IZHAJA VSAK ČETRTEK
Poštnina plačana v gotovini
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr. odbor OF — Čekovni račun:	Narodna banka Murska Sobota 641- 906-030. — Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din. Četrtletna 25
Štev. 12. — Leto I.
Murska Sobota, 12. maja 1949
Cena 2 din
Delovni kmetje v borbi za socialistično preobrazbo vasi
Širok razmah zadružništva v Apaški kotlini
Med hribovjem Slovenskih goric in Muro se razprostirajo ravna prostrana polja, travniki in sadovnjaki, a ob cesti, ki pelje iz Radgone, go lepo razmeščene vasi Tukaj so nekoč živeli v veliki večini le Nemci in nemčurji. Po osvoboditvi so na ta posestva, ki so jih prejšnji gospodarji zapustili, ker so se bali pravične sodbe ljudstva, ali pa Jih je kaznovala ljudska oblast, prihajali kolonisti iz vseh krajev dežele.
Že v prvih dneh svobode je zavelo lepo družno življenje preko teh polj. Življenje teh, ki jih je prekalila borba za svobodo in so spoznali že v ranih letih mladosti borbo za kruh ne samo v domačem kraju, ampak tudi v tujini Kmalu so se prve družine združile v prvo kmečko obdelovalno zadrugo. Ta prva zadruga se je osnovala v središču Apaške kotline, kjer je lepa in dokaj velika vas Apače, po kateri je kotlina dobila tudi ime.
Z nezaupanjem so zrli na to prvo zadrugo, ki se je borila z nemajhnimi težavami, ne samo vaščani Apač, ki so ostali izven zadruge, ampak budi va-
ščani sosednih vasi. V tej nezaupljivosti pa Je bil tudi dobršen kos radovednosti: ali je res tako kot se govori o zadrugah, ali pa je tako kot govorijo o njih aktivisti.
Apaška zadruga pa se je lepo razvijala. Pristopali so poedinci iz iste vasi, v sosednih vaseh so pričeli premišljevati o tem: kaj ko bi še oni pristopili k delu na zadružni način. Kmalu so se opogumili in se zbrali tako v Lutvercih, Segovcih, Žepovcih, Stogovcih, Podgorju, Mahovcih in Janhovi.
Prav tako, kot so pričeli lepo družno življenje najprej samo člani apaške zadruge živijo zdaj vsi. Tako življenje pa je zavzelo še večji obseg v vzajemni pomoči v delu. Nemalo pomoč nudijo starejše zadruge mlajšim. Tako je pogosto videti traktor apaške zadruge na delu na poljih mahovske obdelovalne zadruge.
Smeh in pesem zadružnikov se prelivata z vetrom preko polj in vmes jim pripeva še traktor. Za sejalnico ali ob brani je videti vedno veselega Lebarja iz apaške zadruge, ki je vedno naj-
boljši. Njegovo življenje je krenilo po poti zadovoljstva, prav tako kot Jančarjevo iz mahovske. zadruge, ki vedno presega normo in včasih naredi dnevno tudi dve normi.
Pa nista ta dva edina. S takšnim tempom teče življenje vseh. Njihova polja so lepo obdelana. Žita so visoka in lepa, a dela je vedno manj, kajti stroje dobivajo in si jih nakupujejo vedno več.
»Takšno življenje je pravo...«
Kmetska obdelovalna zadruga v Apačah je bila ustanovljena že marca 1946. leta. Bila je to prva zadruga v tem okolišu. O njej so se širile porazne vesti ne samo po Apaški kotlini, ampak po vseh sosednih okrajih: »Stopili so v zadrugo, zdaj pa ne zmorejo dela ...« ali »H kotlu so jih spravili, pa so se že naveličali pa ne morejo izstopiti... « in še »Lenuhom je to v prid! Kdo pa naj dela za take...«
Marsikdo izmed lahkovernih je verjel takim glasovom in pričakoval razpada zadruge, kot so to nekateri prerokovali
toda dočakali tega niso, kajti zadružniki so molčali in delali. Uspehe njihovega dela je bilo videti vsak dan bolj in prav tako so pojemale zlobne govorice. Namesto teh pa se je pojavljalo začudenje: »Pa so le uspeli...« in »Dobro se jim godi. Kako le morejo biti zadovoljni...!!«
V bližnjih vaseh so jeli premišljevati: »Lepše živijo kot mi, ki vse dneve garamo — kaj ko bi se človek vključil!« Presodki so jih še vedno zadrževali, toda rast zadruge je zmagala in tudi drugod so poizkušali. »Začeli bomo skupno,« so dejali in pristopili k skupnemu ob letovanju. Ko pa so spoznali, da tudi pri njih gre, so sklicali skupščino in uredili formalnosti in pričeli s še bolj organiziranim delom.
Apačani pa so vsem novim nudili pomoč kolikor so pač mogli. Poleg tega pa so še sami gradili svojo zadrugo in prav tako gradijo še zdaj.
»Hlevov nam manjka« pripoveduje skladiščnik, ki pridno meri blago zadružnikom. »Dobre svinjake rabimo za teh 109 prašičev, ki jih že imamo In tudi hleve za govejo živino rabimo. Že zdaj je v zadrugi 76 glav goveje živine. In prav tako za konje. Sicer imamo že zdaj živino v skupnih hlevih kar nam lajša delo, toda teh hlevov je zdaj več...«
Pri konjih je bilo najti zadovoljnega Lebarja iz Prekmurja.
»Prej sem delal v Franciji in Nemčiji — delati znam in hočem in to se mi tudi poplača. Nad zadružnim življenjem se nihče ne sme pritoževati. Takšno življenje je pravo...«
»Dobro in vestno moramo delati, da bo napredek ...«
Lebar je človek na mestu, pripoveduje predsednik zadruge. »Vzor je vsem. Ni dneva, da ne bi presegel norme. Povprečne za petnajst do dvajset odstotko vedno preseže normo. Vzorno je njegovo delo. Vestnost je pri njem še posebna odlika.«
Lebar je iz siromašne družine, brez posesti in se je preživljal z delom najprej pri kmetih, pa na sezonskem delu in v tujini pri poljskih delih. Takoj po osvoboditvi je prišel kot kolonist v Apače ih je tak ob ustanovitvi tudi pristopil k zadrugi.
»Zelo sem zadovoljen, le za ženo mi je težko. Oslepela je... Pa ji zadruga pomaga... Stopetdeseti delodni ji je za-
druga pripisala... Za pet oseb družine dobil devetsto kilogramov pšenice, štiristopetdeset kilogramov rži, osemsto kilogramov koruze in tisoč sedemsto osemdeset kilogramov krompirja ... Kaj pa bi dobil, če bi se potepal po kmetijah kulakov, kot se potepajo taki kot sem bil jazi Niti toliko, da bi živel,« pripoveduje in se pripravlja na delo.
Danes pojde branat.
»Vsa ta polja sem posejal,« kaže preko polj, na katerih valovi ozimina, če ne bi hotel, bi posejal nekaj pravilno, ostalo pa redko in škoda bi bila velika. Prav tako bi bilo, če ne bi poznal svojega dela. Pa zadružniki nismo taki. Zadruga je naša in če hočemo napredek svoje zadruge, moramo delati dobro in vestno.«
Vsi tako mislijo kot Lebar in vsi se trudijo delati tako kot dela on. Pa še zraven dela na zadružni posesti delajo na svojih ohišnicah. Perutnina, svinje, ki jih imajo tudi po štiri v ohišnici in obdelovanje zemlje jih ovira pri boljšem obdelovanju zadružnega, zato so zmanjšali ohišnice.
Vse sile za čim hitrejši razvoj zadruge
»Dosti so govorili o nas,« se spominja predsednik zadruge. »Pa samo slabo s
o govorili. Toda kmalu so spremenili o nas mišljenje. Naše delo jim je bilo lep in zgovoren odgovor.«
To niso besede samo predsednika- To je beseda slehernega. Vsi zadružniki mislijo tako Oni niso navajeni govoriti. Delo je njihova beseda. Delo, na katerega gredo veselo in s ponosom, saj so prvi, ki so pristopili k pravi socialistični delavnosti v kmetijstvu v tem okolišu.
Zadružnik ob okupaču si je obrisal znojno čelo:
»Vsi, ki jim ne prija delo, ostajajo zunaj zadruge. Pa so govorili, da se v zadrugi zbirajo lenuhi... Jeseni pa bodo le še pristopili, ko vidijo, kako delo napreduje in vzporedno z njim zadruga«
Da, Življenje v zadrugi utripa radostno in gorko. Srca vseh bijejo kot eno. Apaška zadruga je družina ljudi iz vseh krajev naše Slovenije; lep prikaz bratstva, ki se goji pri nas v zmagovanju pri graditvi socializma, pri pobijanju še zadnjih ostankov starega med nami.
I. V.
Porast zadružništva v ljutomerskem okraju
Pred II. plenarnim zasedanjem Centralnega komiteja KPJ so bile v ljutomerskem okraju 4 vinogradniške zadruge, ki so bile ustanovljene že leta 1946 V zadnjem času pa so vasi ljutomerskega okraja zelo razgibane. Že nekaj časa sem je glavni predmet razgovorov na vasi zadružništvo. Ustanavljanje kmetijsko obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij zavzema tudi v ljutomerskem okraju vse večji razmah.
Prvi so se razgibali kmetje vasi Krčevina pri Miklavžu. Ustanovili so kmetijsko obdelovalno zadrugo, v katero so se vključili veliki, srednji in mali kmetje. Tako so v Krčevini pričeli z novim življenjem. Zgledu zadružnikov iz Krčevine so kmalu sledili še drugi. Kmetijske obdelovalne zadruge so ustanovili v Radomerju, Moti, Ljutomeru, Ivanikov-cih. V Radomerju so vstopili v zadrugo vsi kmetje, večina kmetov pa v Libanji in Mihalovcih.
Z dobrim aktivističnim delom in pravilnim izvajanjem gospodarskih ukrepov, prikazovanjem velike vloge zadružništva v dvigu našega kmetijstva in tolmačenjem pravilnosti poti socialistične preobrazbe naše vasi so v ljutomerskem
okraju doslej ustanovili 5 kmečkih obdelovalnih zadrug in 25 zadružnih ekonomij. Kmetje so v zadruge vložili nad 2000 hektarov zemlje? v zadruge je pristopilo 180 družin z zemljo in 76 družin brez zemlje.
Socialistični sektor kmetijstva obsega v ljutomerskem okraju 20% zemlje. Kakor p vsej naši domovini, tako tudi v Ljutomerskem okraju delovni kmetje v vse večji meri uvidevajo nujnost našega hitrejšega razvoja v kmetijstvu in tako vstopajo v kmečke obdelovalne zadruge.
Razni špekulantski elementi so začutili, da se jim z razvojem zadružništva izpodmikajo tla pod nogami, zato poskušajo na vse načine zavreti delovni poleg kmetov. Kot najbolj vnet zagovornik take miselnosti je bil te dni razkrinkan Ribič Ivan. Pokazal je svojo pravo barvo — zavirača izgradnje boljšega življenja naših delovnih množic, naših kmetov. Toda prebivalstvo ljutomerskega okraja je razkrinkalo tega sovražnika skupnosti in pokazalo, da se tako zgodi z vsakim, ki bi poizkušal v bodoče na račun poštenih delovnih kmetov ščititi vaške špekulante in veljake.
Obisk v vinogradniški zadrugi „Kereničič῾῾
Med Miklavžem in državnim posestvom Jeruzalem je v področju Temnara na holmu lepo zidana stavba, v kateri je sedež vinogradniške zadruge »Kerenčič«, ki je bila ustanovljena že spomladi 1946. leta. Ta »Vinoza« obsega okrog 300 ha zemlje in je v področju, kjer so bili ogorčeni boji spomladi 1945, ko so se upirali še poslednji ostanki okupatorskih čet. Še zdaj se ponekod opazijo sledovi teh bojev, čeprav so zadružniki že večino stavb — tako stanovanjskih kot gospodarskih — obnovili. Obnova je bila največja težava zadružnikom, ki v prvih mesecih po združenju še niso imeli zadostnih sredstev za obdelavo, a še manj za obnovo.
»Ni bilo lahko obnoviti 17 stanovanjskih poslopij in enaindvajset gospodarskih,« ugotavlja predsednik zadruge. »Še sedem pa bomo obnovili v kratkem.«
To je samo obnova. Pa je bilo potrebno zgraditi tudi druge zgradbe. Tako trgovion in garažo s kladiščem. In še nakup orodja, živine, vozov, avta in še raznih manjših reči... Vse to je zahtevalo sredstev, ki jih privatna gospodarstva ne bi zmogla. Zadruga pa je v teh letih iz lastnih sredstev nabavila vse to, kar dosega višino 2,000.000 din.
»To so uspehi našega dela,« pripoveduje dalje. »In s tem smo pokazali naprednost zadružništva.., Vsak dan pri-
stopajo novi. Tako je prav danes podpisala vstop tudi Jerebič Liza, ki ji njeni trije hektarji ne donašajo dovolj.«
Da se zviša hektarski donos, so potrebni azni ukreni. Predvsem pa je potrebno v teh vinogradih izločiti staro trsje in zasaditi nove sadike. Rigolanje je tu v polnem teku. Tudi vezanje šparonov je pravočasno opravljeno. Škropljenju pa se bo letos pristopilo nekoliko pozneje, kot kaže vreme. Z rigolanjem pa končajo do 10. t. m.
»Gojimo samo najboljše sorte,« omenja predsednik ob pogledu na lepo urejene vinograde. »Tako muškatni silvanec, burgundec, šipon, renski rizling in slične...«
Ta vina so lepo odbrana v veliki kleti. S kvaliteto se lahko kosajo z vsemi okoliškimi. Sicer pa je tukajšnje vino itak po svetu znano. Tudi pridelek je prav tako zadovoljiv. Od predlanskega pridelka so oddali 32 vagonov izbranih vin.
»Pa tudi matičnjake imamo,« se je spomnil. »Do en hektar obsegajo. Na Strmcu je in na njem je nad 7000 mladik. Tudi cepili smo že nad 22.000 trsov.«
Zadovoljni so tukaj zadružniki. Saj jim je življenje olajšano. Družina dobi tukaj 40 do 50 tisoč po trudodnevih in še v na avi vina do 120 l in žganja do 801, v kar pa ni všteta količina, ki jo razdeli  zadruga ob južinah in praznikih.
Avtocesta  ,,Bratstva-Enotnosti“
Velika delovna akcija naše mladine
»Danes smo sekali gozd. Sekire so zvenele, da je bilo kar veselje. Naporno je bilo, toda nismo klonili. Zraven nas dela brigada iz Bosne. Včeraj so nas pri izkopu prehiteli za nekaj kubikov, zato smo danes delali s podvojeno silo — in prehiteli smo jih. Ej, to je bilo veselje ! Pa tudi tovariši brigadirji bosanske brigade so bili prav tako veseli naše zmage. Složno delamo, tekmujemo; borimo se za boljše in svetlejše življenje, za svetlejše dni...«

Tako opisuje v svojem pismu dogodke na Avtocest Bratstva—Enotnosti mladinec Ludvik. S tisoči drugih se bori za kilometre ceste iz Zagreba do Beograda.
»Borimo se za lepše in svetlejše dni...«	

Na gradiliščih Avtoceste je letos vrvenje še večje kot lani Prihajajo brigade. To so brigade mladih ustvarjalcev, mladih sil, ki jih ne ukloni nobena zapreka.
Naša mladina je pravilno razumela
besede tovariša Tita, razumela je poziv Partije,- ki ji je zaupala tako važno nalogo: izgraditev Avtoceste Bratstva— Edinstva, del izgradnje socializma v naši domovini. V Novem Beogradu, Novi Gorici, na Avtocesti in povsod drugod, kjer so se zarile v borbo za plan, za lepšo in svetlejšo bodočnost mlade moči, povsod žari svetel lik zavednega mladinca, ki dokazuje svojo zavest z delom in tako izraža svojo ljubezen do domovine, ljudstva, Partije in dragega Maršala.
Po bogatem in ravnem Sremu, skozi nepregledne gozdove pri Štitari preko plodnih slavonskih polj nastaja ravna črta široke, bele ceste. Na tej cesti se ponovno ustvarja čudovita lepota kolektivnega življenja in dela, ki ob nezlomljivi veri v sebe in svoje delo ustvarja za mnoge ljudi nerazumljive in neverjetne čudeže. Vsaka brigada, vsaka četa in vsak poedinec se tu bori zaverovan v izvrševanje zadane naloge z vsem, kar se mu zoperstavlja. Svetla bo stran zgodovine, ki bo pisala o delu
naše mladine na teh akcijah, ki bo pisala o veličastnih juriših na nasipe; prav tako bo, kot ona, ki piše o juriših mladine na sovražne bunkarje. Ljudska mladina stoji tudi sedaj na svojem mestu; herojske podvige minuti ih dni prenaša na delovišča, kjer se ustvarja svetel jutrišnji dan.
 
Nekdo bo morda vprašal: zakaj vsi ti zanosni juriši na kubike, nasipe, izkope; zakaj se je že več kot 200 dni borilo na Avtocesti na desettisoče mladincev?
Odgovor na to bi bil kaj lahek. Daje ga mladina sama, dajejo ga brigadirji s svojimi žulji in prelitim znojem za zmago socializma. V veličini in značaju Avtostrade je tudi veličina naše Ljudske mladine. Zgraditi Avtocesto, izpolniti zadano nalogo — to je svetel cilj desettisoče v brigadirjev. Poti k temu cilju ni mogoče zavreti z ničemer, niti z besno gonjo tolmačev resolucije informbiroja, ki v svojem obrekovalnem zagonu poizkušajo na razne načine zrahljati čvrsto vez naše mladine s Partijo
in ljudstvom. Cesta Bratstva in Enotnosti je delo socialistične domovine. Ta cesta bo medsebojno povezovala obširne pokrajine nase zemlje, povezala bo naše ljudstvo; doprinesla bo nov delež k še ožjemu zbližanju in medsebojni gospodarski pomoči naših narodov; utrjevala bo skovano bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije.
Stara vladavina ne bi gradila avtoceste, kajti ni imela interesa za to, ni stremela po zbližanju narodov, niti ne za njih gospodarsko povezavo in sodelovanje.
Ljudska oblast s Komunistično partijo na čelu je uvidela potrebo te povezave. 
Tovariš Tito je pozval mladino k delu — In temu klicu se mladina odziva. Tudi uspeh ne izostaja. Kilometer za kilometrom teče nit povezave — cesta Bratstva—Enotnosti teče izpod rok mladih in neumornih graditeljev, desettisočev brigadirjev.

»Avtocesta — delovno mesto in šola mladine...«
Blesteč napis, parola mladinskih brigad, ki prihajajo z vseh strani naše domovine na gradnjo Avtoceste. Toda gradnja te ceste ni le delovno mesto naše mladine, temveč tudi velika, svetla šola. V vsakodnevnem delu in študiju vzgaja Avtocesta tisoče nam tako potrebnih strokovnih delavcev, a kar je največ: vzgaja socialističnega mladinca.
Avtocesta uči in vzgaja. Avtocesta nas uči dojemati duha vseh velikih mladinskih akcij, ki so prekalile tisoče in tisoče mladincev in o katerih pravi tovariš Kardelj: »Prinesti duha z mladinske proge v našo vas, med našo mladino v kmetijstvu — to je nujna in važna naloga mladinske organizacije.«
Avtocesta izpolnjuje, stopnjuje in krepi izvajanje te naloge.

Tudi ‘ iz naših krajev, iz obmurskih vasi in naselij bodo krenile brigade mladincev na Avtocesto. V tej veliki gradnji, kjer sodeluje na desettisoče mladih brigadirjev iz vse naše domovine, ima in mora imeti svoje mesto tudi naša mladina.
»Tovariši, pridite za namil Mi zmagujemo; v naporih zmagujemo sebe in izpreminjamo zemljo v čudovito lepoto. Pridite, kliče vas Avtocesta, kličeta vas Bratstvo in Enotnost...«
Tako zaključuje svoje pismo brigadir Ludvik, ki s svojimi tovariši že poldrugi mesec juriša na kubike, seka gozdove, gradi lepšo bodočnost na Avtocesti. Mnogo jih je že šlo. A še več jih bo treba. Avtocesta kliče, lopate in krampi zvene, brigade hitijo; pojdimo še mi!
Zavest do izgradnje socializma je pokazala naša mladina že v neštetih delovnih akcijah. Kaže jo tudi danes, ko gradimo naše najpomembnejše delo: avtocesto Zagreb—Beograd.
Koncem meseca maja bo krenila iz murskosoboškega okraja brigada mladincev na Avtocesto »Bratstva—Enotnosti«.
Mladinski aktivi!
Vaša naloga v teh dneh je: zbrati čim več prijav za mladinsko delovno brigado !
Vzdolž avtoceste ,,Bratstva-Enotnosti῾῾ se glasi ponosna pesem mladih moči, a izpod rok mladih brigadirjev rastejo kilometri ceste
Stran 2
LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 12. maja 1949
Prvomajska razstava
je prikazala velik napredek in razvoj lokalne industrije v Murski Soboti
Preko 14.000 ljudi si je ogledalo razstavo lokalne industrije in obrti, ki so jo priredili soboški sindikati za letošnji 1. Maj. Razstava, ki je bila odprta osem dni, je nazorno prikazala razvoj in velik napredek lokalne industrije in obrti v murskosoboškem okraju. Okusna razporeditev razstavljenih predmetov in sam razstavni prostor dajeta razstavi toliko večji efekt, pa tudi sami izdelki vzbujajo pozornost in privlačnost. Vse dni, odkar je bila razstava odprta, je bil vsak dan preko vsega dneva obilen obisk ne le s strani Sobočanov, tudi ljudje iz ostalih vasi okraja so z zanimanjem obiskovali razstavo in si ogledovali razstavljene predmete; pa tudi iz sosednjih okrajev si je razstavo ogledalo veliko ljudi.
Med najlepše in tudi najbolj zanimive razstavljene predmete spadajo prav gotovo izdelki Mestne kleparske delavnice. Mestni kovinarji so prispevali razstavi preko 100 najrazličnejših izdelkov. Med razstavljenimi izdelki kleparske delavnice je bilo opaziti nebroj predmetov, za katere do nedavnega niti vedeli nismo, da se izdelujejo doma. Tako vse mogoči razpršilniki, kuhinjska posoda, stiskalnice za krompir, trierji in še mnogo, mnogo najrazličnejših artiklov, ki jih s pridom uporabljamo v vsakdanjem življenju. Vsi predmeti se odlikujejo po zelo okusni izdelavi, tako da je že iz samega ogleda razstavljenega predmeta možno sklepati o praktičnosti njegove uporabe.
Še posebej omembe vredne so med razstavljenimi izdelki kovinarske delavnice karbidne svetilke za železničarje. To je izdelek, ki smo ga marali uvažati. Svetilke, ki jih je izdelal tov. Medved v soboški kleparski delavnici, vsekakor dokazujejo, kako je možno z voljo tudi s skromnimi pripomočki marsikaj doseči.
Delovni kolektiv Mestne kleparske delavnice je dal na razstavo svoje najboljše izdelke in lahko trdimo, da so vzbujali od vseh razstavljenih predmetov največ pozornosti. Kolektiv mestnih kovinarjev je prejel na oceni razstave prvo nagrado.
Iz starih ladijskih vrvi nove krtače
Svoje izdelke je razstavila tudi mestna metlarna. Metlarska delavnica, ki je pričela obratovati z dvema starima strojema, se je postopoma razvila v veliko obratovalnico, ki izdeluje poleg metel tudi krtače vseh vrst in druge slične proizvode. V lanskem letu je bila metlama prva, ki je izpolnila plan predčasno. Metlarna je dosegla kapaciteto 117.000 komadov metel na leto.
Kolektiv mestne metlarne je na razstavi prikazal svoje izdelke in tudi prikazal proces proizvodnje posameznih izdelkov. Največ zanimanja pa je vzbujal nov proizvod metlarne: krtače, pri katerih uporabljajo namesto ščetin stare ladijske vrvi. Iz istega materiala bodo v kratkem izdelali še več sličnih stvari.
V razstavnem prostora sta dobili svoje mesto tudi mestna krojaška in šiviljska delavnica. Iz razstavljenih predmetov — gotovih moških in ženskih oblek vseh vrst — je viden dvig kvalitete dela obeh delavnic.
Mični so izdelki pletilskih kolektivov iz Beltinec in Prosenjakovec. Še posebej mikavni in zelo lepo izdelani pa so proizvodi »Obutve« podružnice iz Murske Sobote. Čevljarji iz kolektiva »Obutve« so razstavili veliko količino svojih izdelkov — čevljev vseh vrst. Prav tako je prikazala svoje delo tudi mestna čevljarska delavnica.
Lastna dela, od katerih je nekaj prav dobrih izdelkov, so razstavili tudi učenci v gospodarstvu, vajenci državnih ustanov, kakor tudi vajenci iz privatnega sektorja. Nad vse popolna dodelanost nekaterih predmetov, ki jih le ti razstavljajo, priča o veliki volji naših učencev v gospodarstvu, ki vlagajo ves svoj trud in voljo v to, da bi postali čim bolj izkušeni in dobri mojstri, strokovni delavci. Zanimiv je motor, ki ga razstavlja mladi vajenec Žalik Štefan iz Murske Sobote.
Med razstavljenimi predmeti so omembe vredni tudi izdelki obrtnikov, kleparja Dittricha in mizarja Žafrana. Slednji je prav tako razstavil svoje nove izdelke: krožni stroj — žago. ki ga uporablja za več vrst dela in svojevrsten posteljni vložek. Pomanjkanje posteljnih mrež je poizkusil omiliti s tem, da je pričel izdelovati nove mreže, pri katerih uporablja namesto jeklenih vzmeti lesene trdote so te mreže celo bolj praktične od jeklenih. Obiskovalci raztave so ta njegov izdelek z za-
nimanjem ocenjevali in izražali dobro mnenje. Ti vložki se lahko uporabljajo tudi za kauče in otomane in imajo to prednost, da so stroški izdelave za polovico manjši.
Otroške igrače — iz tekstilnih odpadkov
Mestni odbor AFŽ je pred meseci ustanovil svojo krpalnico. Toda iznajdljivost žena je privedla krpalnico do izdelovalnice mičnih otroških igračk, ki jih izdelujejo iz tekstilnih odpadkov vseh vrst. Ceneni izdelki so vzbujali splošno pozornost in želi priznanje ne le pri malih obiskovalcih razstave, katerim so te igrače namenjene, temveč tudi pri odraslih.
Prav tako je razstavilo svoje izdelke — namenjene našim malčkom, mestno podjetje »Pionir«. Vozički, lične otroške samokolnice in druge lesene igračke so izdelki tega novega podjetja.
Mestno podjetje — mizarstvo, je razstavilo kompletno pohištvo — spalnico. Zelo okusna izdelava pohištva je privlačila vsakega, ki je vstopil v razstavni prostor. Svoje izdelke v miniaturni izdelavi je razstavila tudi invalidska mizarska delavnica.
Svoje proizvode so razstavile tudi okrajne opekarne.
Republiška podjetja — Tovarna perila, je prikazala na razstavi delo na tekočem traku, pri katerem je delavki delo znatno olajšano.
Bogate zaklade naših gozdov je prikazala Gozdna uprava Murska Sobota. V goričkem predelu Prekmurja so veliki borovi gozdovi, v katerih se skriva za našo industrijo zelo važna surovina — smola. Gozdna uprava je na razstavi prikazala proces pridobivanja smole v gozdovih, kakor tudi razvoj smolarjenja in izdelki« ki jih dobimo iz smole.
Prekmurska glina — zaklad v zemlji
Veliko bogastvo, ki ga hrani prekmurska zemlja, je izborna glina. Kaj vse se da narediti iz nje — je prikazala pečarska delavnica Okrajnega gradbenega podjetja. V razstavnem prostoru postavljena kmečka peč je privabila v svojo bližino prebivalce naših vasi. Prav tako glinasta sobna peč. Pečarska delavnica se bavi predvsem z izdelovanjem peči. Lanskoletni plan delavnice je znašal 80 vagonov glinastih plošč za peči, ki jih uporabljajo po vsej naši državi.
Pečarji so dobri mojstri v marsičem, ne le v izdelovanju plošč za peči. To dokazujejo razstavljeni kipi, pepelniki in slične stvari, ki jih' je bilo najti na razstavi.
Svoj nov izdelek je pokazalo tudi podjetje za izdelavo cementnih izdelkov — straniščne školjke iz cementa. Poleg tega so razstavili tudi druge proizvode, tako cevi za kanale, stopnice in slično. Zelo posrečeno je izdelana tudi miniatura spomenika Zmage v Murski Soboti, ki ga bodo soboški sindikati podarili II. kongresu ZSS. Spomenik so izklesali v delavnici cementnih izdelkov.
Več ali manj so bila zastopana na razstavi tudi ostala podjetja in ustanove, tako mestna ekonomija, Naša knjiga, DOZ in drugi.
Za uspelo razstavo gre vse priznanje kolektivom, ki so razstavili svoje proizvode, vsekakor pa je potrebno pohvaliti tudi pripravljalni odbor, ki je spretno vodil vse priprave za razstavo in pa zidarje in delavce Okrajnega gradbenega podjetja, ki so napeli vse sile, da je bila nova kleparska delavnica — v kateri je bila urejena razstava, pravočasno dozidana.
Tudi v Kramarovcih se poraja novo zadružno življenje
Kramarovci so na skrajnem severozapadnem robu naše Goričke, kjer se le-ta počasi spušča v kotlino, ki jo od vzhoda proti zapadu in jugu seka jugoslovanskoavstrijska meja. Tu, na tem skrajnem koncu naše socialistične domovine, je bila pred dvema letoma ustanovljena prva kmetijska obdelovalna zadruga našega Prekmurja. Nekdanjo zemljo izdajalcev in nacistov so začele orat. roke zavednih slovenskih kolonistov iz Koroške. Primorske, Prekmurja in Krškega. Kljub temu pa, da je zemlja v tem predelu mnogo boljša kakor ob Muri, ni in ni bilo pravih uspehov, kakršne bi morala dati in pokazati nova zadružna skupnost Kje je bil vzrok, da sta dva mala kmeta v tem kraju oddala več krompirja kakor obdelovalna zadruga, ki je imela nad 100 ha zemlje?
Poiskati je bilo treba te vzroke, ki jih je bilo več. odplaviti napake, zadruga pa postaviti na zdrave noge, da bo lahko čimprej zgled Kmetovalcem Goričke. V zadrugi ni bilo pravega vodstva, ki bi znalo vskladiti interese posameznikov z interesi zadružne skupnosti. Zato tudi ni bilo enotnosti, pa tudi ne prave zadružne zavesti. Zato tudi zadruga ni mogla vključiti ostalih kmečkih družin, ki so ostale ob ustanovitvi izven zadruge. Okrajni aktiv pa ni pomagal zadrugi, da bi premagala svoje težave in slabosti. Nujen je bil sklep, ki so ga sprejeli zadružniki: popraviti je treba dosedanje delo. spremeniti odnos do socialistične skupnosti. odnos do dela ter začeti z normami; skratka v kmetijski obdelovalni zadrugi »Nastja Plešnik« v Kramarovcih je bilo treba na novo zaorati.

Kmetje v Kramarovcih, ki niso bili včlanjeni v zadrugi, so videli slabo gospodarjenje zadružnega vodstva. Toda bili so pripravljeni pristopiti, ker so bili prepričani, da bodo ob pravilnem vodstvu in delu zadruge tudi oni mnogo boljše živeli, kakor na svojih malih gospodarstvih. Zato je bilo treba prevetriti zadružno vodstvo, ugotoviti napake in jih popraviti. In v zadrugo je vstopilo novih osem družin, zadnjih, ki še niso bile v zadrugi število zadružnih družin se je tako povečalo na 28, površina zadružne zemlje pa na 172 ha. kar v Goričkem kotu ni malo.
Ni bilo lahko na novo preusmeriti delo. Morda teže, kakor če bi začeli
na novo. Novi upravni odbor je imel težko in odgovorno nalogo.
Kako je bilo s prejšnjim gospodarstvom? Kje so pridelki prejšnjega leta, kje so semena? Zadruga ni imela skupnega skladišča Takoj ga je treba ustvariti in kar je last vseh zadružnikov, naj ne bo po najrazličnejših in včasih neprimernih shrambah posameznikov. Ustvarili so skupno skladišče, še preden so začeli s pomladansko setvijo. Pri tem koraku zadružnega vodstva so že zadružniki začutili, da je v zadrugi zavel nov duh To je tudi poživilo delovni elan zadružnikov, ki so z vso resnostjo prijeli za delo
To tudi ni bilo tako. Njive niso bile pognojene in nobene prahe ni bilo videti. Kdo bo torej mislil na pravilni plodored in kolobarski način obdelovalne zadružne zemlje? Kdo bo nosil skrb za to, da bi izdelali proizvodni plan, da bi delali po normah?
K zadružnikom je prišel agronom. Ni majhna stvar to. Nekoč je redko prihajal v vas agronom. Pa tudi zdaj je še mnogo agronomov po pisarnah, kakor pravijo zadružniki. »Ali nam ne bi že zdavnaj lahko prišli, na pomoč?« Da. Tako pa niso vedeli, kako bi naj začeli, da bi bilo pametneje. In agronom je ostal pr njih en teden. Zgodnja ura ga je našla na polju: »To je treba narediti tako«. In spet se je pomenil z zadružniki: »Kaj menite, bi bilo dobro, da bi tu zasejali?« Z zadružniki se je posvetoval, se z njim pogovoril o vsakem ukrepu in skupaj z njimi delal. Tako 
konkretno pomoč potrebujejo naše kmetijske obdelovalne zadruge.
Zadružniki so ob izdatni podpori strokovnjaka še bolj prijeli za delo. Kar so zamudili jeseni, je bilo treba sedaj dohiteti. Pomladansko setev so izvršili in jeseni bo 15 ha zemlje, zasejane s krompirjem, dalo zadrugi bogat pridelek. Goje pa tudi druge kulture. Ozimine so zasejali na 23 ha. Toda teh še ne po brigadnem sistemu. Z delom, ki so se ga na novo oprijeli, pa so ustanovili dve mešani brigadi: eno s 30, drugo s 27 člani. Prediskutirali so že norme, ki jih sedaj preizkušajo in jih bodo utrdili z lastno prakso.
Upravni odbor se trudi. Za svoje delo bo moral dobiti še večjo pomoč ostalih zadružnikov. Saj je treba ugotoviti, kolikšno je imetje zemlje, kaj se je zgubilo, kje bo treba kaj popraviti ali investirati, kaj zgraditi in kako gospodariti na zadružnem gospodarstvu.
Zadružnikom so priskočili na pomoč tudi člani Ljudske tehnike iz Murske Sobote. Popravili so jim traktor, ki je ves dan brnel po zadružnih poljih, da je odmevalo tja v Avstrijo. Popraviti pa je bilo treba še druge reči in zadružniki so bili te pomoči veseli.	
Zadruga je ob razformiranju »Ustroja« dobila tudi stroje, toda ne ve, kaj z njimi Kako pa naj uporablja na svojem položnem terenu traktorski samovezač ali 2,60meterski sejainik? Škoda je teh strojev, ki počivajo tu neizkoriščeni, čeprav bi jih drugje, na primer v Črensovcih, lahko na ravninskem terenu s pridom uporabili. Poskrbeti je treba za primemo zamenjavo ali pa te stroje koristno zaposliti drugje. To je že dolgo znano kmetijskemu poverjeništvu pri OLO in okrajni zvezi kmetijskih zadrug, a doslej nista še nič ukrenila!
Ko je agronom temeljito prebrskal zemljo, se je lahko z zadružniki pomenil, kaj bodo gojili in kako gospodarili.
Ker je bilo z oziminami zasejane zemlje zelo malo, bo to leto treba posvetiti večjo pozornost pomladanskim kulturam. Borili se bodo za čim večji hektarski donos krompirja, pese ter sončnic. Smatrajo, da bodo dosegli pri sončnicah najvišji hektarski donos v Sloveniji..
Z raznimi agrotehničnimi ukrepi bodo ustvarili plodonosno zemljo in pripravili pogoje za poljedelsko-sadjarsko zadrugo.
Prisojne vzpetine v Kramarovcih nudijo zadružnikom možnost, da si uredijo obsežne sadne nasade m vzgojijo najboljše sorte sadnega drevja, posebno pa domači oreh, k mu podnebje ocinjske kotline posebno prija. Tudi hruške in slive dobro uspevajo, jablane pa niso okužene po kaparju.
Živinoreji so posvečali do zdaj premalo pozornosti, čeprav ima zadruga dovolj močno krmno bazo. Tudi v tem pogledu so pokrenili vse, da bo število njihove živine hitro naraslo. Pred kratkim so imeli samo 27 glav, danes pa imajo že 57 glav. po večini breje goveje živine, in 16 konjev. Gradijo hleve za 50 glav odrasle goveje živine in 15 telet, v katerih bodo gojili selekcijsko odbrano živino V hlevih bodo uredili modeme krmilnice in silos po komornem istemu s prostornino 130 kub. m. Z delom pri hlevih bi začeli verjetno že prej, toda ni jim šlo v račun, da so načrti za gospodarske zgradbe, ki so jih prejeli od projektivnega biroja ministrstva za kmetijstvo, predvidevali v hlevih dolžino staje 1,70 m, z beliščem pa 2 m, čeprav je znano, da je potrebno za v Prekmurju udomačeno simentalsko govedo 2.20 odnosno 2.50 m dolžine Tako so si tudi priredili načrte Tako kmetijska obdelovalna zadruga »Nastja Plešnik« v Kramarovcih ne bo samo poljedelsko-sadjarska, temveč bo, krmni bazi primemo, skrbela tudi za razvoj živinoreje.
Tekmovanje je poživelo gradilišča zadružnih domov v soboškem okraju
Pomlad je poživela delo po gradiliščih zadružnih domov v murskosoboškem okraju. Ponekod so pričeli z delom že pozimi. Tako v Čepincih, Dokležovju in drugod. V Čepincih so v prvomajskem tekmovanju končali z notranjo opremo doma, v Dokležovju pa so dogradili zadružni dom v surovem stanju. Graditelji zadružnih domov tekmujejo in nekatera gradilišča dosegajo zelo lepe uspehe.
Šalovci
V	prvomajskem tekmovanju se je razgibalo delo okrog gradilišča zadružnega doma v Šalovcih. Tu so šele letos pričeli z gradnjo. Gradijo prav vsi. Frontovci, člani mladinske organizacije, sindikati, žene. Razporedili so se v več delovnih brigad, ki medsebojno tekmujejo. Največ uspehov dosega frontna brigada iz Šalovec. V prvomajskem tekmovanju so storili graditelji zadružnega doma v Šalovcih 1,770 prostovoljnih delovnih ur. To je dokaj lepa številka, a še lepši je uspeh tega dela. Zbrali so preko 30.000 zidakov, ki so jih dobila z rušenjem starih, neuporabnih zgradb, Posekali so že ves za zidavo in ostrešje potrebni les. Tega lesa je okrog 100 kubikov. Poleg tega so zmanjšali denarne izdatke za 28.000 dinarjev.
Iz tega je razvidno, kako lepo lahko poteka delo, če ga organizira složno vodstvo in če za tem stremi uprava za gradnjo doma, ki so jo frontovci sedaj izvolili in je res agilna.
Markovci
Tudi tu so pristopili h gradnji. Fronta vključuje v gradnjo vse masovne organizacije v vasi. V desetdnevnem tekmovanju pred 1. majem so vložili v gradnjo zadružnega doma 2.140 prostovoljnih delovnih ur. Največ so prispevali frontovci, takoj za njimi pa so mladinci. Pa tudi ostale organizacije ne zaostajajo.	
V	prvomajskem tekmovanju je bilo izkopanih in prevoženih 128 kubikov temeljev in kletnih prostorov. Pričeli so že z betoniranjem temeljev, za kar je porabljenih 158 kubikov betona. Na gradilišče so navozili 100 kubikov gramoza, prav tako so iz lokalnih virov pripravili 14 kubikov žaganih desk. Pri dovažanju materiala na gradilišče so organizirali prevozne brigade, ki se uspešno udejstvujejo pri delu.
Hodoš
Na Hodošu so pričeli z zidavo zadružnega doma že v lanski jeseni. S pričetkom zime je delo nekoliko zastalo. Gradnjo so v lanskem letu precej zavirali vaški veljaki in reakcionarji, ki jim nikakor ni šlo v račun to, da vas gradi svoj zadružni dom, nekoliko pa tudi sama nedelavnost gradbene uprave.
V	delo je sedaj vključena složno vsa vas Pomagajo tudi pionirji. Z zidarskimi deli so že končali, prav tako stoji vrh zidov že tudi ostrešje Čakajo le strešne opeke in še nekaj manjših del, nakar bodo imeli otvoritev doma.
Precejšnje uspehe so dosegli v prvomajskem tekmovanju. Organizirali so
delo po brigadnem načinu. Dnevno je delalo na gradilišču 20 do 30 frontovcev in 10 strokovnih zidarskih delavcev in 5 do 7 tesarjev. Prevozne brigade so storile dnevno do 15 prevozov.
Prosenjakovci
15. maja bomo praznovali otvoritev zadružnega doma — tako trdijo Prosenjakovčani. Verjetno bo res tako. Zidovi so dozidani že tik do ostrešja. Z vso silo pripravljajo lesno konstrukcijo.
V obmejnih Prosenjakovcih, kjer prebiva madžarska manjšina, bodo zgradili velik zadružni dom, ki bo eden izmed najlepših in največjih v vsem okraju. Pomagajo tudi sosednje vasi, ki jih v delu vključuje krajevni odbor Osvobodilne fronte. Zelo se je obnesel tudi tu briga dni način dela. Formiranih imajo 7 prostovoljnih frontnih brigad, tri iz Prosenjakovcev, a ostale iz sosednih vasi. 
Precej težav so imeli predvsem z lesom, ker je bilo težko dobiti primerne dimenzije lesa za tramovje, ki je potrebno v domu. Za dovoz materiala na gradilišče so formirane tri posebne prevozne brigade, ki so ob določenih dneh dovažale na gradilišče potrebni material. Sedej gre delo že proti koncu. Pripravljajo se na otvoritev. Ob priliki otvoritve, ki je nameravana za 15. maj, bodo prosenjakovske zadružnike obiskale kulturne skupine SKUD »Stefan Kovač« iz Murske Sobote, ki bodo nudile graditeljem zadružnega doma pester kulturni spored.

Tišina
Prebivalci vasi Tišina in Tropovci grade skupno svoj zadružni dom. Gradilišče Tišina je bilo v lanskem letu eno najslabših. Toda letos ne zaostaja mnogo za ostalimi.
Trenutno se vrše dela pri betoniranju temeljev. Opeko imajo že navoženo na gradilišču, tako da bodo lahko takoj po končanem betoniranju pričeli z zidanjem. Prebivalci obeh vasi strnjeno grade zadružni dom.
Gradišče
Že v lanski jeseni, tik pred zimo, ko so v Gradišču ob Muri pričeli z gradnjo zadružnega doma. so Gradiščani napovedali tekmovanje sosednjemu gradišču Tišina. Tudi letos tekmujejo. Gradiščani so pričeli z gradnjo malo prej, kot njih sosedi, zato so z delom tudi nekoliko pred njimi. V teh dneh so že končali z betoniranjem in pričeli z zidavo.
Mala obmurska vas Gradišče, kjer so predlansko zimo na lastno pobudo pričeli z gradnjo zadružnega doma, sedaj združena v Fronti z vso naglico razvija delo na gradilišču. Se pred žetvijo hočejo imeti svoj zadružni dom v surovem stanju dograjen in pokrit.
Na Tišini odgovarjajo prav tako. Medsebojno tekmovanje poživlja delo na obeh gradbiščih.
Ženavlje
Ženavljani so tekmovali s Čepinci. Le-ta so jih nekoliko prehiteli. Toda tudi v Ženavljah uspešno potekajo dela v zadružnem domu Ženavljani so prav tako že v lanskem poletju v surovem stanju dogradili svoj zadružni dom. Ponovno otvoritev zadružnega doma, ki pa bo tokrat v svoji notranjosti že v celoti opremljen, pa bodo imeli še pred koncem tega meseca.
Kakor lansko leto, tako tudi letos složno dela pri zadružnem domu vsa vas. Razveseljivo je to. da bodo notranjost doma opremili v veliki meri iz lokalnih pripomočkov, kakor so to storili tudi v lanskem letu. Veliko jim pri tem pomaga lastna mizarska delavnica, ki so jo namestili preko zime v zadružnem domu.
Skoraj po vseh gradiliščih zadružnih domov v murskosoboškem okraju veje živahnost in vrvenje. Frontovci hočejo zadostiti zadnji obveznosti: čimprej dograditi vse zadružne domove, ki so bili v lanskem letu sezidani v surovem stanju in dvigniti še ostale, ki se orade letos.	E. D.
V ljutomerskem okraju so proslavili 8. obletnico ustanovitve OF in Prvi maj
Prebivalci ljutomerskega okraja so slo. vesno proslavili naše velike praznike. 27. april — 8. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in praznik dela — Prvi maj.
27. aprila so se vršile proslave obletnice ustanovitve OF po vseh 14 centrih okraja, prav tako tudi v Ljutomeru, kjer je bila centralna proslava z daljšim sporedom. Mestna kinodvorana je bila v celoti zasedena. Na predvečer velikega praznika slovenskega naroda je zagorelo nebroj kresov po gričih. Kresovi so simbolično prikazali spomin vzplamtitve ljudske vstaje v Sloveniji.
Prvomajske proslave v Ljubljani se je udeležilo preko 730 delovnih ljudi iz
ljutomerskega okraja. Bili so to predvsem zadružniki iz kmečkih obdelovalnih zadrug, zadružnih ekonomij in člani sindikatov.
V Ljutomeru je bila prav tako sloves. na proslava Prvega maja. V prvomajski povorki je sodelovalo okrog 1500 ljudi. Tu so bili zastopani sindikati, zadružniki, mladinci-obvezniki predvojaške vzgoje, fizkulturniki in drugi. Prvega maja popoldne je bil kulturni program pri Titovem domu. manjšem obsegu so bile proslave tudi po ostalih večjih naseljih okraja. Tudi na predvečer Prvega maja so kresovi po vsem okraju pozdravili veliki praznik delavskega razreda.
F. M.
PROGRAM PARTIJE JE NAŠ PROGRAM!
Murska Sobota, 12. maja 1949
LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Mladinski
vestnik
Tekmujmo za 25. maj rojstni dan maršala Tita
Ogromni napori, ki jih vlaga naša mladina v delo za izgradnjo socialistične domovine, nam dovolj zgovorno pričajo o veliki borbenosti duha naše ljudske mladine. Delovni uspehi — doseženi že dosedaj in vsakodnevne nove delovne zmage, borba za nove socialistične oblike dela, borba z vsem, kar je zastarelo in staromiselno, velika volja in požrtvovalnost pri vsem tem, dan za dnem jekleni našo mladino
Bližajoči se 25. maj — rojstni dan našega dragega Maršala, je še bolj razgibal mladinske vrste širom vse naše domovine. Kot del Titove mladine se tudi mladina murskosoboškega okraja pripravlja na ta dan s pojačanim tekmovanjem. Mladina preusmerja svoje dosedanje delo na vse večje vzgojno delo, tekmuje v študiju, kulturno prosvetnem delu in ostalih akcijah Prav v teh dneh se najbolj trudijo vodstva naših aktivov, da odpravijo vse pomanjkljivosti, ki so pogosto bile glavni vzrok neuspelemu delu. Posebno vzgojnemu dela se je ponekod posvečalo doslej zelo malo pažnje. Prav tako širšemu razmahu kulturno prosvetnega dela. 
Tekmovanje za rojstni dan maršala Tita je zajelo skoraj vse mladinske aktive. Nekateri aktivi si napovedujejo medsebojna tekmovanja in v več primerih tudi mladinci posamezniki tekmujejo med seboj.
25. maj mora biti nova prelomnica v našem dosedanjem delu, tekmovanje mora utrditi, pojačati in dvigniti naše mladinske vrste.
Brezovci
Mladinski aktiv Brezovci si je zadal v tekmovanju za rojstni dan maršala Tita naslednje obveznosti:
1.	Preštudirali bodo študijski material po programu CK LMS, zraven tega pa bodo uvedli v študij tudi pregled političnih dogodkov.
2.	Ustanovili bodo telovadni vod v Brezovcih. Vsi mladinci bodo tekmovali za fizkulturno značko ZREN.
3.	Vso mladino aktiva bodo mobilizirali za lokalne delovne akcije.
4.	Za mladinsko delovno brigado na Avtocesto bodo dali dva mladinca.
5.	Pomagali bodo frontnemu aktivu pri ustanavljanju zadružne, ekonomije oz. obdelovalne zadruge v Brezovcih.
6.	Dosledno se bodo borili za izvajanje Statuta LMJ.
7.	Na predvečer rojstnega dne maršala Tita bodo kresovali. Ob kresu bo nastopila mladinska kulturna skupina.
Mladinski aktiv Brezovci napoveduje v vseh zgoraj navedenih točkah tekmovanje vsem mladinskim aktivom okraja Murska Sobota.
Tešanovci
Mladinski aktiv v Tešanovcih je zadnje dni zelo razgiban. Tekmujejo za 25. maj. Do sedaj so pomagali pri saditvi krompirja na zadružni ekonomiji in pri kontrahaži zelenjave.
Mladinski aktiv se je potom študija seznanil s pravili kmečkih obdelovalnih zadrug.
Ustanovili so vaško izobraževalno umetniško društvo, skupno s Fronto. V okviru izobraževalno umetniškega društva »Tešanovci« delujejo že trije odseki: dramski, recitatorski in šahovski. V društvo je vključenih 40 mladincev iz mladinskega aktiva. Dramski odsek študira trodejanko »Volkodlaki«, s katero bodo nastopili že dne 22. maja.
Domajinci
Ta aktiv je prejel na IV. kongresu LMS pohvalo in nagrado. To jih je še bolj podžgalo v njih delu. Dokazati hočejo, da so vredni tega priznanja. Zelo tesno sodelujejo z upravnim odborom zadružne ekonomije in pomagajo ekonomiji s prostovoljnim delom Dramska skupina mladinskega aktiva Domajinci vadi igro »Medved«. Študirajo Statut LMJ in zadružništvo.
Dokležovje
Mladinci aktiva Dokležovje so dali ogromno delovnih ur za gradnjo dokležovskega zadružnega doma. Ob priliki otvoritve zadružnega doma — 1. maja — je bilo pohvaljenih in nagrajenih 15 najboljših mladincev. Aktiv si je zadal v tekmovanju kot glavno nalogo ustanovitev vaškega izobraževalno umetniškega društvo skupno z vaškim odborom OF in vsemi ostalimi množičnimi organizacijami. Zelo požrtvovalen je sekretar tega aktiva mladinec Knez Franc
Mladinci, mladinke!
Tekmujmo za 25. maj — rojstni dan našega dragega tovariša Tita!
Naj ne bo mladinca, ki se ne bi vključil v to tekmovanje!
Tekmovanje — to naj bo stalen način našega dela!
Tekmovalna komisija pri Okrajnem komiteju LMS Murska Sobota
Plenum Ljudske prosvete v Murski Soboti
Okrajni ljudsko prosvetni svet v Murski Soboti sklicuje plenum Ljudske prosvete v 'nedeljo dne 15. maja 1949 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani Okrajnga odbora OF v Murski Soboti.
Plenum Ljudske prosvete bo postavil načrt dela za leto 1949, po katerem bodo napravili vaški ljudsko-prosvetni sveti, kulturno umetniška društva in vaška izobraževalna društva svoje lastne načrte dela, da se
bo tako naše ljudsko prosvetno delo lahko čim bolj uspešno razvijalo v vseh smereh kulturno prosvetnega dela. Zato naj se tega plenuma zagotovo udeleže zastopniki vseh vaških ljudsko prosvetnih svetov, vodstva SKUD in vaških izobraževalno umetniških društev. Prav tako pozivamo k čim številnejši udeležbi na plenumu učiteljstvo in vse ostale kulturne delavce okraja.
OLPS Murska Sobota
Oficirji JA so obiskali zadrugo
V nedeljo so obiskali kmetijsko obdelovalno zadrugo Kramarovci člani mestnega aktiva mladine in oficirji JA iz Murske Sobote. Že zjutraj so krenili z zbirnega mesta pred spomenikom Zmage trije kamioni veselih mladih ljudi. V Kramarovcih jih je dočakala mladina, pionirji in zadružniki. Lep je bil pogled na pestro kolono obiskovalcev in domačinov-zadružnikov, ki je krenila s pesmijo in smehom in v veselem pogovoru pred šolo, kjer je bil postavljen oder.
Pred šolo so sprejeli zadružniki in pionirji knjižna darila od pionirjev iz Mur-
ske Sobote in od oficirjev. Po tem so se gostje razšli po posestvu zadruge in si ogledali nov, boljši način obdelovanja in se seznanili načrti, ki jih bodo izvedli zadružniki za napredek zadruge.
Popoldne so prikazali pionirji in mladina nekaj lepih prizorov na odru. S tem je bilo dokazano, da se tudi kulturno prosvetno delo dobro razvija in da prav dvigu kulturno prosvetnega udejstvovanja posvečajo v zadrugi pažnje.
Več bomo poročali o obisku prihodnjič.	I. V.
DOGODKI PO SVETU
Velike zmage narodnoosvobodilne armade Kitajske
Ponovna ofenziva narodno-osvobodilne armade Kitajske, ki se je pričela pred dvajsetimi dnevi, obrača nase pažnjo vsega sveta. Po neuspelih pregovorih, ko je predsednik Komunistične partije Kitajske Mao Ce Tung, sporočil imenu Komunistične partije Kitajske preko radia reakcionarni kitajski vladi v Nankingu predloge za sporazum, ki jih pa nankinška vlada ni hotela sprejeti, je bilo jasno, da narodno-osvobodilna armada Kitajske sedaj ne bo več čakala in prizanašala Kuomintangovi vojski.
Kitajske ljudske množice so se odločile, da do kraja uničijo reakcionarno in delovnemu ljudstvu sovražno oblast, zato so pričele z odločilno borbo za končno zmago in upostavitev demokratke ljudske države.
Sedanja ofenziva narodno-osvobodilne armade Kitajske se razvija z vso naglico in dobiva vse širši razmah. Borci kitajske ljudske armade so že v nekaj dneh osvobodili Nanking, ki je nepretrgoma skozi dvajset let bil središče protirevolucionarne borbe in tako stisnili v ozek obroč preko 300.000 Čangkajškovih vojakov, ki naj bi branili Šanghaj.
silen nalet milijonske ljudske vojske pomeni rušenje poslednjih pozicij kitajskemu ljudstvu sovražnega režima. Milijonska narodno-osvobodilna armada Kitajske je 20. aprila letos prebila položaje sovražne vojske in v zmagovitem pohodu začela prodirati. Angleški imperialisti so sicer tudi tokrat poskušali in upali, da bodo s svojo vojno mornarico zadržali in onemogočili zmagoviti pohod narodno-osvobodilni vojski Kitajske, toda v tem niso uspeli. Enote narodnoosvobodilne armade so prešle reko Jangce, na kateri so se utrdili sovražni vojaki, osvobodile Nanking in hitro napredovale v notranjost Kitajske.
Ta ofenziva narodno-osvobodilne armade Kitajske mnogo pomeni za nadaljnji razvoj borbe, ker se vodi v najbolj pomembnem delu Kitajske, to je tam. kjer so najbolj rodovitne ravnine in industrijska središča s silno razvito industrijo. Nasprotno pa postaja za sovražno Čangkajškovo vojsko, ki izgublja ta najbolj bogata področja Kitajske, položaj z vsakim dnem slabši.
Vsakomur je jasno  vidno, da je zmaga revolucionarnega kitajskega ljudstva že blizu in da je ni mogoče pre-
prečiti. Kitajsko ljudstvo v svoji borbi ni samo, ob njem stoje narodi vseh držav, v katerih se gradi socializem.
V	osvobojenih pokrajinah Kitajske se povsod pričenja novo življenje. Z ljudsko armado prihaja tudi demokratična oblast.
Po zadnjih poročilih so enote kitajske narodno-osvobodilne armade prodrle že v predmesja Šanghaja, kjer se vodijo ostre borbe. Šanghaj. je največje mesto Kitajske.
Močne kolone čet narodno-osvobodilne armade prodirajo tudi proti največjemu središču kitajske težke industrije, proti mestu Hankou.
Iz Grčije
Tudi grško ljudstvo se še nadalje junaško bori za svojo svobodo v borbi proti sovražnemu monahofašističnemu režimu. Odkar se je 1. aprila letos pričela velika ofenziva grške demokratične armade proti edinicam monarhofašistične vojske, so monarhofašisti na področju Gramosa, kjer se razvija ofenziva, pretrpeli tolikšne izgube, kakršnih niso imeli doslej v nobenem obdobju.
Monarhofašistična vojska, ki se je upirala enotam demokratične armade na Gramosu, je izgubila več kot 12.000 oficirjev in vojakov. Od teh je bilo ujetih okrog 1200. Te izgube, katerih monarhofašisti sploh niso predvidevali, so izzvale v njihovem taboru veliko vznemirjenost.
V	zadnjih treh mesecih so monarhofašisti izgubili preko 30.000 oficirjev in vojakov. Od teh je bilo okrog 2500 ujetih. S tem so enote grške demokratične armade zadale monarhofašistični vojski učinkovit udarec.
Iz LR Srbije
Po vsej Ljudski republiki Srbiji je končana spomladanska akcija pogozdovanja mnogih srezih so zadani sklepi o pogozdovanju izvršeni s presego plana. Posebno se je izkazalo Gozdno gospodarstvo v Vranju, ki je plan pogozdovanja izvršilo 110%, a plan melioracij in čiščenja gozdov 100%.
Knjiga - naše kulturno bogastvo
Knjižne novosti, ki nam jih bo letos dal Slovenski knjižni zavod
Naša knjižna založba Slovenski knjižni zavod nam bo letos nudila številne knjižne novosti, nove knjige, o katerih priobčujemo naslednji pregled.
Slovenski knjižni zavod je svoj program razdelil v tri skupine, in sicer: v originalna in druga slovenska dela, v prevode iz slovanskih jezikov in v prevode neslovanskih knjig — vse te skupine pa v liriko, epiko, dramatiko, zdravstvo, poljudnoznanstveno književnost in kot novo v naši književnosti: scenarij.
Od slovenskih del izidejo naslednja lirična dela: »Izbrane pesmi« Karla Destovnika-Kajuha z uvodom in izčrpnimi opombami Dušana Moravca; »Izbrane pesmi« Iga Grudna, ki je umrl lansko leto, in jih bo uredil Fr. Albrecht; »Pesmi« Srečka Kosovela v miniaturni izdaji v redakciji dr. Antona Ocvirka, ki je uredil zbrano delo Srečka Kosovela, katero je izdala Državna založba Slovenije, in pesniške zbirke Mateja Bora, Ceneta Vipotnika, J. Udoviča in Vide Tauferjeve.
Slovenska epika bo zastopana s Cankarjevim »Alešom iz Razora« in z novelami Karla Grabeljška, B. Magajne, M. Malenšek-Koniča (povest »Matjaž«) in Ignaca Koprivca.
S področja slovenske dramatike izidejo Cankarjevi »Hlapci«, letos uprizorjena Potrčeva igra »Lacko in Krefli« in igra Mire Pucove »Ogenj in pepel«. Izšel bo tudi scenarij »Na svoji zemlji« od Cirila Kosmača.
S področja zdravstva bosta v »Zdravstveni knjižnici«, ki opravlja nalogo, da delovno ljudstvo seznanja z medicinskimi vprašanji, izišli dve deli: dr. Vita Lavriča razprava »Kaj mora vsaka žena vedeti o sebi« in dr. E. Pertla »Zdrava in bolna koža«.
Iz poljudno znanstvene literature nam bo založba dala spise: dr. Boža Škerlja »O rasah in rasizmu«, Baša in Marušiča »Stari Sloveni v zgodovini«, Borisa Ziherla razpravo »France Prešeren — pesnik in mislec« in pomembno delo Dušana Moravca »Shakespeare in Slovenci«.
To je program založbe iz slovenske literature in znanstvene ustvarjalnosti. Ta program pa bo morda še razširjen, če bodo avtorji predložili še nova dela in če bodo dane tudi druge možnosti (tehnična zmogljivost, papir itd.).
Iz jugoslovanskih in drugih slovanskih jezikov je založba pripravila lepo zbirko. Tako bo izšel prevod Iv. Gorana Kovačiča »Jama«, ki je ena najbolj
doživetih pesnitev iz jugoslovanske osvobodilne borbe, nadalje Vlad. Dedijera »Dnevnik«, II del. Miroslava Krleže »Hrvatski bog Mars«, Stevana Sremca humoristični roman »Pop Čira in pop Spira« ter zvezek Kočičeve proze. Iz dramatike izide Nušičeva »Sumljiva oseba« z nekaterimi drugimi enodejankami.
Iz ruskega slovstva pripravlja založba roman Ehrenburga »Vihar«, Polevojevo »Povest o pravem človeku«, Ostrovskega drami »Gozd« in »Siromaštvo ni sramota«, nekaj drobnih zvezkov z deli Gogolja, Saltykova-Ščedrina. Gorkega (»Kako sem se učil pisati«), Hofenšeferja, posebej pa še izide znano delo kritika Percova o Majakovskem.
Iz poljudnoznanstvene dejavnosti pa izidejo Bogorova »Podvoreki svet«. Stekolnikova »Blisk in grom« in Zavarickajeve »Vulkani«.
Iz poljske literature izide originalen kmečki roman sodobnega pisatelja J. Mortona »Hudobčeva dota« in Jaroslava Ivaszkiewicza življenjepis skladatelja Chopina v počastitev stoletnice skladateljeve smrti.
Iz češke književnosti dobimo delo Jana Drde »Nema barikada«, iz bolgarske pa novele Jordana Jovkova.
Založba pa je posegla tudi po zapadni literaturi. Tako bo izšel zgodovinski roman ameriškega naprednega pisatelja Howarda Fasta »Državljan Tom Paine«, ki je v Ameriki prepovedan, veliko delo Theodorja Dreiserja »Ameriška tragedija« v treh knjigah, »Irske slike« od angleškega pisatelja Flahertyja. francosko delo Stendhala »Italijanske kronike«, Anatola Franca »Izbrana proza«, Balzacova novela »Župnik iz Toursa«. Iz italijanske književnosti bo izšla Goldonijeva komedija »Laznik« in dve noveli G. Verge (»Pastor Jelič« in »Kmečka časi«). Nemško prozo bo zastopal prevod Kleistovega »Michaela Kohlhaasa«, iz uzbekstanskega jezika pa izide življenjepisni roman o orientalskem pesniku Navoiu od pisatelja Aibeka.
Poleg vseh teh del pa bodo izhajala dela, ki so povezana z aktualnimi političnimi pojavi in problemi, kakor vprašanje socializacije naše vasi, dokumentarni spis o protiljudski duhovščini itd.
Tako je založba postavila mnogovrsten program z enim ciljem, da da delovnemu človeku dobre, umetniško in idejno globoke knjige — na drugi ©orani pa knjige, ki mu bodo širile znanje in ga vodile pri ustvarjanju socialistične družbe v svobodni domovini.
Frontovci !
Prebivalci vasi! Nudimo pomoč našim gozdnim delavcem! Pomagajmo izpolnjevati gozdarski plan! Vključujmo se v delovno skupino, ki odhaja na sečnjo lesa v Maribor!
Delo, ki bo plačano, traja 20 dni.
Vse sile za izpolnitev gozdarskega piana!
Udarniki v gradbenem podjetju v Murski Soboti
Ob priliki občnega zbora sindikata Okrajnega gradbenega podjetja v Murski Soboti v nedeljo, dne 8. maja so bili razglašeni 4 najboljši delavci za udarnike.
Prav tako je bilo pohvaljenih 60 delavcev in 114 nagrajenih.
Na občnem zboru 90 člani sindikata sprejeli številne nove obveze, s katerimi bodo izboljšali metode svojega dela v gradbeni stroki.
Popravek
V prejšnji številki se je v dopisu o predvojaški vzgoji vrinila napaka, katero popravljamo. Predzadnji odstavek dopisa se pravilno glasi:
Ob zaključku sezone so mladinci sprejeli sklep, da bodo kot obvezniki predvojaške vzgoje doprinesli svoj delež pri gradnji zadružnega doma v  Cankovi. Delalo je 30 mladincev, ki so delali štiri ure in tako storili 120 delovnih ur.
Po končanem zaključku so si mladinci zadali sklep, da bodo v prihodnjem nastavnem letu odpravili vse napake, ki so se do sedaj pojavile in posvečali več pažnje kulturno-prosvetnemu delu.
U r e d n i š tv o.
Zbirajmo odpadke!
V	zadnjih dneh so zbrali frontovci Prosenjakovec preko 2000 kg odpadkov vseh vrst. V mesečni plan dela Fronte so zadali sklep, da bodo zbrali 1000 kg odpadkov, a so z uspešno akcijo zbiranja svojo mesečno obvezo presegli za 100 odstotkov.
V	Domanjševcih so v poslednjih dneh prav tako zbrali okrog 800 kg starega železa in razbitin stekla.
Frontovci v Ivanjcih so zbrali 300 kg, a v Gančanih 200 kg raznih odpadkov.
Kulturni zapiski
Glasbeni koncert SKUD „Stefan Kovač῾῾ v Murski Soboti
Svojo letošnjo koncertno sezono je otvoril SKUD »Štefan Kovač«« iz Murske Sobote preteklo nedeljo z uspelim glasbenim koncertom, v katerem so sodelovali: mešani pevski zbor, solisti in orkester.
SKUD »Stefan Kovač« je ustanovljeno lanske jeseni oktobra. Delo društva, ki je v začetku temeljilo na znanem sindikalnem pevskem zboru iz Murske Sobote, se je z ustanovitvijo pričelo lepo razvijati in šteje danes že precejšnje število aktivnih članov. Kot najmočnejši sekciji pa sta še vedno mešani pevski zbor in orkester.
Zadnji nastop pevskega zbora je pokazal velik napredek od lanske jeseni. Kljub temu, da se je v zbor preko zime vključilo polovico novih pevcev, je opazen viden napredek v vseh ozirih. Pa tudi sama izbira koncertnega programa je bila zelo posrečena, saj je program vseboval vse, kar si naše ljudstvo danes želi na področju glasbene umetnosti, narodne, idejno umetniške in partizanske pesmi so se zlile v mogočno pesem dela. Požrtvovalne vaje preko vse zime, v katere so vložili pevci s pevovodjem tov. Močanom na čelu veliko truda, so prinesle tudi pričakovani uspeh; pevski zbor se je tokrat predstavil soboškemu občinstvu z dosedaj najbolj uspelim koncertnim nastopom.
Danonova Zastava Partije im Hajdrihova Prvomajska sta tvorili začetek koncertnega sporeda pevskega zbora. V nadaljevanju sporeda sta dali lep prikaz narodnih motivov ljudstva Bele krajine Tomičevi: Belokranjsko kolo' in Spomladanska romanca. Vesela sproščenost in zdrava vedrina ljudstva, ki veje iz teh pesmi sta prevzeli poslušalce. Pahorjev Oče naš hlapca Jerneja smo tokrat slišali prvič. Nadvse uspelo izvajanje te dokaj težke zborovske skladbe so poslušalci pozdravili z velikim odobravanjem. Prav tako je bilo zadovoljivo podana Vrabčeva Slovenska pesem — po besedilu partizanskega pesnika Kajuha. Prvi del sporeda je zaključil pevski zbor z Gobčevo: Pesem petletke.
Uvod k nastopu orkestra je bila Novačkova koračnica. Orkester je vodil tov Cug. Lahko trdimo, da kaže tudi orkester precejšnji napredek od zadnjega koncerta. Pa tudi številčno je izpopolnjen. Poslušalci so toplo pozdravili Nordenovo Kozaško uspavanko in Dvorakov Slovanski ples št. 4 v izvedbi orkestra.
Kot solo pevka se je predstavila tov. Vresner Anka s Simonitijevo Uspavanko in Balakirevo: Vzšel je mesec.
Zaključek osrednjega dela sporeda je tvoril godbeni trio z Dvorakovo Humoresko.
V nadaljevanju pevskega koncerta je zbor zapel dve narodni; Škrjanček poje in slavonsko narodno: Druže pojdi doma.
Zelo uspelo in z občutkom, ki je dajal poslušalcu kos dožitvetja, je bila izvedena Devčeva: Ognjeni vlak, pesem, ki prikazuje enega neštetih motivov iz podvigov naših partizanskih borcev.
Veselo razigranost je prinesla v dvorano Mokranjčeva makedonska: Kozar. Mokranjčeve pesmi je zbor zapel že večkrat, vendar slednja pesem, ki smo jo slišali prav tako prvič, tvori še posebej lep prispevek zbora soboškemu prebivalstvu. Zelo lepo je bila podana tudi O. Danonova: Kozara, ki je od vseh predvajanih pesmi bila najlepše sprejeta. Koncert je zaključil mešani pevski zbor s Simonitijevo zborovsko skladbo: Pesem dela.
Napredek, ki ga je pokazal mešani pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« z zadnjim koncertom, je vsekakor sad požrtvovalnega dela, za kar gre pevcem, a še posebej izkušenemu zborovodji tov Vladimirju Močanu vse priznanje. Tudi številčno se je zbor znatno pojačal.
Z naštudiranim programom bo zbor skupno z orkestrom še v teku tega meseca izvedel številne nastope po sedežih sosednih okrajev in drugih mestih. V juniju krene zbor na daljšo turnejo med graditelje avtoceste »Bratstvo — enotnost«, a v poletnih mesecih bodo pevci z orkestrom in ostalimi sekcijami društva priredili številne nastope po gradiliščih zadružnih domov in obdelovalnih zadrugah.	B. V.
Gostovanje v radgonskem okraju
V nedeljo, dne 8. maja je gostoval v Radgoni mešani pevski zbor Sindikalnega kulturno-umetniškega društva »Štefan Kovač« iz Murske Sobote.
Pevski zbor, ki g. v Radgoni poznamo že iz prejšnjih gostovanj, nas je tokrat še posebej presenetil s svojo svežino in pestro izbrani... sporedom.
Zbor je zapel 18 pesmi, od teh narodne, partizanske, umetne in delovne pesmi. Nadvse lep vtis so naredile pri poslušalcih predvsem naslednje: Ognjeni vlak, Petletka, Pesem dela, Očenaš hlapca Jerneja, prekmurski Vsi so venci bejli in še nekatere.
Udeležba na koncertu ni bila tako polnoštevilna kot ob prejšnjih gostovanjih, za kar leži največ krivde na prirediteljih s strani Radgone, ki so za koncert določili, malo primeren čas (ob 5. uri popoldne), kljub temu pa lahko trdimo, da je koncert uspel. Vsekakor je dal tudi dober primer agitacije za hitrejši razvoj in širši razmah dela sindikalnega kultur-
 no umetniškega društva v Radgoni.
Igralska družina v Gorici
Vaška igralska družina v Gorici pri Puconcih se pripravlja na uprizoritev Gogoljeve komedije »Ženitev«. V igralsko družino so vključeni predvsem mladinci in mladinke, ki v študij igre vlagajo veliko pažnje. Igro bodo uprizorili še pred koncem maja v Gorici, nakar nameravajo gostovati tudi v sosednjih vaseh.	N. A.




Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 12. maja 1949
Novi gospodarski predpisi in ukrepi
Navodilo o ekonomijah podjetij, ustanov, uradov in ljudskih odborov
Doslej še ni bilo podrobnih predpisov o ureditvi in delovanju ekonomij podjetij, uradov in ljudskih odborov; zdaj je zvezna vlada izdala navodilo o teh ekonomijah.
Namen ekonomij je; da se izboljša preskrba delavcev in nameščencev. Zato podjetja, ustanove ali uradi ustanavljajo ekonomije za izboljšanje preskrbe svojih zaposlencev. Gostinska podjetja pa ustanavljajo ekonomije za izboljšanje prehrane svojih gostov. Nadalje ustanavljajo ekonomije sindikalne organizacije za svoje počitniške domove.
Navodila predpisujejo, da mora izdati odločbo o ustanovitvi ekonomije direktor podjetja, za ustanovo ali urad pa starešina. Ekonomije nadalje ustanavljajo operativni upravni voditelji ministrstva in vladni komiteji za preskrbo svojih delavcev in nameščencev ali zaposlencev podjetij in ustanov, ki jih vodijo. Odločbo v tem primeru izda pristojni minister ali predsednik komiteja v sporazumu s kmetijskim ministrom.
Skupno ekonomijo moreta ustanoviti dve državni podjetji ali več podjetij — ustanov. Ustanovitelji pa morajo skleniti pismeno pogodbo o ustanovitvi ter določiti vzajemne obveznosti, razmerje in način vodstva.
Ekonomije morajo biti registrirane pri pristojnem okrajnem ali mestnem odboru v 15. dneh po ustanovitvi. Tiste, ki še niso bile registrirane pred izdajo navodila, je treba registrirati zdaj.
Zvezni minister za kmetijstvo bo v sporazumu z zvezno plansko komisijo predpisal okvirne norme o velikosti zemljišč ekonomij, in sicer po številu delavcev in nameščencev, ki jim jr ekonomija namenjena. Pri predsedstvih republiških vlad bodo ustanovili komisije, ki bodo v okviru predpisanih norm določale velikost zemljišč za ekonomije. V komisiji bodo zastopani: predsedstvo republiške vlade, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za trgovino in preskrbo in glavni odbor zveze sindikatov ljudske republike.
Za ekonomije ljudskih odborov je predpisano, da se ustanavljajo in poslu-
jejo po predpisih osnovnega zakona o gospodarskih podjetjih. Ekonomije državnih podjetij, ustanov in uradov pa poslujejo po načelu gospodarskega računa. — Zvezni minister za kmetijstvo bo predpisal navodila za sestavo proizvodnih ali delovnih planov, zvezni finančni minister pa za izdelavo finančnih planov te knjigovodsko poslovanje ekonomij. Izšli bodo še natančnejši predpisi.
Kreditiranje in preskrba obdelovalnih zadrug in zadružnih
 ekonomij.
Za Izpolnjevanje nove uredbe o kreditiranju in preskrbi kmetijskih obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij je zvezni finančni minister izdal navodila s podrobnimi predpisi o kratkoročnih in investicijskih kreditih. Po uredbi daje država obdelovalnim zadrugam po Narodni banki kratkoročne kredite za preskrbo zadružnikov z blagom široke potrošnje ter za preskrbo samih zadrug z materialom za reprodukcijo. Po državnih bankah za kreditiranje kmetijskih zadrug pa daje investicijske kredite kot podporo za zadružno investicijsko graditev.
Krediti so kratkoročni in investicijski Narodna banka daje obdelovalnim zadrugam kratkoročne kredite v denarju za nakup industrijskega in drugega potrošnega blaga, nadalje pa za nakup semena, umetnih gnojil, manjšega kmetijskega orodja, živinske soli, sredstev za zaščito rastlin itd. Za nakup blaga široke potrošnje smejo krediti doseči največ 4000 dinarjev na vsako kmetijsko gospodarstvo v zadrugi. Višina kredita za nakup semena itd. (materiala za reprodukcijo) sme znašati skupaj s kreditom za blago široke potrošnje 40% skupne vrednosti pogodbenih trhlih presežkov, ki jih obdelovalna zadruga proda državi po vezanih cenah. Narodna banka izda obdelovani zadrugi v višini kreditov tudi bone za nakup industrijskega in potrošnega blaga ter reprodukcijskega materiala Kratkoročne kredite za nakup industrijskega in potrošnega blaga zadruga lahko izplačuje v gotovini Kredite za reprodukcijski material pa izplačuje z virmanom. V ta namen zadruga izroči prodajalni bone za nakup materiala po vezanih cenah, prodajalna pa fakturira material in ga vnovči po predpisih uredbe o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu. Obdelovalne zadruge morajo vrniti kratkoročno posojilo, ko dajo odkupnim podjetjem pogodbene tržne presežke.
Investicijske kredite daje zadrugam Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug po potrebah posameznih zadrug. Investicijski krediti so namenjeni za nakup investicijskega materiala, pa tudi za opremo in živino po nižjih enotnih cenah Zadruga dobi investicijski kredit samo za planirane in v investicijskem planu odobrene investicije, in sicer v okviru kreditnega plana okrajnega odbora. Pogoj je tudi, da Je material, oprema ali živina zagotovljena po nižjih enotnih cenah z razdelitvenim planem okrajne planske komisije. Hkrati z investicijskim kreditom prejme zadruga ček ali kreditno pismo za nakup investicijskega materiala. Če obdelovalna zadruga nima dovolj lastnih sredstev za plačila v zvezi z investicijskimi deli (plače delavcev, nakup gradiva iz lokalnih virov itd.), lahko prejme pri državni banki investicijski kredit tudi za ta namen.
Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug računa 1% obresti za investicijski kredit. Zadruga predloži po okrajni zadružni zvezi pristojnemu sedežu državne banke prijavo za investicijski kredit Prijava mora vsebovati proračun investicijskih stroškov in podroben tehnični opis. Okrajni ljudski odbor pa mora sporočiti, kolikšen investicijski kredit je v kreditnem planu okrajnega ljudskega odbora določen za zadrugo. Ko banka odobri zadrugi kredit. ji izda ček ali kreditno pismo. Pri nakupu investicijskega materiala, opreme ali živine zadruga izroči ček ali kreditno pismo prodajalni. V prodajalni vpišejo v kreditno pismo vrednost izdanega blaga Državna banka obremeni na podlagi poročila, ki ga prejme od Narodne banke, račun obdelovalne zadruge. Zadruga izplačuje investicijski kredit v letnih odplačilih (anuitetah). — Prvo odplačilo te treba plačati leto dni po začetku izkoriščanja objekta, ki ga je zadruga pridobila z investicijami:. Natančnejše predpise o amortizacijskih rokih bo vsebovala odredba za izpolnjevanje splošnega državnega kreditnega piana za leto 1949.
Državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug bodo kontrolirale porabo kredita Če bi zadruga zlorabila kredit, more banka zahtevati plačilo.
Sestava gospodarskega plana v obdelovalnih zadrugah
Zvezni minister za kmetijstvo je predpisal navodilo o sestavi gospodarskega plana v kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Obdelovalne zadruge delujejo na podlagi gopodarskega plana. Po njem so zajete v gospodarski plan okrajne zadružne zveze, po zadružnem planu pa v državni gospodarski plan. Obdelovalna zadruga sestavlja svoj gospodarski plan na zboru zadružnikov. Potrditi ga morata okrajna zveza kmetijskih zadrug in okrajni ljudski odbor.
Gospodarski plan mora vsebovati: proizvodni plan, podatke o materialu za proizvodnjo, investicije, številke o materialu za investicije, o delovnih močeh za proizvodnjo in investicijska dela, plan za delitev dohodkov in finančni plan. Osnutek gospodarskega plana za tekoče leto mora sestaviti upravni odbor obdelovalne zadruge po navodilih okrajne zveze kmetijskih zadrug. Pri sestavi osnutka je treba upoštevati, da je zadruga večje zadružne gospodarstvo, ki mora organizirati plansko proizvodnjo in da se mora zadruga stalno krepiti, življenjski standard zadružnikov pa dvigati. Gospodarski plan mora zagotoviti izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima zadruga do države, tako da bo mogla oddajati kmetijske pridelke in odplačevati kredite. Pri sestavi gospodarskega plana mora upravni odbor upoštevati mnenje zadružnikov in okrajne zveze kmetijskih zadrug. Ko zbor zadružnikov sprejme končni osnutek gospodarskega plana, ga mora upravni odbor predložiti okrajni zvezi kmetijskih zadrug.
Kmetijske obdelovalne zadruge, ki so že izdelale proizvodni plan za letos po starem načinu, bodo po novem navodilu sestavile samo plan prvih presežkov. Vse druge zadruge pa morajo sestaviti gospodarski plan do 15. junija po predpisih navodila.
Način plačevanja in nakupov
državnih gospodarskih podjetij,
uradov, ustanov in organizacij
Zvezni finančni minister in predsednik gospodarskega sveta sta izdala odredbo o načinu plačevanja in nakupih državnih gospodarskih podjetij, uradov, ustanov in organizacij. Gospodarska podjetja, uradi, ustanove, zadruge, družbene organizacije in njihova podjetja, ki so dolžni Smeti tekoči račun ali ki imajo odprt proračunski akreditiv, se morajo ravnati pri plačilih po tej odredbi Medsebojna plačila za blago ali opravljene storitve morajo plačevati po predpisih uredbe o medsebojnem plačevanju v gospodarstvo. Če pa niso zavezani plačevati po tej uredbi, plačujejo z virmanom ali kako drugače brez gotovinskega prometa. Blago v nadrobni prodaji v znesku ned 200 din plačujejo državnemu, zadružnemu in trgovinskemu omrežju z obračunskimi čeki.
Odredba določa, da smejo od zasebnikov kupovati odkupna podjetja in zadruge, če odkupujejo kmetijske pridelke in živino« dalje restavracije, menze, delavske preskrbovalnice, domovi če kupujejo takšne kmetijske pridelke, ki jih ne prejemajo v zajamčeni preskrbi. Za nakup izven trga ali v drugem okraju morajo imeti dovoljenje okrajnega ali mestnega ljudskega odbora (Uprave za odkup). Dalje smejo od zasebnikov kupovati industrijska in obrtna podjetja, če odkupujejo industrijske rastline za predelavo, za kar ni posebne odkupne mar-
že. Druge izdelke smejo zaradi predelave kupovati od zasebnikov samo, če imajo posebno dovoljenje republiškega ministra za trgovino in preskrbo. Končno smejo kupovati od zasebnikov podjetja lokalnega pomena, če kupujejo surovine zaradi proizvodnje za prosto prodajo. Imeti ra morajo dovoljenje poverjenika za trgovino in preskrbo pristojnega ljudskega odbora.
Posebej je določeno, da morajo državni uradi in ustanove izjemoma kupovati od zasebnikov do določenega največjega kupnega zneska, in sicer: zvezna in republiška ministrstva (komiteji, komisije) do 20.000 din v treh mesecih; glavni izvršni odbor Ljudske skupščine avtonomne pokrajine, izvršni odbori ljudskih odborov, oblasti in mest izven oblasti do 30.000 din; zvezne in republiške ustanove do 8000 din; ustanove pokrajinskih in oblastnih ljudskih odborov ter ljudskih odborov mest izven oblasti do 5000 din;
izvršni odbori okrajnih mestnih ljudskih odborov z vsemi svojimi ustanovami do 10.000 din v treh mesecih in krajevni ljudski odbori z vsemi svojimi ustanovami do 4000 din na leto. Zadruge in družbene organizacije smejo kupovati od zasebnikov v posameznem trimesečju v skupnem znesku do 3000 din.
Važno za vinogradnike
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS daje zaradi nemotene in pospešene preskrbe vinogradnikov z modro galico naslednje navodilo:
1. Vinogradniki, ki imajo bone oziroma imajo po novih predpisih pravico, prodajati svoje pridelke po vezanih cenah (mali in srednji kmetje), si lahko nabavijo potrebne količine modre galice po nižjih enotnih cenah pri trgovskem podjetju okrajne zveze kmetijskih zadrug oziroma pri kmetijski zadrugi proti oddaji bonov.
2. Če vinogradniki, ki so po novih predpisih upravičeni do prodaje pridelkov po vezanih cenah (na podlagi prodanih nakaznic) nimajo bonov, lahko z državnim odkupnim podjetjem kontrahirajo bodoči pridelek do višine prodajnih nakaznic in prejmejo zato 40% predujma v denarju in bonih, na katere si nabavljajo modro galico.
3. Kmetje - vinogradniki, ki niso upravičeni do prodaje po vezanih cenah, si nabavijo modro galico pri okrajnem magazinu po višjih enotnih cenah. Okrajni magazini bodo v sporazumu z okrajno zvezo kmetijskih zadrug izdali
kmetijskim zadrugam, ki , razdeljujejo modro galico, nalog, da dobavijo posameznim naročnikom modro galico po višji ceni. Naročniki bodo pri kmetijski zadrugi prevzeli dodeljeno količino galice in ta prevzem potrdili kmetijski zadrugi. Kmetijska zadruga mora o izdanih količinah obvestiti okrajni magazin, ki nato izda posameznim naročnikom fakturo po določenih višjih cenah. Okrajni magazini obračunajo količino galice (ki so jo zadruge izdale kmetovalcem po višjih enotnih cenah) s kmetijsko zadrugo po nižjih, t. j. vezanih cenah. Na ta način bo dejansko vršil prodajo po višjih cenah le okrajni magazin, čeprav iz skladišč kmetijskih zadrug.
4. če vinogradniki, omenjeni pod točko 3., nimajo potrebnih denarnih sred-stev, lahko kontrahirajo bodoči pridelek z državnim odkupnim podjetjem po določenih državnih prostih cenah, odkupno podjetje pa jim izda v višini 20% predujem v gotovini.
Iz pisarne Ministrstva za trgovino ln preskrbo
Delitev potrošniških nakaznic za junij
V	skladu s pravilniki, ki so bili objavljani v 26. in 29. številki Uradnega lista FLRJ, dajemo podjetjem, ustanovam in uradom ter krajevnim ljudskim odborom še naslednja dodatna navodila za izdajanje potrošniških nakaznic:
Podjetja, ustanove, uradi morajo do 15. maja predložiti okrajnemu poverjeništvu za trgovino in preskrbo seznam potrošnikov, za katere zahtevajo živilske nakaznice. V spisek smejo po navodilu, objavljenem v zveznem Uradnem listu z dne 6. aprila t. l., vnesti samo osebe, ki so pri njih zaposlene in tiste družinske člane, katere delavec (nameščenec) vzdržuje in ki prebivajo v območju ljudskega odbora, od katerega se zahtevajo potrošniške nakaznice.
Če prebivajo rodbinski člani zaposlenih oseb v območju drugega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, dobijo nakaznice pri ljudskem odboru svojega bivališča, in sicer na podlagi potrdila o zaposlitvi rodbinskega poglavarja in če niso samooskrbovanci.
V	seznam, ki ga sestavi podjetje (ustanova), se ne vnesejo osebe, ki jim izteče odpovedni rok v mesecu, v katerem se potrošniške nakaznice zahtevajo, kakor tudi ne tisti rodbinski člani, ki imajo samostostojno pravico do zagotovljene preskrbe (n. pr. učenci srednjih in strokovnih šol. stari nad 14 let; rodbinski invalidi; rodbinski upokojenci, učenci v gospodarstvu, obiskovalci tečajev, če so na tečaju v internatu).
Seznamu je priloižti pravilno izpolnjena i potrjena potrošniška potrdila ozir. potrošniške prijave za potrošnike, ki prvič dobijo nakaznico (novo vključeni v delo, priseljeni); priloge morajo biti urejene po istem vrstnem redu, kakor so vpisani potrošniki v seznam.
Seznam je treba predložiti v dveh izvodih (ne več v treh izvodih, kot doslej)«
Potrošnikom, ki ne prejemajo nakaznic preko podjetij, izdajajo nakaznice krajev i ljudski odbori ozir. rajonski ljudski odbori preko uličnih poverjenikov, ki ravno tako sestavijo seznam upravičencev in jih predlože s potrošniškimi potrdili ozir. potrošniškimi prijavami pristojnemu okrajnemu (mestnemu) ljudskemu odboru do 15. maja.
Potrošniki morajo predložiti potrošniška potrdila podjetjem ozir. krajevnim ljudskim odborom do 10. maja.
Do nadaljnih navodil vodijo register potrošnikov in kartoteko potrošnikov podjetja ozir. krajevni (rajonski) ljudski odbori.
Opozarjamo podjetja in krajevne ljudske odbore, da prejmejo vse potrebne formularje (sezname, rekapitulacije, prijave) na svojem okrajnem (mestnem) ljudskem odboru.
Vsa podjetja, ustanove in ljudske odbore ponovno pozivamo, da prouče zgoraj navedene pravilnike o izdajanju potrošniških nakaznic, da ne bi zaradi nepoznavanja predpisov prišlo do nerednosti, ki se bodo kot prekrški kaznovale po veljavnih predpisih. Iz pisarne MTP.
Obvestilo potrošnikom
električne energije
Znana je splošna težka situacija električne energije, ki je zajela vso Evropo zaradi suhega poletja in lanske zime brez snežnih padavin, naravnega rezervoara spomladanskih in letnih voda, iz katerega črpajo hidrocentrale svojo silo.
Tudi pri nas se pojavljajo iste težave zaradi nizkih vod na Dravi, Savi in drugod, kjer so zgrajene naše hidroelektrarne. Poleg tega pa se morajo prav v letnih mesecih vršiti popravila v naših termoelektrarnah, tako da so nam lahko v najtežjem zimskem času na razpolago, s vsem svojim učinkom.
Poleg tega pa smo dolžni nuditi predvsem dovoljno količino električne energije naši industriji in ji tako zagotoviti izvršitev planskih nalog in s tem seveda tudi uresničenje našega petletnega plana.
Da bi se mogle te naloge uspešno izvršiti, se bo v primerih potrebe pristo-
pilo k planskim omejitvam široke potrošnje električnega toka na podeželju, kakor tudi v mestih.
Pripominjamo pa, da predvidene omejitve uporabe električnega toka nikakor ne bodo stalnega značaja, ampak se bodo omejevale samo na določen čas — ure, po v naprej določenem planu.
Praktično se bodo omejitve izvrševale na tak način, da bodo osem ur izklopljene prvo zajete skupine potrošnikov, drugih osem ur naslednje itd., dokler se ne bodo zvrstile vse skupine. Koliko skupin se bo v danem primeru zajelo in koliko časa, to bo pač odvisno od energijske situacije in discipline potrošnikov.
Obseg in čas omejitve se bo predhodno navajal preko radijskih postaj. V primeru nenadnih izpadov ali defektov pa šele po izvršenih omejitvah.
Predavanje o Ljudski prosveti
Prejšnji čas je namenoma gradil pregrajo med mestom in vasjo. Naša vas je gospodarsko, politično in sploh v znanju zaostala za mestom in mi danes to čutimo, mislim to politiko nekdanjih gospodarskih in političnih voditeljev našega ljudstva.
Kaj je naša naloga?
Nič drugega, kakor zrušiti to pregrajo, uničiti jo, ter se s svojim načinom dela, v izobrazbi in umetniškem udejstvovanja tesno povezati z delavci v mestu. Mi delavci z njiv, iz gozdov, iz zadrug moramo doseči izobrazbo delavca v mesto.
Kako bomo to dosegli?
8. maja je v Murski Soboti organizirana Ljudska univerza. Kaj je to Ljudska univerza? To je organizacija, ki bo načrtno pošiljala predavatelje k nam na vas in ti predavatelji nas bodo seznanili z gospodarskim, političnim in znanstvenim delom pri nas doma in po vsem svetu. V tej organizaciji so najboljši gospodarski, politični in prosvetni delavci našega okraja. Predavali nam bodo o melioraciji, zadružništvu, o sladkorni pesi, hektarskem donosu, sadjarstvu, čebelarstvu, skratka, seznanjali nas bodo s tekočimi in perečimi vprašanji našega go-
spodarstva. Zdravniki nas bodo poučili, kako se varujemo bolezni, kako zdraviti, zlasti nas bodo seznanili s tuberkulozo, trahomom in boleznimi, ki so se razpasle v našem okraju. V poljudno znanstveni obliki nam bodo profesorji, inženirji in ostali strokovnjaki predavali o razvoju družbe, nastanku življenja, o razvoju življenja, o ljudski tehniki, glasbi itd. Naši politični aktivisti nas bodo seznanjali s političnimi dogodki doma in v svetu. Pomeni, da se bomo vsestransko izobraževali in naša vas se bo močno približala mestu, oziroma približala se bo mestu z načinom dela in z izobrazbo, ki je potrebna vsakemu delavcu v naši domovini. Tisto, kar so za delavce v mestu razni tečaji in predavanja, to bo za nas Ljudska univerza.
Naša dolžnost je, da se teh predavanj udeležujemo v čim večjem številu, kajti v nasprotnem slučaju bodo sami gradili pregrajo, ki so jo postavili med nas in mestom prejšnji oblastniki.
Makedonije
V vseh okrajih LR Makedonije je uspešno zaključena akcija spomladanskega pogozdovanja. Požrtvovalno delo organizacij Ljudske fronte in Ljudske mladine je veliko pripomoglo izvedbi plana pogozdovanja. V mnogih okrajih so plani pogozdovanja celo preseženi. Tako je v okraju Kičevo bila planirana zasaditev 60.000 sadik topola, a dosedaj je zasajenih 267.200 sadik. V Kavadarskem okraju je bilo planiranih 120.000, a zasajenih 310.000. Tudi v nekaterih drugih okrajih so doseženi dobri rezultati.
Fizkultura
BRANIK : SOBOTA 1:0 (0:0)
V	soboto se je odigrala na stadionu Železničarja prvenstvena tekma med moštvoma Branika in Sobote iz Murske Sobote. Situacija na igrišču se je precej izpreminja la. Prvih. 15 min. je pripadalo domačemu moštvu, do 35 minut sta si bili moštvi enakovredna nasprotnika, zadnjih deset min. prvega polčasa pa je potekalo z nadmočno igro gostov. Slično se je razvijala igra tudi v drugem delu igre. Gostje so nadoknadili tehnično prednost domačega moštva s požrtvovalno igro ter z naglimi prodori preko dobro razpoloženih kril in često nevarno ogrožali domača vrata. Vsi napadi gostov so se zaključili z ostrimi nevarnimi streli že izven  kazenskega prostora in je moral Marguč pokazati vse svoje znanje in požrtvovalnost, da je ostala njegova mreža nedotaknjena.
Tekmovanje fizkulturnih aktivov okraja Murska So-
Nogometno tekmovanje fizkulturnih aktivov v mrskosoboškem okraju zavzema vse širše oblike. V tekmovanje je vključenih že 11 aktivov, od teh 7 sindikalnih in 4 mladinski fizkulturni aktivi.
Po še nedokončanem tretjem kolu tekmovanja vodi FA Gimnazija, na zadnjem mestu pa je FA DES.
Iz priobčene tabele nogometnega tekmovanja fizkulturnih aktivov je razvidna razmestitev posameznih, aktivov v dosedanjem tekmovanju:
FA Gimnazija	3	2	1	0	9:1	   5
FA Trgovci	3	2	1	0	8:2  	5
FA OLO	2	2	0	0	10:1 	4
Tromejnik	2	2	0	0	2:0	  4
Bodočnost	3	2	0	1	6:5   	4
FA Banka	3 1   1   1	4:4  3
FA Ekte	2	1     0	1	2:5   	2
FA Rakičan	2	0	1  1	1:4    	1
FA Natakar	3	0	0	3	3:12	  0
FA Kovinar	3	0	0	3	1:7   	0
FA DES	2	0	0	2	0:5  	0
Številke pomenijo: odigranih tekem, dobljenih, neodločeno, izgubljenih, dani in dobljeni goli, število točk.
Borba za prvo mesto bo verjetno med prvimi štirimi na tabeli; Gimnazija, Trgovci, OLO in Tromejnik, ki so doslej po svojih močeh še najbolj enakovredni nasprotniki.	
O že odigranih nogometnih tekmah prinašamo kratko poročilo.
FA Trgovci : FA Gimnazija 1:1 (0:1) Dijaki in trgovski nameščenci so si podelili točke. V prvem delu tekme so imeli več sreče trgovci, borbeni mladinci so rezultat v drugem delu igre izenačili in tako pridobili važno točko. FA Trgovci sestavlja nekaj precej dobrih nogometašev. Ta tekma je bila zelo zanimiva,
FA Trgovci : FA Bodočnost 4:1 (2:1) Mladinci iz Tešanovec so v tej tekmi podlegli boljšemu nasprotniku. Kljub porazu so Tesanovčani nudili lepo igro in čeprav je razlika golov precejšnja, trgovci niso imeli ravno najmanj posla z borbeno enajstorice FA Bodočnosti. Z malo več sreče bi se lahko izognili tako velikemu porazu.
FA Tromejnik: FA Banka 1:0 (0:0)
V	tej tekmi so se srečali mestni krojači in nameščenci podružnice Narodne banke. Sreča je bila naklonjena sindikatu mestne krojaške delavnice, ki ima svoj aktiv Tromejnik. Zmagali so komaj z enim golom razlike. Po igri, ki sta jo nudila oba nasprotnika, bi bolj odgovarjal neodločen rezultat.
FA Rakičan : FA Banka 1:1 (1:0)
 Nasprotnika sta si podelila točko. FA Rakičan je s tem pridobil prvo točko v tekmovanju. Pri obeh nasprotnikih je bila huda borba za zmago, zmagonosnega gola pa ni bilo.
FA Gimnazija : FA Kovinar 3:0 (1:0) Vsa borbenost kovinarjev ni zalegla v tekmi proti odlično razpoloženim mladincem gimnazije. Dobra obramba kovinarjev jih je obvarovala pred še večjim porazom. Aktiv dijakov je zasluženo zmagal.
FA OLO :FA Kovinar 2:0 (1:0) Uslužbenci Okrajnega ljudskega odbora, ki so v prvi tekmi z visokim rezultatom premagali gostince, so pobrali obe točki tudi kovinarjem. Vendar je tokrat šlo malo težje. Kovinarji so nudili hud odpor.
FA Banka : FA Natakar 3:2 (1:0)
Po trdi borbi so uslužbenci Narodne banke premagali tokrat zelo borbeno enajstorice gostincev in si tako priborili dve vredni točki. Z malo več sreče bi gostinci lahko odvzeli nasprotniku vsaj eno točko. Napadalna vrsta gostincev ni znala izrabiti uspešnih prilik za gol.
FA Bodočnost : FA Rakičan 3:0 (p. f.)
Tekma ni bila odigrana, ker je enajstorica Rakičana odstopila. Tako so mladinci iz Tešanovec na lahek način prišli do dveh točk.
Nogometna tekmovanja fizkulturnih aktivov se še nadaljujejo. O nadaljnjem poteku in rezultatih tekmovanj bomo poročali v prihodnji številki.
ODVETNIK
ROSINA  MIROSLAV
je odprl odvetniško pisarno v Murski Soboti. Začasno posluje v zgradbi Hotela »Central« v Murski Soboti.
V Borskem okraju je do sedaj zasajenih 202.000 sadik, v Bitoljskem 318.000. Celotni plan pogozdovanja topoli je presežen za 22%.
Tudi pogozdovanje ostalih vrst dreves je prineslo dobre rezultate. Celotni plan republike je presežen za 17%.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva; »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.