»Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr.. za r-et^rt U-ta 1 gl. 30 kr Vtiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ako zadene na ta oslovne vseh ue, prinašajo od časa do časa članke, iz kterih veje neuatolišk, časni in večni sreči našega ljudstva poguben duh. So-sebno v poslednjem času se je to zopet prigodilo in sicer na prežalosten, da. čez vse sramotiven način. V resnici! Katoličani in protestantje, kristijani in neverniki spoštujejo našega sv. Očeta Leona XIII kot enega največih papežev, s kterimi je božja previdnost obdarila Kristusovo cerkev. Celi svet, rekli bi, tekmuje, da bi bližajočo se petdesetletnico Njegovega mašništva kolikor mogoče slovesno obhajal. Sami naši cerkveni pokrajini je bila vsojena žalostna izjema. Dcevoik „Slo-venski Narod", kteri vendar izhaja v čisto katoliškem narodu in kojega koristi. kaKor terdi, hoče zastopati, se derzne častitljivega starčka papeža, očeta vesoljnega katoliškega kerščanstva, in toraj duševnega očeta tudi Našemu pastirstvu izročenih vernikov, rekli bi, na predvečer Njegove zlate maše imenovati — pero brani se zapisMi — „izverg človeštva"! Podp;sani škofje bi ne imeli prav nič ljubezni do namestnika Jezusa Kristusa oa zemlji, in tudi ue čustva za čast svojega katoliškega ljudstva, ako bi glasno iu euodušno ue protestova i proti takemu sramoteuju. ka-kuršuo se težko kje drugje v novinarstvu nahaja. Tako počenjanje mora globoko žaliti serce ne samo vsakega katoličana, ampak tudi vsakega človeka, ki le količkaj plemenito misli. Enake verste listi — iu njim na čelu zopet »Slovenski Narod" — si prisvajajo celo pravico, določevati, kako naj se obhajajo najsvetejše skrivnosti naše svete vere ter sv. Cerkvi zapovedovati, v kakem redu in jeziku naj se verše sveta opravila. Iz svetega spoštovanja zakrivala je nekdaj sveta Cerkev prevzvišene skrivnosti sv. maše z obredbo, ki se je zvala »disciplina arcani"; a dandaues se tirajo one iz posvečeuih hramov na teriščc narodnih i'» političnih strasti! — Do sedaj se je vrejevanje sv. liturgjje. kakor n. pr. ouo po sv. Gregoriju Velikem, veduo smatralo kot delo, izverševano s posebno pomočjo bržjo. A sedaj naj bi odločevali možje, o kterih se neredko sjdošno ve. da. če ne sovražijo katolišse cerkve, pa vsaj njene zakone popolnoma preziralo. Najsvetejšim, za čast božjo nad vse gorečim možem, ktere je tedaj gotovo sv. Duh vodil, možem, ki so celo življenje žert-vovaii za svoje verne, ni prišlo na trisel. da tuj jezik pri sv. maši ovira razširjevanje božjega kraljestva na zemlji, ali da se morda zarad njega kerščanski duh ne more dovolj vclobiM v sercih vernikov; a dandanes se celo taki prederznejo proti temu modrovati iu ustavljati se. koji ne samo ne pospešujejo katoliške Cerkve, ampak jo v besedi in dejanji spodkopujejo. da. ki naravnost in javno izpovedajo, da so pripravljeni celo odpasti od nje, ako bi ne hitela vstreči njihovim tir-jatvam! Toda. - molčimo o Cerkvi. — Zgodovina do današnjih časov nam kaže rauogo narodov, ki so ne vuljub tujemu jeziku v liturgiji povspeli v omiki taao visoko, da se niti oo daleč ue more ž njimi meriri orniaa vneli onih različnih narodov, ki so imeli in imajo svoj lastni obredni jezik. In veudar se smatra narodui obredni jezik kot neobhodna tirjatev narodnega razvoja iu velikosti ! Podpisani škofje smatrajo za svojo dolžnost slovesno obsoditi počenjanje. s kterim se zanikavajo vsa ona načela, na kojih sloni cerkveni red iu disciplina. Celo škofom ni dovoljeno, vvajati v ceikveuo liturgijo novosti; ta pravica prideržana ie sv. apostolski Stolici Se li tedai more terpeti, da bi se zasebniki, bodisi duhovniki ali neduhovniki. vtikali v stvar, ktera nikakor ne spada v njih oblast in področje? Podpisani tudi ne morejo nikakor priznati, naj bi se ravnala Cerkev, njeue naredbe in bogoslužje po spremenljivem vsakdanjem mnenji ali pa po narodnostnih ali političnih tirjatvah. Kdor hoče biti katoličan, mora vedeti, da Cerkev ni naredba človeška, ampak nadnaravna, božja, ktero vodi sv. Duh. Vedeti mora, da ne morejo ukazovati narodi Cerkvi, — človek Bogu, — ampak nasprotno Cerkev narodom, — Bog človeku, — kako naj se versko življenje vravnava in v javnem ter skupnem bogoslužji izraža. Pravi katoličan ve, da je dolžan Cerkvi brezpogojno vdanost in pokorščino, in da Bogu ugovarja, kdor Cerkvi ugovarja Kdor drugače misli, podreja božjo naredbo — Cerkev — poljubnosti in razsodbi človekovi; zanikava njen uadnaravui. božji značaj; nasprotuo pa obožuje stvar — narod. Kdor tako misli, zavzema — da naj-vgodnejše sodimo — stališče protestantov, ki smatrajo svoje cerkvene načelnike le kot zastopnike in pooblaščence narodove, od kterih se potemtakem lahko tirja. da naj nad cerkvenim vladarstvom gospodujejo narodne in političue težuje iu da naj oua iz njih zajema svojemu delovauju uameu iu smer. A na katoliškem stališči ta nikakor ue stoji. Kajti katoličan ve in spjznava, da so papež iu škofje od sv. Duha postavljeni, vladati Cerkev božjo. (Dej. ap. 20. 28.) A ravuo zarad tega je podpisanih škofov sveta dolžuo.st. krepko iu s polno oblastjo svojega poklica vz ligniti se proti gibanju, ki je i po načelih, iz kterih prihaja, i po uačiuu. v kteiem se javlja, popolnoma sposobno. pouižati od Boga vstauovljeno Cerkev v brezvoljno orodje človečkih teženj; omajati v narodu versko zvestobo; raztergati vez. ki edini ljudstvo z Rimsko Stolico, središčem svete Cerkve, postavljenim od samega Jezusa Kri-tusa: spodkopati strogi cerkeveni red; izročiti kouečno zasebnemu ali j>a javnemu mnenju uči-teljstvu. zakonodajstvo in sodstvo v cerkveuih zadevah. Sicer je j>a tudi politično jako kratkovidden, kdor misii svuj narod s tem poveličati, da pred vsem seje med-nj razpor ia si prizadeva zmesti ga v merskem ooziru. Ali mar ne sega narodu v oserčje in mu ne zamori jednotnega p>stopanja v pervi iu bistveni kali, kdor zdaj skrito, zdaj očito, vedno pa zagrizeno dovolj, ruši edinost njegovega karoliškega prepričanja, edinost med ljudstvom iu duhovščino, edinost iu soglasje narodovega življenja z uravstveuimi zakoni svete vere? Kratko, ali ue jiiie narodu mozga iz kosti, kdor mu kra le katoliško vero V Ali ue uuičuje narodu upa iu nade. kdor, kakor se godi v nekterih leposlovnih listih, kuži mladino z opolzlostmi v zupeljivolepi besedi? (Da. koliko je takih tuli med uauii. ki zastavijo pero, če>. narodnemu slovstvu v prospeh; toda pri tem pozabijo na oni strahoviti rgorjeJ. s kterim grozi božji Sodnik »tistemu človeKu. po kterem pride pohujšanje".) (Mat. l->. 7.) Zitoraj >.;olje vsakemu narodu tudi v političnem obziiu le Koristijj. ako njegove voditelje opomnijo, da je le Bog in njegova sv. Cerkev pervi vir vse socijalne edinosti in da brez njega ui mogoče uobenemu narodu uterueliti si prave sreče iu zadovoljnosti, kakor pravi sv. pismo: »Beatus populus, cuius Domiuus Deus eius*1: (Ps. 143. 15) srečno ono ljudstvo, kteremu je Bog Gospod (te-- voditelj, kakor v zasebnem in očitnem, tako v narouuostuem iu socijalnem življenji itd.) (Konec nasl.) Sveta Družina. Poljski spisal J. Ii. Z a 1 e s k i. Prosto posloveni! .J. Bile. (Dalje.) II. Tu .iruga je, uadzemeljska večerja! Poslušali so vsi zvesto mladenča, Besedo vsako da uho zasliši; Ker to je kruh uebe.ski, kteri dušo Nasititi za vekovečnost more. In Jezus seje seme ~aaj obilo Za sad stoteri. Časov brezdno meri S prorokovim prevzvišenim očesom: Zdaj da mu Marta čašo zaželjeno. Govoril je o tajstvu najsvetejšem, O kelihu nam danem, da nam bo V daritev in zaveze nove znamnje. Govoril zopet o Melknedeku: „V človekovi podobi rajski angelj Prehodil zemlje širne je dežele Pred leti davnimi, povsod razširjal Naj vikšega je čast in večno slavo. A ljudstva zapustila so resuico, Malike so častila, kakor nekdaj. Pa tu in tam od svetega je vira Ostala kapljica do dne današujega, Bolj čista, kakor nauk nam jo hrani. Ta kaplja se prečudno bo muožila, Postala bo morie — zveličar rodu Prišel na svet je Božji Sin včlovečen, -Že zdaj se svetil je obraz mladenču V bliščobi božjega odrešeuika. Da gledali so komaj Ga vmerljivi. Na zemljo vklonjeni kriče: „H)s»na! Na vekomaj češčen naj bo Gospod!" V zainaknjeuju trepečeio jim serca Zavoija čuda, ktero gledali so. Kak srečno tukaj čuti se serce! A zopet zaigra otročje — ljuoko Krog Jezusovih rožnih ust smehljanje. Vesel otroško razvedruje zbraue. Sej radosti nedolžne On ne brani. Pa že ua potovanje Jožef kliče: Iu serčno, zvesto vdane dragim gostom Nekoljko pota spremljajo jih vse. Raduje mesto se. Terpsisore Cesarjev slavni dan okrog oznanja: Pijani vrišč, bliščoba ničeva ! V o«depih lesketajo se vojaki, Rojijo tu mogotci sprideui, Mehkuži se bahajo s kožami Mogočnih levov. Ajdom pa sledijo Na konjih, zlata, biserov blesteči Naj bogateji Judje. Kruha, iger In krika, radosti dovelj je danes, Premilostjiv je rimski Jupiter! Radujte se, da serce vam se smeja! Sej nad človeštvom brez preneha suče Pregrozen bič, nabrušen meč Tiberij, Pošast 8 cesarskim lovorom krog glave. In tudi on, ki ga namestnika Izbral si cesar je iz dna pekla, Neizrečeno divji, krut in skop, Izpija kakor tiger z mertvovine, Katero vergel mu vladar, vso kri: Mogočo1 Publij; a do dvajset let Poprašaj: kdo mogotca še pozna! Pobožna družba težko se prerine In ko v nevihti ptič plašno se skriva, Kjer tu al tam kotiček varen najde; In vedno še hrumi poganov slavnost, Šumi čezdalje bolj. Borilcu čast Razlega se junaškemu Kazarju: »S pesti udarcem pervim v prah poderl je, Na mah je umoril junca groznega! Kak gorostasno ljudstvo je Evksinsko!" In nihče ne ozre se na mladenčka Slabotnega, ki ljudstvo to, ki svet V podnožje slave svoje bo položil. Še Lazar, Nikodem, celo oba Voditelja gosposkim someščanom Ne brigata se zanj, ko mimo gresta. Blešči v livadah se zelenih Cedrou, In nbnjak, kakor zerkalo, ob bregu Bekečejo ovce, skaklja mladina In kopa si ovčice v vodi bistri; Vesele deklice razširjajo Po dolih pesmice in rožic vence. Povsodi je le smeh, brezskerbnost, radost. Svetuje Jezus tu počivati. Ker skoraj dolga pot se bo začela, In tu je vse tak selsko, tak prijazno. In komaj sedejo po travi, glej! Prederzen kot vrabiček z gnjezda, tako Približa tu se detek, deklica tam, In vedno več. stojijo vsi že tukaj, Sicer boječi, brez strahu so danes. Prelepo sprimlje Jezus otročiče; Otrcci gledajo Ga, čudijo se. Dozdeva se jim. da jim znan ie davnej, Ko da tovarš jim je in verstnik iger. Stareja deklica derži v naročju, Vtešuje brateca naj mlajšega, A vse dobrikanje iu trud zastonj je. „Oj tiho. tiho, drago dete bodi!" Pa Štefan joka. joka se še vedno. Al ko ga Jezusova roka takne, Slabotne berž ročice kvišku vzdigne, In skrije v mehkih kodrastih se lascih, Kot ptica drobna v maternih perutih. Poljubi Jezus Ga. poljub ta sveti Nebo je vidilo: oj! za poljub ta Prelil boš deček ti življenja kri, V zakonu no:em pervi mučenik. Pa čas beži. Ljubezni svete vneti Jokaje poslove se dobri starci. Živalico zajezdi Jožef zvesto, Na herbtu drugi Dete in Marija Sedita; in pozdrav še eden srečen, — In zdaj domov tje proti Galileji. (Konec prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Papeževa veljava.) Kakor se pri kakem potresa ali v drugi nevarnosti otroci zbirajo k očetu, tako v današnjih viharnih časih vse tisi k sv. Očetu Leonu XIII v Rimu. Tudi v Ljubljani in drugod po naši deželi je dosti vernikov, ki že komaj čakajo, da bi se podali k zlati maši sv. Očeta v Rim. Precej Jih je, ki žele že zdaj za božične praznike se tje podati, dasiravno je za Avstrijance še le mesec april odločen. V Rim se ozirajo vsi prijatelji blazega reda, kakor je bilo ob času Gregorija Včlikega, pravi eden bero-linakih listov. Tedaj k očetu v hudih čaaih! Celo Biamark je očitno priznal, da Skala sv. Petra je tisti predmet , ob kterim se bo razsula Jadija norcev," (brezbožni) duh sedanjega časa. Strup časovega duha se je ta pot zagnjezdil v republikanstvo. Da bi Evropo spravili v sužnjost sedanje duševne soparice, so Lassale in tovarši odgojili socijalno demokratovstvo (rudečkar-stvo), pospešil je to denar judovskih skrivnih društev. Sedanov dan so ti ljudje prestavljali kakor rojstni dan francoske republike, ter se nadjali, da iz Pariza pro-izdejo republike romanska, germanska in slovanska, Rim pa bil bi središče. Za ta namen so že na Kapi-toliju bili postavili velikansk framasonski tempeij. — Pariz pa republikanizma ni povzdignil v slavo, temveč stermoglavil ga ;e zlagoma v brezno sramote, uzel mil videzui slavni venec. Menili so rudečkarji. da bodo ravno lansko leto zmagoslavje obhajali v Belgiji io v Ameriki; pa dobilo je rudečkarstvo po glavi. Ravnokar so popisovali amerikanski časniki, kako je bilo kacih 5_tj rudečih človekoklavcev v Ameriki sramotno obešenih, drugi za zmeraj ali za dolgo časa v ječo obsojeni. Imenitni prijatelji so se rogovilstvu odtegnili, podpore pešajo; nezadovoljni vsih stanov se jih poslužujejo le še pri volitvah, da povdarjajo veliko zamerzo ljudstva zoper sedanje politiške in meddružbinske razmere, pravi „Mark. Kirchenbl." Leon XIII med tem kliče: „Sursum cordau! Kviško serca! K Bogu se oberoite, molite, veliko molite po vsem svetu, da nam pomoč pride z višave v sedanjih viharnih časih! Svet to potrebo čuti. povsoa se rad sliši glas vesoljnega očeta, vsa blag* serca se v Rim obračajo. Velik je Leon XIII. ter eden sedanjih pisateljev, Albertus v Schoniugh-u pri Paderboruu. pravi v nekem spisu, da sedanjo dobo se papeštvo vnestransko priznava kakor moraličoa velika moč (moralisehe Gross-macht). Toraj je tudi jasno, zakaj se vesoljni svet pripravlja na z*ato mašo Njega, ki je „Lumen de coelo" — „Luč z neba!" Iz Ljubljane. (Po kterem potu?/ Na kteri podlagi so slovenski časniki zmožni zeuiniti se in narodu res koristiti V Psevdoliberalizem se je bil pred uekaj leti zagriznil tudi med Slovence, opravil pa ni druzega, kakor da je mi*li razcepil in je sedanji trenutek raz-djanje veliko. Kai je temu vzrok?.. Brezverstvo in nenravnost liberalnih in brezverskih časnikov v peivi ali drugi versti. Kar niso tuji mogli, so domači pripomogli, in so še več hudega storili kakor tuji, pa sej so bili tudi ti tuji po duhu, le po jeziku toliko domači, da so zamogli še več škodvati. Iz nezdrave korenine ne izraste zdravo drevo. Strup se sam uje. Eden listov, ki je bil jel občinstvo po deželi kužiti, je kmalo poginil; drugi je nedavno sam sebi zasekal smertui udarec; tretji se je s svojo černo nespodobnostjo do konca po-greznil te dni. Beletriškim je učeni dr. Mahnič dobro posvetil. Sploh se med Slovenci ne bojo ohranili listi, kteri mladine ne olikujejo v katoliškem duhu. Ko bi se bila taka določnost že prej razodevala, kakor zdaj, najberže bi imeli že lepo vstanovljeno politično in lepo-znansko časništvo na verski in nravni podlagi, ktera edina je zmožna, veljavno slovstvo vstanoviti ter narod res olikovati in blažiti. Tedaj, Slovenci, zapustite pot, ki ni pot našega naroda, in hodimo po pravi poti, zidajmo na verski in nravni podlagi, na kteri edini se more res narod osrečiti; vse drugo so slepila in goljufije. Nočemo popisovati, koliko zlega je lažnjivo prostomišljaštvo te leta že storilo našemu narodu, sej to je obilno znano; opomnimo naj samo, da na verski in nravni podlagi bi že davno bili lahko imeli edino io narodno zastopstvo v deželnem in deržavnem zboru, in v šolah bi bili vsaj toliko ohranili, kolikor so Tirolci ter bi bila mladina veliko bolje odgojevana po vsih šolah. Dajmo torej slovo prostomišljaškemu sanjarstvu, ki je popolnoma goljufao in pogubno našemu narodu iu nagemu rodoljubju, ter se skupno obernimo ua pot. ki bode na verski in nravni podlagi naš narod peljal do prave sreče. Marsikteri. zdaj že postarni mož.e so bili pred kaj leti uastopili prostomišljaško pot, in zlagoma so se sami prepričali, da po tej poti se naš narod z naglim korakom dervi v poein — časni in večni; tedaj: nazaj — na pravi pot, dokler ni še vse zamujeno! Z Gorenjskega. (Sova maša.) — rVsa Mošenjska fara se danes res veseli: Rojaka. novomašnika: radostno česti'.-4 tako se je bralo med druzimi primernimi pozdravi o priliki, ko je po 25 letih bila v Mošnjah zopet rnova maša" v praznik Brezmadežnega Spoč-tja Marije Device. Il'»jak in novomašnik je bil čast. o. A vre lil Knafelj, ki si je zvolil biti frančiškan, in je tudi za to slovesnost naprosil gospoda tega če*titega reda kot govornika, namreč č o. Konstantina Luserja, lektorja v Kamniku. Ia nam je izverstno in poljudno povedal, kak je bil poklic Marijin, kakor je novomašnikov, — kako je bilo delovanje Marijino, in kakošno mora biti mašni-K0vo: — Marija je dobila plačilo na zemlji že, iu posebno v nebesih je postala Kraljica: — ua zemlji pre-ziraua. v nebesih poveličana. Tudi frančiškan, kakor sploh vestni duhovnik, je mnogokrat zaničevau; pa tega • se ne ustraši; sej ima pri svojem pastirovanji vendar veliKo veselja že na tem svetu, pa lepo upa, da reši veliko duš večnega pogubljenja; upa pa tudi, da dobi za vestno soolnovauje svojih težavnih dolžnosti v večnosti krono pri Jezusu in Mariji. Petje, ktero je izverstno vodil domači Mošeujski g. učitelj Ignacij Rozman, ki je povabil čverstega 1. tenorista. g. učitelja Kranja Rus a iz Ljubljane, in soseda, g učitelja iz Dobrave. Konrada Mali-a. v ta namen, in pri kterem je tudi domači orgauist g. Ivan Hafner verlo sodeloval, je v obilni množici zbrauim domačim in druzih duhovuij faranom pokazalo, kako naj se pri slovesnih ss. mašah poje. Da se je pa ta slovesnost v Mošnjah res lepo obhajala. zahvaliti se je za g. novomašnikom gotovo preč. domačemu gospodu župniku: Fr. Kumeru, kterega serčna želja je bila. da bi veudar čez 25 let farani v farni cerkvi bili pri „novi sv maši" sina domače fare, ne prašaje za trud in stroške, česar se gostoljubno serce gospodovo ne ustraši. Zahvaliti se je potem vsem čč. gospoaom, ki so ob takem času in vremenu slovesnost res slovesno storili, zlasti prečastitemu gosp. dekauu Josipu Razboršeku. in tako oddaljenemu č. o. govorniku. Bogoslovec č. g. Fr. Hribar, novomašnikov prijatelj, je o tej priložnosti pokazal, da hoče biti iskren duhovnik. Bog mu vterdi zdravje, da bi čverst, kakor njegov prijatelj, prihodnje leto obhbjal svojo lastno rnovo mašo.u Tudi njegovi domači bodo tisti dan rekli, kakor so starci, brata, sestra in svatje. č. o. Avrelija novomašnika, da, vsi Mošenjski farani bojo vskliknili: oj kako gin-ljiva iu pa tuoi pomenljiva je slovesnost perve ali „nove sv. maše"! Žal, ua meuda v Mošnjah dolgo časa zopet nove mase več ne bo! Iz Radeč poleg Zidanega mosta. (Odhod preč. g. f a jmo.it r a > rLiuba Danica." naznani častitim bralcem odhod našega obče priljubljenega dušnega očeta prečast. gospoda Andreja Pavliča. Druga adventna nedelja je bila za nas Radeške farmane žalostna in ostala nam bo nepozabljiva, kajti ta dan so se poslovili in našo faro zapustili naš gospod fajmošter, kteri so tukaj neutrudljivo delali v vinogradu Gospodovem lepo število let, namreč 18 let 5 mescev, ter so se preselili na svojo novo faro k Mariji Devici v Polji. To nedeljo o so imeli še sv. mašo. Pri pridigi, ki so slovo jemali od svojih ovčic, se je vse solzilo iu reči smem, da najkrepkejšega moža suho ni ostalo oko. Cerkev je bila napolnjena s poslušalci tako, da najmanjši prostor ni ostal prazen, kajti kdor je mogel, prišel je v farno cerkev k pervi službi Božji, da bi jih še enkrat videl in ujihove zadnje nauke slišal. Pri slovesu so nas spodbujali k obilnemu vdeleževauiu pri službi Božji, a pjgostnemu prejemanju svetih zakramentov in in a rednemu kerščanskemu življenju. Vsasemu stanu posebej so dali primernih naukov, izročili nas v varstvo Marije Device in našemu farnemu patronu sv. Petru; slednjič pa so nam podelili očetovski blagoslov. Dan svojega odhoda podali 80 se na pokopališče, kjer počivajo njihov oče: umerli leta 1877. in so in »lili za mir io pokoj svojemu očetu in za rajne firinaue. Še bolj ginljivo pa je bilo po dokončani popoldtnski službi Božji. Ljudstva se je zopet obilno zbrala. Gospod fajmošter so se podali v cerkev, počastit presveto Rešuje Telo; — a ko ae čast. gosp. prikažejo iz cerkve, da bi se vsedli na voz in se odpeljali od nas, premilo so se oglasili zvonovi iz lin belega zvonika, ki so celi fari naznanjali, da odhajajo od nas skerbni dušni pastir. Takrat je zbrana muožica zagnala glasen jok, vse se je gnjetlo, da bi še enkrat odhajajočemu gosp. očetu roko poljubilo ter se z njimi poslovilo. S solznim in milim očesom gledala je množica za vozom, da ji je spred oči zginil; potem sa je pa žalostna domu povračevala. odhajočemu gospodu skozi in skozi vse dobro želeča. Cela Radeška fara žaluje zi skerbuim in izverstnim gospodarjem, za prijaznim iu ljudomilim očetom. Farna cerkev in podružnice pričajo, kako so bili vneti za lepoto hiše Božje; opravila o velikih praznikih veršile so se slovesno v cerkvenem duhu; najboljši delo pa so nam storili lansko leto, ko so nam pre-skerbeli sv. misijon, ki je še v živem spominu v celi fari. Pa koliko revežev je bilo nasitenih v župnijski hiši za časa njihovega tukajšnjega bivanja, to le sam Bog ve. Sedaj nas sicer ločijo hribi in doline od Vas; ali misli naše so pri Vas in v živem spominu bo ostalo, kar ste tukaj dobrega storiii. Liubi Bog naj vam v obilnosti povrača! J. V. m. Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) OoisKala sva velekrasno cerkev, nekadaj jezui-tovsko, Device Marije, imenovane rMaggiore.u Potem šla v opravništva za parobrode v Ankono, Beuetke, ali Raveno. Drugi dan je odplovil parobrod, toda potnikov niso hoteli sprejeti zarad kolere. Ob 5 popoldne 3. sept. odideva iz Tersta poleg morja proti Miramaru, c. kr. primorskemu dvoru. Solnce zahaja za morje, morska plan in lahni val čeki, s kterimi igrajo večerne sapice — vse se zlato žari. Lepa cesta vodi tik morja. Krasni dvor Miramar se na skali vidi čarovuo iz morja pred nami. Veličasten je ta večerni prizor. — Gospod! ako si Ti tako čudovito lepo stvaril in mnogoverstno olepšal že zemljo, ktera je bivališče nas grešnikov; kakova še le je ona večna dežela, stanovanje, kjer Ti Vsegamogočni vidno prebivaš 8 svojimi izvoljenimi, svetimi in pravičnimi! V mraku došla sva v čudovito umetne in vele-krasne vertove miramarske; ob uri, ko že ni dopuščen vhod, pa je prijazni častnik c. kr. vojaške tukajšne straže naju priljudno sprejel, ko sva mu povedala potovanje svoje. Odbral je moža vojaka, ki je slavonsko- serbski govoril; drugi bili so Magjari; ta prijazni mladeneč - vojak nama je razkazal oai znamenitiše oddelke vertov in veleumetnih naprav. Peljal naju je pri malih vratih pri morju \an, prevodil do samotne gjstilne tik morja. Tu smo večerjali. Ntinir gostov pa bil je tolik, da naju bilo je strah tu prenočiti. Vprašam mladega moža Slovenca, bi li vedel povedati, kje bi se mirno prenočilo? Prijazno naju povabi seboj na svoj dom. Šli smo precej visoko iu došli k hiši. ki stoji na čudo prijetni višini tik morja. Prijazno sprejeti, s kavo po-strežani, sedeli smo pred hišo v razgovoru; pod nami globoko pa je šumljalo morje. Na morju vse polno malih barčic, v njih ribiči loveči morske ribe. „Go8pod. vso noč smo lovili, na nič vjeli; ali na Tvojo besedo bom vergel mrežo.*4 Čarovno milo je bivati na višavi tu poleg morja pri svitu mile lune in nebrojnih zvezd, ki se odsvitajo v morskem zercalu — in tiha uoč pokriva vse. „Zdrava morska zvezda, Božja Mati zlata in Devica vedna, neba srečne vrata." Tu višje na hribu je vas Kontavelo, bila je ondi huda kolera. Ljudje so mclili, zdihovali in milo jokali: ponižno in dobrotljivo se zaderžali, ter se prav ker-ščansko obnašali. O, ko bi turii taki bili in ostali v zdravju in sreči, brez posebno proteče nevarnosti; kako dobri, verli in istiniti kristijaui bi to bili! 4. septembra nastopiva pot v Kim okolo morja po suhem. Greva po stezi k sv. Križu, visoko ua bregu pri morju. Obiskala sva prav čedno župnijsko cerkev sv. Križa, zaiutrekovala, petem se podava po veliki cesti preko Nabrezine proti Teržiču (Moufalkoue). Na polpota med Nabrezino in Teržičem je veliki grad Devin ua skali, visoko tik morja. Razgled je tu veličasten po morju; na jugovzhodno vidi se Terst, ua južno stran morje in Istra; oddelki suhe zemlje segajo daleč v morje; na večerno stran vidi se slavni Oglej z visokim zvonikom, potem pa otok Verbano z lepo božjepotno cerkvijo bi. Device Marije. Opoldoe dojdeva v Teržič. Tu ne čuješ več slovenskega govora; vse je samo furlansko Od tod dalje je lepa pot, kakor med vertovi po prijetni ravnici. Na večer dospeva v Cervinjano, blizo meje med Italijo in Avstrijo. Obiskavši Najsvetejše v župnijski cerkvi prenočila sva pri prav dobrih iu poštenih ljudeh. »Gospod, mrači se in dan se je nagnil; ostani pri nas.* 5. septembra. Nedelja. Ob sedmih v cerkev, spoved v slovenskem jeziku; tu je govor ljudstva samo i tali -jansko-furlanski, vendar svečeuiki znajo dobro slovenski, ker so pod nadškofijo goriško. Vsi duhovni so v spo-vednicah, mnogo ljudstva pri spovedi. Na to sv. obhajilo, potem pa sv. maša. Ljudstvo tu je verlo verno in pobožno, prosto-ponižno, čedno opravljeno; cerkva polna vernikov, zaderžanje izverstno pri vsih. Zvonjenje lepo vbrano in veličastno. „Gospod Jezus Kristus, ker si se ponižal bistveno pod podobo kruha k meni slabemu in nevrednemu priti; bodi z menoj in vodi in podpiraj me, ko idem iz mile in ljubljene očetnjave Avstrije v ptujo deržavo, v Italijo, blaženo zemljo mnogobrojnih Tvojih velikih in svetih služabnikov, svetnikov in svetnic, sedaj pa tolikih framasonov in prostomišljakov!" Ob devetih pred poldnem greva preko deržavne meje Zahro.lil sem Boga za varstvo in pomoč, — tudi angelja varha vse Avstrije in angelje varhe vseh škofij, župnij in posameznih prebivalcev, krajev, kodar sva desedaj potovala. Ko sva stopila na zemljo italijansko, napravila sva sv. križ, molila k Bogu trojnojedinemu. Poklicala na pomoč blaženo Devico Marijo, sv. Jožefa, ss. ap. Petra iu Pavla ter vse one Svete, kteri so v tej pokrajini zemlie živeli, ali v nji počivajo njihovi sveti ostanki. Priporočila sva se augelju varhu Italiie, auge-Ijein varhom vseh škofij, župnij in posameznih kristi-janov v tej deželi. Pri tej priliki naj omenim in serčno priporočim sledeče: Navado 'mam, v vsaki župniji počastiti pervo Najsvetejšega v presv. Zakramentu oltarja, potem blaženo Devico Marijo, ua to one Svete Božje, kterih sveti ostanki se hranijo v župnijski in po vseh cerkvah iu kapelah njim poddruženih. Slednjič počastim iu se priporočim augelju varhu župnjiske cerkve iu vse župnije, ter vsem angeljem varhom v župniji. Tako storim, kadar dojdem v drugo biskupijo ali deržavo, mesto, selo ali hišo. Skusil iu prejel sem po tej pobožui navadi premnogo milosti, pomoči, mnogokrat očitne varstva, rešenja, dobro opravilo in mnogoveistne dobrote; v časih prav čudovito, osobito v turških ponrajiuah, na potovanjih v domačih in ptujih krajih. (Dalje nas!.) Iz Lorete, (i grudna. (Pes-potovanje l: zlati mahi sv. Očeta Leona XIII v Rim.*) Mila „Zgodnja Danica,*4 prosim, naznani uragiui katolišaim Slovencem iz peš-potovanja od 14. novembra 1887. Potoval preko Slovenije v Terst. V glavueai ter-govskem mestu pri morju čakal sem dva dni na pre-vožnjo preko morja jadranskega. 2. decembra ouplovil sem ob 10. v noči ua pirobrodu z imenom „Asirijau vesoljnega društva italijanskega parobrodstva. Italijansko parobrods&o društvo je mnogo ceneje od avstro-ogersko-Lojdovega. 3. decembra pri plovili smo v Ankouo ob 1. popoldne. Piavba po morju bila je mirna in vele-krasna pn svitu luue. Malo okrepčal se v lepi Aniconi. odšel sem peš čez krasne gričke in doline proti ljubi Loreti. 4. decembra došel ob 9. dopoldue na krasni griček; 0'1 tod se zagleda pervipot mila iu veleslavna Loreta. Solze veselja in serčnega ganutja so me polile, ko zagledam veličastno baziliko in visoko kupolo nad njo, pod ktero stoji presveta hišica blažeue Device Marije, Božje iu naše ljube Matere. Ob 10. pred poldnem. 2. adveutuo uedeljo lss7. bil sem že v veličastni baziliki in v presv. hišici Device Marije. Velikanska in veleslavna cerkva, v kteri stoji preslavno svetišče: Marijina sv. uazareuška hišica je čudovito krasno opravljena. Sedaj se slovesno obhaja triduevnica k siavnemu prazniKu brez madeža izvirnega greha spočete Device, Božje Matere Marije. V jutro in na večer je slavnostna pridiga iu veličastna služba Božja z velelepim. uebeško milim petjem v slavo včlo-večenja Boga Najvišjega in Njegove brezmadežne deviške Matere Marije. 10. decembra je uaj slavniši praznik tu, čudežno prinesenje sv. hišice v Loreto po angeljih. 5. decembra došli so mnogi ogerski romarji iz Rima v Loreto. Večinoma duhovskega, nekaj pa tudi svetovnega stanu obojeg* spola. Mnogi zmed onerskih romarjev so se obnašali izgledno v presv. hišici Marijini. Nekteri so se pa prav nevgodno obnašali v spotikljej drugim pričujočim — z rokami na herbtu so zvedavo in poveršno ogledovali presv. hišico Božje Matere. Proti cerkvi grede so oholo smodke pušili. Ali — ko jim je apestoljski spovednik, za potnike nemškega jezika, živo in mično dokazoval in pojasnoval zgodbo zuamenitosti presv. hišice Marijine, so se vsim serca otajala. Popoldne *) Niš romar, ki popisuje potovanje v Kito, od leta 1886, nam piše tudi z novega romanja iz Lorete. Vr. so vsi prav spodobno in pogosto stopali v slavno svetišče Marijine hišice in iskreno molili včlovečeno Besedo Božjo, častili brezmadežno Devico, Božjo Mater, ki je svoje dni v ravno ti hiši stanovala. Mnogi so se zapisovali v vesoljno družbo presv. hišice Marijine; nekteri svečeniki ogerski so tudi sprejeli od velikega ravnatelja slavne družbe sv. hišice polnomočno pismo, da bodo doma verne sprejemali v to častito in milostno družbo. Žalostno in graje vredno pa je, da so nekteri ogerski romarji šli v Rimu k grobu piemonškega kralja Viktorja Emanuela, v Panteonu. iu so se zapisali v obiskovaluo knjigo na grobu umerlega kralja, ki je toliko kvara in žalosti učinil sv. apostoljski Stolici. — rAko je Bog Izraelov vaš Bog, deržite se Njega; ako je pa baal bog vaš, poprimite se njega!" — Dvema Gospodoma ne more nikdo ob jednem služiti. — Dragi Slovenci! V bratovski ljubezni bodi priporočeno Vašemu vernemu sercu, in to iz presvete hišice Božje in naše Matere Marije: Ako pojdete v Rim, lepo se pripravite in povsod pokažite dobro, pobožno, verno-katoliško serce in slovenski značaj. Dosti je Vas Slovencev, deržite se skupaj. Napravite pravo slovensko romanje v Rim k petdesetletnici mašništva sv. Očeta Leona XIII. Pet škofij je večinoma slovenskih, toraj dogovorite se; menda se bojo vender kteri našli, kteri Vam bodo to in ono po domače tolmačili. Vzemite v obiskovanje Loreto — Rim — Asisi, kteri pa tudi blaženo sv. goro Alverno in Bolonjo k čudežno sedečemu truplu nestrohnjene sv. Katarine Bo-lonjske, in pojdite v Padovo k čudežnemu grobu ljubega sv. Antona. Pokažite v Loreti. da je Vam vernim Slovencem presv. hišica Device Marije draga in mila, pokažite 8 tem. da obilno pristopite v lahko in pa velezaslužno družbo „8V. Marijine hišice", in s tem vekoviti spominek postavite pri presv. hišici Marijini. Mili in dragi Slovenci! v presv. hišici bi. Device Marije bivam in tudi za Vas kličem: Češčena Marija, milosti polna! itd. Kmalo bom v Rimu; od tam kaj več. — Oče nas, ki si v višavi, Molimo Te tu v nižavi! Sveto Bitje na višavi, Oče mili, naš Gospod, Moli Tebe tu v nižavi Vedno naj človeški rod! Slava, dika. Njemu bodi, Naj počeščen bo povsod, u^^jaM^ Ki stopinje naše vodi, ( / > lu varuje nas nezgod ! Oče naš, ki si v nebesih, Sveto Tvoje je Ime; Duh Tvoj bivaj uam v telesih, Naj posede nam serce! Vlada Tvoja k nam naj pride, Gospoduj nam vsaki čas; Naj po Tvoje se izide Vse v nebesih in pri nas! Kar za dušo nam je treba, Milostno Gospod uam daj; Pošlji doli Ti iz neba Svoje milosti nam slaj! Kruh vsakdanji nam dodeli, Ne pozabi nas otrok; Pošlji dežja, rasti veli, Žegnaj trude naših rok! Grehe naše nam odpusti, Milostno se spomni nas; Oče. nikdar ne pripusti, Da prezerli Tvoj bi glas, Ki nas vedno opominja: Odpustiti vsakikrat; Vsa terdoba naj izginja, Če te vžali rojstni brat! Čas skušnjave nam odverni, Reši greha nas nezgod; Milostno se k nam oberni, Dobrotljivi naš Gospod, Če nas satan zalezuje, Ko nas skuša grešni svet; Če meso nam spone kuje, Daj, Gospod nas Ti otet! Kar smo tukaj Te prosili, Milostno, Gospod, nam daj; Daj pomoč oam v vsaki sili. Srečno vodi tje nas v raj! — Slava, dika. Njemu bodi. Ki je Stvarnik, naš Gospod; Ki stopinje naše vodi, Vsih varuje nas nezgod ! L Z. Razgled po svetu. Dunaj. „Hvala Bogu, ljudstvo ne verjame več liberalnim časnikom!* Taki glas se razlega po Dunaju in z Dunaja. Hudobija in zanikarnost je tako dolgo počenjala, da tudi na preliberalnem Dunaju se ji tla pod nogami spodbijajo. Ni davno, ko so tolik strah imeli pred judovskimi časniki, da si srenjski svet podob Zve-ličarja, darovanih od zvestih katoličanov, ni upal po šolah na stene pripeti. Toda brezbožnost in laž imate puhlo gospostvo. Beseda „kerščantLko" ie tmiij-lis. beraloem srenjakem-adboru nalDunaiu zopet v veljavi, kakor piše^aterld." To kaže med drugim"naslednji dogodek. Manjčžinft inr večina " rftftrii atfl atnrili da naj se sv. Oč>t zahvaliti, ktera jim je že tolikrat v dušaih iu telesnih potrebah pomagala. Ravuo tako sem tudi jaz 31. maiuiKi slovo 'emal s pobitim serceui iu z otožnimi Čutili pri sdepjih S u.ir-uicah v kapucinski cerkvi v Cilji ol Marije Device, misleč, da so to moje zadnje bmaruice ua svet i. Z ičela me je uainreč mpadati liuid in uevartia bole/en. vs el ktere sein tako o>iat)el. da no mi zdravniki sve: »vali. nemudoma šolo zapustiti — bil sem takrat v se imi latiuski šoli v Celji — se dimov podati io m deželi zdravja iskati. Da je bil to za me strašen udarec, bo le vsakdo lahko razvilei. Ni se torij čuditi, da pri šnar-uicah pri sklepui pesmi: rZ Bogom! daus Marija pravi, Z Bogom! ljubo vas pozdravi-i. t. d. so me solze britke žalosti polile, mislečega, da ]e to zadnji „z bogom!*4 da morebiti ne bode več dolgo, in bodem za zmiraj svetu zaklicai rz Bjg>iu:- Zapustil sem tedaj Celje, nevedoč. če gi bo iein še kedaj videl. Moj gospod ravuatelj mi je «lal štiri mesce odpust, da bi doma. vsega duševuega delovanja prost, vsaj nekoliko okreval. Popustil sen t »raj v*ako duševno delo. sprehajal se veduo po prostem /raku. po polju, po gozdih, sploh v zelenjavi: ali possbuega zboljšanja na ziravju uisem zapazil. Preiskati sen se d*l šesterim zdravuikom, kteri so se v spričevanji (k nista-tiranji) bolezni vsi strinjali, uamreč, da sem Oolau na pljučih, iu da moja slabost iu omotica izhajajo vsled pomaujkauja kervi. Od teh še>terih ziravuuov >o trije terdili, da nisem ravuo uevaruo bolan, pa varovati se moram veudar le močno, posebno se du^evue^a delo- vanja kolikor mogoče izogibati, ker drugače bi bolezen tako huda postala, da bi vsaka zdravniška pomoč bila zastonj. Drugi trije zdravniki pa. in sicer bolj izurjeni in skušeni, so mi na serce polagali, da naj za dve leti, ali pa vsaj gotovo za eno leto šolo popustim, ker bolezen je zelo terdovratna. Tudi moji prijatelji in znanci so bili tega mnenja. Kaj tedaj storiti? Kterega zdravnika še za svet vprašati? Komu se zaupati iu svojo nadlogo potož.ti? V tej moji stiski me č. g. J. M. opozorijo na sv. Jožefa, rekoč: .Sveti Jožef je že toliko ljudem pomagal, zakaj ne bi tudi tebi? Opravljaj njemu ua čast devetdnevnico!" Pri teh besedah se mi serce umiri, čutim se precej olajšanega iu začnem opravljati devetdnevnico na čast svetemu Jožefu. Po dokončani devetdnevuici se čutim nekoliko boljšega. Toda vsled svoje neskerbuosti sem si zdravje zopet nekoliko pokvaril. (Konec nasl.) Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Novi imenik okrajineSv. Križa hervasko-kraujske za leto 1»88, natisnjen v Blaznikovih dedičev tiskarni v Ljubljani. Kaže kakor naslednje: Varhinja vsega reda je prečista Marija Devica brez madeža izvirnega greha spočeta. Varstvo okrajno je Sv. Križ. Vesoljni vladar Sv. Cerkve: li i in s k i papež s v. O č e Leon XIII. Zavetnik reda manjših Bratov je prezviš. kardinal Janez Simeoni. (•eneral vsega reda sv. Frančiška je: Visokočastiti P. It e r n a r d i n P o r t u - R o m a t i n « k i. Provincijal te okrajine: Prečastiti P. Evstahij Ožim e k. Kustos: Prečastiti P. Tadej Gregorič, ob enem tudi prokurator. Deflnitorji prečastiti P.P.: Rudolf Dolinšek, 1' i a c i d F a b i j a n i, Viktor J e r a n č i č, K r i z o g o n (i rez u i k. Red v tej provir.ciji ima 12 samostauov, 73 maš-nikov. klerikov, 33 laikov, 20 tercijarjev; vsih skupaj lt'4j Umeri" jih ;c preteklega leta č R. I P. Novo mašo v f'auč škanski cerkvi m v praznik brezmadežnega Spočetja M. D. zjutraj ob 5 imel čast. P. Marko Lesko-Barburič, ob U pa čast. P. Jožef Zovko, oba Dalmatiuca. Pervemu je pridigal čast. P. Jožef, drugemu pa preč. P. gvardijan Placid. ,.Slovenski Pravnik- bode 1. jan. 1888 nadalje izhajal — 1. dan v*iicega mesca po dve poli. Vrednik mu je dr. Alfons Mosche. Cena za celo leto 4 gld. Novosti. Zlatomašniku sv. Očetu Leonu XIII. Zložil J. Krek. vglasbil A. Foerster. Ličuo delce kat. bukvami po 10 kr. Prevozač. Historijska pripoviest od Antonije Klitsche •ie la Grange, ki so jo Senjski gg. bogoslovci prevedli v hervaški jezik v poslavljenje sv Očeta Leona XIII, zato ima podobo sv. Očeta na čelu. Dogodba je iz časov Gotov, ki so pod Alarikom Rim plenili. Branje je gin -Ijivo. beseda omikano hervaška. V katoliški družbi je preteklo sredo, 14. t. m., prav čversto govoril goep. Pihlar o sovražnikih svete Cerkve, zlasti pa „imenokatoličanov", kteri jo čertijo ali iz hudobije, ali pa iz zadolžene nevednosti. •J- Janez Volčič, župnik v Šmarjeti, daleč znani pisatelj spodbudnih bukev, ena nai lenših cvetic med duhovstvom, vgeskozi blaga in čista duša — je umeri 14. t. m. ob 3\,2 popoldne za boleznijo pšenom. Bodi z vso priserčnostjo priporočen vsim rojakom. Pokop je bil odločen na današnji dan, 10. t. m. R. I. P. Zoper ples. Učiteljska konferenca za Kopersko je predlagala, da naj bi se plesi zaprečili. kolikor je mogoče. Vsak pametni mora priterditi, da plesi niso le naj bolj prismojene bedarije, temuč so tudi hudi oviri nravne odgoje, za kakoršuo skerbeti je učiteljem po postavi zapovedano. Maribor. Škofijski vodnik družbe sv. Detinstva je imenovan č. P. Ljudok \Vellenthal; njemu se lahko pošiljajo in dobivajo se pri njem reči za to družbico. Dunaj. Kakor Dunajski srenjski odbor poprej, tako je Dunajski deželni zbor 13. t. m. enoglasno sklenil: papežu čestitati za zlato mašo, ter je deželnemu maršalu naročil, da naj zverši to slavno nalogo do sv. Očeta. Ne v Ameriko! Teržaški škofijski list od mesca novembra spominja duhovne pastirje, naj ljudem odsvetujejo, da qe silijo v Ameriko, česar ue žele nenaši deržavni ukazi iu neameriKanski d e rž a v ni k is,aJDi. — Največ* oi taki oV/mini tckuiHrakcTT)! evropejski deržav-niki posnemali amerikanske oziroma na davke, na vojaščino in še v nekterih druzih zadevah. Tudi mnogi srenjski odbori, zlasti po mestih, ki nikoli uiso pri koncu s svojimi prikladami in nakladami, naj bi si to zapomnili... Evropa, zlajšuj bremena svojim otrokom: potlej bodo ponosni na svojo domovino, kakor so Ame-rikanci na svojo! Dobrotni darovi. Za ubožne dijake: Čast. gosp. J. Z. 5 gld. — Čast. gosp. župnik Stan Šranc 3 gld. — Neimenovana 2 gld. — V. r. kontesa Auerspergova 1 gl,!. — Neka gospa 40 kr. — Ča-t. g. župnik M. Tomec 5 gld. — Čast g. farni oskeroniK Val. Bernard l gld. — 2 gld. s pri-stavkom: „Da bi Miklavž priuesel šibo tistim, kterim Jo narodnost več kot vera.a — Dobrotnica H. 1 gld. — Neimenovana 20 kr. — „Notranjec4 1 gld. Za sv. Detinstvo: Čast. gospod župuik M. Tomec 4 gld. — Neka oseba po čast. g. kapi. Andr. Zdolšku 5 gld. — Iz Repenj O gld. 33 kr. — Po čast. g. kapi. Gašp. Majerji iz Hinj 5 gld r/.a sv.OČ.et^: Čast. gosp. župnik M. Tomec (3 gld. (za zlato mašo). — Marijini otroci v Loki 10 gld. (za zlato mašo). — Gospa Terez. Hefler l gld. — Studeno po č. g. farnem oskerbniku Val. Bernardu 10 gld. — Černiverh nad Idrijo po č. g. vikanju Ant. Damiceljnu 20 gld. (za zlato mašo). — Vis. r. grofinja Auerspergova s kuntesama 30 gld. 2a stradajoče Kristjane v Tonkinu: „Ne auferatur iude Regnuui Dei"* — 10 gld. Za cerkveno poskodvanje v Knežaku: Neimenovana 2 gld. Za bratovšino sv. Leopolda: Neimeu. 2 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. G. S. A. v Vip.: Bode se zgodilo; manj truda in stroškov pa bilo, ako bi t«ke reči sami naravnost poslali. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.