Uredništvo In upravnlštve:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondefjek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom sc more govoriti
dan od 11,—12. ure dopold.
/
Tetefon št. 113.
Raröörtna listu:
Celo leto ...... f2 K
Pol leta..........6	K
Četrt leta........ 3	K
Mesečno........... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanita
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št 51.
Maribor, dne 6. maja 1910.
Letnik II.
Radi praznika ima današnja številka samo Štiri strani.
V marazmn.
Po kratkem odmoru se je danes dne 6. t. yi. zopet zbral državni zbor. Kaj bo? vpraša večinoma vsak pri tej vesti. Kakor bi mi radi poročali kake vesele vesti, ali vsaj napovedali kake nadepolne prognoze, tega vendar ne moremo. Naša pričakovanja o koristnem in plodnem delovanju sedanjega državnega zbora so postala minimalna. Kakor smo dolgo časa bili odločni optimisti, ki smo vse nezdrave pojave na prvi ljudski zbornici smatrali za neljube ostanke prejšnje dobe, katerih se bo otresla s svojo lastno energetiko, smo postali sedaj skrajni pesimisti. V sedanji zbornici je Še toliko zaostalih, kvarljivih elementov, ! da je skoraj nemogoče, da Ibi se zbornica dvignila iz marazma, v katerega so jo pahnili. Ul-traradikalni šovinisti, ki prisegajo tudi v političnem življenju na filozofični program protinaravnega Niet-scheja, kateremu je moč edino merilo vsega delovanja, imajo v nemškem taboru odločujoč vpliv. Ti faktorji stoje na stališču: Izrabljajmo in Izkoriščaj' Ttto brezobzirno svojo premoč, akoravno krivično, dokler jo imamo. Kam to dovede, to jih ne briga.
Ker imajo ti činitelji ' tudi najvažnejšo besedo pri merodajnih in vodilnih krogih in ker jih podpirajo vsi protiljudski, reakcionarni elementi, ki upajo, da bo prva ljudska zbornica desavuirala sama sebe in bodo oni lahko v kalnem ribarili, tvorijo skoro nezlomljivo moč. Samo radikalna diagnoza, s katero bi pritisnili te pogubljivce ob steno, bi ozdravila naše mizerne odnošaje. Nemško ljudstvo je gotovo že do grla sito svojih kričavih zastopnikov, ki tirajo v prepad vso državo. Vprašanje je samo, ako bi storili merodajni faktorji ta velepomemben korak. Njihovo ljubimkovanje s krivičnim radikalizmom in s privilegirano starokopitnostjo nam ne ustvarja prav nobenih nad.
V tej naši črnoglednosti nas potrjuje ' tudi postopanje vlade in vladnih strank s poslovnikovo reformo. Slovanski poslanci, v prvi vrsti naši slovenski, so s občudovanja vredno dalekovidnostjo in s precejšno požrtvovalnostjo hoteli z znanim Krek-Kra-
PODLISTBK.
Prva Slovenca na švicarskih ledenikih.
Potopis:«» črtic« — spisal A. Cileufek.
{DallB.1
Hribolazci so v znamenje svoje prisotnosti postavili nalašč v ta namen s seboj prinešeno bandero na ledenem vrhu, '■ toda tega vihrajočega znamenja pač nihče ni ;opazil v dolini ;■ zakaj vest, da je ponosna, nepristopna Jungfrau od človeške sile premagana, ni našla nikjer vere.
Z nezaupanjem so povsod vsprejeli od hribolazcev izdano knjigo: „Reise auf den Jungfraugletscher und Ersteigung seines Gipfels“, v katerih se v vznesenih besedah opisujejo velikanski vtisi, katere sta Janez in Jerom Meyer s svoje feiletur« prinesla v dolino.
„S skoraj nepremagljivimi tež kočami in z največjo nevarnostjo je mogoče stopiti na najvišji vrh“, tako sta se izrazila takoj po svoji vrnitvi iz ledene ‘gore.
Da bi spodbila to nezaupanje, »sklenil je sin Janeza Meyerja, Gottlieb Meyer, z vališkima lovcema Jožefom Bortis in Alojzijem Volker, leta ,1812 ponoviti to vejeturo.
S planine Mär jelen bližal se je čez Aletschov ledenik zaželjenemu cilju. Po prenočišču f v bližini Grüneeka so dne 3. septembra 1812 zarano odrinili čez Jungfraufirn na Rottalsko sedlo ter po obilnih težavah srečno dospeli na vrh.
Se-le 16 let pozneje znašli so se zopet srčni možje za jungfrauski pohod: Hildebrand Burgener in Peter Roth, Peter in Kristijan Baumann ' ter Ulrich Wittwer, vsi iz Grindelwalda, so ' dne 8. septembra 1828 preplazili spodnji grindelwaildski ledenik, ska-
marovim predlogom ' potisniti) f državni voz iz blata. Naši poslanci so zapostavili vse strankarske koristi, in so jasno dokumentirali, da so zdrav, državo ohranjujoč faktor, ki vpošteva v polni meri celokupno korist. Bienerth in njegova garda pa tega noče umeti. Ako bi ljudstvo govorilo, bi se mogoče zjasnilo tem zaslepljencem.
Tudi odriošaji med Jugoslovani niso razveseljivi. Naši poslanci, so odločno pokazali dobro voljo in umevanje naših nujnih potreb. Razni plojaško-li-beralni krogi pa tega nočejo, Njim je glavna skrb razdiralno delo in pa osebna korist. Odločitev glede skupnega kluba sicer še ni padla, a vendar nas razni pojavi, katere srno že večkrat označili, napolnjujejo s strahom in bojaznijo. (Ne bojimo se za V. L.
S.,	ker je preveč enotna in konsolidirana in bo korakoma - in po etapah izvršila svojo nalogo. Težjco nam samo de in obsojati moramo, ker razni elementi iz strankarstva zabranjujejo in ovirajo naše težnje k združitvi. Te neprijetne slutnje na novo vtrjuje v nas vest v „Slovencu“, da je dr. Ploj nepravilno informiral javnost o predlogih in pogajanjih s Slovenskim klubom. S prozornimi netaktnostmi hočejo gotovi ljudje onemogočiti vsako zbližanje. slanec!
Nemški naklepi.
V sredo dne 11. maja se vrši v Ljubljani ustanovni občni zbor našega obrambnega društva „Slovenska Straža.“ Je že skrajna potreba, da se to društvo osnuje. Ravnotako je tudi častna dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da pristopi k društvu in ga podpira z vsemi močmi. Strniti moramo skupaj vse moči, ako se hočemo ubraniti grabežljivemu sosedu, {ki sili v našo lepo zemljo in nas hoče vsuž-njiti.
Nemškim in protestantovskim nasilnežem ne zadostujejo več milijoni, ki jih leto za letom naberejo, da z njimi ropajo tujo zemljo ' in Sdrugorodno ( deco. Narodna zavednost je pri nas Slovanih že preživah-na, naš naroden ponos prevelik, zato nemško žito ne gre tako v klasje, kakor si žele gotovi nestrpni pro-pagatorji. Taki ljudje radi tega vedno premišljujejo in delajo načrte,, po katerih ' bi lahko že v najkrajšem času dogradili svoj most od ŠBelta do Adrije. «—
loviti Kalli, grinjdelwaJdski Fiescherfirn in Spodnje in Zgornje Munchovo sedlo ter prenoćivši na Jung-fraufirnu dne h. septembra po mnogih težavah zasedli ponosen vrh, kjer so zapičili v led in skalovje močen drog z železnim banderom.
Par tednov pozneje so z bernskega observatorija z daljnogledom zapazili to zmagoslavno znamenje — in odslej so morale najbolj trde glave verovati, da je Jungfrauski vrh prenehaj biti Terra incognita.
Bernska vlada je javno pohvalila srčne ■ Grindelwaldbane ter je vsakega, tudi Petra Roth, ki je vsled onemoglosti prišel samo do Rottalskega sedla, obdarovala z „Doppeldukatom.“
Že pred to turo poskušali( so drzni možje od Rottala sem bližati se jungfrauskemu vrhu. Planinska kronika poroča o tozadevnih podjetjih švicarskega profesorja Hugi in dveh Angležev s tremi vodnika, a brez uspeha.
Profesor Hugi je ponovil svoje poskuse 1. 1829, toda zopet zaman; pa tudi po prej imenovanem potu čez Jun gif rauf irn in Rottalsko sedlo se mu leta 1832 radi neugodnega vremena ni posrečijo priti na vrh Jungfraue.
Več sreče so imeli leta 1841 profesor Agassiz (Agašič?), profesor Forbes, 'Du Chatelier in pa E. Desor, Id so s štirimi vodniki ob idealnih vremenskih okolšeinah po prvem potu od vshoda sem prišli na vrh.
Leto pozneje sta njim sledila Švicarja Gottlieb Studer in Fr. Bürke s štirimi vodniki.
Se-le po desetletnem prestanku dobila je Jungfrau nov obisk. (Odslej pa je vedno bolj naraščalo število njenih ljubimcev.
Dne 20. avgusta 1868 stopila' je prva ženska noga Jungfrau! na tilnik:	Mrs. Winkworth ? je v
spremstvu svojega moža in ! znanega alpinista Mr. Utterson Kelso in treh vodnikov splezala na njo.
Med take ljudi lahko prištevamo tudi lipniškega pastorja dr. Albanija.
V „Grazer Tagblatt“ od dne s4. t. in. priporoča hitro ustanovitev zadruge z omejeno zavezo,,' kateri naj bi pristopile vse nemške alpske posojilnice, ki bi imela namen varovati in množiti nemško posest. Temeljna glavnica tega bojnega društva naj bi znašala sedaj v začetku 10 milijonov.
Ker posojilnice ne morejo dati ta denar brez-5 obrestno, zato mora 1% obresti plačevati Südmarka, drugi del obresti bi se moral pridobiti iz prometa, ako bi ne hotela biti Südmarka še bolj munificentna. Albani je prepričan, da bodo posojilnice z veseljem pristopile k temu društvu in tako pomagale pri izzivalnem in prodiralnem nemškem delu.
Akoravno je Albani ta svoj predlog spravil v javnost s tihim namenom, da si zopet pribori simpatije, ki jih je zgubil pri spodnještajerskih Nemcih in nemškutarjih s svojim zloglasnim govorom ' v Ljubnem, ga moramo vendar uvaževati in bodoča „Slovenska. Straža“ ga ne bo smela prezreti.
Politični pregled,
„Slovenski klub“ v državnem zboru.
Dr. Šušteršič je sklical sejo „Slovenskega kluba“ za danes ob % na 10. uro dopoldne.
Finančna stiska na Češkem.
Deželni šolski svet je poslal na okrajne šolske svete odlok, v katerem se določa, naj se izpusti iz službe pomožne učne moči, ki so na dopustu zaradi študij ali bolezni, ako se ne obvežejo, da se odrečejo plači.Prosta mesta naj se nadomeste s suplenti. Opusti se naj tudi pouk v francoščini in na goslih. Da se prihranijo potni stroški, s6 letos ne bodo vršile okrajne učiteljske komference. Vse provizorične industrijske učiteljice se odpuste iz službe. Delo se razdeli med ostale učne moči.
Zaprisega novega dunajskega župana.
Dne 4. t. m. je slovesno prisegel novi dunajski župan dr. Neumayer, ki je imel nato programni govor. Govoril je v prvi vrsti proti oviram uvozu živine in premoga iz inozemstva, ter je izjavil, da mora ostati nemški karakter dunajskih šol nedotaknjen.
Toda vedno je Še bilo nerešeno veliko vprašanje, ali se da ponosni gori tudi iz Lauterbrunnenske doline priti do živega.
Se-le trem Angležem, spremljanim od treh vodnikov iz Lauterbrunnena se je posrečilo dne 9. avgusta 1864 ugodno rešiti to vprašanje s tem, da so forsirali radi kamnatih in ledenih plazov silno nevarni kuloar, ki se vleče od Rottalskega sedla strmo navzdol v Rottal.
Pa tudi divna severna plat Jungfraue je izvabljala že takrat podjetne hribolazce.
Nekaj poskusov v tej smeri se je ponesrečilo; toda dne 30. avgusta 1865 sta dva Angleža z dvema vodnikoma in tremi nosači po visoko ležečem prenočišču in po premaganju velikanskih težkoe od severno ležeče Wengernske planine ’ sem premagala ' ponosno kraljico.
Že po dveh letih, dne 14. avgusta 1867 je isto pot izvršil nek plem. Fellenberg z dvema vodnikoma in dvema nosačema; dne 18. julija 1871 pa je to silno težavno in dolgo turo izvršila neka Miss Brevoort v spremstvu svojega rojaka B. Coolidge in z dvema vodnikoma.
Drugi vstop iz Rottala se je izvršil leta 1869, tretji in četrti leta 1871; ' peti poskus dne 24. julija
1872	se je pa končal s smrtjo dveh udeležencev.
V dneh od 21. do 24. januarja 1874 je poprej imenovana srčna Miss Brevoort z istim spremljevalcem in dvema vodnikoma iz Grindelwalda čez Ber-gli-kočo in Rottalsko sedlo ob zelo ugodnem potu in prav lepem vremenu izvršila ' prvo;r zimsko turo na Jungfrau.
Vkljub velikim nevarnostim, katere so povzročile prejšnje leto smrt dveh turistov, je dr. Dübi 1.
1873	z dvema vodnikoma od Rottala sem prišel na vrh ter sestopil skozi Silberliicke, odkoder je prišel po mnogih težkoe:;];. na Kleine Scheidegg.
(Dalje prih.)
Samouprava v kraljestvu Poljskem.	*
Načrt o uvedbi občinske samouprave v kraljestvu Poljskem je odobril ministrski svet v Petrogradu in se v kratkem predloži gosudarstveni dumi.
Zakonski načrt temelji na teli - 'te glavnih točkah:
Občinski sveti se volijo ’/a dobo štirih leti. Volilni cenzus je dvojen: volilno pravico imajo namreč tisti, ki posedujejo zemljišča, in tisti, ki plačujejo gotovo svoto davkov. Ženske imajo samo aktivno volilno pravico. Občine, ki imajo manj kakor 10.000 prebivalcev, volijo 20 odbornikov, občine z manj kakor
20.000	prebivalci 25 odbornikov itd., to je za vsakih nadaljnih 10.000 prebivalcev, po 5 odbornikov več, vendar pa število odbornikov ne sirite presegati števila 100. Volitve se vrše po kurijah na podlagi narodnosti. V občevanju z uradi in uradnimi osebami, se morajo občine posluževati ruskega jezika. \ notranjem uradovanju lahko rabijo poljski jezik.
Poljska ljudska stranka.
Minulo nedeljo se je vršil v Tarnovu shod poslancev poljske ljudske, stranke, V glavnem je veljalo posvetovanje reorganizaciji stranke in so sklenili, da se v 'bodoče predsedstvo stranke v državnem in deželnem zboru ne bo več združevalo v eni in isti osebi. Predsednik stranke, če le možno, naj ne bo po-
Sklenili so z večino glasov,, da se osnuje v Krakovu novo političko zvezo na podlagi strankinega statuta.
Enoglasno so izrekli protest proti davku na vžigalice. Dalje je zborovanje sklenilo zahtevati povišanje davka na vse alkoholne pijače, in Čim hitrejo odpravo hišno-razrednega davka.
Ogrsko.
Na Ogrskem postaja vedno lepše. Železnoroki Khuen, od katerega so nekateri vse mogoče pričakovali, se ražkrinkuje vedno bolj za političnega Don Kišota po vzgledu prejšnih mogotcev. Tudi Khuen se boji ljudstva in volilne reforme in se je združil že s Kossuthom, da jo zabrani.
Nasproti kroni se sicer še kaže kot prijatelja volilne reforme, a le zato, ker hoče merodajne kroge preslepiti.
Triumvirat Khuen-Kossuth-Tisza ne bo pomagal ljudstvu do veljave, to je gotovo.
Časopis z& zgodovino in narodopisje.
M jSrv 6. lista „ österreichische Rundschau“ h
1906.	je neki pisatelj tožil, da je v današnji družbi premalo smisla za zgodovino ter da se sploh pomen zgodovine kri¥„Q pojmujte., kot dolgočasno in brezplodno naštevanje raznih dogodkov., Le kar je aktuelno. sedanje, kar :,,nekaj nese“, to vleče. Zlasti Časnikar: stvu — celo znanstvenemu — očita dotični člankar. da napram zgodovinskim vedam postopa površno, nekritično, le po strankarskih in osebnih' ozirih, le po slučaju, brez premišljene, stvarne sodbe in izbire.
Kajpada je imel pisatelj pred očmi zlasti nemško časnikarstvo, v večji meri bi se pa,^njegove besede, dale obrniti na naše razmere. ;V našem občinstvu — tudi omikanem —. se kaže neverjetna topost za domačo zgodovino. Politično strankarstvo je pri nas nad vse. In vendar se celo pri praktičnih Amerikancih, mojstrih v industriji in tehniki, nenavadno povzdiguje zanimanje za zgodovino, { 'da,f celo' zgodovino srednjeveških evropskih držav, f marljivo proučujejo ter kličejo za to stroko celo učenjake iz Evrope. Le ljudstvo, ki pozna preteklost, more umevati sedanjost ter uravnati svoje delovanje 1 na velikopotezne cilje, ki jih naj' bodočnost uresniči.
Da tudi nas ne zadene graja omalovaževanja; domače zgodovine, ' izpolnjujemo svojo časnikarsko dolžnost ter v naslednjem opozarjamo naše občinstvo na publikacije našega „Zgodovinskega , društva za Slov. Štajersko.“ Ravnokar smo dobili v. roke L—2. snopič 7, letnika (1910) Časopisa za zgodovino in narodopisje“, katerega vsebino smo že v zadnji številki kratko naznanili.
Tiho in mirno deluje ^Zgodovinsko društvo“, a z ozirom na velikanske težave, s katerimi se ima boriti, jako plodovito. Snuje južnoštajerski narodni muzej, knjižnico in arhiv, zbirati je začelo gradivo za „narodno umetnost“, prevzelo je v svoje okrilje varstvo domačije, gotovo mnogovrstna j n važna haloga, a mi se sedaj omejimo le na njegove publikacije. Od
1.	1904. je izdalo 6 letnikov „Časopisa“, ki obsegajo povprečno po 100 strani, s članki o domači zgodovint in narodopisni, <Iz lanskega, letnika so omeniti Zlasti članki: dr. Štrekolj, Slovanski elementi v Iiesednem zakladu Štajerskih Nemcev, članek, ki je v strokovnjaških krogih vzbudilf veliko zanimanja; urednik prof. Kaspret je .priobčil na podlagi arhivalnih virov zanimiv članek o.tiranstvu Franca Thha na štatenber-ški graščini pri Makolah :j dr. Stegenšek je opisal zanimive, gotske freske pri podružnici sv. Mohorja na Kozjaku; prof. Kovačič pa je iz prazgodovine središ-kega trga javnosti izročil zlasti dve točki: 1. da je rimska Curta bila v okolici sedanjega Središča, 2. o izviru imena Središče-Polstrau. — Iz peresa istega pisatelja je društvo' ob novem letu izdalo 'obsežno, 594 strani broječe delo: Trg Središče, krajepis in zgodovina. (Cena vez. po pošti K 6.80, broš. K 6.50.)
••	1.-2. sn. letošnjega „Časopisa“ ima tudi boga-
to in zanimivo vsebino. Na prvem, mestu je članek dr. Stegenška „O najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja.“. Pisatelj podaje iz one davne dobe Čisto novo snov, ter je v marsičem popravil izvajanja Orožna in Zahna, zlasti kritično presoja razlago listine patriarha Peregrina iz 1. d 140., s katero je benediktinskemu samostanu v Gornj. .Gradu podaril svoje ondotno posestvo. Važni in zanimivi so tudi pisateljevi posledici o kolonizaciji ■" gornjegrajske okolice, ki podirajo Peisker-Levčevo podmeno, da. so se Slovenci naseljevali po hribovju, potem šele po dolinah.
Zelo obširep je drug članek „Monooeros“ in „Diptamus“ J. A, Glonarja, ki z velikim literarnim aparatom zasleduje postanek in razvoj pripovedke o Zlatorogu. Članek , je temeljit in poučljiv, a po našem mnenju bi bolj sodil n. pr. v „Zbornik“ „Matice Slovenske“, ker se ne nanaša ne na zgodovino, ne narodopisje štajerskih Slovencev.
Važno novost prinaša tretji članek. „Zgodovinsko društvo“ se v svojem delovnem programu ozira tudi na koroške in prekmurske Slovence, s katerimi smo itak štajerski Slovenci v ozki zgodovinski in et-nografični zvezi. Dočim se je na koroške Slovence že opetovano jemal ozir v prejšnjih letnikih, fco letos prišli na vrsto ogrski Slovenci ' in sicer piše o njih ogrski Slovenec — Stevan Kühar — sam. Članek podaja zbirko narodnih pripovesti v izvirni prekmurščini; pregledal in presodil ga je dr. Strekelj, Spis je zanimiv v narodopisnem oziru, zlasti pa Še v jezikoslovnem.
Zaradi velike obsežnosti teh treh člankov je pod zaglavjem „Mala izvestja“ dobil prostor le članek dr. Stegenška „Kje je bila Curta?“, kjer izraža nekatere pomisleke proti Kovačičevi podmeni, da je Curta bila. pri Središču, sicer pa tudi on pride do blizu iste-. ga posledka, da je Curta bila v okolici Ormoža.
Književna poročila obsegajo precej obširno o-ceno popscheve knjige „Die ältere Sozial- u. Wirtschaftsverfassung der Alpenslawen“, oziroma r podmen o najstarejši zgodovini Štajerskih Sloveneev. H koncu je še društvena kronika1 in poročilo o tačas-nem stanju muzeja.
Z ozirom ' na tehtno vsebino ' prejšnjih letnikov in 1.—2. sn. letošnjega letnika priporočamo to publikacijo kar najtopleje.
V imeniku udov ob koncu lanskega letnika pogrešamo zlasti1 naše Šolske knjižnice, ’ čitalnice in društva. Toliko se zabičuje. naj se v šoli goji domoznanstvo, a razen treh alis Štirih nima nobena šola naročenega „Časopisa“! Ir čemu so neki naše čitalnice in druga društva s svojimi knjižnicami, daniti tako važnega domačega podjetja ne podpirajo ? ■ Med čitalnicami pogrešamo ,celo mariborsko čitalnioo!
Nemška muzejska društva v Mariboru in Celju imata dovolj udov, ki ne dobijo za svojo udnino nič, udje „Zg. dr.“ pa so za svojih o kronic dobro odškodovani s „Časopisom“, pa vendar v imeniku pogrešamo mnogo imen sicer zavednih rodoljubov.
Prestopimo od fraz na delo!
„Slov. Rranik“, glasilo Cirilmetodarije,' vabi" ' J.-: v s e Slovence na občni zbor družbe, ki se vrši letos cine 3. julija v Ljubljani. Aha, sedaj, ko so pristaši slovenskega frajžina družbo zavozili, ih sramotno odbili naše somišljenike, sedaj bi nas zopet radi Meli za štafažo. Posebno vabljivo je za pristaše S. L. S., da v številki, kjer vabi v s e Slovence na skupščino, "iv a več noticah pridno udriha po S. L. S.
Narodni svet, ki je imel včeraj, dne 5. t. m. v mariborskem Narodnem domu občni zbor, je bil skrajno slabo obiskan. Narodni svet brez naroda, pravi znak liberalnih akcij! Naše somišljenike vabimo, da -se diie H. t. m. gotovo udeleže ustanovnega zbora „Slovenske Straže“, ki bo morala zmagati narodnoobrambno delo, za kojo slovenski liberalci niso zmož-
ni.
Raznoterosti.
Glasbeno društvo v Mariboru. Koncert dne 7.
t. m. obeta biti sijajen v vsakem oziru. Nastopilo bo de’ nad 50 godbenikov, in Sodelujejo vsi trije virtuozi gg. Serajniki. Pride tudi skladatelj g. Viktor Parma, kateri bo osebno dirigiral svojo skladbo: „Intermezzo iz opere „Ksenia“. Ekseelenea milostni g. knez in .škof so blagovolili nakloniti društvu podporo, in se u-cleležijo, ako bode le mogoče, tega koncerta.
Iz politične službe. Cesarski namestnik je imenoval hamestniškega kancelista Franca Vidica okr. tajnikom. "	•	■
Poštno ravnateljstvo javlja, da zaradi prevelikega števila poštnih praktikantov ženskih ponudnikov ne more več sprejemati.
Zapiranje trgovin. Öd 1.1. m. naprej je stopila v veljavo postava,1 ki določa, da se morajo trgovine, kjer se prodajajo jestvine in druga živila, zapirati ob
9.	uri zvečer, vse druge prodajalne pa vsaj ob 8. uri. Ta postavna določba pa ne obsega samo trgovine, ampak tudi vse prodajalne produktivnih -obrti. Odslej bodo torej morali zapirati' ob 9. uri zvečer svoje prodajalne mesarji, mlinarji, slaščičarji, peki itd. Krojači, šivilje iri čevljarji, ki imajo javne prodajalne, bodo iste že ob osmih zvečer morali Zapreti. Postava tudi določa, da se pred 5. uro zjutraj nobena trgovina ne sme odpirati.
Imenovanje. Dvorni In ministerijalni svetnik dr. Ivo Subelj je imenovan za sekcijskega svetnika.
Slovenska kmečka zveza je imela včeraj, dne 5. t. m. odborovö sejo, v kateri se je volil 1. podpredsednikom dr. Korošec, 2. dr. Jankovič, S. Terglav; . blagajnikom Pišek, in tajnikom Žebot. - V debati o političnem položaju se je konstatiralo, da se zaradi obstrukcije niso vršila dosedaj nobena niti obvezna hiti neobvezna pogajanja.
Deželnega glavarja namestnik g. dr. Fr. Jan-'ič in g. dež. odbornik Robič sta pri c. kr. namest-i in pri deželnem šolskem nadzorniku pl. Kirchs-•gu intervenirala v zadevi zasebne šulvereinske e v Sevnici ob Savi. Ker so postavna določila po-noma jasno na naši strani, je upanje, da se bo
Obstrukcija in liberalci, Naši liberalci se vedejo v zadevi slovenske obstrukcije v Gradcu .kot kompletni norci, ki kažejo, kakor sploh mnogi norci, veliko zlobnosti. Najprej so te umazane propalice trdile, da . so se naši poslanci Nemcem že vdali, in da so pogajanja le še navidezna. Zdaj, ko vendar ni mogoče več kolportirati teh laži, pravijo, mi smo dosegli, da so slovenski poslanci vendar zavzeli drugo stališče. Blazirana, alkohol izi rana in demoralizirana tolpa, ki hodi za temi, liberalno našemljenimi političnimi bebci, verjame tudi to. In če bodo njim pravili še večje be-dastoče, bo liberalna čreda verjela. ‘ Slovensko ljudstvo pa mora žalostno gledati, da ima, tudi med seboj tak iZvržek, kateri se še celo drzne, ljudstvu in njegovim izvoljenim poslancem govoriti o zadevah, za. Goje nima nobene kvalifikacije.
Nemška nestrpnost. Prijatelj našega, lista nam noroča: V torek, dne S, maja sem bil na mariborskem mestnem pokopališču. Mimogrede sem se ustavil ob spomeniku rajnega Tomšiča. C ital sem za SC, slovenski napis na grobnem kamnu. Mimo pridete dve nemški frajli in trije nemški burši. Ko slišijo, da. citiram slovenski napis, nahrulijo skoro vsi obenem: „Pfuj, Windische, pfu.j! Heil und Sieg!“ Še več takih izbruhov nemške olike je priletelo na moje uho, Nemo sem odšel in si mislil, kako nemška zagrizenost niti ob grobu rajnega Slovenca ne more brzdati svoje strasti,
Novi tiskovni zakon. Celih devet let je tega, kar je ministrski predsednik Korber predložil državnemu zboru načrt novega tiskovnega zakona, a še-le sedaj je tiskovni odsek končal svoja dela.; ' Pravzaprav še ni gotov, ker vprašanje o malih porotah; ki se hočejo uvesti, še n,, .rešeno. Gre se namreč za napravo nove institucije. Hudodelstva, storjena-potom tiska, bodo še prihodnje sodila navadna pidrotna sodišča, za prestopke pa se hoče upeljati novo sodišče, nekake male porote, obstoječe iz enega učfenega sodnika in dveh porotnikov ali sodn i ko v-la j i kov. Novi tiskovni zakon je dsekako zelo ozkosrčen ih vse prej kakor časopisju naklonjen. Že s tem, da bo odslej mogoča kolportaža, bo časopisje vsestransko mnogo pridobilo.
Novo državno posojilo. Postava o novem državnem posojilu v znesku 236,000:000 K,' je dobila najvišje potrjenje. Tudi pogajanja med poštno hranilnico, katera je prevzela novo izdajo 4% avstrijske kronske rente, in posameznimi bančnimi zavodi glede razpečavanja te rente, so končana. V konzorciju teh pri izdaji hove rente direktno udeleženih zavodov. katerih je 25, se nahajata tudi Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in ' Jadranska banka v Trstu.	■	...-• ■
/s Iz ustanovnega občnega zbora podružnice jugoslovanskih železničarjev. Včeraj dne 5. t. m. popoldne se je vršil tukaj v Mariboru ustanovni občni Zbor podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev. Ta organizacija se je porodila pod vplivom liberalne Narodne delavske organizacije v Trstu. Na včerajš-nem ustanovnem občnem zboru se je povdarjalo, da stoji društvo izključno (!) na narodni podlagi in je strogo stanovsko, ter se ne briga za politično prepričanje posameznika. To se je zelo lepo slišalo, ali izpolnjevalo se ne bo. Izkušnje, ki jih imama s fo organizacijo drugod, nam jasno dokazujejo,M da je ta samo privesek liberalne Stranke, Tudi ne more biti drugače. Kakor sta socialdemokratična ih nemško-, narodna Organizacija v svojovW vdejstvovanju tudi-politični, tako je tudi pri Zvezi jugoslovanskih železničarjev. Kakor je Narodna delavska organizacija, ki je nastala v Trstu, v bistvu ' in v dejanjih pri vsem svojem zanikanju, liberalna, ' taka r je tudi ta : Zveža, Tudi ni mogoče, da bi v sedanjih časih, ko političen moment preveva jvsakega količkaj zavednega človeka, bila močna in Številna skupina politično, brezbarvna N tem našem prepričanju nas potrjuje veselje, s katerim se je poročalo o Ploj-Roblek-Kukov-čevih pozdravih. Tudi vnemi, s katero se je zatrjevalo, da ni druge organizacije,' ki bi skrbela za domače železniške delavce, kakor pa te Zveze, se je poznalo, da tiči za tem grmom zajec. Prometna zveza, ki tudi obstoja za slovenske železničarje, gotovo ravno tako dobro skrbi za domače ljudi. (Razlika je pač samo ta, > 'da je Prometna zveza bolj na mestu proti mednarodni in. protiverski socialni demokraciji, kakor pa Zveza jugoslovanskih železničarjev* ki polovičarsko in megleno povdarja zgolj narodnost, — drugi, najvažnejši faktor pa prezira »n v resnioi Še povsod podpira liberalizem. — Za predsednika mariborske podružnice je bil izvoljen revident Kejžar. Ostali odborniki so : Cerinšek, Amalietti star., Ama-lietti ml., Rebol, Kramaršič, Špindler in Žabkar; namestnika sta Jaki in Neibert, Skvarča in Pušnik pa računska pregledovalca.-»

i
iV«£|0

S ^
Halles«v komet. NajnovejSa vest. o Halley.evem kometu prayj,dazendja ne pojde skozi kometov rej). Na xn.ainenj.ti kvezdoglednici v Greeniviehu na Angleškem so astronomi, na podlagi opazovanj Hälleyeve-gä kometa izračunali, da gre komet po takih potih, da zemlja ne pojde skozi njegov rep. Astronomi dunajski! zvezdoglednjee pravijo, da zna biti tal račun pravi-ien. Preračunavanja, na podlagi katerih so astrono-mi trdili, da pojde zemlja dne 18. niaja skozi kometov rep, so temeljila na jako kratkem .opazovanju kometa v prvih dneh septembra in v prvih dneh novembra. Sedaj je-mogoče opazovati daljši del elipse, ki jo preteče komet, jn je mogoče z večjo gotovostjo izraču nati, kako pojde naprej.
t Štajersko!
Maribor. Samomor. V sredo dne 4. maja se je z revolverjem 'ustrelil mlinarski pomočnik Arpad Toth. BO je pri priči mrtev. Samomorilec je bil protestant. Njegov oče ga je okregal zaradi nerednega življenja, •'»•sin se je potem kar v navzočnosti domačih ustrelil.
Maribor. Jutri v soboto, dne 7. maja, sklicuje mariborsko nemško volilno društvo shod volilcev; na katerem se bo obravnavalo o vprašanju mestnega, kopališča, in o pomanjkanju stanovanj v Mariboru, dvomimo, da bi imel ta shod kakšen pomen za gnile razmere mariborskega gospodarstva, ker se navadno rabijo samo besede, a dejanj je malo.
Nemški strelci imajo od 5. do 8. maja v Mariboru svoje slavnostno streljanje.
Leitersberg. (Naši drzni narodni nasprotniki pripravljajo zopet hud napad na našo slovensko Šolo v Karčovim, V krajnem šolskem svetu so sklepali o tem, kako bi zamegli zopet oškodovati Slovence. Sedanje šolsko poslopje namerava krajni Šolski svet prodati nemškemu šullerajnu. Za slovensko Šolo pa bi postavili novo poslopje nekje na severnem koncu občine. S tern bi se slovenski šoli zadal smrten udarec. Kdo pa bo pošiljal na kraj občine svojo deeo v Šolo. Otroci tudi ne bodo mogli zahajati k Šolarskim mašam. Skrbelo se bo, da škandalozen ukrep krajnega šolskega sveta v Leitersbergu ' ne pride do u-resmčenja.
Kozje, .Gostilničar gospod Rok Leskošek je od gospođa zasebnika Kragore kupil' gostilno:	„Zur
Eiche4'0 in dve k gostilni pripadajoči hiši1 in gospodarska poslopja. Ker je novi lastnik Sloveneo, pričakujemo z gotovostjo od njega, da bode ustrezajoč željam svojih me^^ iziti j učno slovenskih gostov in odjemalcev igega sedanji nemški napis vrgel strani in ga zamenjal s slovenskim — / kar. bi bilo jedino pravilno — ali vsaj s slovcnsko-nemškim napisom. Ta nemški., napis je drzna žalitev slovenskega značaja kozjanskega trga in kozjanskega okraja. Nadejamo se, da bo gospod Leskošek to tudi uvidel in ■naši opravičeni želji ustregel.
Celje«/ Za poveljnika žaitdarmerijskega oddelka štev. ,6 v Oefjd je imenoVäb nadporočnik Friderik Jo-nak o<l deželhega žandarmerijskega poveljstva št. 1.
Slov. Bistrica. Naša železnica iz kolodvora južne železnice v Slovensko Bistrico je Še vedno pasivna. Noče, pa noče se povečati promet. Da bi se privabilo kaj- več „Nemcev“ v naše mesto in okolico, so ata Stieger napisali v „Marburger Zeitung“ dolgovezen, suh članek, v katerem vabijo svoje nemške bratce v naše mesto in na divno Pohorje. Namen tega vabila je očividcu. Zainteresirali bi radi bistriški ’Nemci“ naše nasprotnike za okupira,nje naravnih krasot naših planin mariborske okolice. Opozarjamo Slovence ob* Pohorju, da ne dado zemlje svojih očetov v roke nenasitnemu tujcu.
Slov. Bištrlea. V okolici Slov, Bistrice, zlasti ob državni cesti v Konjice, se je našlo ' več prote-stantovskih evangelijev. Spoznajo se po tem, da nimajo potrdilo od nobenega škofa in da nimajo razlage. Natrosil je te izvode gotovo kak agent, da se je iznebil slabega blaga. /Ali pa je hotel na tak način dobiti novih vernikov in obiskovalcev protestan-tovskega tempelj a v Slov. Bistrici.
Št. Jala pri Dravogradu. Na binkoštni ponedeljek, dne K». I. m. po rani maši je v gostilni g. Časa shod, na katerem bode govoril/ deželni poslanec dr. K. Verstovšek. .	•	,	•
Plaftlna. Naš dični in delavni poslanec in dež. glavarja namestnik g. dr. Jankovič je dne 29, aprila pri c. km inamestniji interveniral radi občinskih voli-lev v občini Loke—Brda.	vA-.--
Žalsko junaštvo. Ko se je vršil meseca decembra 1. 1. misijon v Žalcu, priredili so žalski naprednjaki s pomočjo drugih demonstracijo, katera je bila že v naših listih opisana. Proti znanim demonstrantom se je vršilo najprvo sodnijsko zasliševanje pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju. Po preteku dalje časa se je odstopilo ta akt c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju v kazensko postopanje. Sedaj je bilo povabljenih precejšnje Število Žalčanov v zaslišanje. Iz odgovorov nekaterih bi se dalo soditi, da demonstrantov v Zaloti sploh ni bilo. Ko so pa nekatere priče potrdile ovadbo; to je bil ogenj v strehi, in žveplo surovosti je začelo na nje leteti. Le energičnemu nastopu referenta je bilo možno te napredneže ukrotiti, da se ni začela misijonska demonstracija žalska ponavljati celo v uradnih prostorih c. kr. ,okrajnega glavarstva v Celju, katere bi se nekateri zopet otresili, „češ, mi smo samo poslušali“. 'Junaštvo pa junaštvo!
Sv. Janž na Drav. polju. Pred par meseci je »aše ljudstvo uložilo prošnjo za vsakdanjo vožno po-
što iz Ptuja ter prošnjo poslalo c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradec. Slavno ravnateljstvo nam je šlo na roko. Vendar se čuje, da je ne dobimo. Pravici na ljubo moramo trditi, da je vožna pošta heobhodno potrebna za Sv. Janž. Ce je kje potrebna, je gotovo potrebna pri Sv. Janžu. Župnija je Obširna in jma sedem velikih vasi, ki vsaka šteje 100—120 hiš, l ve-Čjidel posestnikov ali imovitih kmetov. Poštni prorget je velik, zlasti ker se ljudstvo peča mnogo s živinorejo, prešičjerejo, in trži veliko tudi s žitom. Denar na pošto mora naš kmet nositi ponajveč v dve ,uri oddaljeni Ptuj ali v tri ure oddaljeni Maribor. Po-šiljatve v zabojih so zelo pogoste, f včasih več na dan, a ubogi davkoplačevalec mora radi zaboja na-precti voz in zaboj peljati v Ptuj ali y Maribor. Koliko to stane časa in zamude kmetovalca! Najtežje je zanj pa, če prejme po pošti zaboj 4—5 kg težak. U-bogi pismonoša iz Ptuja, ki je Včasih obložen kot živina in komaj živ prileze z zaboji ' in z velikansko torbo pisem, ne more vsem strankam ustreči, zato mora kmet ali sam iti več ur hoda po zaboj, ali z vozom zdrdrati ponj. Včasih se človek še kaj pomoti in pošta stane stranko ' več kot je vse skupaj vredno. Takih in enakih slučajev je n,a stotine. Jednako tarnajo vsi davkoplačevalci od Ptuja prot! Mariboru, dasi imajo krasno in široko državno cesto, po kateri dan na dan na stotine kolesarjev in avtomobilov divja in praši. V zadevi se obrača|njo tudi tto naših poslancev ter jih prosimo kot voliloi, da nam poma-
I	..... .	. s	w.
Šmartno na Paki. Dne 8. maja se vrši po večernicah shod Sl. K. Z. v gostilni g. Fr. Pirtošeka. Govori deželni poslanec dr. Verstovšek.
Dobrna. Poročali smo, da nas bodo dne t. maj-nika obiskali vrli brati Drli iz Savinjske doline in od Sv. Jurija na južni železnici. In prišli so, in koliko! Naši Orli, nad 46, so šli z zastavo bralnega društva na čelu svojim sobratom nasproti do Korena. Tam je bil kaj prisrčen pozdrav. V dolgi vrsti, bilo nas je nad 120, ' korakali so Orli na slavnostni prostor pred posojilničnim hotelom Union, Prostor kakor tudi poslopje, kjer se je vršil občni zbor in prosta zabava s petjem, je bil kaj okusno ozaljšan s primernimi napisi in venci. Kar nas je pa posebno presenetilo od naših Dobrnčanov, je to, da nas je občinstvo v tako ogromnem Številu veselo pozdravljalo in da so velikanske trobojnice nam že od daleč nasproti vihrale v znak, da smo med ljudstvom, ' vnetim za vero in za dom. Navdušeni nazdar- in živio-klici pohvalili so vrle Orle,ki so pod vodstvom gospoda Je-ločnika ' tako krasne proste vaje vprizorili. Dokler smo hoteli zunaj na prostem biti, je bilo lepo vreme, ko so nas pa dobra srca Dobrnčanov ' povabila na kapljico vina in mali prigrizek, Šli; smo v lepo ozaljšano poslopje, in tedaj je začelo prav {pošteno liti iz . neba. Občni zbor se je v najlepšem redu vršil in je novi odbor tako sestavljen, da bodo tudi naši Orli v kratkem se lahko postavili nam vsem y naj večjo veselje. Posebno nam je šel govor gospoda Jeločnika globoko v srce- in ga zagotovimb, da bodo besede dober sad obrodile. Vse je bilo lepo in mirno in dostojno. Da so naši slovenski tovariši jz Vrbe in Vin, ki so imeli celo eno Šaržo v svoji sredini, im^lo hoteli pozabavljati, to jim ne zamerimo: saj so je Nemec, novograjski oskrbnik, tudi zaničljivo smejal — gliha vkup štriha. Vrli Orli, ki ste nas obiskali,, prisrčna hvala vam! Na zdar! Na svidenje!
Cirkovce. |V celjskem liberalnem listu' nekdo opozarja gostilničarja K.,1 naj poduči svojega sina, ker je baje prilepil nemško znamko»/ na ( nabiralnik Ciril-Metodove družbe. Kako ste smešni! Ali ni prav, če nabiralnik pokaže pravo barvo sedanjih voditeljev in učiteljev Ciril-Metodove družbe? Nekateri izmed njih zahtevajo več nemščine, drugi hočejo pregnati katoliške Šolske sestre, ker so jim preveč slovenske, tretji so navdušujejo za odpadnike Pristove? ga kalibra. Sliniti seveda ni treba nabiralnikov, zato bo vodstvo Ciril-Metodove družbe najbrž stare nabiralnike zamenjala z novimi,ki bodo iže imeli na sebi tisto znamenje, okoli katerega se poleg Kukovca, Bega; Prekoršeka, Stiblerja tudi zbirajo Pristovi in Kušarji, ffrajliea v nemški narodni noši pa jim do-naša Orožnovega piva. — Pripomnimo lahko še nekaj. Liberalnemu dopisniku leži gospod K. v želodcu radi neke bikovke, ki je učila nekoč brev usm?-. ljenja njegovega prijatelja. A ko bo o teh rečeh „Narodni Dnevnik“ kaj pisal, naj Še pove ime tistega liberalnega svinjskega mešetar ja, ki je v Mariboru več tednov prodajal ikraste krače. To so zanimive dogodbice, ki ne izginejo kmalu iz spomina.
Sv. Pavel pri Preboldu. V naši občini se bodo vršile dne 9. in 10. maja občinske,volitve.
Hofrichter*
V ponedeljek, dne 2. t. m. popoldne je Hofrich-ter zahteval spovednika. Prišel je vojaški superior, monsig. Weigert, ki je Hofrichterja spovedal. Ostal je prav dolgo pri njem.
Dne 4. t. m. dopoldne so Hofrichterja spet zasliševali. Pojasniti je treba različna namigovanja v pismih, ki jih je skušal Hofrichter tajno odposlati iz ječe.	.
Kje je dobil Hofrichter ciankah, še vedno ni pojasnjeno, le toliko je gotovo, da si ga je preskrbel pod pretvezo, da ga rabi za fotografiranje. Svojega sorodnika, ki je na sumu, da mu je preskrbel strup, skuša razbremeniti,
Kar se tiče gospe Hofrichterjeve, ni v preiskavi proti nji nobenega novega momenta.
Narodno gospodarstvo.
Setev lucerne. Za lucerno se mora odbrati dobra njiva. Tam naj ostane toliko let, dokler nam daje dobre košnje. Ko nam opeša, se zopet naseje na
kaki drugi pripravni njivi, kjer ni bilo vsaj Sest let lucerne.	'
Za lucerno je treba zemljo prav dobro pripraviti, namreč globoko obdelati, plevela dobro očistiti, in dobro pognojiti. Najbolje storimo, če jo sejemo po močno gnojenih okopavinah. V teni slučaju se dotična njiva jeseni globokeje preorje ( in spomladi še z eno brazdo obdela, da se zemlja očisti pomladnega plevela in se dobro zrahlja. De lucerno sejemo po bkopa-vinah, ki smo jim močno gnojili, je zemlja dosti dobra za lucerno. Izmed umetnih gnojil se priporočajo: Tomosova žlindra (500 do 600 kg na J ha) 4n kalijeva šol (150 do 200 kg na 4 ha). Ti gnojili kaže vob-če podorati že jeseni. Namesto Tomasove žlindre se priporočata tudi rudninski superfosfat 1(400 kg na 1 ha), ali kostni superfosfat (300 kg na 1 ha). Ti gnojili kaže raztrositi spomladi pred setvijo.
Lucerno sejemo spomladi rajši nekoliko pozneje, ko se je zemlja že nekoliko ogrela, pa tudi zaradi tega, da je ne ujame prvi pomladni plevel, ki je najbolj nadležen. [Če jo Sejemo pozneje, ji tudi zemljo lahko bolj skrbno pripravimo. -
Lucerno sejemo samo za-se ali pa med žito. Ce je Zemlja dobro očiščena, je čista setev prav umestna ; sicer je pa bolje, da jo sejemo med redek oves, ki daje mladi deteljici varno senco in dobro odejo. V tem slučaju pa moramo oves na vsak način pokositi, ko je še zelen. Ce pustimo ovec zoreti, nam lucerna močno oslabi in se lahko popolnoma pokonča, če nam oves pozneje poleže. Mnogokrat puščajo naši gospodarji vmes sejano žito zoreti, ker se jim zdi Iškoda za žito, če lepo kaže. Tega pa ne pomislijo, da je lucerna glavna setev, ki mora po več let trajati, in da je žito le postranski pridelek.
Za setev je treba najboljšega semena. Posebno je treba gledati na to, da je seme kaljivo in popolnoma očiščeno ' predeniee in drugih deteljnih semen, zlasti hmeljne lucerne in medene detelje. Ce dobro poznamo seme lucerne, ga je lahko ločiti od drugih deteljnih semen.
Hmeljna lucerna (rumena deteljica) ge pozna na teni, da ima sredi zrna — na popku — prav majhen zobček. Njeno zrnje je tudi drobnejše, bolj okroglo in polno ter svetlorumenkaste ali rumenkastozelene barve. Medena detelja, in sicer mmenoevetoča, ki se z njo radi slepari v semenski, kupčiji, ima pa bolj o-kroglo in ploščato zrnje, ki je nekoliko krajše, zato pa Širše kakor pri lucerni. (Popek ne leži na sredi zrna kakor ' pri lucerni, ampak niže spodaj, blizu spodnjega, ožjega konca. Po barvi je medena detelja močno podobna lucerni, ker je tudi ona voščenorume-ne barve, ki postane s starostjo rujavorudeča. Ker seme medene detelje diši po senu, ji pravijo tudi dišeča detelja. Če ne kaže doma pridelovati potrebnega semena, naj se kupuje od takih trgovcev, ki jamčijo za pristnost, čistoto in kaljivost. 'Ce ne skrbimo za to, smo sami krivi, če sejemo plevel namesto dobre lucerne.
Lucerno moramo gosto sejati. Kdor pri njej s semenom varčuje, ta zapravlja. Posebno je na to gledati v krajih, ki so travorodni iri kjer je zemlja zelo plevelna. Za 1 ha je treba 20 do 30 kg semena. Seme je treba čisto enakomerno raztrositi in plitvo zavleči.
Razgled po svetu.
Proti prostitueiji. V pni polovici prihodnjega mesca se vrši v Peterburgu kongres proti prostituciji. Kot radikalno sredstvo proti temu zlu predlaga vlada, naj se vse inozemske prostitutke izžene. Iz nekega poročila policijskega ministrstva je f razvidno, ' da ni v Peterburgu nič manj kot 50.000 prostitutk!
Rekordni polet Louis Paulhana. Louis Paulhan je poletel s svojim letalnim strojem iz Londona v Manchester, s čemur je dosegel’ nov rekord. Dobil je nagrado 10.000 funtov sterlingov, ki jih je razpisal za ta rekord „Daily Mail.“ Njegov konkurent White, ni $mel; sreče. Oba zrakoplovca sta se dvignila v zrak z letalnima strojema Farmanovega sestava, ž dvema ploskvama. Paulhan, kateremu sö v Manchestru priredili burne ovacije, je pripovedoval, da je vsled mraza izredno veliko trpel »a poletu iz Londona proti Lichfieldu. Plul je v višini 260 metrov s hitrostjo 65 kilometrov na uro. Vsled mraza so mu udje skoro popolnoma otrpneli. 'Da je ostal pri dobri volji, je med vožnjo pel in kričal. Ko se je v Lich-fieldu izkrcal, ni mogel sam zapustiti letalnega stroja, ter so ga morali dvigniti iz njega. Prepeljali so gaz avtomobilom v nek hotel, kjer še je kmalu okrepčal. Med vožnjo mu je nagajal tudi močan dež. Njegova žena in več prijateljev, kakor tudi ‘neki tehnik, so spremljali Paulhanovo vožnjo s posebnim vlakom iz Londona ter so dospeli samo četrt ure pozneje v Lichfield kot Paulhan. White je bil vsled svoje nezgode zelo potrt ter je izjavil, Ha se že pri poizkusnih vožnjah ? ni izkazal njegov letalni stroj kot najboljši. Pokvaril se mu je namreč motor ter ee je moral izkrcati 10 milj pred Lichfieldom.	____
Ne pozabite na Št lij!
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steckenpferd-lili j ino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Teiin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh dragih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane BO vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjican itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon»
Hranilne vloje
M «pregeuusjo od vsakega in se obrastsjejo: navada« po 4*/*, proti 8 mesečni odpovedi po 4'/,. Obresti se pripise jej o h kapitala 1. januarja ia l. jslifa vsakega leta. Hranilne knjižioe se spre-jeataje kot g»tov denar, ae da bi se njih obro-•tovanj« kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pedteo hranilne položnice a» ra«pol*go (šek konto 07.078). Renssl davek plača posojilnic« sama.
posojil« s« dajsjo
1« članom in sicer: aa vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/4«/., a» vknjilb« »ploh p© &•/ na vknjižbe ia poroštvo po 5’/,*/« ia »a osebni kredit po 0*/,. Nadalje iapoaejuj« na sastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame pesojflaie» v svojo ia*t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki p* nikdar na presegajo ? kros. — Prošnje sa vknjižbo dela posojilnica snspkčs«, stranka	i® bidei*.
*0 vsako sredo in četrtak od 9. d» 11. in vsako soboto od S do It tiepettn«,
praznik*
!9
V uradnih urah plačaj«
pojasnila st dkjtlt
. sprvjc##6jo vsak delavnik «ageiia* ta «ti t.-b *	“
J?TS
lwi iHsmirr	.......................... »w,,,,,««»,,,,,	^
!!•»»«*$ Sä «ei «n» !«*• tmtli m« 'r»*ES-**«*P*'
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.
Uradno potrjeni civilni geometer
Karl Hantich
v Mariboru, Sodnijska ulica vis-d-vis okrožni sodniji
se priporoča za merjenje in vsa v njegovo široko spadajoča dela.	59
Istrska crna vina!
Sloveči „Terrano del’ Istria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pri preblajenju, pomankanju krvi in za prebojevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rudečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih.	38
Harieta Lorber,________
Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32.
Mlinarji pozor!
Predam za nizko ceno, zaradi opustitve obrti francoske mlinske kamne, (Französische Mühlsteine) še novi, malo rabljeni. Alojz Kupec, pošta Sv. Pavel pri Prebolda. Štajersko.	53
St. Ilj v Slov. goricah.
Mg- Krasno posestvo, ob železnici in državni cesti, ki meri okrog 20 oralov najlepše zemlje, z zida nimi poslopji se proda kakemu Slovenca. Naslov pove uredništvo Straže.	45
%
l
%
X
i
Za cepljenje trt
dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdki s
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.
Na debel« In drobnoI	220	Na debelo In drobno!
Edina stay, narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška
priporoča po najnižjih cenah svojo jbogato zalogo steklene in porcelanaste posode,gsvetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah« Najsolidnejša in točna postrežba.
*XXXX Restavracija XXXXg
Narodni dom
WAl&IML G OS 1* 01» M.VJ. 1 Jf8
priporočiljenio priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi JEHAJSTCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
S*Bureš
Maribor
Tsijeftiefova cesta 33
pred kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine. srebrnine, ar i. t. d. po naj nižji ceni.
/N VQ 1V. r,pnri A g slovenskimi ploščami, čistim in \XI d IIJUIUIJO jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila oe točno in hitro izvršujejo.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po na, j nižji cen'.
ZZZZZl jlicrft Iß Klvl«VMIIV II. ■ rnijfviajvi —
Volneno
blago, cefiri, batisti in peiilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R. Sfermecki, Celje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve čez K 20'— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15-50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8-—, fini K 10-—, zelo fini K 12-—.	3
V
moma i
raglstrovana zadruga, z aeomejaao mmm
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno