149. številka. Ljubljana, soboto 4. julija. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerake dežel« za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ia četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospod« učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopue potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole t'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Konfesijonalne postave.
(Konoc.)
VIII. Kako država nadzoruje cerkveno oskrbništvo. *"
§. 60. Državno oskrbništvo za bogočastjo naj na to pazi, da ne prestopijo cerkvene oblastnije svojega delokroga, in da bodo iz-polnovale odločbe te postave, kakor tudi uredbe državnih oblastnij na podlagi te postave razglašeno in odgovarjale njihovim na to postavo bo naslanjajoČim zahtevam. V dosego tega smejo oblastnije kaznovati z imovinskim razmeram primerno globo, ali po drugem postavnem načinu.
II. Postava dne 7. maja 1*74., s katero se uredujejo doneski v verski zaklad za potrebe kat. bogočastja.
Z dovolitvijo obeb hiš državnega zbora ukazujem:
§. 1. Da se bodo pokrivale potrebo za katoliško bogočastje, zlasti da se poboljšajo redni dohodki duliovstva v dušnem pastirstvu, imajo imetniki cerkvenih probend in redovnih cerkvenih društev v verski zaklad dajati določne spodaj rečene doneske.
§. 2. Ta donesek se ima odmerjavati na podlagi tisto vrednosti celega premoženja prebendc ali cerkvenega društva, na podlagi katere se odmerja ekvivalentna davščina. Ustanove se imajo v račun jemati, ne pa vrednosti bibliotek, znanstvenih in umetnostih zbirk. Vsled tega se deli premoženja ali dohodki, ki nijso predmet ekvivalentne davščine, ne jemljejo v poštev, kadar se odmerjajo doneski v verski zaklad. Le ena izjema je gledč takih delov premoženja, kateri nijso ekvivalentu podvrženi le zarad še ne končane desetletne ]>osesti; od takih delov premoženja se mora takoj terjati donesek v verski zaklad.
§. 3. Vnanjim cerkvenim prebendam in društvom se ima odmerjavati donesek v verski zaklad po vrednosti njihove nepremakljine v tukajšnjih deželab ležeče.
§, 4. Oskrbništvo bogočastja bo po zaslišanji škofov in z 0sirom na krajne razmere odločilo tisti znesek, kateri je potreben za stanu primerno vzdrževanje duhovskih osob, in ima prost biti doneskov v verski zaklad. Pri redovnih društvih, katerih štatutni namen je skrbeti za uboge bolnike, so tudi prosti teb doneskov tisti dohodki, kateri se dokazljivo rabijo za ta namen. Prav to velja gledč dohodkov, katere kako redovno društvo rabi za cerkvene ali bogoČastne namene, kateri bi se morali pokrivati iz verskega zaklada, ko ne bi takega društva bilo. To velja tudi za stroške, ki jih tako društvo trosi za javni poduk, katerega je vlada za potrebnega spoznala.
§. 5. Pri redovnih društvih se po §. 4. doneskov proste dohodke vzamejo vsi zneski, kateri tičejo redovnim udom za njih stanu primerno vzdrževanje. Prav to velja za društva svetnih duhovnikov z nerazdeljeno založbo (mensa comunis). V obeb primer-ljejih so pa posameznim društvenikom vštevati taki prebendni dobodki, ki dobivajo jih od drugod, a ne od društva.
§. G. Načela, po katerih so imajo, da se kompetenca v §. 4. in 5. omenjena odloči, dohodki in stroški duhovnih oseb preračuuiti, uže ustanovijo se po ukazu po tem, ko se bodo školi preslišali.
§. 7. Kder se v dopolnitev kompetence (§. 4. in 5.) daje podpora iz javnih zakladov, odpade donesek v verski zaklad.
§. 8« Donesek v verski zaklad se ima za dobo desetih let naprej kakor ekvivalentna davščina odmerjavati.
§. 0. Za tako dobo (§. 8.) ima donesek v verski zaklad po vsem znašati:
od	zneska do	10.000		V«	%
od	zneskov mej	10.000 in	20.000		n
n	» n	20.000 „	30.000	3	n
n	n n	30.000 „	40.000	4	n
od	zneskov mej	40.000 in	50.000	5	n
n	n n	50.000 „	60.000	6	n
n	ij n	60.000 „	70.000	7	n
n	v rt	70.000 „	80.000	8	n
rt	n n	SO.000 „	90.000	9	n
od kar znaša več ko		90.000		10	n
§. 10. Teb doneskov v verski zaklad na čez odmerjavati nij pripuščeno.
To so najvažnejši paragrafi te postave, še jih je 17, ki pa odločujejo, kako se imajo ti doneski izterjavati in obsegajo še drugo manje važne predpise. Zanimivo je še to: Ti doneski tičejo verskemu zakladu tiste dežele, v kateri so se odmerili. Ta postava obvelja 1. januvarija 1875. in od tega dne se ustavi, kar so imetniki cerkvenih prebend in redovna društva dozdaj donašali v ta zaklad. Prva odmera bo veljala do 31. decembra 1880.
Politični razgled.
RotruiijH* «8*»i« l<»
V Ljubljani o. julija.
Deues se na CeSMeem vrše volitve v deželni zbor. Staročeški listi, zlasti „Po-litik" in „Pokrok" na nenavadno surov način (prav u la našim klerikalnim list' m) napadajo mladočehe. Kakor je soditi iz poročil, imajo mladočehi samo v par okrajih nado, da s svojimi kandidati zmagajo.
V St. Hipolitu  na Ift&Je - sivst>'ij-akfm   je  v  deželni   zbor  izvoljen Funk kandidat  liberalne  stranke  z  213 od 261 glasov.
Hrvatski poslanci so prišli v Testo, da se upro proti temu, da bi postava o inkompatibilitoti poslancev tudi za hrvatske poslance veljavna bila.
Ogerska poslanska zbornica nadaljuje posvetovanje o volilni postavi. Minister Szaparv utemeljuje vladno postopanje. Vladi nij za povsem novo volilno postavo, ona hoče samo določbe poHtave od leta 18 18 natančneje precizovati. Potem se izreče proti predlogu volilne komisije, da bi se za sol-nograška mesta napravile posebne uredbe, dalje proti spremembam volilnih okrajev, o Čemer bi nove postave trebalo. Mocsarv od skrajnih levičnjakov ostro napada vladni predlog, ker so po njem okrajšane pravice mestnih volilcev; on., želi splošno volilno pravico in glasovanje po občinah. Heothv od desne želi priznanje pridobljenih pravic istih plemenitašev, katerim volilni predlog vzame volilni pravico, a ki so jo imeli od 1. 1848 do sedaj.
Gospodska zbornica se posvetuje o advokaturnem predlogu. Grof Zichy-Ferraris in Tonic8j>nyi hudo obsojujeta oger-ski advokatni stan (in to po pravici) in želita najostrejše naredbe proti v nebo vpijočim napakam. Kdor hoče na Ogerskem advokat postati, mora imeti saj triletno prakso.
Viiunij«' državo.
V fmm'oski narodni skupščini je le-gitimi8tičui poslanec Franclieu z ozirom na neki članek v bonapartističnem listu „Figuro" predložil postavni načrt, da se naj kaznujejo tiskovni prestopki. Omenjeni člauek govori o oblastih Mac-Mah ono vi h in Franclieu vidi v njem napad na pravice narodne skupščine. Predlog se nij kakor nujen sprejel, ampak pride po navadnem potu na vrsto. Debata o municipalni volilni postavi se nadaljuje.
Grof Chambord hoče izdati manifest in baš to je napotilo Mac-Mahona, da je razglasil svoj oklic do armade. O tem oklicu je sodba različna : republikanci so zadovoljni, da Mac-Mahon odločno izreka, da hoče braniti sedanjo ustavo iu svoj septenat. Sicer pa se Mac-Mahon v oklicu samo do armade obrača in narodne skupščine še ne omenja.
Ustavna komisija je ovrgla predloge legitimistov, po katerih bi imel izostati naslov „predseduik republike" in Rprejela sledeči načrt: Predsedništvo republiko se Mac-Mahonu na sedem let izroči. Predsednik republike opravlja svojo oblast z dvema zbornicama in ima sam pravico poslansko zbornico razpustiti. Ako bi se spraznilo mesto predsednika, imenujeti obo zbornici naslednika ali spremeniti ustavo. Prva zbornica je do polovice svojih ndov od predsednika republike imenovana, druga polovica se izvoli.
Irski poslanci so v atifile&kvm parlamenta storili nasvet, naj se za Irsko napravi poseben parlament, Hali, irski gene ralni advokat, govori proti temu nasvetu in naglasa, koliko nevarnosti (?) bi imel posebni irski parlament za angleško državo. Bali vidi prepire mej angleškim in irskim parlamentom v trgovinskih, iiuaucijalnih in političnih vprašanjih ter izreče, da bi Bprejetje tega predloga celi komercijalni, društveni in politični sistem obeh dežel razrušilo iu za Angleško imelo nevarne, za Irsko pa pogubu" nasledke. Irska poslanca Povver in White branita predlog. Mar^uis lLartington pa govori v imenu liberalne stranke proti predlogu. Stvar se potem odloži do prihodnje seje. Kadaj bodo vendar enkrat tudi Angleži
hoteli pravični biti proti svojim irskim sodržavljanom?
V bavarski zbornici so vedno hodi boji. Novi predsednik patrijotskega kluba Schlittinger vpraša ministra Latza v interesa Časti patri jot-»ko stranke, kdo je tajni poročevalec iz klnbovih sej. 1 -nt/, odreka dolžnost, da bi moral koga imenovati. Radspieler potem prosi za izjavo, ali je dotični mož res Miller, o katerem so Časniki v tem smislu govorili, Lutz odgovarja, da od poslanca Millerja nij najmanjše stvari poizvedel.
Vritska „Prov. Korr." govori o sklepih fuldske škofovske konferencije, kateri so baje pomirljivi; a vsak poskus, da bi se mir napravil, jo neploden in prazen, ako se to ne zgodi na podlogi ustavnih odločeb in postav, ki so od državnega in deželnega zbora sprejete. Vladi gotovo nij mar za rabo novih ostrili postav, če se katoliško duhovenstvo dejansko postavi na podlogo ustavnih postav.
S<'v<rii<»-timcrikanska vlada je, kakor angleška zahtevala od španjske vlade odškodnino za rodbine onili Amerikancev, kateri so bili na ladiji „Virginius" ustreljeni.
V srednji Aziji imajo tinti še vedno opraviti z rodovi, ki se brez stalnih prcbi-bivaliač po stepah vlačijo in ruske karavane napadajo. Od kašgarske meje se poroča v v Petrograd, da je emir ruskega poslanika, kateri je iz Taškenda prišel, dal zapreti in da je potem iz strahu pred Rusijo zbiral svojo vojsko na meji. Kusi pa v tem orga-nizujejo svoja srednje-azijska posestva. „Go-los" pripoveduje, da se je cela azijska Rusija razdelila v tri nove generalne gouvernemente: 1. Amurski okraj z vladnim sedežem v Hia-govieščenskem intransbaikalsko deželo; 2.tnr-kestanski okraj z glavnim mestom Taškend in deželam Sy-l)arja, Samarkand (poprejšn kineski okraj) in Amu-Darja; 3. okraj step-nih dežel, kateri obsega Ural, Orok, Semi-platinsk in kirgizko stepo. Temu se ima pridružiti velika turkomanska dežela do afgha-nistanskih mej.
Dopisi.
Iz Ciorlce 1. jul.  [Izv. dop.J (Fa-ii a tik ar h k o  kovarstvo.]   Vašemu listu se bogme ne more očitati, da bi bil poseben prijatelj nemških, po naših  srednjih šolah nameščenih profesorjev. Pri več priložnostih ste tem tudi v šoli politikujočim nemškim ljudem dali katero po prstih. In ako jaz de nes glas povzdignem indirektno za dva nemška profesorja, katerih eden je tako odločen nasprotnik slovenstva, da ga je moral nSlov. Narod" uže javno prijeti, storim to samo zategadelj, ker sta ta  dva moža v nesrečo palioena samo vsled farškegakovarBtva in pa, da svetu pokažem, kako gnjile so šolske razmere v Gorici. Prepričan sem, da bi naši jezuitje tudi proti slovenskim učiteljem ravno  tako  nesramo bili postopali kakor so proti tema dvema možema. Stvar je pa ta.
Pred nekaj tedni je tukajšnji semeniški list „Glas", v perfidnih denuncijacija!), vreden kolega vašega farovškega lista, začel prinašati novico za novico, kako naši gimna zijalni profesorji dijakom „vero" iz srca ru jejo, boga skrunijo, se iz svetnikov norca delajo itd. itd. Te denuncijacije je dobival od dijakov, ki stanujejo v tukajšnjem Wer denbergovem institutu, kjer se za prihodnji svoj stan jezuitizma uče; ali  pa  od tistih dijakov, ki iz gimnazije izostajajo, potem na „visoki" frančiškanski šoli na Kostanjevici maturo delajo (— aber fraget nur nicht wie —), in tako eno leto prej v Bemenišče pri dejo, vojaški postavi pa fige kažejo.
Za te „Glasove" denuncijacije je zgrabil
naš ordinarijat ter je profesorje pri deželnem iolakem svetu tožil, ki je potem gimn. direktorja naložil, da naj napne disciplinarno preiskavanje zoper štiri učitelje. Kdor pozna našega pohlevnega strahopetnega direktorja, ta si lehko misli, kako se je to disciplinarno preiskavanje vrSilo, posebno ker je bil eden omenjenih štirih učiteljev vse prej ne*o ljnb-ček direktorjev. Radovedni smo čakali re-sultata tega preiskavanja. Evo ga!
Prof. Schenk, uže tri leta definitivno nameščen učitelj, je odstavljen in na prosto odpuščen iz državne službe. Denes uže nij potegnil nikakoršne plače. Z ženo in otrokom vred je vržen na cesto.
Prof. dr. Widmann bo prestavljen za kazen. Kam? — se še ne ve. Tudi mu te dve leti, kar služi v Gorici, ne bodo šteli v službo. S 1. oktobrom bo moral z nova začeti.
Kaj se bode z drugima dvema zgodilo in ali se bode sploh kaj ž njima zgodilo, je Še vse tiho.
Klerikalci — slovenski in italijanski — se ve da triumfirajo. „Der Wackter von Zion", tisti veliki, zarad posebnega moralnega Življenja s Kranjskega odpravljeni Glo-bočnik nekda ka čardaš pleše, da mu talar odskakuje.
Nam slovenskim liberalcem, se ve da, na dveh nemških profesorjih pr&v nič nij ležeče. Prof. Sci-.enk je bil po svojem političnem prepričanji kozmopolit, izobražen mož in velik čostitelj Schoppenhauorja, katerega ideje je morda tudi dijakom hotel po nepotrebnem prisvojiti. Dr. Widmann je bil naš odločen naroden nasprotnik. A nam gre za princip. Kam pridem", če se bodo kar meni nič tebi nič samo vsled jezuitarskih denuncijacij popom na ljubo definitivno nameščeni učitelji iz služeb gonili? In tak ne zaslišan čin se godi zdaj, v liberalni Av atriji, pod ministrom Strcmayerjem !
Čas bi tudi nže vendar enkrat bil, da bi vlada, ki vedno po naših šolah reformira, enkrat tam reformirati začela, kjer jo ponavljecja najbolj potreba. Priporočal bi jej posebno, da bi kmalu našega gimn. di rektorja, častitljiv ostanek pred 4-Sletne dobe tako pohvalila, kakor zasluži — „mit dem blauen liogen." —
Iz k a m«'H I sitosti okraju
1.
jul.   [Izv. dop.j   Nedavno sem se v „Slov. Nar." pritoževal,  kako neredno se v našem )kraji plača učiteljem izplačuje.   Precej potem se je oglasila uradna „Laib. Zeitung" z novico, da so učitelji kameniškega okraja do konca junija plačani.   Nekateri  so  res do konca marca, aprila ali maja izplačani, toda za jnnij  ne vem,  da bi bil kdo kaj dobil. — Bilo je pa li stem  učiteljem  kaj pomagano V Prav n;5! Tisti krajcarji, ki so se tja vrgli,  nijso  se niti ogreli pri učitelju. Zadolžil se  je   namreč vsak mej tem dolgim časom,  torej je bilo prvo, da je manihejce ali dolžnike poplačal.   PoBodil  mu je navadno kak oderuh, ki z majhenimi obrestmi nij zadovoljen.   Učitelj,  se  ve da v veliki stiski,   ponudil  je  obresti  kakoršne  bi bil skopuh zahteval, in zdaj ko je par novcev dobil, bilo je treba vse posojeno z obrestimi vred povrniti, 6e je le toliko imel. — Kdo pa učitelju od  zadržanega denarja obresti plačuje?   Morda davkarstvo?   Dal   S tem, da mu nakaznice  pošilja  in če revež s tistim pisanjem po  plačo  pride,  ga davkar
namesto izplačila 8e prav dobro ošteje. Ako se na poslani mu „cegelc" sklicuje, naslednje od strani davkarja prav kratek c. kr. odgovor: ..Hol' Sie der Tenfel! Es ist kein Geld da!" Tako se učitelj za nos vodi in če zopet druga „nakaznica" pride: „Jettt konnen Sie Ihren Gebalt in monatlichen Anti-cipatraten beim Steueramte beheben" (ka-koršnih ima vsak učitelj po tri, štiri), se še ne upa po denar, ker si misli, da jih bo zopet mesto denarja, par slanih pod nos dobil. Koliko stroškov pa tako norčevanje marsikaterega, ki je oddaljen od davkarije, stane, si vsak lehko sam misli. Uže mesec n mesec se obravnava, kako se bodo davki in šolnina pobirala, pa sedaj je še le tako daleč prišlo, da se še šolnina več ne pobira. Upanje, da bode vsaj junija, namesto 1. aprila vse urejeno je šlo po vodi in tudi julij je minul ne da bi se bil kdo za učitelje zmenil. Pač teško je učitelju v šoli z veseljem delati, ko vidi, da nij toliko vreden, nego 'najslabši hlapec, ki je vendar potrebno hrano preskrbljen, odgojitelj mladine pa mora stradati kot lovski pes.
Iz Vrli pri Slovenjemgradci 1. jul. Izv. dop.] (Šola. — Sadjereja.) — Veselo novico imam Vam denes poročati. Te dni je bil v Slovenjem gradci okrajni Šolski nadzornik Hafner iz Maribora.   Pri posvetovanji šolskih zadev bližnjih pokrajin sprožila se je uže lani v „Slov. Narodu"  od mene izrečena misel, za občine Vrhe, Sile in Zeljevec novo šolo ustanoviti. Ta misel je zelo srečna, kajti kakor sem uže lani poročal, nij imela cela velika StarotrŠka in sosednja Silska župnija nobene šole. Seveda je skupna šola v mestu, a ta šola nij za nas, ker je le nemška, naši otroci pa so slovenski. Tudi pa je v leto Šolo le bližnjim in oddaljenim bogatim posestnikom pošiljati mogoče. Otroci menj premožnih oddaljenih  staršev pa ostajejo  brez poduka. Sojpa taki ljudje, ki bi znali pisati in čitati, precej bele vrane. Taki starši potem na prigovarjanje, naj deca v šolo pošiljajo, radi odgovarjajo: „Jaz moram tako živeti, bodo uže tudi moji otroci." Ali pa: „Rad bi otroke dal v šolo, pa ta je preoddaljena. Deca nij vstanu vsak dan v dežji in snegu skoro dve uri Črez hribe in planine v šolo hoditi; v mestu  stanovanja   za-nj   plačevati nijsem vstani". Tak zaduji odgovor je žalibože opravičen. Spoznavši le-te okolnosti,  sklenili so tedaj za te gori imenovane občine posebej šolo napraviti. Vprašanje je sedaj samo, kje naj bo šola. Vsaka občina bi jo rada v svoji sredi imela. Težavno  bo   ne pobotati, da si bi najprimernejše bilo  v Vrheh,  kajti le-ta občina leži v sredi mej  onimi,  ima najlepše in največ dohodov ter bi i za učitelja najprimernejša bila.   Pri tem tekmetanji se je pokazala lepa ljubav  občanov  do šole. Ponudili so se iz vsake  občine posestniki, da dado prostor za šolo in za učitelja, zastonj. Vreden, da ga imenujem, je pa mladi narodni posestnik Ivan lire z ovni k v Silah. Ta se je ponudil,  da, ako bo šola na Silah, pusti on eno svojih koč,  za Šolo in učiteljevo stanovanje primerno prenarediti, potem pa prepusti to poslopje pet letbrez-plačuo šoli. — Dokler  se  pa občine ne pobotajo, bode učitelj sedaj  v eni sedaj v drugi občine podučeval.
Čez to se je iz Slovenjegraške okolice ta ali oni zaradi sadjereje pohvalil ali —
kakor Se minoli mesec dva — 8 premijami obdarovan bil. Po krivici Cisto pozabljen je v tem obzira posestnik Josip Brezovnik po domače ITanžič. Ta mož se uže dolgo let prav marljivo se sadjerejo peča. Celo njegovo veliko posestvo je mladih dreves napolneno. Vsako leto jih po več sto mej revnejše posestnike brezplačno razdeli in vendar se jih še več tisoč v njegovi drevesnici nahaja. Mislim, da bi ta mož, ki se iz gol ljubezni pri mnogih drugih opravilih še se sadjorejo tako izdatno peča, zSslužil, da bi se dotične oblasti nanj spomnile ter mu na stara leta kako veselje napravile. — Morebiti prihodnje  še kaj  o našem županu
povem.
T. B. H.
Iz konjiči*«' okollro 80. jun. [Izv. dop.] Izpod severnega Pohorja piše dopisnik v 20. št. „S!ov. Gospodarja" mej drugim tole: „Govori se tudi, da gg. učitelji mesto podučevati, v šoli druga opravila opravljajo, ker so namreč pogosto občinski pisarji, v šoli za občino pišejo, otroke pa uganjati puste, kakor se jim poljubi. „To je neverjetno in sicer za to i neresnično, ker nijso vsi učitelji občinski pisarji, in kakor slišimo praviti, tudi biti nečejo. „Gospodar jev" dopisnik bi moral rabiti nedololni štev nik „nekateri", ne pa sploh „gg. učitelji", kar toliko pomeni, kakor da bi vsi učitelji bili občinski pisarji. Učitelji imajo uže tako veliko s šolskimi rečmi opraviti, ne pa še, da bi bili občinski pisarji.
Dalje pravi dopisnik „da nekateri učitelji celo v šoli kadijo" ; kaj in ked:*j pa zamolči. Menda celo tobak mej naukom ? Presneto! taki učitelji pač morajo biti be dasti, ali pa si jih je »Gospodarjev" dopisnik izmislil. V tej reči morda „Gosp." dopisnik po dvoje vidi, ali pa je čudno razsvetljen od —!, da vidi „nekatere" učitelje" v Šoli kaditi.
Končno pravi oni dopisnik: „Neki uči tel j mi je rekel: hvala bogu sedaj smo prosti, ker nas v šoli nihče nadzoruje kaj počenjamo." To je črna laž, da bi učiteljev nihče ne nadzoroval. Poglejmo le konjiškega inšpektorja. Le škoda, da ima šest šolskih okrajev nadzorovati. Le poglejmo gosp. Gustava Bukošeka k rajnega šolskega ogleda in velikoposestnika v Zrečab, kako se trudi za povzdigo zrečke šole. Še letos hoče dvorazredno šolo zidati. Tudi zreČki gosp učitelj pravi, da ga kmalu nij našel tako za šolo vnetega moža, kakor je gosp. Gustav Bukošek. — Le poglejmo blagorodnega gospoda okrajnega glavarja v Celji, kako vnet je za šolo. 20. junija obiskal je zrečko šolo ter otroke k pridnemu obiskovanju šole navduševal. Gospodu učitelju je tudi naročil, naj njegova soproga dekleta poduČuje v Ženskih ročnih delih, kar je učitelj z vese ljem obljubil. Kako tedaj mora „Gosp." dopisnik trditi, da naših šol nihče ne nad zor uje!
K  l>ll II tajil 30. junija.   [Izv. dop. Ruski veliki knez Konstantin Nikolajevič, k je bil na obiskovauji pri našem cesarji, je zopet odpotoval.   Naš dvor je vse storil, da je  dostojno  sprejel zastopnika države, katere prijateljstvo je  za  našo Avstrijo važ nejše, nego nemške države.   Sprejetje pa je tudi kazalo nekako   nenavadno srčno intim nost našega cesarja do ruskih gostov in ker pri nas v vnanjih razmerah še vedno odlo čujejo najvišji dvorski krogi, smemo skle
pati, da se je uže ob prihodu našega cesarja v Petrograd pripravljala nekaka ali janca med našim in ruskim carstvom, katera je menda zdaj uže gotova, kljubu Magjaru Vndrašiju. /a avstrijske Slovane je pač res želeti, da se naredi taka zveza in zato nij verjetno, da bi pruska vlada bila posredovala pri tem sprijaznenji našega z ruskim dvorom. Kajti interes Nemčijo je gotovo, da ostane Avstrija osamljena, po notranjih prepirih oslabljena; Rusija pa mora v svojem nteresu zabraniti, da si Nemčija še tudi avstrijske nemške in — slovanske dežele ne prisvoji, da svojih moči ne pomnoži preveč, ker bi se potem gotovo i proti slovanski Rusiji obrnile.
I) u na i ran i sicer nijso delali taci h političnih kombinacij, ko so tekli na severni kolodvor k prihodu velieega kneza in 28. t. m. v Schonbrun, da bi videli severnega gosta. Mogoče celo, da so si ga nekateri v mislih predstavljali, kakor „Figaro" ali „Ki-keriki" Ruse malata, na pol medveda, v medvedove kožo zavit. A veliki knez se je prezentiral v uniformi avstrijskega polkovnika in po svoji osobi in uljuduem obnašanji si hitro pridobil simpatije lehkoživih Dunajčanov. Pri koncertu v Schonbrunu je sodelaval dunajski „M;*iunergesang-verein", katerega je potem cesar pogostil.
Najbolj   Magjari   kislo   gledajo novo-klijoče prijateljstvo med  Rusijo in Avstrijo Nij ]im zameriti: ruski general Paskjcvič je podrl pri Vilagoši sanjan „magjarorszag" na tla in baš prihod runke deputacije s!avi vojni čin cesarjev proti Magjarom v osodepolncm 1849. letu.   A Magjari  skrivajo bvojo jezo; dobro čute, da je njihova  zvezda  po krat kem  blišči zopet zatemnela in da je malo upanja  boljše   prihodujosti.   Kako bi oholi magjarski šovinizem  še pred p&r leti se bil vzpenil in napihaval, ko bi se skušal slaviti spomin njihovega propada, a zdaj mora celo njihov grof Audrassv  tiho  in   ponižno pri klanjati se ruskim   gostom,   naj  jih   tudi v srci  mrzi.   „Tempora mutantur" — časi se izpreminjajo, izpremenili se bodo na boljše tudi za nas Slovane, ako se v upanji in de lovanji za svojo narodnost no damo upogniti
Domače stvari.
—   (Nemško „turnerovanje" Ljubljani.)   Predvčeranjem so imeli poc Rožnikom uniformirani učenčki Waldherjevega instituta in protestantovske šole telovadsko veselico ali „turuerfest".   Učitelj telovadbe, neki   G u 1 i e 1 m o,  katerega  so ljubljanski nemški „turnerji" od uckod iz „rajlia" naročili, je to priliko izbral, da je nezreli mali mladini in radoglednemu  občinstvu veliko nemško politiko kričal.   Govoril je, da je telovadba tem potrebnejša, ker bode pri nas treba kmalu „verfassung" braniti z orožjem Leto bedarijo otrokom ! Uradna „Laibacher Ztg." imenuje v včerajšnjem listu ta impro viziran javni govor nemškega telovadnega učitelja „eine unverdauhliche politisebe phra-seudieseherei."   Dobro!  Ali,  ko bi bil kak Slovenec kaj enacega političnega klobasanja krivega storil se, na pr. ko bi bil kak „So kol"  rekel, da bode morda treba našo slo vensko narodnost z orožjem braniti, gotovo bi bila pravda na veleizdajo, in vsi „Tag blatti" bi vpili.
— (Prof. Franjo Erjavec) v Gorici je spisal, kakor v izvestji o zadnji seji odbora jugoslovanske akademije vidimo, razpravo: „Slavonija u malakologičnom pogledu", katera bode natisnena v „Radu jugoslavenske akademije".
— (Slikar g. Franke) je izložil pri Mačku na velikem trgu dva portreta do ponedeljka, na kar občinstvo, ki se za ume-teljnost zanima, opozorujemo.
— (Umrlo) je v Ljubljani meseca junija t. 1. 94 osob, 39 moških in 55 ženskih.
— (I strano m) vanjskih občin pazin-skega in labinjskega okraja, ki voli 20. t. m. ležernega poslanca, priporoča tržaška „Naša Sloga" žminjskega župnika Frana Orlica za kandidata.
— (Inkompatibiliteta ?) Klerikalen slovensk list pišo, da je agenturo zavarovalne banke „S1." prevzel za Cilje in okolico — g i m n a z i j a 1 n i p r o fes o r M. Žolgar.
— (Ropata zvezda ali komet) bo uže lepo vidi s prostimi očmi. Videti je precej v večer, kadar je dovolj temno in stoji na severnem ohnehji pod vozom ali burovžem malo na desno. Ima svitlo jedro in precej dolg rep. Ker se zvezda zdaj zemlji naglo bliža, bode vsak dan večja in svetlejša do sredi tega meseca. Koliko neumnih babjeverskih besedij bodo zopet slišati na kmetih zarad prikazanja repate zvezde! Mi samo želimo, da se uresniči stari izrek, po katerem so kometna vina vselej izborua in da tudi letošnje leto nam kometno vino rodi.
— (S t r e 1 a j e u b i 1 a) 28. juuija v sv. Duhu pri Lučah na slovenskem Štajerskem necega kmeta z imenom liubahar, ki je s polja živino domov gnal. Fajmošter sveto-duški, ki je bil poklican, nij nobenega znamenja življenja več našel.
— (Toplice) so letos slabše obiskane, kakor lani. V Doberni pri Celji je prišlo do 22. junija 273 osob, v laške toplice (Cesar Franc JoŽcfove) do 24. junija 113, v Slatino pri Rogatci do 25. junija 550, v krapinske toplice 740 osob, med katerimi je bil tudi minister Stremavr, ki se za pro-tin tam zdravi. V Slatini je največ gostov iz Ogerskega in Hrvatskega, potem iz Dunaja.
Izpred sod nije.
[Izv. dop.]
Pred novomeško porotno soduijo obravnavala se je 25. in 20. p. m. pravda, katera bi utegnila zanimati ne samo juriste, temveč tudi drugo občinstvo, tembolj ker je naša domovina tako srečna, da ue broji mnogo teških hudodelstev ter navadno pogreša tako zvanih „interesantnih" procesov.
V ozkej dolini, razprostirajočej se na vzhodnej meji kočevske deželico stoji tiha mirna vas Dornachbcrg s prebivalstvom deloma slovenskim, deloma kočevskim. 21. fe-bruarija t. I. počil je tam glas, da se je našlo truplo TOletuega, uže dalje časa pogrešanega samca Matije K obe-ta, pokrito s pornnglji in teškimi kameni ter kazajoče vsa znamenja storjenega napada in umora. Sodska komisija, katera je takoj tja šla, konstatirala je, da je bil pokojni umorjen, bržkone z najdenim okrvavljenim loparjem, da pa nij bil oropan, ker je njegova majhena imovina celo ucdotakneua ostala.
Javno mcnenje sumničilo je takoj Nežo Trše, bratranko umorjenega, ter njenega moža Janeza, da sta ona dva hudodelstvo učinila, l j« ~, ktrjfniajl .-au i:i svoj vinograd obetal, p)tem g.i pa drugemu prodal ter tako jim; upanje prevar 11, V istini M je Janez P k nisiji nasproti jako humljivo vedel, o j v pil ko gu je kot sorodnika umorjenega pozivala, da uaj jej pot do hi Sice pokaže, izustil se je: rZakaj pa ne, saj bo ne bojim, da bi gospodje mislili, da sem ga jaz ubil." Ko je pa potem tndi k njemu prišla, da bi njegovo hišo preiskavala, spustil se '0 v D6g f«- <>' ct"! ^2 ]r- *nbrat, ko ga je žandar dvakrat z imenom pozival. Preiskovalni tednik imel ju toliko instinkta, da mu je precej preiskovalni zapor napovedal. Pri preiskavi v Pršetovej hiši našli ste ei tudi dve motiki ter na obeh nekoliko človeških las, prav onim podobnih, kakor jih je imel umorjeni starec Matija Kobć; na-to so tudi Nežo P. zaprli, lopar, motike itd. pa graškej zdravuiškej laknlteti v preiskavo izročili.
Vendar nij imela sodnija nobenega pravega dokaza proti zaprtima, ko Janez V. na enkrat zahteva, da se ga iz novega zasliši. 21 >. apr., rekel je potem pred preiskovalnim sodnikom, da am je žena obstala, ka se je ona, ko moža nij bilo doma, se strijcem „ravtala" ter ga tako nesrečno pahnila, da se je mrtev na tla zgrudil. Toda uže 7. jun. je zopet prostovoljno obstal, da je bil sam pričujoč, ko jc ?.cna strijca s teškim kame njem ubila in da sta ga potem skupno zakopavala. 14. jun. pa se je tako izjavil, da je žena njogova *isto nedolžna, da ničesar ne ve, ter da je sam strijca od jeze, da mu nij hotel denarja posoditi, tako z loparjem črez glavo mahnil, da je takoj mrtev ostal 19« jun. pa je celo vse, kar je bil dosedaj obBtal, kot neiesnično preklical, ter se izgovarjal, da so vse njegove izpovedbe samo na to merilc, ali s ene ali ženo osvoboditi in iz zapor?, spraviti, ker sta se mn smilila svoja zapuščena, uboga otročiča.
Take so bile razmere, ko se je 25. jun. pričela končna obravnava proti Janezu in Neži Peiše po državnem tožniku obtožena hudodelstva umora. Predsednik porotuej sodniji bil je višje deželne sodnije svetovalec g. Ileiuricbfcr, votanta gg. svetovalca dr. Vojska in dr. Leitraaicr, zapisnikar g. avskultant Golja. Porotniki pa so bili tako sestavljeni, di\ lehfco trdimo, da se v mnogih letih ue bode zopet tako inteligentna porotna sodnija Dolenjskem konstatirala. Dalje prih.)
Vsem bolniLi moč iu idravjt i>rex It ta in hcvi atročkuv po izvrstni
RBTalfisciere k Barry
ŠjOHtlottti.
Isvrstna »dravilna hrana BeValeacieredaBarrv odstrani VSC bolezni-, namreč bolezni v želodci, v živdh, v prsih, oa p\|ucah, jetrah, Žlezah, na alizniol, v diibnjaku, \ .... Ii„,i:. i.;t ledvicah, tuberkott. su žico, naduho, kašelj, ncprebnvftrvost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato Silo, tavanico, mrzlico, vrtoglavico, naval Li>;: tamonje . ušesih, modlico in bljevanjc krvi tudi ob tušu noaečostl, Bcalno silo, otožnost, Busenje; revinatizein, protin, bledico, — Izpisek iz 75.000 spričeval u ozdravljenji) ki 30 vsem lokom kljubm ilt.
Spričevalo št. TA.im.
Na Dunaj i, t. februarja 1671. Neskončna Ir -iiležnost do Vas mi dajo povod,
Vam te vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strasne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsetn na svet prijatelja Vaše izvrstne RevsJeioffM vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C larov.
S|..iceva!o št. Mk71§.
Faris, U. aprila 1866.
Hoj ipodl Moja ML ki je izredno trpela, nij mogla | • I »avl jati niti spati; iu spednett, slabost in nervozi... i uzbmjenost jo jV prevladovala. Ona te nahaja cele dobro po Čokoladi Kts'alescicro, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter jc zopet dobre volje.
, H. de M o n 11 o u i s.
Spričevalo št. 73.800.
Mohač, 'jo. decembra 1871.
Tri meteoe sem Vašo slavnoznano „Kevale-sciere" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter scin to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateuev \ rabo piipučil. Prosim torej, da blagovo lite takoj poslati 2 funtno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam le znanim napisom po poštnem podvzetji.
Ž \ srni spo Kovanjem
Jož. U 11 e i n stavitelj.
Teći: j-i kot meso, prihrani Kovulusciere pri adrafičonih In pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V pluhastiii puSicnh po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt a rold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 13 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Kevale»ciere-Bigcuiteu v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 5'J kr. — Kovalesciere-Chocolatče v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., -1 ta» 4 goid. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 taa .16 gold.
— Prodaje: Barry du Barry Sc Comp. na I>u-aaji, Vit»i)i.irtcLK»8Me št, b, v Izubijani Ed. Mahr, v Cradcl bratje Oboranzmeyr, v ?um-brujku Diuchtl & Frank, v Celovci P. Birn-bachor, v Lou^i Ludvig Mlilior, v Kadbuiu P. Koletnik & M. Morie, v Merama J. B S t o c k h a u s en, kakor v vseh tuostib pri dobrih lts-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dtuaj-skahiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska borza 3. julija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drl dolg; v bankovcih .   69 gld. 90
Enotni drž. do!g v srebra    .   .   75   „ 10
1860 drž. posojil   ..... 109   „ —
Akeii • ai - odu. bank     . !'71   „ —
KretUme akcij >    .   .    . 'J22   B 50
London........111   „ 70
Nap.»i....... »Vi
C. k. eeki..i  .......   —   B —
Srebro.........lo5    « 25
kr.
tJmrll v iji!m»iji&iii
od 30. junija do 2. julija, V. e. g. J. Torki duhoven v civilni bolnišnici, 59 L v kapucinskem predmestji št. 73 za uremijo. H. Fahialii, trgovsk sin, 6 1. v otroški bolnici, za akutno mužjanško vodenico. Ana Kadunec, vdova gostača, 50 1. v civilni bolnišnici, za trebušnim vnetjem. .1. Miča, otrok gostača, 2 1. umirajoč v civilno bolnišnico prinesen. Andrej Kogelj, mlinar, 57 1., v civilni bolniSnici, za oslabljenjnm. Francu llolezi lensaln, njegovo delo, moškega spola, v sili krščeno v Kurji vasi št. S. mrtvo rojeno. K. Hebolj, otrok delavca, 4 nies. v kapucinskem preemestji št. 73, za božjastjo.
TUJCI.
2. j u I i j a:
l.vroi-n. Kesler i/. Gradca. — Durbesii-b s žono iz Ueko.
Pri Slonu: Kovaoič, trgovec z gospo iz Trsta. — Stovaisr potnik iz Dunaja — Grutschreiber iz Metliko. — Ulrich, uradniška udova iz Colja. — (forup iz Gorice,
Fri Haliol: Kanilz, Adtains, Gliicksthal, Ilerz, Pukenmeier, tirab Iz Dunaja. — ESxell, VVencovski iz Idrije.
Pri Zaiuurri i Worth, Majetic, Iločovar iz Gradca.
Oznanilo.
Za notar-Ntvo v 4iiornJoiiiKi*a(Iii so \ nović konkurs do koa«-a iit.-.eni julija
A. 1. izpisuje, s dodatkom, da naj se dotično prošnje po postavnem puti tej komori pošiljajo.
V. kr. notarska komora v Celji,
25. junija 1874. (168—2)
naj si je revmatičen ali izhaja iz zobno gnji-lobe, se po rabljen j i <li*. J. <.. I*op|>ov<>
Anatherinove ustne vode
gotovo in kmalu ul""!. Taisto srodstv<i ozdravi rahlost zobov, krvljonje in gobavost zobnega mesa, narejanje zobnega kamena, gnjilenje zobov in hudi duh.
Cena sklenke 1 gld. 40 kr.
/>/*. */. (s. foppov
vegetabiliteli zobni prah.
Cisti zobe tako, da ho po njegovem rab-Ijenji ne le navadno tako siten zobni kamou odstrani, nego tudi glazura zobov na beloti in nežnosti vedno dobiva.
Dr. J. G. Poppova
Anatherinova zoina pasta.
Fino zobno milo za ohranjevanju zobov in varovanje pred poginom. Vsakemu zelo priporočljivo.
Cena za ikatljo 1 gld. 22 kr.
So dobiva: (24—3) v Ljubljaui  pri Petričič in I'i r ker-j i
— Jo s. K a r i n g o r - j i — A. K r i s p e r - j i — E d u ar d M ah r-u — Fer. M el h. Sch m i tt-u
— E. B i rs c h i t z -u, 1 o k ar j i; — v Kranji
rri L. Krispor-ji —  Seb. Schaunig-u, ekarji; — v Pliberg-u pri llorbst-u, lo-karji; — v Varaždinu pri 11 a 11 e r - j i, lekarji;
— v Rudolfovem pri Dr. Rizzoli-ji, lekarji
— JosofBergman-u; — v Krškem pri F o d. Bbmches-u, luk.; —v Kamniku pri J ahn-u, lekarji;  v Gorici  pri   Pontoni-ji, lekarji
— J. Kollor-ji; — v Wartonborg-u pri F. Uadler-ji; — v Vipavi pri Anton. Dopo-ris-u, lok.; —-Postojni pri Kupforsch midt-u lekarji; — vokofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočevjipri J. Br a u no -tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska liikarnica; — v Litiji pri K. Miihlwenzol-j i, lekarji; — v Ka-
doljiei pri Z al o kar-je vi vdovi.
in
slikar napisov, lakirar in mazalec z oljnatimi barvami,
2WT glavni trg, krojaška ulica štev. 258
trgovec
11M-3)
<> 1 j 11 :i lili
funt 29 kr., poprej .'30 kr.
lzdivtelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen
ti
ti 1
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
(Ne zamenjati z M. Kborl, frančiškanska ulica.)
CJ4**i<*  o 1 j ii ji t i li   1> n, rv:
Bele-crebrna barva, RumenJakova svitla in temna, Lccna barva v vhcIi tonih, Siva , Angeljoko _ rudeča, Selena, svitla in temna, funt 45 kr., poprej 50 kr. Firilis, „   38   n   en gros 36 kr.
Kopalni laki od 1 gld. funt vižje,  kakor vse tukaj ne imenovane barve po najnižjih cenah, kakor sicer nikjer.
Za mnogo obiskanje prosi %$£01*ll | i.
Naročile zunaj Ljubljane urno proti povzetju (Naclinalmie).