celodnevno osnovno šolo paNaraplje. Lepo urejena telovadnica Učena v osnovni šoh „Boris Kidrič" v Kidričevem imajo brez dvoma idealne pogoje za svoj redni pouk in tudi za izkoriščanje svojega prostega časa v odmorih. To jim omogočata lepo urejena telovadnicam še lepše urejeno ignšče pred šolo, v okohu fepega gozda, kjer si mladi Nova telovadnica in prostor pred njo omogoča mladim pravo rekreac^'o Foto: K. Zoreč nabirajo moči za svoje nadaljnje učenje in pridobivanje potrebnega znanja. Veselilo jih je gledati ob njihovih prostih otroških igrah, ki so sicer res preproste, zato pa tohko bolj koristne. Brez dvoma gre vse priznanje tako udeležencem takegga športnega delovanja, kot tudi vsem njihovim učiteljem in ostahm, ki bedijo nad njimi v času celodnevnega bivanja v šoh, kar danes mnogo pomem. To so spoznah že mnogi starši, ki imajo svoje otroke v tej šoh in se še kako navdušujejo za to, da bi bil tak pouk organiziran prav za vse učence!] Uporno, da bo tudi ta njihova želja kmalu uresničena! F. Meško Program gradnje šolskega prostora v obdobju 1976-1980, Glede na opisano stanje šolskega prostora v občini Ptuj in potrebe, ki jih narekuje razvoj šolstva, je težišče programiranja gradenj v naslednjih letih na gradn^ in dozidavi šol, kjer se učenci šolajo pod najtežjimi pogiji. To so: - gradnja prve faze srednješolskega centra v Ptuju, - gradnja šole v Markovcih - gradnja šole v Trnovski vasi - dozidava šole Ivana Spoienjaka v Ptuju, - adaptac^a zgradbe ^mnazi^ in šolskega centra za gospodarstvo in upravo Ptuju za potrebe osnovnega šolstva, - adaptacija nekaterih zunanjih šol in - gradnja dijaškega doma v Ptuju. Za uresničitev tega programa bo potrebno skup« 213,250.000 dinaijev. SREDNJEŠOLSKI CENTER z gradnjo prve etape srednješolskega centra v tem planskem obdobju bo pridobljenili 66 učilmc in dve telovadnici. Skupna površina bo znašala 13.000 kvadratnih metrov, skupna vrednost investicije pa 113,760.000 dinarjev. Velja poudariti, da bo en kvadratni meter šolskega prostora, z gradbenimi m obrtmškimi deh, s komunalno opremljenim zemljiščem, z opremo in ureditvijo okohce, veljal 8.750 dinarjev. Igrišče pri osnovni šoli Toneta Žnidariča v Ptuju. S tramovi podprti stropi v osnovni šoli bratov Štrafela v Maikovcih. OSNOVNA ŠOLA MARKOVCI Sedanja šolska zgradba je bila zgrajena leta 1892, ima 7 učiimc in 533 kv. m koristne površme. Zaradi nevarnosti, da se zrušijo stropi, so ti že osmo leto podprti, v Maricovcih se šola 556 učencev v 20 oddelkih. Pouk se izvaja v treh izmenah. Na učenca odpade 0,96 kv m koristne površine. Število učencev je v porastu, zato ima šola že nekaj let po 3 paralclke. Že v šolskem letu 1978/79 bo šola imela 24 oddelkov. Gradnja te šole je načrtovana v letih 1977-78. Šola bo imela 24 učilnic in po vseh normativih predpisane površine, v skupni izmeri 5.767 kv. m. Cena gradbenih in obrtni.3cili del je izračunana po cenah iz leta 1975 m znaša 6.000 dinarjev po kvadratnem metru, skupno z drugimi stroški (zemljišče, doku- mentacija, oprema, komunalna ureditev, načrti in drugo) pa 8.037 dinarjev za kvadratm meter. OSNOVNA ŠOLA TRNOVSKA VAS Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1896, ima le tri učilnice, v katerih se šola 116 učencev v 5 oddelkih. Konstne učilmSce površine je 193 kv. m, na učenca pa odpade 1,20 kv. m. Šola nima nobenih pomožmli prostorov. Zgradba je že dotrajana, zato adaptacija ne bi bila smotrna. Število učencev stagnua in bo tudi v bodoče na tem območju vpis učencev le na en oddelek prvega razreda. Gradnja je načrtovana v letu 1978, iz sredstev, zbramh po prispevni stopnji. Šola bo imela 4 učilnice in vse druge predpisane prostore. Peti razred bo, v skladu s sprejetim programom osnovnih šol, prešolan na centralno šolo. Osnovna šola Bratov Reš na Destemiku je bila pred leti adaptirana. Osnovna šola Franca Osojnika v Ptuju. Nagrado odstopili za gradnjo šolsicega prostora Mladinska ekipa srednješolskega centra v Ptuju, ki se je letos nadvse uspešno uveljavila v javnih radijskih oddajah , Spoznavajmo svet in domovino' , je z zmago v finalu s svojim znanjem zaslužila nagrado 15.000 dinarjev, ki jo je prispevala RTV Ljubljana. Sklenili so, da to nagrado v celoti odstopijo za gradnjo šolskega prostora in je to dejansko prvi denarni prispevek za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju. Požrtvovalnim članom mladuiske ekipe srednješoldcega centra je treba dodati k čestitkam k izrednemu znanju še posebno čestitko za njihovo solidarnostno geslo. Primer, vreden posnemanja. ŠOLSKI CENTER ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO »JOŽETA LACKA" PTUJ sprejme v razmerje združenega dela za nedoločen čas TAJNIKA(CO) ŠOLE POGOJI: srednja izobrazba in 10 let prakse, višja izobrazba in 5 let prakse, znanje strojepisja in stenografije. Prednost imajo kandidati s prakso iz šolskih zavodov. Rok prijave: do 15. junija 1976. Nastop službe: 1. september 1976. DELOVNA SKUPNOST Izlet na »Štajerski Triglav" Cvetoči mesec maj, to je za mnoge najlepši mesec. Poln je praznikov. Med njimi je pomemben 9. maj - dan zmage. Vrstijo se razne proslave in pohodi. V ta namen smo se tudi planinci osnovne šole Martina Koresa Podlehnik odločili za pohod na enega izmed vrhov naših prelepih gora. V hladnem jutru nas je pot zapeljala do avtobusne postaje v Podlehniku, kjer se je naš izlet začeL V nabito polnem avtobusu smo se pripelJaU v Ptuj. Kam in kako da^e nismo vedeli, saj je bil to izlet v neznano. Na postaji smo čakaU na našega mentorja in vodnika ter krenili proti železniški postaji. Opažih smo, da smo dva »zaspanca" pustili doma. Tako je Naša nova šola, s telovadnico levo. V njej aktivno delujemo tudi planinci. naša skupina štela le 15 planincev. Po nekaj minutnem nestrpnem čakanju je prisopihala železna pošast. Stopih smo vanjo in „Pohorje ekspres" nas je popeljal v neznano. Peljah smo se nekaj časa, ko smo opazili, da se peljemo že mimo Poljčan, kjer bi morali izstopiti Tega smo bih veseli, saj smo bili še precej zaspani, pa tudi tistim, ki so se z vlakom prvič peljah in doživeh to pr^etno vožnjo, je bilo v veliko veselje. Zapeljah smo se v zadimljeno in megleno Celje, od tam pa takoj nazaj v Popane. Časa smo izgubUi zelo malo, prijetna vožnja pa se je podaljšala. V Poljčanah se je začelo naše pešačenje. KreniH smo po planinski poti. Ta nas je peljala le v višino, ki je ni in ni hotelo biti konec. Dospeh smo do majhne skale, z imenom Baba, kjer je bil naš prvi oddih in še to samo stoje. Po krajšem oddihu smo pot nadaljevali in prispeh do „doma na Boču". Vedeh smo, da je najhujše za namL Pri koči smo pomahcah in zahU naša suha grla ter si privoščih pošten počitek. Sonce, ki nam je bilo ta dan tako naklonjeno, nam ni dalo miru in že nas je vleklo, da čimprej pridemo na vrh. Ogledah smo si še ^omenik, ki stoji nedaleč od koče in krenih proti vrhu. Pot do stolpa smo hitro premagali in bih smo na vrhu. Vsi, tudi najmlajši, ki so letos prvič planinci, so se povzpeh na stolp. Ce pa se je komu v glavi vrtelo, pa tega ni hotel pokazati, saj je hotel biti vsak najbolj pogumen. Ogledali smo siokoUco, naredili nekaj posnetkov ter kenili proti koči, kjer smo si na sončni jasi privoščih počitek. Tn smo imeh planinski krst, kajti med nami je bilo mnogo novincev. Vprašanja, udarec s planinsko vrvjo, smeh nas vseh, vse to se je prehvalo v mirno, tiho naravo in po treh urah je bilo počitka in igre konec. Zadovoljni smo se odpra- vih v dolino. Spet je priropotala „železna pošast", ter nas izmuče- ne pripeljala do Ptuja, kjer smo se poslovih in se odpeljaU z avtobusom - (Haloze ekspresom) v Podlehnik. Spoznali smo, da so tudi drugi vrhovi lepi, ne le Triglav, Stoj in še nekateri višji. Upamo, da smo v vse tiste, ki so prvič okusih lepoto gora, vlih vsaj kanček planinskega duha in ljubezni do narave, do naše prelepe domovine m njenih ponosnih gora Za planinsko skupino os- novne šole Martin Kores Podlehnik Bernarda Mauzer, 8 /b 8. stran TEDNIK - četrtek, 27. maja 1976 iniadi dopisniki Obljuba dela dolg, prilika tatu, vajenci pa včasili tudi otroke, zato moramo svojo besedo držati. Zadnjič sem vam namreč obljubil, da vam bom zaupal nekaj tistega, kar je mem zaupala sestnčna Muica, ki je s kmetov doma m še povrh iz kraja takega, kjer se stika četvero hribčkov, četvero dohn, četvero krajevnih skupnosti in povrh še četvero občin. Torej, kar štinkrat štui in v takem posebnem kraju se morajo roditi ženiji (beri: gemji). Ko sestnčm zaupam, da sem se akreditiral pri Tedmku za posebnega dopisnika, mi je ona zaupala, da je tudi ona kot mlada dopismca, (ne v smislu dopismce, ki jo kupimo na pošti), poslala eno pesmico, ki mi jo je tudi pokazala. Zdelo se mi je, da je bilo testo bolj podobno epu kot pa sonetu. Pa še rima je bila prima: na trati - redijo - v zagati - dobijo, - dajo - v odkup - dobijo - izgub ... In take umetnosti, tovariš urednik, bojda mste hoteh objaviti. Jaz sem ji rekel, da najbrž tistega m napisala iz svoje duše, temveč pod vphvim okolja, ker ni njen pravi štil (če pišemo start, potem lahko tudi štil, namesto stil). Sestnčm sem svetoval, da naj svojo poezijo raje preusmen v prozo, saj v štilu stabilizacije in standarda je treba marsikje kaj preusmeriti, da pridobimo novo kohčino, kiji sploh dajemo prednost pred kakovostjo. V svojem pesniškem epu, na nivoju pesniške umetnice formata vaška skupnost, je Mirica tožila, da fantje iz hribov m dohn odhajajo in dekleta same ostajajo. Podvomil sem, če je to res, ko pa danes punce rade frčijo za fanti. Večkrat tudi kje berem, da kmečki fantje zaman iščejo taka dekleta, ki bi si hotela za svoj osnovni pokhc uzbrati kmečko gospodmjo, z realno perspektivo, da napreduje v kmečko mamico. Mrrica me je zabila in rekla, da se v pesmih in govorih mora povedati drugače kot v resnici je in sploh pesnikovo srce dojema resnico drugače, včasih pa jo prilagaja rimi, da bolj štima. O tem sva dolgo vodila zelo intenzivno in na momente polemično debato (tako izražanje berem v časopisih, pa ne vem, kaj dejansko je), smatram, da nekaj takega kot prepiranje, čeprav sva se z Mirico bolj pubertetniško zafrkavala, kar je logično glede na sedanji štadij najinega osnovnošolskega razvoja. Ker sem že prej slišal nekaj o nekem usmerjenem izobraževanju, ki pomeni, da bomo poleg osemletk dobivah še dveletke in šele po 10-letnem šolanju bo lahko začel človek resno študirati za svoj usmerjeni pokhc. Zavoljo tega sem se pred Mirico delal hudo važen in ji argumentiral, da bo potem boljše, ko bomo lahko s planom plansko predvidevaU, kohki stalež kmetov bomo na dežeh morah imeti in bomo morali zanje tudi planirati ustrezno število žen, če hočemo imeti naseljen poselitveni prostor in ohranjati ravnotežje v naravi. Če pa zadostno število punc ne bo hotelo samoiniciativno iti za kmetice, jih bo treba po planu usmerjeno usposobiti, predvsem pa ustrezno usmerjeno izobraziti, saj moramo za vsak pokhc imeti potrebno število usmerjenih mladih ljudi. Mirico je ideja o usmerjenem izobraževanju zelo razvesehla, ker bo v bodoče lahko tudi ona dve leti hodila v šolo na Ptuj, kar je poleg večje kvaUtete pomembno tudi zato, ker se s tem odpravljajo razhke med mestom in vasjo. Nekohko bolj žalostna je bila, ko sem ji povedal, da to ne bo kar tako čez noč, ker če hočemo to doseči, moramo najprej sami v svoje žepe seči in potem pljuniti v roke, ne pa tako, kot delajo nekateri nekvahficirani delavci, da najprej pljunejo v roke, potem pa jih vtaknejo, v žep. Vas pozdravlja vaš posebni dopisnik! j NESREČA PRI IGRI Neko nedeljo smo se dečki zbrah na igrišču pred šolo. Razdelili smo se v dve skupini in začeli igrati nogomet. Ko smo že nekaj časa igrali, nas je zmotil dež. Stekli smo pod staro jablano pri potoku. Po dežju smo na nebu videh mavrico. Mi pa smo spet odhiteli na mokro igrišče in začeh brcati žogo. Na igrišču je bilo polno luž, zato smo šli na travnik. PostavUi smo nove gole in spet začeh s tekmo. Ko je bilo tekme konec, so nekateri odšli, drugi pa smo ostali. Nekdo je nalašč brcnil žogo na sosednji travnik. Stekel sem za njo in se spo-taknil. V nogi sem začutil ostro bolečino. Sosedov Marjan me je s težavo odnesel domov. Tako se je končal moj nedeljski nogomet. Dnigj dan me je oče z avtom odpeljal v bolnišnico v Ptuj. Tam sem nekaj časa čakal, nato me je bolniška sestra odpeljala pod vehko napravo, kjer so mi shkali nogo. Ugotovili so, da je bila kost samo malo počena. Dobil sem mavec, ki mi je močno stiskal nogo. Dolga dva tedna sem ležal v postelji. Bral sem knjige, pisal, zlagal zložljivko in igral šah. Sošolci so rm domov prinašali zvezke. Tudi pozneje so mi pomagah pri učenju. Neko jutro, ko so sončm žarki pogledah skozi drevje, sem odnml na dvestopetdeset metrov dolgo pot do šole. Hodil sem petnajst minut. Cez nekaj mesecev sem spet lahko igral nogomet. Toda tokrat z vehko več pazljivosti. Zvonko Nemec, 5. razred, OS Stoperce POPOLDAN Toplo pomladansko popoldne. Na dvonšču se igrajo razposajeni otroci, ki se podijo za pisano žogo. Na soncu dremlje kužck in z repkom odganja nadležne muhe. Na plotu kikirika petehn. Putka dvigne glavico, pazljivo posluša, nato pa dalje brska po zeleni trati. Sedim pri oknu. Sončni žarek se lovi na knjigi, ki leži na kolenih. , Zaradi klepetanja se morata naučiti dva odstavka na pamet!" mi brni v ušesih. Pogledam v knjigo in glasno ponavljam: ,,Zwei bis drei Eier werden ..." ,,Gol, daj, Miliec!" zakričim ob pogledu na žogo. Toda Tinek je hitrejši in ne dovoh, da bi Mihec poslal žogo v gol. Miran hoče pomagati Mihcu, pa se mu spodrs- ne in pade. , ... im Wasser gekocht," nada- ljujem. .J)as Brot wird in-zwi- -schen in . . ." Pogled mi spet uide skoz okno. „0j, ti grdi Mun! Uboga mucka, komaj si mu ušla," se hudujem na lajajočega kužka. Toda kužek me ne posluša in še dalje laja na muco, ki se trese na veji, kamor je ušla pred sovražni- kom. , . . . dunne Scheiben geschnit- ten. Die Brotchen . . ." „Dober dan!" pozdravim ptička, ki je priletel na okno. „Škoda,da se ne moreš pogovarjati, krilatec!" Toda ptiček samo začivka in že odleti na vejo, kjer ga čakajo prijatelji. »Zdravo! Pndi, čakamo te!" zavpije prijateljica, ki pogleda skozi vrata. Hočem jo nekaj vprašati, ča je že odskakljala po stopmcah. Brez pomisleka vržem knjigo v kot in odhitim za pnjateljico. Na dvonšču me sprejmejo tova- nši: , Kje si bila tako dolgo?" „Učila sem se," odgovonm. „Ka- zenska' naloga, kaj hočemo!' še dodam. Potem se zapodimo na trato, kjer uživamo pomladanski čas. Jožica Ranfl, 8. a OŠ Gonšnica SPET TA POTRES Svet je vehk. In na tem vehkem svetu se zgodi mnogo lepega, zanimivega, prijetnega. Zgodi pa se tudi kaj groznega, hudega. Med temi groznimi in hudimi so vojne, potresi in drugo. Vojne terjajo mnogo človeškili žrtev in prav tako tudi potresi. Mnogokrat so potresi. In tudi te d m je bil .. . V četrtek zvečer je bil hud potres. Čutiti ga je bilo po celi Sloveniji, v vehkem delu Italije in tudi delu sosednjih repubhk v Jugoslaviji. V Sloveniji je bilo čutiti potres najbolj na Gonškem m Tolminskem, ker sta najbhžja epicentru. Tudi mi Ptujčani smo občutili potres ob 21. un, vendar brez posledic. V Toliranu je mnogo ljudi ostalo brez domov. Nekaten so izgubih svojce, najdražje prijatelje, sosede in druge. Sedaj prebivajo na prostem v avtomobil- skih prikohcali, šotonh ah pa kje v zasilnih bivahščih. Iz vse Slovenije dovažajo v Tolmin nove šotore in drugo pomoč. Vsaka občina vsaj nekaj pnspeva. Nekateri otroci so ostali sirote. Ljudje so jih hoteli posvojiti, vendar morajo ti otroci biti najmanj tri leta v otroškem domu, šele potem jih smejo posvojiti. Tudi naša občina prispeva nekaj za Tolmin un tudi naša šola. Na šoh zbiramo denar. Dala bi vse za te otroke, da bi bilo spet vse v redu. Včasih smo preveč krivični, ko pravimo, da bi bih zelo veseli, če ne bi imeli šole. Toda ti otroci si jo žehjo. To jim jo je porušil potres. Mislim, da bi si jo mi tudi zeleh, če bi bih v takem položaju. Mateja Zadravec, 5/a, OŠ „Franc Osojmk," Ptuj KAKO SEM POSTALA PIONIRKA V prvem razredu sem za dan Republike postala pionirka. Ko sem postala pionirka, sem bila tako vesela, da še danes tega ne morem pozabiti. Dobila sem pionirsko izkaznico, zvezdo, pionirsko kapo in rutico. Do tega dne sem bila cicibanka, potem pa sem postala pionirka. Ta dan smo svečano obljubili, da se bomo pridno učili. Marinka Trafela, 2. b OŠ Martin Kores Podlehnik MED VOJNO Bilo je med vojno. Pri nas je bilo takrat hudo. Našo domovino so zavzeti Nemd. V naših krajih so ropah, požigah slovenske domove, slovenske knjige, monh zavedne ljudi in jih pošiljali v tabonšča. Tedaj so naši ljudje odhajali v gozdove. Bonh so se proti krute- mu sovražniku. Med njinu je bil tudi moj stric Stanko. Bilje borec v Šercerjevi bngadi. Miniral je proge in mostove. Bil je zelo liraber. Metka Vršeč, 2/a, OŠ Cu:kulane VII. SREČANJE PIONIRJEV - ZGODOVINARJEV IN LIKOVNIKOV V BRESTA- NICI Letos je že bilo 7. srečanje pionirjev - zgodovinarjev, tokrat v občim Krško na temo ,Jzgnana," katerega se je letos udeležilo 5 6 PO, med katerimi smo bih tudi mi. Sestavili smo 3-člansko ekipo, ki smo jo sestavljah Selma, Sun ona in jaz. Za tekmovanje smo se morali spoznati z dvema brošuricama z naslovi: MUZEJ SL. IZGNAN- CEV V BRESTANia m SLO- VENSKI IZGNANCI. Zbrati pa smo morah tudi gradivo o izgnancih v našem kraju. V Brestaiuco smo pnspeh z mentorjem ZG. krožka, tovarišem Plošinjakom, ob 7.30 v osnovno šolo Brestanica. V telovadmci smo začeh s tekmovanjem. Imeli smo 25 vprašanj, ki smo jih morali rešiti v 25-mmutah. Po tekmova- nju smo dobih niahco in po njej odšh na grad. V gradu smo si ogledah muzej SL. izgnancev, ki je sestavljen iz sedmili razstavnih sob. Ogledali smo si tudi druge prostore gradu. Po ogledu gradu smo odšh na kosilo v šolo. Ko smo po kosilu odšh na izlet v OŠ Kostanjevico, smo si tam ogledah razstavni prostor, na kar smo si ogledah še FORMO VIVO in se tam tudi spoznah z našum gostitelji. Potem smo se skupaj z njimi odpeljali v OŠ Krško, kjer je bila javna kviz oddaja, na kateri je nastopilo šest najboljšili ekip, ki so 'Opravile prvi del tekmovanja že v muzeju. Oddajo je vodil Tomaž Terček, povezovah pa sojo pevd IZ osnovmh šol SENOVO, BRESTANICA, LESKOVCA m KRŠKEGA. Prvo mesto si je pribonl pionirski odred Adama Bohoriča iz Brestanice. Po končani oddaji smo se z gostitelji odpeljali na domove. V nedeljo smo se z avtobusi odpeljah na grad Brestanica, kjer je bila odprta razstava zgodovin- skega materiala, ki smo ga poslah piomrski odredi. Naš zgodovinski krožek je dobil za razstavljeno gradivo pnznanje. Dosegh smo tretje mesto; Ob 10.30 se je začel uradni del proslave, na katerem je govoril pokrovitelj VII. srečanja pionirjev — zgodovinarjev in hkovnikov tovariš SILVO GO- RENJC, predsedmk SO Krško. Potem je nastopil slavnostni govormk tov. FRANC ŠETINC. Po končanem govoru je bila predaja kurirčkove pošte. Nadalj- nji program je izvajal mešani pevski zbor Viktorja Raume iz Krškega. Po koncertu mešanega pevskega zbora je sledilo pozdrav- no pismo tovanšu Titu in nastop združenih mladmskih pevskili zborov ob spremljavi Rudarske pihalne godbe iz Senovega. Po proslavi smo dobih partizan- ski golaž in s tem je bilo zaključeno VII. srečanje pionirjev, zgodovinarjev in hkovnikov v Brestania. Andrej^Jug, 8/b, OS Poljačne DOMOVINA PODAJ MI ROKO Draga si mi, draga so tvoja mi tla. Kam, reke, potoki in morje, se v tvoje pesmi razlivajo, v osrčje tvojih globin usedajo, izginjajo v temnih nočeh, in prihajajo zopet v sončnih se dneh. Vendar ti vedno ožja si mi, ti vedno bolJ in bolj vroča v srcu si mi, dokler se vsa tvoja prst v valovih ne zgu bi, v morjih potopi Kam reke, potoki in morje, kam odnašate mi iz srca drago, iz srca drago zemljo, al veste da odnašate mi domovino? Ne skrbi ti moja kraljična peščena, ne hodi, ne odhajaj od nas. Vendar ti vseeno odhajaš' ti me puščaš samega, kaj jaz si bom brez tebe počel, komu bom jaz svoje težave razodel, ko pa tebe ne bom več imeL Daj, domovina! Vsaj roko mi podaj, vsaj vroč poljub mi daj, ne odhajaj, prosim^ le nekoliko počakaj, da slovo ti bom dal, vsaj zadnje slovo, od tebe in tvoje zemlje Srečko Vajdič, 8/c OŠ ,,Boris Kidrič" Kidričevo KAJ JE MIR? Mir je največje bogastvo na svetu, za katerega si prizadevamo grachtelji lepšega in boljšega jutn, ker bomo le z njegovo pomočjo ohramh neskaljene življenjske radosti, nesebičnost, humanost, solidarnost in ljubezen med vsemi narodi in narodnostmi sveta, ne glede na spol, vero, raso in osebnost ter so s tem pridobih vehke možnosti za vsestranski razvoj. Sonja Gedl, 8/a, OŠ ,J4egla Vmko" Tomaž pn Ormožu TIHI ŠEPET Tihi šepet, šepet tvojih ustnic, neizbežna sreča, dame ljubiš. Zamolkla pesem, veseh žvižg, U . . . ti. . . DAROVANJE Ljubim to, kar imaš, ljubim to, kar mi lahko daš. Tudi ti ljubiš to, kar imam, tudi ti ljubiš to, kar lahko ti dam. Ljubiva to, kar imava, ljubiva to, kar si lahko dava - ljubezen, VeraMajerič, OŠ „Tone Žnidarič", Ptuj POT IZ ŠOLE Pouk se konča ob pol štinh. Nato grem domov, hodun eno uro. Zmeraj nas gre več skupaj. Včasih se igramo, ah pa gremo lutieje. Ko sem šla po cesti sem zagledala vijolice. Spomnila sem se, da ima sestnca god in sem jih natrgala. Ko sem pnšla domov sem se preoblekla in najedla. Man ca Kukovec, 3/b, OŠ Juršinci MOJA SESTRICA Imam majhno sestrico, Alenka ji je ime, kaj v razredu se godi to ona vsak dan zve. Ko jaz iz šole pridem že k meni pribiti, vse zvezke mi pregleda in pesmico jo naučim. Pri nalogi mi zmiraj še ona kaj doda jaz jezim se nanjo a ona se smehlja. Pa vendar rada jo imam to mojo sestrico, čeravno vtika nosek tam, kjer treba ne bi bilo. Stanka Baganč, OŠ »Franja Žgeča," Dornava PIONIRJI HRANILNIČARJI SO SE SREČALI , Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj ima bogato razvejano; mrežo pionirskih hranikiic. Na območju ptujske občine jih dela že 26.^ Njihovemu razvoju in delu podružnica Ptuj posveča vehko pozornost,: Delo pionirjev - hranilničarjev pa ni lahko, zato jim pri delu nudijo ' močno oporo mentorji. Da bi se pionirjem - hranihiičarjem zahvahh za njihovo marljivost in vestnost pn delu v pionirskih hranilnicali med letom se je banka odločila in jih popeljala na izlet v Maribor, kjer so si ogledah nove sodobno urejene bančne prostore; pot pa jih je vodila tudi na Pohorje. Pionirji-hranihiičarji so se v vehkem številu udeležih izleta; bilo jih je okrog 75. Spremljah pa so jih mentorji: Stanka Zafošnik, Zdenka Hanzl, Anica Modnč, Marija Bezjak, Marta Krivec, .Amca Kostanjevec ter predstavnika KB Maribor, podružnice Ptuj: Albin Drevenšek in Danica Strelec. Izlet je bil v soboto, 22. maja 1976. Pionirje-hranilničarje sta ob pnhodu v mariborsko banko pozdravila, predstavnika banke in jih popeljala na ogled bančne stavbe. Največ se jih je ustavilo ob „avtobanki". Po ogledu banke, so krenih na Pohorje, kjer so konstno izmenjah izkušnje svojega dela v pionirskih hranilnicah in si napovedah še tesnejšo medsebojno povezanost. Obogatem z novimi izkušnjami so tako krenih na pot novim nalogam. MG IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije: 15 ZA ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI GIMNAZIJI 30 ZA ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI prednost pri dodeljevanju štipendij imajo kandidati, ki se odločajo za študij za razredni pouk, telesno vzgojo, nnatennatiko in glasbeni pouk 2 ZA ŠTUDIJ ŠOLSKE PEDAGOGIKE Prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 — Proš- nja za štipendije", priložite: — overovljene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (zadnje spričevalo, spričevalo o zaključ- nem izpitu, potrdilo o opravljenih izpitih); — dokazila o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje se morajo nanašati na koledarsko leto 1975; — potrdilo skupščine občine — uprave za dohodke, o premoženjskem stanju in številu družinskih čla- nov; — izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije, podpore, pomoči itd. oziroma izjavo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja; — mnenje osnovne šole, srednje šole, organizacije ZSMS in ZKS. Prošnjo vložite najkasneje do 10. julija 1976 na izobra- ževalno skupnost Ptuj, Trg mladinskih delovnih brigad št. 1/11. Prepozno prispelih, nepopolnih in prošenj brez prilog ne bomo upoštevali. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ in SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA PTUJ RAZPISUJETA prosta delovna mesta: 1. SEKRETARJA ZA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA PTUJ 2. REFERENTA ZA INVESTICIJE 3. ADMINISTRATORJA Pogoji za sprejem: splošni: moralnopolitična neoporečnost; posebni: — pod 1: višja ali srednja šola pedagoške, pravne ali ekonomske smeri in 2- oziroma 5-letne delovne izkušnje; — pod 2: višja ali srednja šola gradbene ali ekonom- ske smeri in 2- oziroma 5-letne delovne izkušnje; — pod 3: administrativna šola in 3 leta delovnih iz- kušenj z znanjem strojepisja in stenografije. Poskusna doba 1 mesec. Nastop službe po dogovoru. Prošnjo naslovite na: Izobraževalna skupnost Ptuj, Trg mladinskih delovnih brigad 1/11, Ptuj, v 15 dneh po objavi tega razpisa. ZA IZGRADNJO SPLOŠNE BOLNIŠNICE DR. JOŽETA POTRČA V PTUJU SO DAROVALI: Družina PIRŠ, Trstenjakova 5, Ptuj namesto venca na grob pokojne Orovič Terezije 300 din PREŠEREN ANICA, Ptuj, Trg svobode 2 namesto venca na grob pokojnega Martina Žgalina 200 din DAROVALCEM ISKRENA HVALA! TEDNIK - četrtek. 27. maja 1976 9. stran Bogdan Bogdanovič - spominska obeležja v razstavnem paviljonu Dušana ICvedra je Pokrajinski muzej Ptuj s sodelovanjem Muzeja savremene umetnosti iz Beograda, zavoda za urbaiuzem Maribor in projektivne- ga biroja Ptuj predstavil umetmka, arhitekta m urbamsta Bogdana Bogdanoviča. Razstava nosi naslov Meinonah Bogdana Bogdanoviča. Gledalec se na razstavi sreča s fotografijami memonalmh (spo- minskih) objektov in njihovih detajlov ter s skicami ornanientov in simbolov na papirju. Bogdan Bogdanovič, rojen leta 1922 v Beogradu je predavatelj'na fakul- teti za arhitekturo v svojem rojstnem mestu. Je predavatelj zgodovine urbanizma, urbanizem je njegov poklic in njegovo umct- mško izražanje. Ustvarja v kamnu, ki mu je že po svoji strukturi močan izrazm element. Kamen obUkuje kot simbol trdnosti, mo- či, brezčasovnosti, vanj vkleše simbole življenja, smrti, zmage, več tako obhkovamh kamnov združi v nov simbol, novo enoto, ki jo postavi po spoznanih zako- nih v oknlje narave. Tako ustvan IZ neživega materiala obdelanega od človeške roke in iz same pokrajine nov smiseln, zaključen in simbohčen ambient. Ves čas govonmo o simbolih, o usklajevanju skladnosti, o poeno- tenju človeškega ustvarjanja in same narave, pa poglejmo nekaj konkretnega, recimo Partizansko nekropolo v Prilepu - 1961. Spominja na , monumentalnost arhitekture antične Grčije" (Co- belj), spominja na stebre svetišč, ki danes brez preklad in streh strme v nebo, še vedno živi. Spomenik borbam za osvobodi- tev med 1804 in 1945 v Knjažev- cu - 1971 se zdi kot da bi kdo opral stare steeke, nagrobnike bosanskih bogomilov. Bogoimh (verska'ločina v Bosni, 10. - 15. stol.) so postavljaM svojim umrhm saikofage, tumbe, obehske, . . . oplemenitene z motivi ljudske ornamentike, umetnosti iz obdob- ja preseljevanja narodov, a tudi romanske in gotske umetnosti, preoblikovane v duhu geometri- cizma ljudske umetnosti in z motivi spominjaj očimi na orna- mentiko v lesu. Tematika upodob- ljenega ne povdarja ideje smrti in posmrtnega življenja, temveč go- voD o vsakdanjem življenju, ljud- skih plesih, zabavah, lovu .,.." Posamezni elementi knjaževskega spomenika so kot otrdeli kamm, posejani v sočno travo, brez reda. kot da bi sejalec zajel prgišče kamna, v katerega je vklesal čas svoja znamenja m ga v širokem zamahu vrgel na zorano zemljo. Človek ima občutek, da so postavljem tu od nekdaj kot zgovorna pnča trpljenja in iskanja poti IZ njega, postavljeni tudi kot nekaj kar ljudi opoimnja in jih hkrati vzpodbuja. Zdi se, da tu morajo stati kot spomeniki snuti, ko oznanjajo življenje. Bogdanovičeva dela so zaradi svoje elementamosti in sožitja z naravo simboh, ki so dobUi dimen/jje brezčasovnosti in neve- zanosti na določen kraj in določene ljudi, čeprav so bih narejeni prav za tisto pobočje hnba, ravno tistim trpe hm, ravno tistim ljudem z njihovo bogato dediščino, z njihovimi patriot- skimi čustvi, z življenjem sploh. Vse te komponente so prešle v simbol, zato govonjo vsem ljudem m vsakemu posebej v njemu lastm m razumljivi govona. Knstina Š amperi Stroj s kaki^nimi so \aSki tkalci izdelovali platno in druge potrebne ali dekorativne dianine še v prejšnjem stoletju Foto: I. Ciani Vlakno in izdelek Pod tem naslovom je v počastitev praznika žensk Pokrajinski muzej v Ptuju odprl, 3. marca 1976, razstavo, ki si jo je v paviljonu Dušana Kvedra v paiku ob Dravi ogledalo 1.615 obiskovalcev. Številka sama dovolj zgovorno pove, da je bilo med občani izredno zanimanje za to razstavo. Igralec Fran ček VIčar - sedemdesetletnik Na dan, ko slovensko ljudstvo vsako leto slavi ustanovitev OF, je letos obhajal svoj 70. rojstni dan gledališki igralec Franček Vičar. Tisti Ptujčani, ki so zahajali v nekdanje ptujsko poklicno gledališče in se udeleževali nastopov Maruleka z Matjašekom (to je D. Šugman) in pozneje s Štefom (to je A. Tovornik), se Vičarja z veseljem spominjajo. S svojo, njemu prav lastno kretnjo in kleno domačo slovenjegoriško besedo, kije bila v polnem soglasju z vsebino, ni toliko razveseljeval, kar zgleda na videz, kot satirično bičal človeške napake. Kot tak, dober tolmač karakternih vlog, se je Vičar uveljavil tudi v mariborskem gledališču, kjer občasno še nastopa. Naš jubilant seje rodil 27. aprila 1906 v Sakušaku pri Juršincih, bhzu turistične Gomile. V domačem kraju so mu minevala otroška in osnovnošolska leta, dijaška pa v Mariboru, kjer je končal učiteljišče. Pokhcne dolž- nosti učitelja je izvrševal od Slovenske Bistrice, preko Juršinec do Polenšaka, odkoder ga je okupator že 1941 izselil oz. BESEDILO: Franček Vičar v vlogi župnika iz Kralja na Betrnovi na ptujskem odru. pregnal na Hrvaško. Tu se je kmalu nato povezal z NOB, prišel zaradi tega v zapore, iz katerih se je rešil pri nekem bombnem napadu na Vinkovce. Odšel je v partizane, kjer je sodeloval v propagandnih in igralskih formacijah IX. vojvodin- ^e brigade in nazadnje kot vodja kulturnoprosvetne ekipe komande mesta Vukovar. Po osvoboditvi je bil krajšo dobo šolski upravitelj v Juršincih, potem pa na ptujski okoliški šoli, dokler se ni v aprilu 1948 odločil na pot k gledali- škemu ustvarjanju. Pričel je v Ptuju, tedaj še pri polpoklicnem in kasneje odlično kreiral zahtevne vloge pri poklicnem okrajnem gledališču ptujskem Po ukinitvi tega gledališča je v gledališki sezoni 1953/54 prestopil k mariborskemu gledališču, kjer je nastopal redno do oktobra 1968, občasno pa igra še danes. Vičarja je kot igralca rodila bogata krajevna tradicija v Juršincih, vzgojila pa „šola" oz. dramski tečaj Hinka Tomašiča, poklicnega mariborskega gledali- škega igralca, pri katerem se je praktično uvedel v skrivnosti interpretacije dramskih vlog. V dijaških letih je bil Vičar član stalne gledališke skupine v Bučkovcih. Tu je videmski rojak in tedaj študent BraUco Kreft z uspehom uvajal nove gledališke prijeme. Prostor je to študentsko prosvettno delo dobilo v bučkov- dcem prosvetnem domu, ki so ga odprh 20. julija 1924 z igro Volkašia Pri otvoritvi so sodelo- vah najboljši slovenjego- riško-prleški igralci (dijaki) ter domači kmečki fantje in dekleta. Vičar je bil kot igralec med njimi zapažen. V poletju 1924. leta je nastopil še v Nušičevi komediji Navaden človek, leto prej pa je odigral v veseloigri Maks v škripcih naslov- no vlogo. Ko je B. Kreft 1925 obrnil pozornost občinstva na igralce (dijake) in nase z režijo Tolstojeve drame Moč teme, je Vičar tolmačil vlogo Pjotra ter pokazal obetajoč gledališki talent. Tedanje mariborsko meščansko časopisje je nastop dijakov in kmečkih igralcev ovrednotilo kot »kulturni dogodek na dežeU". Toplo poročilo je napisal novinar in urednik V. Spindler, malone- deljski rojak. Našemu jubilantu gre med drugim zasluga, da je režiserju B. Kreftu pomagal z dobro igro ovreči trditve, da je treba na kmetih uprizarjati le lahke in cenene veseloigre - in burke. Z nastopi dijaki niso vzgajati samo občinstva, pač pa je bila to tudi zanje šola in nekaj teh dyaških igralcev je pozneje uspelo, tako Fr. Vičar, Maks Furijan in drugI Ko je postal Fr. Vičar poklicni igralec v Ptuju, je unel za seboj že vrsto na.stopov ui režy s službenih mest od Slovenske Bistrice do šole na Bregu pri Ptuju. Na ptujskem, kakor mariborskem gledališču je Vičar kreiral nekatere prav zahtevne karakterne vloge sloven- skih in tujih dramatikov. Prostor nam ne dovoljuje, da bi jih naštevaU, omenimo pa njegovo vlogo župnika v Voranc-MUcelno- vih Samorastnikih, za katero je 1961 prejel prvomajsko nagrado Zveze dramskih umetnikov Slove- nije. Naš jubilant je bil aktiven tudi na drugih področjih, ki niso bila izrazito šolskega, amatersko-gleda-1 hškega ter gledaUškega značj^a. V I kratkem boturistiono društvo I Gomila proslavilo 30-letnico svoje- ga obstoja. Fr. Vičar je bil v marcu 1946 med njegovimi ustanovitelji Slavljencu želimo za vse te jubUeje, ki so se tako „nakopičih", da bi še nastopal in nas igralsko vzgajal, pa človeško plemenitil! Metka Vrbnjak Mariborski umetniki v ptujskem paviljonu Dušana Kvedra V svojem ciklusu letošnjih razstav ptujski Pokrajinski muzej tokrat prireja razstavo maribor- skega pododbora slovenskih likov- nih umetnikov, ki bo odprta v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra od 27. maja do 20. junija 1976. Kot vsako leto doslej, bo ta prireditev tudi letos predstavljala posebno manifestacijo, ki jo bodo delovne organizacije, šole in drugi ljubitelji umetnosti počastili s svojim obiskom. Na razstavi je zastopanih 2 6 umetnikov, ki posredujejo na ogled 72 slik, grafik in kiparskih del. S tem izkazujejo svojo aktivnost in pripravljenost za nastop tudi v okviru društva. Potrebno je povdariti, da mariborska skupina umetnikov DSLU šteje 32 članoc, od teh pa se jih je v razstavo vključilo Kar šestindvajset. Med razstavljale! srečamo: Remi^ja Bratoža, Zmaga Jeraja Gabrijela Kolbiča, Slavka Koresa, Ivana Kosa, Rudolfa Kotnika, Ludvika Panduija, Otona Polaka, Ido Remčevo, Vlasto in Slavka Tiheca, Zlatka Žeja in druge. Od Ptujčanov sta seveda s svojimi deli prisotna slikar Albin Lugarič in kipar Viktor Gojkovič. Pestrost motivov in različne tehnike nas zlasti pri slikarjih opozarjajo na različen pristop k uresničevanju umetniškega dela, od spoštovanja tradicije do sodobnega načina izvajanja individualnega programa posameznih umetnikov. Razstava, ki je bila meseca aprila letos na o^ed publiki salona Rotovž v Mariboru, bo iz Ptuja potovala še v Kostanjevico na Krki, v isti sestavi bodo mariborski umetniki razstavljali še v Kranju in na Koroškem, v jesen Ea naj bo gostovali v Marburgu na ahni. S tako razstavljalno vnemo, ki iz leta v leto spremlja mariborske likovne umetnike, se le redko lahko jjohvali kakšna sorodna skupina, četudi se nahaja pod okriljem svoje galerije^ Zato Mariborčanom predvsem želimo uspešno razstavljanje v našem mestu! Dr. Štefka Cobelj Sumljiva oseba Mladi amaterji, dramatiki osnovne organizacije ZSMS Graje- na so, 24. aprila 1976, v domu ,,Franc Osojnik" prikazali ob- činstvu odrsko delo — Nušičevo komedijo ,,Sumljiva oseba". Za uspešno odigrano premiero se morajo igralci zahvaliti režiserju Ervinu Hojkerju. Igralsko sekcijo pa so predstavljali: Marjan Gajzer, Milan Petek, Vita Gorišek, Danica Gajzer, Ivan Gašperič, Ivan Gaj- zer, Zmago Kmetec, Vlado Kokol, Milan Rojko, Zvonko Jakolič, Ivan Gradiščnik, Milan Rašl, Ma- rija Gajzer kot šepetalka. Devetega maja je dramska sku- pina gostovala na Desterniku in v Rogoznici, 16. maja je gostovala na Vurberku, ki je bila, kljub sla- bemu obisku, povsod hvaležno sprejeta. Ni moj namen, niti nisem za to poklicana, da bi podala kritiko za vsakega igralca posebej. Vendar sem ob pogledu na sotovariše v se- bi začutila dolžnost, ki mi je nare- kovala, da sem stopila pred nje in napisala nekaj o njihovih vtisih po predstavi. Vestnost, vztrajnost in marljivost, vse te njihove vrline so jih s pomočjo režiserja izoblikova- le v zares zavestnega, ustvarjajoče- ga mladega kulturnega človeka. Dobro se zavedajo, kaj in koliko pomeni današnjemu prezaposlene- mu človeku kultura. Poudarim naj, da so kljub svoji angažiranosti v družbenopolitičnih organizaci- jah, zraven tega so še nekateri igralci študentje, dijaki in delavci v združenem delu, vedno našli do- volj časa, da so v tako kratkem času naštudirali Nušičevo komedi- jo. Po prvi predstavi, kakor tudi po vseh ostalih predstavah, so bili nji- hovi obrazi polni zadovoljstva, tudi tistih, ki so prvič stopili na oder. Povedali so, da je to eden najlepših poklicev, kajti ni lahko zadovoljiti publike, če se v svojo vlogo ne vživiš. Vsak se je v svojo vlogo resnično vživel. Ta vživitev pa se je vidno stopnjevala v vseh nadaljnjih predstavah. Iz njihovih pripovedovanj in na- smejanih obrazov sem lahko pre- brala vse: dosegli so, kar so vedno želeli in da bodo s svojo zagna- nostjo vestno nadaljevali z delom na tem področju. Majda Murko Tragedija Sajadinovili na domačiji v Srečah pri Makolah Spomini Ženke Sagadinove 5. nadaljevanje SIJ OGNJA V DAUAVI V tistih dneh, prav v tistih urali, ko se je dogajala opisana tragedija v Srečah, sem bila nad Tinjami na Pohorju. Ne spominjam se več, če je bilo to v Malem Tinju ah v Jurišni vasi. V temni noči sem sedela ob vogalu pohorske domačije in poslušala grmenje topov, bližajoče se nemško ruske fronte, ki se je slišalo iz smeri Ormoža. Ne morem najti besed, s katerimi bi opisala vse tiste občutke, ki navdajajo človeka, ko po štirih dolgih letih težkega življenja in trpljenja, končno le zasliši odmev bobnenja topov, sicer strašno bobnenje, ki pa daje upanje, ki naznanja tako težko pričakovani konec vojne. Človek skoraj sam sebi ne more verjeti, da se resnično bliža čas, ko ne bo več od okupatorja in domačih izdajalcev preganjan človek, ki je po zaslugi kulturbunda in pete kolone ostal brez doma, brez domovine. Človek na lastni zemlji v lastni domovini se mora skrivati kot preganjana zver, boriti se za svoj lastni obstoj, za golo življenje, obenem pa ta boj pomeni tudi boj za obstoj slovenskega ljudstva, za obstoj celotne jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti Človek ne more verjeti da res mineva čas, ko so tvoje le temne noči, dom obsežni gozdovi in najudobnejše prenočišče svisli s senom. Se tu, še tega trdega življenja ti zločinci ne puste živeti Pravijo, da si bandit, hajkajo za tabo, preganjajo te z brzostrelkami v rokah, njihov edini ci^j je, kot cilj vsakega morilca, da te ubije, te uniči. Poslušaš, stimiš in gledaš v smer, kjer v daljavi mogočna pesem topov oznanja čas, ko boš zopet lahko postal človek, svoboden človek, ki bo lahko prosto zadilial, zopet zaživel v krogu svoje družine, v svoji svobodni čeprav s krvjjo prepojeni in trpeči domovini. Ko sem tako v temni noči o vsem tem premišljevala, sem že videla svoja dva sinova, svojega moža, mater in očeta, svoje prjjatelje, kako smo srečni kako smo imeli veliko sreče, da smo skozi vsa ta dolga, težka štiri leta ostah živi V mislih sem že gostila svoje drage z jedjo in pjjačo, z jedjo, ki sem jo sama pripravila doma na štedilniku. Sprašujem se, ali je vse to resnično pred mano, ali ne sanjarim nekaj, kar ne bo nikoli uresničeno. Ne, svoboda resnično trka na vrata, le še nekaj dni kvečjemu tednov pa bomo ponovno zaživeli v svobodi, pa ne bo več te zelene golazni ki tlači našo zemljo, mori naše Ijudl To je dejstvo, to je razločna govorica topov v daljavi. . . Ko tako premišljujem ob pohorski domačiji naenkrat zagledam v daljavi velikanski sij ognja. Vstanem in grem v izbo, kjer je okrog dvajset tovarišev razpravljaalo o svojem delu, pokličem jih: ,,Fantje, pridite, poglejte, Nemci še požigajo naše vasi" Vsi vstanejo in gredo pogledat rdeči sjj ognja. Ugotavljamo, kje bi naj to bilo, ugibamo končno pa pridemo do enotnega rrmenja, da je to nekje v smeri proti Ormožu. Toda temna noč nas je prevarala, nismo znali pravilno oceniti smeri in daljave. Niče od nas si takrat ni mogel niti misliti daje prav takrat gorela Sagadinova domačija v Srečah, da so prav takrat v ognju umirah moji ljudje ... To je bilo, kot je zapisano v dokumentih, ohranjenih za zgodovino, v noči od 12. na 13. april 1945, samo 26 dni pred kapitulacijo Hitlerjeve Nemčije. STRAŠNE NOVICE RAZUM NI MOGEL DOJETI Bila je nedelja, 15. in 16. april 1945, ko je okrožni odbor OF Maribor sklical za ta dan na Pohorje aktiviste iz vseh okrajev mariborskega okrožja. Zbor aktivistov je bil na veliki jasi, sredi gozdov v Kotu nad Keblom na Pohorju. V zelo dobri udeležbi so prišh tudi aktivisti iz Haloz, Ptujskega in Dravskega polja. Slovenskih goric. Ljutomerskega območja in od drugod. Srečala sem se s številnimi znanci, aktivisti ki niso bili ilegalci temveč legalni delavci odborov OF na terenu, z večino sem se že dal) časa poznala. Vljudno so me vabili da naj kdaj pridem na njihove seje, v kraje, kjer delujejo njihovi odbori Posamezniki so mi povedati, kdo je v njihovem kraju dober, kdo še vedno ni spregledal komu lahko zaupaš, komu ne. „No, kdor še do danes ni spregledal ta pa res ne bo", sem jim rekla . . . V tem pride mimo aktivist okrajnega odbora OF Slovenska Bistiica, tovariš Niko Klobučar. Tudi z njim se pozdraviva. „Zdravo Niko!" mu zakličem „Zdravo Ženka, danes nas je pa dosti kajne? " reče smeje in že se rokujeva. „Ja, dosti nas je", mu pritrdim, ,,in kaj je novega v nižini? " ga vprašam, ker vem, da je delal dosti na terenu. „Nič posebno novega, le to, da so Nemci ta teden požgali Sagadinovo^ hišo pri Makolah", mi oagovori. . . „Kaj", ostrimim in vprašam, ,,in kaj je z ljudmi? " „Nič ne vem, menda so vse pobiti. . ." mirno, neprizadeto odgovori Niko, ker pač ni vedel da sem Sagadinova Kaj je bilo potem z menoj, ne vem, se ne spomnim. Kar okamenela sem. Zdi se mi, da njegovih besed sprva niti nisem prav dojela. Ob tem me je obšla zavest, da pred to množico ljudi moram skriti to svojo bol pa če je še tako velika, še tako stiašna . . . Stisnila sem zobe, stisnila pesti, da nisem zakričala kot ranjena zver . . . V tem je že prišel okrožni kurir in mi reče: „Tovarišica Ženica, okrožni sekretar te kliče. Naročil je, da prideš takoj k njemu." Kako sem prišla do sekretarja, tovariša Sergeja Kraigherja, ne vem, vem le to, da mi je rekel ko sem že stala pred njim: „Mica-Zenka, bodi močna kot si bila do sedaj. Dobili smo vest, da si izgubila moža in oba sinova . . ." „Oba sinova, oba, nemogoče ... oh, ko bi mi vsaj eden ostal, da ne bi bila tako sama . . ." nekako izdavim v silni bolečini. ,,Ne, ne, saj nisi ostala sama. Ti si naša in mi vsi smo Tvoji! Ah vidiš koliko nas je tu, vsi smo tvoji in ne samo mi, vsi ki preganjamo sovražnika sino tvoji..." ,,Ne morem verjeti da res nobenega več nimam," sem rekla, „prosim, ah smem sama v dolino, da zvem, kako je v resnici? " ,,Zvedeti smo", nadaljuje sekretar, „da so orožje, ki ga je nosil Zvonko v celoti dobili v roke Nemci zaradi tega sklepamo, da ttudi Zvonka ni več." „ ... da tudi Zvonka ni več, pa da on ne bi streljal, da se on ne bi boril? , ne, tega ne morem verjeti to ni mogoče!" sem zatrdila in ponovno zaprosila sekretarja, naj mi dovoli da grem v dolino, da se prepričam, kaj se je v resnici zgodilo . . . Nisem dobila dovoljenja. Navzoč je bU tudi Maks Gašparič, član pokrajinskega komiteja za Štajersko, ki se je vmešal in mi rekel: „Dovolj je že Sagadinovih žrtev, saj tam doli jih je že šest, zakaj bi še ti šla. Pomagati tako ne moreš nič!" A v menije kljuvala ena sama boleča misel ena sama želja, kako priti v dolino in zvedeti resnico! Dalje prihodnjič 10. stran TEDNIK - četrtek, 27. maja 1976 LESKOVEC Lipa, dleto in vaščani z mladim talentom v času svojega ustvarjanja Sflvo Ml^ar iz Le^ovca ni brez občudovalcev, predvsem mladih. V majhni toda pnjetm vasia Leskovec pn Slovenski Bistnci, živi m ustvarja komaj 18-ietni strugai Silvo Mlakar. Za svoj osnovm matenal si je izbral hpo, iz nje pa s skromnim orodjem, dletom m kladivom, oblikuje podobe ljudi iz domačega okolja. Skromno orodje, s katerim razpolaga, mladega ume trnka ne odvrača od njegovih namenov na področju hkovnega kiparskega ustvarjanja. Nasprotno, ob vsakem izrezu določenega dela telesa, raste v njem novo veselje do dela. Medtem ko je sedaj redno zaposlen kot strugar v tovarm „Bons Kidnč" Manbor, svoj prosti čas posveča predvsem v tovarm „Bons Kidnč" Maribor, svoj prosti čas posveča predvsem obhkovanju hpe. Doslej je tako izklesal že večje število hkov, kateri so našh svoje mesto, kot okras na domačem dvorišču ah pri sosedili. Ker že vsa leta žm v tej vasi, so tudi iiki, ki nastajajo izpod njegovega dleta ui kladiva, podoba domačega človeka in okolja v katerem ustvarja. Mladi Silov tako izpopolnjuje svoj prosti čas že bhzu dve leti. Prvič pa se je navdušil za kiparstvo - obhkovanje lesa ob obisku sorodiukov v Vuzenici, kjer se s podobno dejavnostjo ukvarja, danes že njegov dobn znanec. Čeprav na področju hkovnega ustvarjanja Silvo ne razpolaga s posebnimi strokovmnu izkušnjami, je svoj uspeh dosegel samo z vehko mero dobre volje in ljubeznijo do obhkovanja lesa. Majhen posmeh njegovemu ustvarjanju v prvih dneh, so krajani kmalu odpravih, saj so spoznah, da Silvo mish resno. Danes so tako med starejšimi kot tudi mlajšuni vaščani, hki iz njegovega bogatega ustvarjahiega izbora, prava zanimivost, zato ga tako radi opazujejo pn delu. Domačmi mlademu obhkovalcu hpovega lesa radi pomagajo, poredvsem pn preskrbi z materialom. Kljub temu, da svoje hke ,,oživlja" s preprostim orodjem, po več ur, dni pa tudi tednov, tega dela ne namerava opustiti, saj mu pomeni prijetno in koristno razvednlo. Žeh si samo, da bi se pn svojem delu še bolj izpopolnil in da bi njegovo življenjsko okolje zaživelo v lesu v vsej svoji lepoti. Tekst in foto: V. Horvat »Donosno" smetišče Ob cesti, ki povezuje Ptuj in Pragersko s Slovensko Bistrico, je na odcepu proti Sp. Polskavi, vi- deti nelepo podobo naše, v zad- njem času vse bolj uveljavljajoče navade — divje smetišče. Od samo nekaj odloženih papirjev in morda že neuporabne opeke, se je to smetišče danes že tako razbohotilo, da postaja prava nadloga mimo- idočim. Sicer pa tega tudi iz dr- večega avtomobila ni mogoče spre- gledati, saj je samo 4 m oddaljeno od ceste, ki že dolgo ni več ponos našemu kulturnemu okolju in to kljub temu, da je skupščina občine Slov. Bistrica izdala odlok o me- stih javnega odlaganja odpadnega mateialov. Očitno je, da se tega danes vsi še ne zavedajo dovolj sicer nebi skoraj vsakodnevno odlagali odpadnih materialov na črna smetišča še sedaj, ko je odlok že več mesecev v veljavi in so javna smetišča dovi vidno obeležena. Toliko bolj zaskrbljujoč je po- gled na to smetišče, če na njem vi- dimo odpadni material organizacij, med njimi prevladujejo odpadni kartoni in druga trgovska emba- laža. Negodovanje krajana, kateri se ob njem ustavi je zato povsem upravičeno, saj bi morale prav or- ganizacije biti med prvimi, ki bi predpise upoštevale, ne pa da jih same kršijo. Letos, v letu akcije: Čistimo svo- je okolje, je to še toliko bolj po- membno. Če ob tem pomishmo še na akcije zbiranja odpadnega pa- pirja, katere redno organizirajo odbori RK, ne moremo mimo ne- katerih, protihigienskih dejavnosti posameznikov pa tudi organizacij, kateri vsemu navkljub še vedno od- lagajo odpadne materiale tam, kjer jih ne bi smeli. Ali bo zares morala Smetišče ob cesti med Prageiskim in Slovensko Bistrico. kazen izučiti kršilce in onesnaže- valce lastnega okolja v katerem živijo? Res so posamezni krajani, kateri tudi na smetišču najdejo ,,denar" z zbiranjem odpadnega papirja ali kovin, katere podjetje ,.Surovina" odkupuje in jih pošlje v predelavo. Koristnost mnogih odpadnih mate- rialov z njihovo prodajo Surovini ali kot prispevek organizacijam RK v akcijah zbiranja papirja bi bilo prav gotovo večja pa tudi humana do narave in okolja, v katerem pre- življamo svoj prosti čas. Tekst in foto: V. Horvat Skrunilci grobov z veliko, dvojno bolečino pišem te vrstice, z globoko žalostjo, ker sem izgubil sina in z bolečo ogorčenostjo, ker je nekdo, ki ga ne bi mogel imenovati z besedo človek, oskrunil otrokov grob. Naj opišem po vrsti: V soboto mi je, zaradi neozdravljive zahrbtne bo- lezni, umrl sin Iranci, star 5 let. V ponedeljek, J 7. maja smo ga pokopali na mestnem pokopališču v Ptuju. Otrokov grob sem obiskal vsak dan po trikrat, prižgal sveče, dolil vode v cvetlične vaze . . Lahko si predstavljate, kako sem bil prizadet, kaka boleča ogorčenost me je obšla, ko sem v sredo, 19. maja, ob 14.30 prišel na pokopališče in najdem otrokov grob razde- jan. Sveče so bile razmetane, steklene vaze razbite, cvetje razrnetam, nekaj šopkov tudi na okoliških grobovih . .. To je nekdo napravil čez dan, saj sem zjutraj, preden sem šel na deh, še obiskal grob in je bih vse v redu. Niso bili otroci, saj sem na grobu videl odtis večjega moškega čevlja. Šel sem na postajo milice Ptuj in prijavil barbarstvo . . . Ne morem razumeti, da so lahko taki izvržki človeške družbe, ki jim je na poti sveži grob otroka, sveče, vaze s cveticami, šopki nageljnov z belimi trakovi... Dolžnost vsakega človeka je, ne samo da obsodi tak vandalizem, temveč da ga pomaga iztrebiti, da se kaj podobnega na naših pokopališčih ne bo nikoli več zgodilo. Štefan Zadravec, Bezjakova 3, Ptuj Franci je lani še zdrav obhajal četrti rojstni dan Kdo bo odgovoren? Pred dnevi sem bil z otrokom, s svojim vnučkom, v mestnem parku v Ptuju. Kar sem tam videl, me navdaja s skrbjo, zato kot občan mesta Ptuja postavljam sledeče JAVNO VPRAŠANJE: Kdo bo odgovoren, če se bo v mestnem parku zgodila nesreča, celo smrtna? Mestni park ob Dravi je za stari del Ptuja edini kraj, kamor se matere, pa tudi očetje, dedki in babice, lahko podajo s svojimi malčki na sprehod. Tu je prostor, da se malčki lahko razgibajo in pri igri sprostijo, vsaj bil bi naj to njihov prostor. Toda žal so malčki na tem svojem edinem prostoru stalno ogroženi, v stalni nevarnosti, da ga ne povozi kolesar ah mopedist. Prav objestni mopedisti smatrajo park za svoje dirkališče, kjer izvajajo najrazhčnejše akrobacije, ne oziraje se na to, kdo je na sprehajahšču. PREDLAGAM, da se naj namestijo opozonlni napisi v parku, daje vožnja z mopedi in kolesi zabranjena, odgovorni organi pa naj izvajanje tega kontrohrajo, kršilce pa strogo kaznujejo, sicer jih ne bo spoametovalo. Ce pa to ni mogoče, potem se naj poti v mestnem parku proglasi za mopedcarting! Pa brez zamere! M. B. BRIGADIRJI VABUENI! Pod pokroviteljstvom občinskih konferenc ZSMS bo v soboto, 29. maja 1976, v Mariboru zborovanje vseh bngadirjev z območja severovzhodne Slovenije. Na mitingu, ki bo ob 10. uri v kopališču tovarne avtomobilov in motorjev, bodo govorih predstav niki RK ZSMS in nekdanjih brigaadirjev. Z območja Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice je v 30 letih sodelovalo v najrazhčnejših mla- dinskih delovnih akcijah, od Brčko-Banoviči in Pesnice v letu 1946, pa vse do akcije Haloze-75, mnogo brigadirjev. Stab za brigadirska srečanja severo- vzhodne Slovenije vabi prav vse brigadirje, da pridejo na srečanje. Posebmh prevozov ne bodo organizirah, ker je z Mariborom dovolj prometnih zvez z javnimi prevoznimi sredstvi. ff Tovarna glinice in aluminija „BORIS KIDRIČ" Kidričevo: Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič" Kidričevo išče za svoj počitniški dom v Crikvenici kuharico in Icuhinjsiio pomočnico Kandidati naj čimprej pošljejo ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovsko socialnem sektorju podjetja. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Ptuj RAZPISUJE naslednja delovna mesta: 1. ravnatelja osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo 2. ravnatelja osnovne šole Majšperk 3. ravnatelja osnovne šole Ivan Spolenjak Ptuj 4. ravnatelja osnovne šole Franc Osojnik Ptuj 5. ravnatelja osnovne šole Videm pri Ptuju V skladu z zakonom o osnovni šoli in statuti zgoraj navedenih organizacij se za kandidate zahteva: — pod 1, 2 in 5, da izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli; — pod 3, da imajo visoko ali višjo pedagoško izobrazbo in 5 let vzgojnoizobraževalne prakse; — pod 4, da imajo visoko, višjo ali srednjo pedagoško izo- brazbo in 10 let vzgojnoizobraževalne prakse. Kandidati za razpisana delovna mesta morajo poleg formalnih pogojev imeti tudi ustrezne moralnopolitične vrline in organiza- cijske sposobnosti ter izpolnjevati pogoje, določene z družbe- nim dogovorom o enotnih načelih in merilih kadrovske politike. Prijave, kolkovane z 2 din upravne takse naj kandidati pošljejo z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom do- sedanjih službovanj v roku 15 dni po objavi tega razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine obči- ne Ptuj. Številka: 110 Datum: 20. maj 1976 Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Ptuj \ 40—50% tovarniško znižanje: — ženskim in dekliškim krilom — jopicam — bluzam — moškim oblekam; znižane so še: — moške vetrovke in srajce — otroške pletenine — ter metražno blago v prodajalni „ZARJA" na Srbskem trgu. ODLOČITE SE ZA UGODEN NAKUP IN ZADOVOLJNI BOSTE! INDIVIDUALNA GRADNJA je lahko cenejša, če uporabljate pravilne materiale. Uporabljajte naš novi izdelek montažno troprekatno greznico in prihranili boste pri denarju in času. KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materia- lom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih troprekatnih greznic, odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. ' IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirajte tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek pri ceni, času in delu je od 40 — 60% v primerjavi s kla- sično izvedbo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, telefon št. (063) 7722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. Rdeči križ leto za letom zbira uporabna oblačila, obutev, postelj- nino in postelje, ki jih družine same ne potrebujejo več. Letos bo vseslovenska akcija Rdečega križa v četrtek, 27. maja 1976, v času od 17. do 19. ure Pomoči so potrebni socialno ogroženi občani, prizadeti po raznih naravnih nesrečah ali iz drugih vzrokov. Težave jim lahko ublažimo, če darujemo odvečna oblačila, obutev, posteljnino in postelje, ki jih ne potrebujemo več in jih oddamo ob zbirni akciji. Še posebej se kaže potreba po oblačilih in obutvi za otroke. O DAROVALCI! Zakrpana in čista oblačila in posteljnino zavijte, čevlje pa zvežite, da se ne izgubijo pari. Vse kar boste pripravili, postavite pred vhodna vrata ali pa oddajte mladim članom Rdečega križa, ki bodo v akciji sodelovali in bodo pakete natovarjali na vozila. Ce nameravate darovati pohištvo, sporočite to po možnosti že pred akcijo občinskemu odboru Rdečega križa Ptuj, telefon 77-542. Zbirna akcija bo izvedena v KO RKS Kidričevo, Lovrenc, Ptuj in Rogoznica. OBČINSKI ODBORI RDEČEGA KRIŽA PTUJ TEDNIK - četrtek, 27. maja 1976 11. stran KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA NA^GA OKOUSA za MAJ 1.5.1941- Okupator odpre na Borlu zapore tajne državne policije (GESTAFO), kamor zapre okrog 250 jetnikov. 1.5. 1942 - Partizani slovenskogoriške čete in člani OF obeš^o po Slovenskih goricah slovenske zastavice in pišejo gesla Osvobodilne fronte ter pojejo slovenske pesmi. Na vrhu Panorame v Ptuju zavihra v noči na 1. maj rdeča zastava. Sešila jo je Marija Peršon na pobudo moža Franca, mizarskega pomočnika v Ptuju in člana Komunistične partije. Obesita pa jo na najvišje drevo Ivan Hrenič in Drago Zavec, trgovska pomočnika v Ptuju. Nemci jo opazijo dopoldan 1. maja in jo snamejo ter zaman iščejo storilca tega dejanja. 1.5.1945 V nemške roke prideta terenska aktivista v Halozah Franc Bratuša—Feliks in Franc Le tonja-Vojko. Nemška ^raničarska patrola ju odkrije v hisi vinicarja Zupančiča v Goričaku. Branita se nekaj ur, preboj iz obroča dvajsetih graničarjev jima ne uspe. Feliks obleži mrtev, Vojko je ranjen in umre čez nekaj ur. 2. 5. 1945 - Kozaška enota v nemški vojski se pomika na 42 vozovih iz Hrvaške skozi Haloze proti Foliačanam. 3. 5. 1945 - Nemška vojaška kolona z okrog 200 tanki se vleče po cesti Ormož—Ptuj-Maribor. Že od 1. maja je videti vsak dan tja do 8. maja enote nemške vojske na cestah od Hrvaške proti Mariboru, kar pomeni splošen umik z bojišč na Hrvaškem in v Prekmurju. Štab neke enote, ki počiva na poti proti zahodu v Markovcih, zažge v vasi svoj vojaški arhiv z odlikovanji in našitki nacističnih simbolov na oblekah. 5.5. 1945 — Nemci ustrelilo na Teznem pri Mariboru med zadnjimi talci mlado učiteljico Lucijo Drevenškovo iz Lovrenca na Dravskem polju. 8. 5.1945 - Zadnje okupatorjeve oborožene enote zapustijo območje ptujskega okraja in razstrelijo dravske in nekatere druge mostove na pomembnih prehodih čez reke. 9.5.1945 - Zjutraj vkorakata v Ptuj, najprej 1. prekmurska brigada, za njo pa polk bolgarske vojske kot pomožna enota RA. — Popoldan se v Halozah spopade del prekmurske brigade in bolgarski jjolk z enotami sovražnika pri Stopercah in jih prezeneta proti Donački gori, kjer obračuna z njimi enota 111. armade JA. — Pri Gradiščah v Halozah se spopade 111. armada J A s sovražnikom, ki se pomika proti zahodu. Pri tem pade sedern^ borcev JA m so tudi tri smrtne žrtve med domačimi: Ivan Brlek, Marija Tetičkovič in Ivan Jurgec. ^ — V noči na 9. maj zahrbtno ustreli neznanec Franca Kmetca (52) ter Emerana Stoklesa (5 1) oba kmeta iz Zg. Leskovca, člana OF. 10. 5. 1941 - Ustanovijo Nemci na ^upiranem slovenskem ozemlju Sp. Štajerske politično organizacijo Štajersko domovinsko zvezo. Za vodjo imenujejo Franca Steindla. Naloga organizacije je, vpreči Slovence v delo za nacizem m jih ponemčiti. Za okrajni sedež Heimatbunda je izbran minoritski samostan v Ptuju. Ustanovijo tudi vojaško formacijo HB-Vvehrman- schaft in mladinsko Deutsche Jugend. 10.5.1945 - prispe v Ptuj ptujski okrajni odbor OF s predisednikom Francem Belšakom-Simonom, kme- tom iz Muretinec. Odbor se ,e prejšnjega večera napotil iz Kočic, svoje zadnje Medvojne postojanke. Po prihodu v Ptuj izda svojo prvo odredbo prebivalcem okraja, v kateri jih poziva k delu za obnovo v vojni hudo prizadetih krajev. Po vsem ptujskem in po sosednjih okrajih plapolajo slovenske in jugoslovanske zastave in proslavljajo osvoboditev ter kcHiec vojnega gorja. 13. 5. 1942 - Nemci ustrelijo v Mariboru mod dvajsetimi talci Ivana Tobiasa (19), trgovskega pomo* nika iz Pacinja. 20.5.1944- V gozdu pri "Selah v Halozah obkolijo nemške oborožene enote bunker Haloškega voda. Pade sedem borcev, ujet je ranjeni Anton Zunkovič iz Župečje vasi, ki ga Nemci strahotno pretepejo in pozneje obg^avijo. 21.5.1942- Ustrelijo Nemci v Mariboru med 35 talci Franca Majcenoviča (22), čevljarskega pomočnika iz Ptuja. 24. 5. 1942 — ,V opuščenem jugoslovanskem bunkerju ob cesti Vitomarci-Trnovska vas se zbere na sestanek OF okrog dvajset zavednih Slovencev iz bližnjih krajev. Sestanek vodita člana ptujskega okrožnega komiteja KP Jože Lacko in Franc Kramberger. 25.5. 1942 - V noči na ^25. maj napadejo partizani slovenskogoriške čete obč.nski urad v Vitomarcih. Demolirajo pisarno, zaplenijo živilske karte in pisalni stroj. PO DNEVIH NEDOLOČENI DOGODKI V MESECU MAJU Maj 1941 — Na naše območje prispe glas o ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prinese ^a Miloš Zidanšek, pekovski pomočnik in član okrožnega komiteja KP Maribor. Sestane se s ptujskimi komunisti. V Ptuj je poslan tudi Dušan Finžgar-Fidži iz Celja, da poveže v upor proti okupatorju skojevce v ptujskein okraju in drugo narodno zavedno mladino. Mudi se več tednov pri Lackovih, nato pa pri Krambergerjevih v Novi vasi pri Ptuju. — Kmet Jože Lacko^ član ptujskega okrožnega komiteja in CK KPS ima vec sestankov z zavednimi Slovenci v ptujskem okraju in jih poveže v OF. Pridno pridobivajo za upor proti okupatorju tudi drugi komunisti, med njimi Rudi Ilec, Miha Anžel, Franc Peršon, France Cucek, Franc Osojnik, Zvonko Sagadin in njegova mama Zenka. Večina njih se sestane pri Hlupiču v Mestnem vrhu, kjer da navodila za upor Jože Lacko. — Nemci zbirajo po hišah slovenske knjige, jih zažigajo sredi vasi ali odvažajo neznano kam. Nemci organizirajo tudi tečaje nemškega jezika in vanje silijo vse Slovence. Maj 1942 - Partizana slovenskogoriške-Lackove čete, Alojz Zavec in Ivan Petrovič odideta v Haloze po orožje. Čez Dravo ju prepelje Olga Meglic na Vičavi, ki je pletarska pomočnica in članica ptujskega okrožnega Komiteja KP. Oba partizana se vec dni zadržita v Sedlašku. — Partizani slovenskogoriške četa^ napadejo Nemce v vili trgovca Schtrossa na Mestnem vrhu pri Ptuju. Naciste razženejo in zaplenijo žive. — Sredi maja zažgejo partizani opekarno v Žabjaku, last nacističnega veljaka Schamena. Maj 1943 - Okupator aretira Linko Kselo in Toneta Olstraka, ki vzdržujeta zvezo med uporniki v Rušah in pri Lovrencu na Dravskem polju. Oba Nemci hudo trpinčijo in Tone pri tem prizna, da je bil povezan z Martinom Korošcem in Maksom Ivančicem v Lovrencu, zato sta od tedaj opazovana in naslednji mesec aietirana.i, Maj 1944— Padeta poveljnik nemške orožniške postaje v Makolah in zagrizen domači hitlerjevec. Napadejo ju partizani Haloškega voda. Nemci ujamejo pri mostu pod Ptujsko goro partizane Haloškega voda Ivana Salamuna-Skala, njegov soborec Ivan v aupotič-Štefan pa pri tem pobegne. Skala Nemci zverinsko mučijo, nezavestnega odpeljejo v ptujsko bolnišnico, kjer cez nekaj dni umre. — V Varaždinu zgubita življenje iz Ptuja izseljeni Hedvika Podhovnik (41) in njena hči Silva (16) obe vključeni v narodnoosvobodilno gibanje. - Več fantov iz ptujskega okraja odide v tem mesecu v partizane na Hrvaško, med njimi tudi Janez Petrovič, po vojni med drugim predsednik ptajskega OLO in tedanji član ptujskeg^a okrožnega odbora KP Milko Golob-Jožko, ki se na Hrvaškem sestane s štabom Zagorske brigade. — Lackova četa prerase v tem mesecu v Lackov Bataljon. Več zemljank ima med Teznom in Rač ami. 1945 - V zadnih dneh vome izgubijo svoje življenje v boju za svobodo: Janez Segula (18) iz Poknsaka, Franc Murkovič (22) iz Male vasi in Franc Muršec (25) iz Slomov v Slovenskih goricah. — V nacističnih taboriščih umrejo Martin Kovačec (42) iz Brezovec pri Polenšaku, FraJic Samec (61), bivši šolski upravitelj v Markovcih, Tomaž Šilak (44) iz Strejac v Slovenskih goricah in Vasilij Vlajsavljevic (43), orožnik v Ormožu. Cez 2000 mladih na ulicah Slov. Bistrice v nedeljo m ponedeljek 23. in 24. maja, so v Slovenski Bistnci potekale sklepne svečanosti v okviru praznovanja meseca mla- dosti, na območju občuie. Letošnji maj pomeni na področju aktivnosti mladih goto- vo enega naju spe šnejšili doslej, saj so s praznovanji pnčeh že koncem apnia, zaključih pa bodo prve dni junija. Skozi vso to obdobje so v občuu potekale številne prue- ditve, srečanja pa tudi športna tekmovanja mladih. Številne so tudi delovne akaje, katere mladi organizirajo v tem obdobju za urejanje okolja, cest, vodovodov in drugUi komunahiih objektov v svojih krajih. Letošnje osrednje svečanosti v okviru 25. maja so bik odsev vseh dosedanjih akcij, zato se lahko pohvahjo, da so uresničih vsa pncakovanja, katera tudi slabo vreme ni moglo zmotiti. V nedeljo 23. maja 1976 se je na uhcah Slovenske Bistnce zbralo preko 2000 mladih, vehko število pa je bilo tudi starejših občanov. V orgamzaaji OK ZSMS je bila ta dan po uhcah Slovenske Bistrice vehka parada mladih, v katen so usf)ešno sodelovala tudi vsa društva ter nekatere delovne organizacije iz občine. Okoh 2000 mladih iz vse bistnške občine je prikazalo razne dejavnosti in življenje mladih tako v šolah, delovnih organizacijah kakor tudi v društvih. „Ta roka bo kovala svet" je bilo geslo letošnje osrednje svečanosti v okviru dneva mladosti, ki se je nada^evala tudi v ponedeljek 24. maja, ko so šolarji in mladinci obiskah sponunska obeležja NOB, kjer so pnpravih tudi krajše kulturne programe. Popoldne je bila v domu kulture slavnostna seja OK ZSMS Slovenska Bistnca, kjer so ocenih dosedanje delovanje mladih v občmi, najuspešnejšim pa so podehli pnznanja m pohvale. Zvečer ob 20. un pa so se mladi zbrah v mestnem parku Slovenska Bistnca ob kresu, kjer so pnpravih kulturni program ter vehk ognjemet. Za tem pa so se razvedrih še v domu kulture ob kulturno zabavnem programu. V. H. SLOVESEN DAN ZA 1200 PIONIRJEV v okvuru praznovanja meseca in dneva mladosti, v katenh je zht vrhunec aktivnosti mlade genera- cije je bil svečan sprejem za okrog 1200 pionirjev iz vseh osnovmh šol ptujske občine. Svečan sprejem je bil 24. maja 1976 ob 12.30 na Trgu MDB. Zbramm, včerajšnjim piomrjem - danes že mladincem, Je v imenu OK ZSMS Ptuj, spregovoril sekretar Franci Pnmc: ;,S tem, ko ste vstopih v vrste ZŠM, SI žehmo, da bi družba z vami pridobila poštene, zveste in predane državljane SFRJ. Biti član ZSMS nam mora biti v ponos, saj ne smemo in nemoremo razočarati tistili miadih, ki so v NOB - žrtvovali svoja življenja za boljši jutri, za boljšo bodočnost. Prav je, da nam ti borci, kurirji, partizani, postanejo simbol zvesto- be svoji domovini. ZSMS je zrastla IZ naprednih slovenskih gibanj pod vodstvom KP in ZK, kot sestavm del revoluaonamega delavskega razreda jugoslovanskih narodov in narodnosti". V nadaljevanju je govoril o nalogah današnje mlade generacije, zaključil pa je: „.. . Le z učenjem in delom se lahko oddolžimo tovarišu Titu, Zvezi komunistov, našim narodom in narodnostim." Mlade je ob njihovem slovesnem trenutku pozdravila v imenu občinske zveze prijateljev mla- dine, Stanka Zafošnik. Učenka OŠ Borisa Kidriča, Slavica Cižič je v Franci Princ ,JMladi se moramo aktivno vključiti v ustvarjalno^ graditev samoupravnih odnosov" Foto: Kosi ! imenu včerajšnjih pionirjev - današnjih mladincev prebrala svečano zaobljubo. Pozdravno pismo tovarišu Titu pa je prebrala Mojca Demšar, učenka OS Franca Osojnika. S kulturnim programom, v katerem so sodelovali dijaki gimnazije Dušana Kvedra in vojaki vojašnice Dušana Kvedra ter pevski zbor OŠ Franca Osojnika pa je bila svečanost sprejema pionirjev v mladinsko organizacijo končana. MG Dan mladosti v Ormožu Ob dnevu mladosti je bila v ormoški občini vrsta prireditev: družbenopolitičnih, kulturnih in športnih, osrednji dve pa sta bih v torek, ko je naša mladina skupaj s tovarišem Titom slavila njegov 84. rojstni dan. Predsedstvo občinske konference ZSMS Ormož je v ta namen skhcalo ivečano sejo konference, kjer so govorih o liku tovariša Tita in obhKah prenašanja revolucionarnih tradicij na mlade. Tu so tudi posamezniki in organizacije letos prvič prejeh priznanja občinske konference ZSMS Ormož. Za aktivno delo v ZSMS ter njeno vsestransko vsebinsko in organizacijsko krepitev so letos prejeli pnznanja: Vekoslav Prejac iz Podgorcev, Majda Kavkler iz Ormoža, Tone Luskovič s Koga, Franc Krnjak iz Središča ob Dravi in Manja Imerovič iz Ormoža. Pnznanja je pnjelo tudi pet organizacij: 00 ZSMS Loperšice, Podgorci, Osnovne šole Ormož, Pnmat TOZD za vozila tahiega transporta Ormož in mladinska kuUurna skupina DPD Svoboda Ormož. V počastitev dneva mladosti so se v torek popoldan zbrah na svečani seji člani komiteja in političnega aktiva komiteja občin- ske konference ZKS Ounož. Gostje na tej svečanosti so bih tisti člani ZKJ, ki letos dopolnjujejo 30 let dela v tej organizaciji. Letos so to: Martin Kolanč IZ Obreza (KS Središče), Vinko Topolovec iz Ormoža, Zlatko Kovačič iz Ormoža, Juhka Zidarič iz Središča ob Dravi in Manca Brazda iz Onnoža. Našteti so prejeh zlate značke ZKJ. Svečane seje so se udeležih tudi nekaten bngaduji veterani in sekretarji osnovmh organizacij ZKS z območja občine Ormož. Tu je bilo v vrste ZKJ sprejetih tudi 40 novih članov, kar je glede na dosedanje članstvo pnbhžno desetina. Jr Najboljšim v javni radijski oddaji .^Spoznavajmo svet in domovino" so podelili nagrade Na letnem prireditvenem pro- storu v Ptuju, je bilo v soboto, 22. maja zelo živahno. Ptujčani smo pozdravih najboljše ekipe, ki so sodelovale v javni radijski oddaji ,,Spoznavajmo svet in domovino". Nagrade je podehl glavni urednik ljubljanskega radija, Marjan Javor- nik. PrvouvTŠčena ekipa, ekipa srednješolskega centra Ptuj, je prejela nagrado v višim 15.000 dinarjev, kijih namenja za gradnjo šolskega prostora v ptujski občini. Drugo mesto je osvojila ekipa Mozirja in tretje mesto ekipa iz Tržiča. Organizator oddaje, RTV Ljub- ljana je že v začetku oddaje obljubil, da se bo v mestu zmagovalca, predstavil s kulturnim programom na profesionahiem nivoju. Tako smo imeh priložnost videti Dušo Počkajevo, Katjo Levstikovo in Braneta Ivan ca. Ob zvokih ansambla Mojmira Šepeta pa sta zapela Lado Leskovar m Nino Robič. Kot gost je nastopil Fran MUčinskiJežek. Nastopih pa so tudi domačini duo Rizi-bizi m recitatorki Valenja Vlašič in Dunja Gunžer. Recitirah sta pesmi Branka Ciglarja. Za vse, ki so se zaključne prireditve udeležih, je v nadalje- vanju zaigral še ansambel Čudežna polja. MG STRAN ORNE KRONIKE Prekratka varnostna razdalja med voziloma je botrovala promet- ni nezgodi z materialno škodo, ki se je pripetila 17. maja ob 20,10 v Ptuju, v Lackovi ulici. V prometni nezgodi sta bila udeležena Alojz Muršec in Jože Cartl. V večernih urah (ob 22,40) 19. maja, se je na dvorišču gostišča ,,Novi svet" v Ptuju pripetila nez- goda z materialno škodo, zaradi neprevidnosti neznanega voznika, ki je pri obračanju trčil v parkirano vozilo, last Slobodana Lukiča iz Ptuja. Zaradi neprevidnega vključeva- nja voznika tovornega avtomobila v promet s parkirnega prostora pred gostilno ,,I,užnik", na Ormoški cesti v Ptuju, je 20. maja prišlo ob 13,50 do nesreče, ki je zahtevala materialno škodo. V pro- metni nezgodi sta bila udeležena l.ovro ^kcrget in Milenko Lužnik. 21. maja je dve in polletna Klav- dija Bezjak stekla z dvorišča če/ ce- sto. V tem trenutku je pripeljal voznik rešilnega avtomobila Janez ^irec, ki se nesreči ni moccl ogniti. Mala Klavdija je v nesreči dobila hude telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo na lokalni cesti v vasi Mu- retinci. V nesreči, ki se je pripetila v vasi Mc7go\ci. 21. maja ob 13,20. so bile tri osebe lažje telesno poškodo- vane. Voznik traktorja Martin Vesenjak iz Vičanec, je vozil iz smeri Dornava—Juršinci. Ko je pripeljal v levi ovinek v Mezgovcih, ga je pričelo zanašati, nakar se je prikolica traktorja prevrnila na de- sni bok. Nesreča se je pripetila zaradi ne- primerne hitrosti. Anton Štrucl iz Kungote pri Ptu- ju seje 20. maja ob 21. uri pri izsto- pu s traktorja hudo poškodoval. Z levo nogo je namreč zadel v kosilni- co, in je že med prevozom v ptujsko bolnišnico izkrvavel. 20. maja ob 15.50 je strela zane- tila požar na gospodarskem poslo- pju Joža I ampreta iz Medvede. 'Skupna škoda je ocenjena na 200.000.— dinarjev. MG Umrl zaradi padca v mlako V ptujski bolnišnici je umrl dve- letni Roland Predikaka iz 7upcčje vasi 15. Doma je padel v mlako, globoko okrog 30 cm. Starši so malčka sicer takoj potegnili iz vode in ga prepeljali v bolnišnico, vendar mu zdravniki niso mogli več poma- gati. Primer znova opozarja, kako ne- varne so lahko za otroke nezavaro- vane mlake. ff vreme do nedelje, 6. junija 1976: Mlaj bo v soboto, 29. maja ob 2.47. Hladno vreme s pada- vinami, katero smo predvidevaU za čas okrog 28. maja. je zajelo naše krajc že v petek, 21. maja. NAPOVED: do petka, 28. maja bodo počasne otophtve, le ponekod bo še slab dež. V soboto in nedeljo 30. maja se bodo padavine okrepile. Od 1. do 4. junija bo lepo, toplo vreme, nato ponovno nevihte s plohami. Padavine v mesecu juniju bodo precejšnje, tako, da bo na več krajih pnšlo do poplav. AlojzCestmk^ osebna kroniha RODILE SO: Matilda Donaj, Moškanjci 50 - dečka; Knstina Letič, Videm 64 - Lidijo; Ana Khnc, Cukulane 28 - dekhco; Angela Markrab, Litmerk 13 - dekhco; Ida Ivančič, Placerovci 16 - Igorja; Alojzija Krambergor, Levajna 12 - dekhco; Amahja Belak, Poričjak 11/a, G. Radgona - Davida; Mihca Zemljič," Zerovuici 41 - Mujano; Manja Majer, Vodranci 22 - dečka; Rozina Skrbinšek, Mihova 59 - dečka; Otihja Kumer, Brezova 16 - dečka; Klara Čuhbrk, Potrčeva 42 - Barbaro; Manja Horvat, Svetinci 26 - dekhco; Veromka Šajnovič, Dornava 5 - dečka; Ivica Zadravec, Kog 86- dečka; .Marija Vrhč, Zamušara 40/2 - Milana; Julijana Pulko, Slovenja vas 44 - Romano; Milena Mannič, Sloven- ski trg 9 - dekhco; Marta M unda, Semk 20 - Alena; Marta Vuzem, Manbor, Šempetrska 8/a - Denisa; Alojzija Završnik, Cesta 8. avgusta 22 - dečka; Majda Strgar, Štuki 20 - dečka; Silva Habjamč. llova 24 - dečka; Josipa Pongrac, Loperšice 47 - Mladena; Manja Upnik, Cermožiše 5 - Petra; Alenka Žolger, Devina 3 - deklico; Jožica Petek, Grajenščak 20- Simono. POROKE: Franc Kunčmk, Markova 45 in Araca Obran, Budina 22; Branko Pintanč, Cankarjeva 12 m Irena ČernezeL, Rabeljčja vas, Hercego- va 7; Franc Godec, Njiverce 28 in Manja Topolovec, Njiverce 40; Stanko Kosec, Dražena 22 in Jožefa Vidovič, Stanošina; Jožef Murko, Podvina 134 in Elizabeta Krajnc, Podvinci 121; Milan Unuk Zg. Jablane 35 in Dannka Frangež, Zg. Jablane 13; Janez Prevoljšek, Shvmška 17, Manbor in Araca Adam, Plajnsko 11; Edi Košar, Zg. Hajdma 42 in Neža Methčar, Slovenja vas 74; Janez Dernikovič, Ljubljana, Trubarjeva 15 in Olga Tetičkovič, Ljubljana, Pot na rakovo jelšo 19/g; .\nton Ratek, Kicar Il5/ain Jožefa Čeh, Vmtarovci 8; Ivan Kerle, Kidn- čevo 13 in Manja Gorjanc, Kindnčevo 13 in Janez Polanec, Bukovci 31 m Jožica VeseUč, Mala vas 1. UMRU SO: Vincenc Ritonja, Ormož, Poštna 3, roj. 1904, umri 16. maja 1976; Jožefa Vajda, Mihalova 61, roj. 1903, umrla 16. maja 1976; Marija Sever, Hajndl 16, roj. 1910, umrla 15. maja 1976; Ivan Ošo, Cankarjeva 5, roj. 1914, umrl 17. maja 1976; Ivana Vedemjak, Sp. Velovlak 46, roj. 1897, umrla 18. maja 1976; Janez Vaupotič, Trdobojci 27, roj. 1911, umrl 20. maja 1976; Albin Cič, Nova cesta 4, roj. 1905, umri 21. maja 1976; Franc Potočnik, Belšakova 21, roj. 1929, umri 22. maja 1976. TtDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja^ kova 5, poštni predal 99 Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra- va; telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 din^tj«\^jfl| tujino 200dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30456.7^^ Mariborski tisk. Na podlagi zakona o ob(4^včevanju proizvodov fW storitev v prometu spada TEDNIK nned proizvode, za katerese ne plačuje tenneljni davek od prometa proizvodov.