29. številka. Ljubljana, v sredo 5. februvarja 1902. XXXV. leto. iBhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-oBrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJublJ.no b-ez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom .acuna se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele tohko veC, kolikor znaSa poštnina - Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plaCuje s« od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat trnka, po 10 h Ca se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upr.vništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravn.stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vee administrativne stvari. - Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85. Kdo naj zida cerkve? Pri nas dela to vprašanje cerkvenim krogom prav malo skrbi. Župnik napravi prošnjo, v kateri apeluje na »dovzetna« srca vernikov, prošnjo podpiše še ordinarijat, in ni hudir, da bi ne imelo uspeha. Posebno na Štajerskem, kjer še ni nihče poučil ljudstva, da se sme in mora tudi v takih vprašanjih posvetovati * svojim zdravim razumom in presojati fak tične potrebe, cvete te vrste pšenica prav bujno. Znan nam je slučaj, ko je župnik v primerno mali župniji v par letih postavil dve novi cerkvi. Čestokrat se s stavljenjem novih cerkva ne misli na dejanjske potrebe, temuč je mladim duhovnikom to najcenejša reklama, da pokažejo napram škofom, kako so vneti za »čast božjo«. Zato vidimo nove cerkvene zgradbe tam, kjer župnikuje kak kandidat za mastno plačan kanonikat. Kaj zmore v tem oziru »požrtvovalnost« našega ljudstva, oziroma koliko premorejo vplivati naši duhovniki na ljudske žepe, kaže dragocena zgradba frančiškanske cerkve v Mariboru, za katero so vsiljivi fratri skoraj v enem letu naberačili ogromne tisočake. Jedva se je izžel iz vernega ljudstva davek za frančiškansko cerkev, začel se je pobirati za ono v mag-dalenskem predmestju mariborskem. V par letih v enem mestu zidati dve tako dragoceni cerkvi na ljudske stroške, bi morala vendar biti tudi po eminentno katoliških načelih prehuda žrtva. Sicer pa imamo dovolj podobnih slučajev tudi v naši deželi. Sicer je prišla direktna beračija pri zidanju cerkva precej iz mode, saj ae poslužujejo nabiralci ali efektnih loterij, ali pa, kakor oni tirolski župnik, nakaznic na sv. Antona, ki se izplačajo pri »nebeški blagajni«. Po vsem tem bodo morda tesnosrč-neži mislili, da smo sploh proti zidanju potrebnih cerkva. Ne, tega ne rečemo nikoli, le potrebni denar naj se vzame tam, kjer leže nakopičeni milijoni, n. pr. v cerkvenih fondih, ne pa iztiskati krajcarje iz našega revnega ljudstva. Razsodba upravnega sodišča določa izrecno, da je občinam prepovedano prispevati za cerkvene zgradbe. A kdo se pri naših kmečkih občinah briga za to prepoved, ako jo želijo kršiti duhovniki! Še več! Nižjeavstrijski namestnik, znani klerikalni grof Kielmansegg, je te dni dunajsko mestno občino pismeno naravnost pozval, naj denarno prispeva k zgradbam katoliških cerkva. V dotičnem pismu pravi, da se »ne da tajiti občutno pomanjkanje (?!) katoliških cerkva« ter obžaluje, da se stavijo tozadevnim akcijam od nekaterih stranij ovire. Grof Kielmansegg je imel v mislih nove cerkve v predmestju »Neu Margare-then«, kjer so res potrebni nove cerkve. Toda ne da bi se ravnal pri tem po edino zakonitem potu ter dal ustanoviti novo župnijo, ki bi se morala plačati iz davka za bogočastje, zahteva v nasprotju z razsodbo upravnega sodišča, naj trpi stroške obiina. Kaj čuda potem, če se bodo po njegovem zgledu ravnale tudi drugod krajevne politične oblasti ter kratkomalo zapovedale občinam, graditi nove cerkve. Ta nezakonitost je posebno kričeča tam, kjer stanujejo v občini skupno raznover-niki, katerih vseh je občinsko premoženje. Kakor bi se mi katoličani zahvalili, ako bi se nam naenkrat zapovedalo z našim denarjem zalagati zidanja protestantskih cerkva ali židovskih sinagog, tako se tudi teh drugovernikov ne sme siliti, da bi dajali svoje davčne prispevke za naše cerkve. Sploh pa bo treba pozvati vlado, da že enkrat izda precizna določila o verskih občinah ter prepove vsako nadlegovanje posameznikov in korporacij v tej zadevi. Boj v Trbovljah. Iz Trbovelj, 4. februvarja. Razen glavnega m sta naše dežele in Maribora je naša občina po številu pre- bivalstva — nad 11.000 ljudij — največja na Štajerskem. In vendar se je po novinah do zadnje dobe le malokaj bralo o nas. Menda je temu kriva narava Trbovljanov, ki je pri vsem svojem veseljaštvu obrnjena le bolj na zaslužek in se v drugem ne meni veliko za ostali svet. Tudi o narodni zavednosti še pred desetimi leti ni bilo govora. Zadnje se je, odkar imamo tudi mi ubogi Slovenci nekaj svobodomiselnih novin, obrnilo na bolje, ker so ve-ljaški Trbovljam uvideli, da je človek tudi lahko dober Slovenec, ne da bi moral brati edino le dolgočasno »Življenje svetnikov« ali razna naznanila o primicijah, misijonih in škofovih potovanjih. To pa našim duhovnikom ni po volji, zato so jeli v zadnji dobi po slovenskih in nemških klerikalnih listih zlobno in brez vsega pravega povoda udrihati po občinski upravi in zlasti po županu Rošu. Da naš slovenski svet izve, kako hudobni in brezpovodni so ti napadi, in da govori iz njih edinole vladohlepnost in klerikalni fanatizem duhovnikov, da se da zadoščenje v slovenski javnosti poštenjaku, ki se morda malo zmeni za hudobijo nekaterih duhovnih sovražnikov, a katerega pozna širši slovenski svet in bi ga po neprestanih klerikalnih napadih utegnil krivo soditi — zato nam bodi dovoljeno, nepristransko opisati dejanjske naše občinske razmere. Da se dvigne neizmerno bogastvo naše občine, ki leži v podobi premoga v zemeljski globini, je treba denarja, denarja in spet denarja. V dobi, ko se je tu začel kopati premog, še naše gospodarske razmere niso bile take, da bi bili mogli združiti v ta namen potrebni kapital in tako je prišlo celo podjetje v nemške roke, v roke »Trboveljske premogokopne družbe«, ali »Trifailer Kohlenwerksgesellschaft in Wien«. To veliko podjetje se je seveda še razvijalo, in tako je sledila obilici kurilnega premoga še druga velika industrija, n. pr. največja avstrijska tovarna za kemikalije viteza Gosletha, cementna tovarna, tovarna za steklo i. dr. Vsa ta velika industrija je v nemških rokah, to se ne da izpremeniti, in na to se je pri presojevan^u naših razmer treba vedno ozirati, s to veliko industrijo je treba računiti. To pa je tem laže, ker zlasti rudokopna družba kot najsilneji faktor vedno in odločno povdarja, zlasti pod sedajnim ravnateljstvom, da je njena naloga in naloga njenih uradnikov edinole produkcija premoga, ne pa narodna politika ali nasprotovanje domači narodnosti. Najlepši dokaz temu je, da stoji na čelu te občine že 10. leto naroden župan, da je izmed 18 občinskih odbornikov 10 domačih narodnih Slovencev, dasi bi rudokopna družba z gospodarskim terorizmom lahko spravila vsaj 12 svojih uradnikov v ta zastop. Jasen dokaz, da ae tukaj ne uganja nemškutarija, je, da je nedavno naša občina s 14 glasovi — 4 odborniki so bili odsotni — sprejela resolucijo za slovensko univerzo v Ljubljani, da industrija nikjer ne nasprotuje našim kulturno narodnim željam, da nikjer in nikdar ne nasprotuje narodnim pojavom svojega delavstva in tukajšnjega prebivalstva. Letos o novem letu so bile občinske volitve. Pred volitvijo so se sklicali zaupni možje vsega prebivalstva, velike industrije in tudi gospod župnik je bil povabljen, da pove svoje misli in želje. Vsi so se odzvali vabilu, samo župnik ne. Pri tem posvetovanju so se določili sporazumno kandidati za odborniška mesta po zgoraj označenem razmerju. Župnik pa je začel s svojima kaplanoma na svojo roko agitirati za nov občinski odbor in postavil za kandidate take može, ki so sicer vsega spoštovanja vredni, a nesposobni voditi tako veliko občinsko upravo. Mi sodimo, da je častiti g. župnik dobro vedel, da Trbovlje niso kaka zakotna gorska vas, da bi se mogla izročiti neizkušenim, nevednim odbornikom, a da je ravno to hotel, ker bi potem on sam bil župan in odbor v eni osebi. Ali nismo zadeli? V tem mnenju nas potrjuje tudi okolnost, da duhovniki ravno sedanjega župana ne marajo, za katerega so se svojedobno sami potegovali. Kajti mož je izobražen, izkušen in dobro umeva napredni duh sedanje dobe in koristi svoje LISTEK. Slovensko gledališče. Favoritinja. Opera v 4 dejanjih. Spisal Evgen Scriba. Godbo zložil Gaetano Donizetti. Donizetti stoji glede priljubljenosti in svetovne popularnosti v isti vrsti z italijanskimi tovariši komponisti kakor bo Rossini, Bellini in Verdi. Bogastvo in lepota njegove vedno melodične invencije ter izredna dramatična živahnost njegove glasbe dajejo njegovim operam trajno vrednost. Donizettijeve opere se uvrščajo stalno v repertoir vseh velikih opernih gledališč. Donizetti je zložil 64 oper; večina je že pozabljena, toda opere »Lucrezia Borgia«, »Luci a d i Lammermoor«, »Lafilledu regiment«, »Maria d i Rohan«, »Don Pasquale«, »Beli-s ari o«, »Lelisire d' a more« in »L a Favorite«, te opere so svetovnoznane in pripoznane ter se prepevajo povsod z največjim uspehom. Donizetti je bil rojen 1. 1798 v Ber-gamu. Oče ga je določil za odvetnika, a že zgodaj se je posvetil glasbi. Vstopil je v avstrijsko vojsko, uspehi pa, katere je dosegel že s svojimi prvimi operami, so ga potegnili docela h komponistovstvu. Kmalu je postal profesor na kralj, glasbeni šoli v Neapolju. L. 1842. je bil imenovan c. kr. dvornim kapelnikom na Dunaju ter dosegal ondi in v Parizu najsi-jajnejše uspehe. L. 1845 pa je duševno obolel ter umrl 1. 1848 v rojstnem kraju, kjer so mu 1. 1855 postavili spomenik. Na slovenskem odru se doslej Donizettijeve opere niso pele. »Favoritinja« je prva opera tega skladatelja, ki se vpri-zori tudi v Ljubljani v slovenskem jeziku Vsebina libretta opero »Favoritinja« je tale: I. V samostanu. Zbor menihov koraka mimo. Fernand in samostanski prior Baltazar zaostaneta. Priorjev naslednik naj bi bil menih Fernand, a pri neki svečanosti je videl krasno deklico ter se zaljubil vanjo. Zato je sklenil, da zapusti samostanske zidove ter da se vrne v svet, kjer živi njegova neznana ljubljenka. Baltazarjevo prigovarjanje ne koristi nič, in Fernand zbeži iz samostana. Izprememba. Na vrtu. Zbor dam prepeva pesem o blaženstvih noči in ljubezni. Z zavezanimi očmi privedejo Fernanda k damam. Ko mu vzamejo zavezo, vidi pred seboj Leonoro, dekle svojo ljubezni. Tudi ona ga ljubi ter se že dolgo zanima zanj. A vendar mu naroča, naj se je izogiblje ter naj ne sprašuje, kdo in kaj je. Izroči mu pismo, v katerem je imenovan kapitanom, ter zbeži h kralju, ki je poslal ponjo prijateljico Ines. Fernand pa misli, da je lepa neznanka kraljevskega rodu. II. Dvorana v kraljevski palači. Kralj Alfonz Kastiljski je zbral okoli sebe svoj dvor. Fernand je junaško premagal Mavre, zato ga kralj pričakuje, da ga nagradi in odlikuje. Iz Rima pa je dobil kralj pravkar poziv, naj ne zapušča svoje žene, dasi je ne ljubi. Toda Alfonz hoče upirati ae rimski zahtevi, saj je Leonora njegova ljubica. Leonora sama prigovarja kralju, naj se vrne k ženi ter naj njej da svobodo. Alfonz tega noče. A tedaj mu pri-neso piemo, katero je pisala Leonora. Pismo je dokaz, da mu Leonora ni zvesta. V tem hipu vstopi prior z menihi ter zagrozi kralju z izobčenjem, ako se ne odpove ljubici in ako se ne vrne k ženi. Kralj hoče tudi papežu odpovedati pokorščino, saj ima zveste državljane in pogumno vojsko. Toda Baltazar zagrozi, da bodo izobčeni iz cerkve vsi, ki bi podpirali kralja. Alfonz se torej uda, cerkev triumflra. III. Ista dvorana. Fernand se vrne kot zmagovit poveljnik. Kralj pozdravi Fernanda, a že prej je naročil častniku Gaspariju, naj zapre Ines, ker je pomagala Leonori, varati kralja, ter pokliče Leonoro. Fernanda vpraša kralj, kakšno plačilo hoče za svojo zmago. Fernand se izpove kralju, da ljubi neznano damo, katero bi dobil rad za ženo. Tedaj nastopi Leonora, in ljubimca se goreče pozdravita. Kralj izprevidi ves položaj in hoče maščevati se nad obema. Zato ukaže, da se morata v eni uri poročiti. Fernand je tega vesel, a Leonora je obupana, saj je bila kraljeva ljubica. Zato sklene, da pove Fernandu vse. Ako jo potem zavrže, hoče umreti. Ukaže torej prijateljici Ines, naj pove ženinu, da je bila še pred kratkim kraljeva priležnica, a tedaj pride Gaspar in zapre Ines. Dvorjaniki se zbirajo, da pojdejo k poroki. Kralj imenuje Fernanda grofom Badajozom, in poročni sprevod se začne urejati. Dvorniki pa se rogajo Fernandu ter mu povedo v lice, da mu roke ne dajo, ker je brezčaaten. Fernand se hoče maščevati za razžalitev z orožjem, a tedaj nastopi prior Baltazar. Fernand izve, da je bila Leonora, katero je ljubil kot an-gelja, kraljeva metresa ... V besnem srdu zlomi Fernand svoj zmagoslavni meč ter občin e , zato ni postal to, kar so nemara duhovniki pri njegovi prvi izvolitvi pred desetimi leti pričakovali t. j. župnikov slamnati mož. — Gorostasna hudo bija pa je, ako duhovniki v svojem ob-skurnem listu »Siidsteirische Presse« župana proglašajo za zaveznika »Heilovcev« in mu očitajo, da se ne briga za kmeta. Nočemo hvaliti gospoda Roša, a to vemo, da ga ni moža v celi občini, ki bi kot župan s takim uspehom in takim dostojnim nastopom znal braniti svoje nazore, in ti nazori so slovensko - narodni, seveda ne klerikalni. Uraduje se v občinskem uradu slovensko, le v potrebi tudi nemško; odborniki so letos vsi, tudi taki Nemci, ki še dobro ne znajo slovenski, prisegali v obeh jezikih, dasi je vladni zastopnik omenil, da se je prisegalo prej vselej nemško. To slovensko prisego pa so zahtevali poleg župana tudi Nemci, katere je razupila »Siidsteirische Presse« kot »Alldeutsche«. Župnik je s svojimi kandidati seveda sramotno propal — le nekateri nedolžni kmetje in obrtniki so volili ž njim, tako da je dobil kakih 20—30 glasov, med tem ko jih je dobil župan s svojimi kandidati po 300—400. Nepristransko se mora tedaj soditi o Trbovljah tako: Velika industrija v naši občini je v nemških rokah, a ne nasprotuje pod sedanjimi voditelji nikjer naši narodnosti, njen kapital pa širi med prebivalstvom blagostanje in napredek. Celo to občino pa uzorno vodi — kar je od vseh merodajnih stranij priznano — slovensko - narodni župan v naprednem duhu. Poslednje pa duhovnikom ni po volji, ki bi bogato občino radi izkoristili v »dobre namene« — zato pa s premišljeno hudobnim podtikanjem napadajo našega značajnega župana, gospoda Ferdinanda Roša, katerega nam Bog ohrani še mnoga leta ! Nepristranski Trbovljan v imenu vseh poštenih soobčanov. V LJubljani, 5. februvarja. Državni zbor. Iz včerajšnje, to je prve letošnje seje se ne da prav nič sklepati na delavnost zbornice. Vrstilo se je vse formalno in ceremonijalno, kakor sploh pri otvoritvenih sejah. Pri VVolfovi zaprisegi so krščanski socialci zapustili dvorano. Podanih je bilo nato več nujnih predlogov, med njimi pač najobsežnejši v zadevi znane nesreče v Jupitrovem rudniku. Pravosodni minister je predložil nekaj novih zakonskih načrtov, med njimi tudi glede oprostitve davka in pristojbin industrijskih podjetij v okolišu Trsta in občine Milje, nadalje glede prodaje erarnih zemljišč ob Visli. — Posl. Daszvnski je interpeliral zaradi hazardnih iger v jokej-klubu, posl. Malik zaradi nerodnosti in pomanjkljivosti na kolodvoru v Spielfeldu, posl. Derschatta s tovariši pa zaradi enake zadeve na graškem državnem kolodvoru. Posl. Pernerstorfer predlaga z ozirom na neprestane nesreče po rudnikih, da se poveri nadzorstvo rudnikov uradnikom poljedelskega ministrstva. Nujna predloga o pozdravu Burom in Romanczukov ga vrže kralju pod noge. Tedaj ga sprejmo plemenitaši zopet v svojo sredo. Kralj hoče Fernanda kaznovati, a prior odvede nesrečnika seboj v samostan. IV. Fernand je zopet menih. Danes hoče storiti obljubo za večno ter sprejeti cerkveni blagoslov. Z življenjem je sklenil. Le Bogu hoče živeti poslej. Prior ga odvede v cerkev, od koder se sliši zbor pri obredu pojočih menihov. Tedaj nastopi Leonora preoblečena kot romar. Smrtno je bolna, umrla bo kmalu, a še enkrat hoče videti Fernanda ter ga prositi od-puščenja. Povedati mu želi, da mu je ostala resnica prikrita le vsled slučaja, ker so Ines zaprli. Tedaj začuje petje menihov in Fernanda. Jasno ji je, da je prišla prepozno. Bežati hoče, a slabost jo premaga, da omahne. Fernand se vrne iz cerkve. Ko zagleda tujca, mu hiti na pomoč. Tedaj izpozna Leonoro. Očita ji nezvestobo ter jo pahne od sebe. Leonora mu pove vso resnico, in Fernand ji odpusti. Da, se več. Njegova ljubezen vzplamti iznova. Pobegniti hoče z Leonoro ter si v daljnem kraju ustanoviti tiho srečo. Toda Leonora se zgrudi ter umre v njegovem naročju. Fernand ostane menih. predlog o ustanovitvi maloruake univerze v Lvovu ata se odtegnila. — Prva točka dnevnega reda, poročilo vojnega odaeka o dovolitvi rekrutov za 1. 1902, ae je zaradi neznatne večine preložila. Prihodnja seja bo v soboto ob lOih dopoldne. Iz ogrskega parlamenta. Narodni slovaški poslanec Fran Ve-szelovszkv je imel 3. t. m. čuden govor. Dejal je, da so se zadnje državnozborske volitve po kraljevi želji vršile čisto in svobodno, za kar gre zahvala kralju in pa tudi vladi. Kralj in vlada imata zaslugo, da sede Slovaki v parlamentu. Predsednik Apponvi je takoj pretrgal govor Vesze-lovszkega in izjavil, da so se vršile volitve postavno in brez vpliva kralja. Slovaški poslanec je nato izjavil, da Slovaki priznavajo edinstvo in neodvisnost Ogrske. Neodvisnost Ogrske se mora priboriti. Madjarom in madjarskemu jeziku gre prvenstvo v državi in v vseh uradih. Toda tudi nemadjarski jeziki imajo zakonito pravico, da ae rabijo v uradih, cerkvah in šolah, da, tudi na vseučilišču. Zato se narodom jezik ne sme vzeti. Slovaški jezik je pri sodiščih prepovedan. Slovaki bodo glasovali proti proračunu, ker v njem ni poskrbljeno za kulturne potrebe Slovakov. Slovaška opozicija je čudno ponižna in sumljivo popustljiva! Ta govor je slabo znamenje za slovaško samozavest. Vojna v Južni Afriki. Angleži se menda res pripravljajo na večje operacije. Iz Kapstadta poročajo, da hoče lord Kitchener začeti v skrajnem severnozahodnjem Transvaalu operacije v velikem slogu ter ondi zamoriti odpor Burov. A Buri so o tem že obveščeni. Poveljnik Maritz je v »deželi Bušmancev« deponiral živila. V dolini reke Olifant so imeli Buri bogato žetev ter pošiljajo sedaj žito proti severu. »Dežela Bušmancev« (Buschmannland«) je obširna in za Angleže skoraj nepristopna. Tam se morejo baje Angležem še leta upirati. — Avstralija je pokazala, da ji je pri vsem le za dobiček. Po naročilu angleške vlade je nakupila nekaj živil, orožja, uniform i. dr. ter zahtevala ne le povrnitve stroškov, nego tudi provizijo 3%. Tudi je Avstralija zahtevala, da mora angleška vlada meso za armado kupovati tudi v Avstraliji, kar je Anglija obljubila, sicer bi pomoćnih čet sploh ne dobila. Poroča se, da se te pomočne avstralske čete sestavljene po veliki večini iz brezposelnih delavcev. V Avstraliji imajo namreč že tri leta veliko sušo ter trpe zato delavci bedo. S temi delavci, izstradanimi in ne-izvežbanimi, Angležem ne bo dosti pomagano. Angleška vlada doslej še ni odgovorila na posredovalne predloge nizozemskega ministrskega predsednika Kay-perja ter so vsa poročila o tem le kombinacije brez podlage. Baje se objavi odgovor hkratu v Angliji in v Holandski. Najnovejše politične vesti. Cesar se je odpeljal včeraj v Budimpešto, kjer ostane do 19. t. m. — A v-strijski poslanik v Bruselj u, grof KhevenhUller je postal član gosposke zbornice. Za poslanika v Bruselj pa pride dosedanji poslanik v Haagu, grof Okolicsanvi. — Papežev nuncij na Dunaju Ta-liani se odpokliče. Na njegovo mesto pride baje nuncij monsignor Granito di Belmonte iz Bruselja. — Tajni dogovori med Avstro-Ogrsko in Srbijo, katerih obstoj se je dosedaj tako z Dunaja kakor z Belgrada dementiral, so se vendar sklenili; bivši srbski zunanji minister Mija-tović je pripoznal v nekem srbskem listu, da sta z bivšim kraljem Milanom 1. 1882. sklenila tajno pogodbo z Avstro-Ogrsko. — Upor gimnazijcev. V Siedlcah in Zamostu v Rusko Poljski ao se spuntali gimnazijci zoper veronauk v ruskem jeziku ter zahtevajo istega v poljščini. Razbili so okna, raztrgali ruske knjige ter natepli ravnatelja. Pouk je sistiran. Tudi v Vilni in Biali se branijo gimnazijci ve-ronauka v ruščini. — Predsednik v Mehiki, Diaz, hoče kmalu odstopiti. — Proti dvoboju je vložil v nemškem državnem zboru posl. Schrader predlog, naj se kaznuje dvoboj najmanj s šestmesečnim, poziv na dvoboj pa s trimesečnim zaporom. Dopisi. Iz brezniske župnije. Naš ljubeznivi fajmošter bi radi postali »korar«, zato Vas prosimo, gospod urednik, da nam privoščite malo prostora v »Slovenskem Narodu«, da bomo našega gospoda »u caj-tenge djali«. Dobro nam je namreč znano, da naš gospod škof najbolj gledajo na to, da je kak fajmošter velikokrat »v cajten-gah«, zlasti v »Slovenskem Narodu«. Tak fajmošter postane najpreje »korar«. Druge lastnosti so bolj postranska stvar. Mi bi radi videli, da bi naš »blagi« gospod kar mogoče hitro postali »korar«. Ustrežete nam, torej, gospod urednik, in tudi go spodu fajmoštru, kateri Vas bodo potem gotovo povabili na »trahtament«, kadar bodo »korar«. Jedli bodete tam tudi izborne postrvi iz potoka Završnice. Torej prosimo! Tiste vrstice, katere ste zadnjič priobčili pod naslovom »ti s ti »blagi« župnik«, so našega dobrega gospoda silno spekle, kakor se je pokazalo. Letal in vozil se je okrog, da bi izvedel, kdo da ga je pravzaprav »u cajtenge djav«. Nam so ae smilili bolniki, kateri ao, ker fajmoštra ni bilo dom-., morali pogrešati »mirne« duhovniške tolažbe. Pa ker nihče ni ležal na smrtni postelji, ki bi bil naročen na »Rodoljuba«, je bil fajmošter takorekoč »frej«. Pri nas namreč vsak tak brez skrbi umrje in ni treba, da bi ga še pred smrtjo župnik trpinčil. V nedeljo potem pa je bila pridiga »o tistem možu, kateri se po gostilnah baha, da že več kot eno leto ni bil v brezniški cerkvi«. Ne vemo sicer, po katerem evangeliji da je fajmošter posnel to pridigo, toliko pa dobro vemo, da je »tisti mož« fajmoštru samemu javno v obraz povedal, da zato ne hodi in ne bode hodil v brezniško cerkev, ker ga je ravnoisti fajmošter vsled svojega govora na prižnici ob njegovi navzočnosti iz cerkve pregnal! Slišite Vi, duhovni oče in gospodar mlade kuharice na Breznici: če je Vaš duhovni sobrat župnik Mezek rekel ali pisal, da ne bode nikdar šel v tiato hišo, kjer se ga zmerja, potem se ne smete čuditi »tistemu možu«, pred katerim ste Vi svarili raz prižnico njegove rojake, naj se ga bolj ogibajo, kakor kuge, ker ne hodi v cerkev! Saj veste: če se to na zelenem lesu godi itd. Sicer ste pa Vi sami to dobro vedeli in vedeli so Vaši poslušalci, kateri so skoraj vsi brali »Slovenski Narod«, kar Vam mimogrede izdamo, da jih bodete pri izpraševanju bolje v roko vzeli in kateri so se potem vpraševali, češ, tega pa fajmošter ni povedal, zakaj da ne hodi v cerkev? No, dragi Tomaž, mi se za Vaše katoliške prismodarije kar čisto nič ne me: nimo! Ce bi izvedeli, da ate ae Vi v fa-rovžu med zbranimi devicami ali pa v gostilni ob zvokih harmonike na glavo postavili, bi rekli: e, naj ima Tomaž tudi kakšen »špas«. će se Vi mešate v stvari, o katerih toliko razumete, kakor medved na telegraf, nas pusti to čisto mirne. In če bi Vi poskušali izposlovati od občinskega odbora izjavo, da Vas Brezni čani iz srca ljubimo, smo mi tudi »kon-tent«. Prepričani amo namreč, da Vam, ako tako hočete, gotovi možje tudi lastnoročno potrdijo, da imate Vi staro kuharico in ne mlade. Saj Vam radi uatrežemo, da imamo le potem »gmah«. Kaj ai v srcu mislimo, je pa drugo. Potrpežljivi smo do skrajne meje! če bodete pa Vi, brezniška »špica«, naše ljudi na smrtni postelji trpinčili, ali naše otroke v šoli pobijali, potem Vam bodemo seveda navili ušesa, če imate še tako žegnana! Vi sicer sedaj poskušate, da bi se oprali. Pa ne bode šlo, dragi naš Tomaž! Mi dobro vemo, da je zamorec zmerom črn, če se še tako umiva in pere! Poživljamo Vas, g. verouči-telj, da pustite vse take poskuse, dokler ne bode dokončana zoper Vas disciplinarna preiskava! Sicer pa Vam ielimo, da bi kaj kmalu postali »korar«. Ljudska knjižnica na Ponikvi ob juž. žel. Lansko leto že smo poročali, kako lepo da narašča ta v spomin Slomškove stoletnice ustanovljena, ljudstvu v pouk in razvedrilo namenjena knjižnica in kako marljivo da segajo Po-nikovljani brez razločka stanu, starosti in spola po ponudenem jim berilu. V drugem letu svojega obstanka — leto se pričenja z ozirom na krajevne razmere o Vseh svetih — mora se že zdaj konstatirati, da je knjižnica narasla do 1000 najraznovrstnejših zvezkov in da se krog bralcev progresivno in znatno širi. Od dne 1. listopada m. 1. do 1. svečana t. 1., t. j. v prvem četrtletju, se je izposodilo 778 knjig. Število oseb, ki si knjige izposojujejo, je pri nas irrelevantno kajti izposojevalci čitajo izposojene knjige večinoma v domačem krogu na glas, v hišah pa, kojih člani pripadajo že mlajšemu pokolenju, ki so torej več ali manj branja dobro vešči, čita vsak posameznik vsako knjigo sam. Pogosto si menjavajo sosedje prečitane knjige. In če še omenimo, da si ljudstvo vsebino prečitanih knjig često med seboj pripoveduje in tolmači, potem je umevno, da je nemogoče navesti vseh bralcev številoma. Če pa raču-nimo. da pridejo od 3000 ponikovških prebivalcev na posamezno hišo po štiri osebe — številke so približne — in da se čitajo gori omenjene knjige vsak teden v zimskem času v dokazano najmanj 50 hišah, potem znaša število knjig na teden poprečno G4, na mesec 256, število bralcev oz. poslušalcev na teden c. 200, na mesec štirikrat toliko, število katero priporoča ne le knjižnico samo, ki je mimogrede rečeno doslej pač prva svoje vrste na Slovenskem, ampak priča tudi o nenavadni ukaz in znati - željnosti Ponikovljanov. Rekli smo že, da ima knjižnica naj-raznovrstnejše knjige, dejstvo, katero jo samo priporoča in po katerem se loči od podobnih strankarsko politično in versko-ozkosrčno osnovanih knjižnic bralnih društev i. dr. O priliki spregovorimo, kaj bero ljudje najraje, ker menimo na tej podlagi izvajati nekake sklepe na duševno stopinjo čitajočega občinstva. Izpred sodišča. Velika razprava radi uboja, o kateri smo že včeraj poročali, se je končala ob 1 s8 uri zvečer s tem, da sta bila oba toženca obsojena. Drž. pravdnik je predlagal, naj se stvar odstopi porotnemu sodišču. Deželno sodišče pa se je izreklo kompetentnim in je obsodilo prvega obtoženca J. Ajdovca na 2 leti, druzega toženca J. Petriča pa na 10 mesecev težke ječe. Tako se je končala obravnava, ki je trajala ves dan. Danes je deželna sodnija pod predsedstvom g. deželnosodnei^a svetnika An-dolšeka obravnavala sledeče slučaje: 1. Razni Amerikanci. Žalostna statistika je ona o izseljevanju v Ameriko. Komaj zraste mladi Slovenec in že se rodi v njem deloma radi slabih razmer, deloma iz lahkomiselnosti želja, izseliti se tja v ono blaženo Ameriko, koder %tečeta mleko in med ... L. 1884. v Sodovrhu rojeni in sedaj tukaj stanujoči Lorenc Sodnja bode 14 dnij sedel in 10 K plačal, ker je hotel v Ameriko s popotno pravico, glasečo se na ime Jože Šuklje. Ja-klevič Jernej, 1. 1881 rojeni posestnik iz Lopice dobi 10 dnij z 1 postom ter 10 K globe radi istega delikta; njegov »pos« se glasi na ime Jože Nemanič. Ravno to je storil 1. 1882 rojeni Janez Jurgič iz Vr-hičja in tudi on gre za 14 dnij, sicer ne v blaženo Ameriko, ampak v luknjo . . . 2 „Dobro se je hotel imeti v božičnih praznikih namreč, ko »se vse veseli, ko se šampanjec peni in v kozarcih blešči«, — 1. 1876 rojeni samski mesarski pomočnik Breceljnik Franc iz Spodnje §;ške, ki je že večkrat predkaz-novan (1 krat 3 leta ječe in 5 krat radi tepežn) No, vsakdo se hoče v božiču dobro imeti in zato ni bil Breceljnik tožen. A dovolj denarja za božično praznovanje mož ni imel; in radi tega je tožen. Sicer tudi drugi nimajo denarja, pa niso toženi. A Breceljnik si je botel pridobiti potrebni denar na nenavaden način; in ta nenavaden način kaznujejo naši zakoni. Veseljaželjni Breceljnik je »tuhtal«, kako bi denar dobil; in nakrat mu je prišla rešilna misel, kakor kapljica vode puščav-niku. Šel je k Juriju Komatarju v Spodnji Šiški in mu je prijateljsko dejal: »Dajte za mojega očeta hitro 200 K; jih potrebuje za prešiče kupovati.« In mož je dal, Breceljnik pa se je smejal. Danes pa se ne smeje več, kajti sodni dvor ga je obsodil na 8 mesecev ječe, na plačilo cele odškodnine ter sodnih stroškov. 3. Sraka. Kakor sraka, ki krade vse, kar ji pride pod kljun, tak je menda 1. 1873 rojeni samski rudniški delavec Tomaž Čelnikar, po domače »Koščev«, spadajoč v Cerklje. 15 novembra m. 1. je prišel v hišo Jožefa Burnika na Selu in je prosil, naj mu dajo kaj jedi. Jože Burnik je star mož in sliši slabo; njegovo srce pa je dobro in dal je »vandrovcu« jedi. Ko je pa čelnikar izginil, izginila je z njim tudi srebrna ura. Kot priča zaslišani Burnik toženca sicer takrat »ni videl v kfris«, ker je vedno ob tla gledal, a »po šprajhi« ga pozna in razjarjen mu pravi: »Viš ti tič! Jest sem ti dal; če bi te jest raje prijel in vrgel vun — če bi vedel, da si gumpc. . .« — Toženec je pa bil tuđi v noči od 16. na 17. novembra v Cešnovarjevi gostilni v Ljubljani J. zidanu, a katerim je v isti sobi prenočeval, ukradel več obleke, črevlje, srebrno uro itd. Kot spomin je pa zapustil svoje stare, strgane čevlje. — Sodni dvor ga obsodi na 9 mesecev težke ječe z 1 postom na mesec, plačilo stroškov ter odškodnino. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5 februvarja — Knez Oton Windischgratz in njegova soproga nadvojvodinja Elizabeta, pripeljeta so danes ob 1/a5. i:ri popoldne z Bleda v Ljubljano, odkoder se popeljeta ob lj%6. uri z brzovlakom naprej. — f Dr. Josip Galle. V starosti GS let umrl je včeraj v ljubljanskem »Leo-ninu« gosp. dr. Jos. Galle, umirovljeni c. kr. državni pravdnik. Pokojnik je služil pri raznih sodiščih na Kranjskem in bil dolgo časa državni pravdnik v Celju. Bil je vedno zvest narodnjak in je, dasi moren uradnik, prav radi svoje narodne značajnosti moral doživeti tudi občutne krivice. Bodi mu zemljica lahka in časten spomin! — Častno občanstvo je občina Voloska podelila g. Slavo ju J e n k u, županu v Podgradu in bivšemu dolgoletnemu deželnemu poslancu ter deželnemu poslancu g. M. Mandiću. — Vinogradniško društvo je imelo te dni izredno čast, da je bilo zaradi dolžnega zneska 2100 K z ar ubijeno. Značilno je, da je zapriseženi uradni cenilec cenil najboljše vino ■ posodo vred na — 10 krajcarjev liter. Iz tega se lahko sklepa, kako brozgo ima to društvo v avoji zalogi. Ni čuda, da se v škofovi oštar i j i »pristno« vino tako pod ceno prodaja. — Značilno. Da ne bo kdo dvomil, da so klerikalci vneti narodnjaki, hočemo ponatisniti vizitnico škofovega brata: Josef Jeglič, II. Obmannstellvertreter des Volksvvirthschaftliehen Verbandes — Lai-bach. — Repertoir slovenskega gledališča. V petek 7. t. m. je prvikrat na slovenskem odru Donizetti-jeva opera »Favoritinja«, o kateri prinašamo danes listek. Ta večer ima tudi naš velezasluženi tenorist g. Tit 01-szevski, ki deluje na našem odru že dve leti z največjo marljivostjo in požrtvovalnostjo, svojo benefico. G. Olszevvski se je vedno odlikoval s prekrasnim, ču-tapolnim ter muzikalno finim petjem, a se je pokazal tudi kakor izvrsten igralec, ki dobro premisli, kaj predstavlja. Zato si je pridobil povsod najtoplejše simpatije in je pričakovati, da mu občinstvo izrazi tudi v petek svoje priznanje s tem, da napolni gledališče do zadnjega prostorčka. — V nedeljo sta dve predstavi; popoldan gluma »Krojač Fips« in »V Ljubljano jo dajmo«, zvečer pa priljubljena narodna igra s petjem »Revček Andrej č e k«. — Slovensko gledališče. V obče včerajšnja repriza »časti« ni zaostajala za premijere Posameznosti so bile celo boljše. Nade, ki sem jih stavil pri premijeri v posamezne igralce, so se-včeraj uresničile zlasti pri g. Lovšinu-Kurt je dosedaj menda njegova najboljša uloga. G. Dobrovolnv je igral eksce-lentno, impozantno. To je bil tisti pravi Trast, kojega je življenje utrdilo in pretvorilo v velik, kremenit značaj. Kakor zadnjič, stal in ostal je do konca igre na višini g. D e j 1, ravno tako gdč. R il c k o v a in tudi g. Dragutinovi ć. Sploh je bil »Vorderhaus« včeraj kakor tudi prvo dejanje boljše kakor pri premijeri. Da ni g- Boleška Stengela, kojega je sicer izvrstno karakterizirah, karikiral — kar je njegova slaba navada, — ne bi imel »\orderhausu« prav nič pristaviti, — več niti strožja kritika od nas ne more zahtevati. Tretje dejanje se ni posrečilo. »Lacherfolg«, ki ga je doseglo, nam ni bil všeč. K temu je pripomogel s svojo igro g. Verovšek, ki ni mogel zadeti pravega Heineckeja, in tudi g. Dragu-tinovićeva; pa tudi gospa L o unska je imela s svojim naivnim bitjem in govorom lep del pri tem. Vzeta nam je bila v tretjem dejanju iluzija, katere ni mogel pričarati nazaj niti g. Deyl s svojo prelepo, pretresljivo igro. Temu je bil kriv deloma tudi tisti neinteligentni del na- šega, k reprizi maloštevilno došlega občinstva, ki nima smisla za taka dela kot je »čast« in se smeje v onih trenotkih, ko nam trepeče duša od dramatičnega efekta; saj tiči ravno v tretjem dejanju vsa tragika človeškega življenja. Pohvaliti mi je končno g. Nučiča; soditi po njegovi mali, a izvrstno rešeni ulogi grofovskega strežaja Ivana, smemo pričakovati od njega veliko. Pa še nekaj moram omeniti. Jezik prestave nikakor ni dostojen — slovenskega pisatelja. Izgubil sem pri »časti« vero, da znajo mlajši literati dobro slovenski. Kako vse drugače se je glasil težavneji prevod »Device Orleanske« E. Kristana! Jos. C. Oblak. — Poročil se je danea orožniški poročnik g. Rudolf pl. Detela, sin g. deželnega glavarja, z gdč. Marijo Pro-sinaggovo iz Trbovelj. — Izžrebani porotniki. Za zasedanje porotnega sodišča v mesecu marcu so bili izžrebani kot porotniki gg.: A. Agnola v Ljubljani, Fr. Arko v Postojini, K. Binder, I. Bonač, I. Boštjančič, V. Can-toni v Ljubljani, B. Dettela v Zagorju, Fr. Exler, K. Florian, I. Hacin v Kranju, A. Hafner v Železnikih, I. Knez, I. Kordik, A. Kumše v Ljubljani, Fr. Križaj v Št. Petru, I. Klemene v Rakitniku, Jos. Krenner v Kranju, P. Klinar v Kranjski gori, I. Lokar v Ljubljani, D. Lapajne ▼ Idriji, I. Legat v Lescah, Fr. Lipah v Dobrunjah, L. Mlakar v Lukovici, A. Milller v Stobu, A. Persche, K.Planinšek v Ljubljani, V. Pollak v Tržiču, I. Rode, Ferd. Schmidt, P. Seemann, Leop. Simončič v Ljubljani, A. Suša v Senožečah, Fr. Šerko v Cerknici, I. Sartori v Radovljici, E. Tflnniea v Ljubljani in A. Zadnik v Senožečah. Namestniki so gg.: I. Hlebš, J. Makovec, Fr. Pust, L. Suppantschitsch, E. Tavčar, A. Verbič, I. Vetter, V. Vojevič in Fr. Vizjan iz Ljubljane. — Štrajk kamnosekov. Z ozirom na včerajšnjo našo notico se nam poroča, da se stavka ni pričela radi postopanja poslovodje, nego da so kamnoseki iskali že dlje časa povoda, da bi začeli štrajk. Vse se suče le okoli zahteve delavcev, naj bi se delalo od 7. zjutraj do 6. zvečer, torej za uro manj, kakor doslej. Dokaz temu je tudi anonimno pismo, ki je došlo g. Tomanu. Štrajk je povse iz trte izvit. Popustili so kar nenadoma delo ter zahtevali denar in knjižice. Ko se jim je reklo, naj pridejo v nedeljo, nastopili so takoj srdito, da se jim je moralo koj ugoditi. Mej opoldansko uro čakali so na tiste delavce, ki niso stopili v stavko ter jih nagovarjali, naj prisilijo g. Tomana, da vzame takoj zopet v delo tiste, ki so sami popustili delo. Temu ae g. T. ni uklonil, ker ni nikogar iz svoje volje odpustil, ima pa toliko manj vzroka v to, ker je sedaj le malo opravila in se dela skoro le za zalogo, naročil je pa tako malo, da se s 4 kamnoseki lahko izvrše. Vsled konkurence in malega števila je nemogoče, skrajšati delavni čas, sicer pa se v Gradcu, v Mariboru, v Nabrežini i. t. d. ravno tako dolgo dela, kakor v Ljubljani. Dasi pa ni naročil, hoče g. T. vendar sprejeti tiste delavce, ki se pokore starim pogojem, drugi pa naj si poiščejo delo drugod. Ves prepir je provzročil kamnosek, katerega je poslovodja našel 21. m. m. na delu zunaj delavnice popolnoma pijanega. — Temu poročilu imamo dostaviti, da štrajkujoče delavce ščujejo klerikalci. Sinoči je bil sestanek delavcev in nekih klerikalnih agitatorjev, davi so bili tisti delavci, ki niso vstopili v štrajk, silovito napadeni in prisiljeni opustiti delo. Tudi je g. Toman dobil poziv, da mora priti v — uredništvo »Slovenca«. G. Toman se ni odzval. Pač pa je prišel k njemu znani »laufburš« in ga z žugan j i (§ 98. b. kaz. zak.) skušal prisiliti, naj bi pred delavci kapituliral in se udal njihovim zahtevam. — Pevsko društvo „Slavec" nas prosi naznaniti, da »baraba« na društveni maskaradi ni nabiral zase, marveč za Prešernov spomenik, kakor je razvideti iz rubrike »darila«. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj zvečer z južnega kolodvora 36 oseb. — Neprijeten gost. V nedeljo zvečer je v Goršičevi gostilni na sv. Petra cesti št. 1 mehanik Jakob Partl se vedel tako nespodobno, da so ga morali dati po policaju odstraniti. In končno je bil ie aretovan, ker je stražnika opsoval in se obotavljal iti 1 njim. Včeraj popoldne je spet prišel v omenjeno gostilno razgrajat in se znašat nad gostilničarko in natakarico. Moral je spet priti policaj, da ga je odstranil. Toda šel ni rad, zoperatavljal ae je stražniku, ga zgrabil in vrgel za mizo. Poklicati so morali še jednega policaja, da so silovitega razgrača odstranili. Policija je Partlna izročila sodišču* — Tatvina. Gostilničarki Mariji Perličevi na Poljanski cesti št. 21 je bila ukradena iz sobe ura-budilnica. Sumljiv tatvine je neki postopač. — Avgustu Ver derju v Hrenovih ulicah št. 9 je bila ukradena srebrna cilinder ura. — Nezgoda. Zavirač Leop. Gabrič je pred postajo v Borovnici padel z vlaka in se na roki in glavi poškodoval. Najnoveje novice. Stavka »Llovdovih« kurjačev v Trstu se nadaljuje. Štrajkujoči so naprosili tudi delavske zbornice v Genovi, Neapelju, Livornu in Benetgah, naj bodo ž njimi solidarni. — Sneg v Madridu je tako visok, da je pretrgan vsak promet. Nad tri metre visoko leži po celi pokrajini trdo zmrznjen sneg. Na železniških pro gah so ga morali z dinamitom razstreljati. — Zopet nesreča v rudniku. V rudniku Betrilu na Ogrskem se je pripetila eksplozija. Mrtvih je šest oseb, ranjene pa so štiri. — Svinjska kolera razsaja v obmejnih komitatih na Ogrskem, vsled česar je izvoz k nam prepovedan. — Vrat si je prerezal v Trstu vojak Fr. Weber, ker ga je našel inšpecijski častnik spečega na straži. * Nadškof dr. Kohn za svoje uslužbence. Neki Fr. Spazil je služil pri nadškofu dr. Kohnu celih 21 let. V službi je obolel ter na obeh nogah ohromel. Postal je s svojo družino pravcati berač. Ker mu ni hotel nadškof radovoljno izplačati odškodnine, ga je tožil, a tudi sodišče ga je zavrnilo. Nadškof ima najbrže katoliško geslo : »Ljubi svojega bližnjega, dokler ti koristi, potem ga pa pusti crkniti. — * Odmevi vrešenskih afer. Pred nemškim in ruskim konzulatom v Lvovu stoji ponoči in podnevi kompanija vojakov. Odlične poljske rodbine so sklenile, da ne bodo več obiskovale nemških toplic. V Poznanju nameravajo napraviti za uporne poljske otroke posebne razrede. * Župnikov dažnik. Neki angleški župnik je pogrešil dežnik. Mislil je, da mu ga je vzel kak župljan, hote" ali nehote. Zato je naslednje nedelje na priž niči govoril najprej o dežnikih sploh in končal pridigo tako le: »Ako mi je kdo izmed vas vzel dežnik, naj mi ga vrne; če se pa sramuje, naj ga vrže preko zidu na moj vrt, in vse bo zopet dobro.« Naslednjega dne je šel župnik takoj gledat na vrt, ali je imela njegova pridiga uspeh. In res, našel je — 64 dežnikov! Društva. — Voda in ogenj — požar na dnu morja I Strahom so začele včeraj drgetati uboue morske živali »na dnu morja« v »Narodnem domu«, kajti par centimetrov od njih je začelo goreti, in morska žival ne prenaša nobene stvari tako težko, kot ogenj. Krčevito so mahale z repi okrog sebe, velika tintnica je s pomočjo svojih 8 tipalk zlezla pod strop, ubogi morski volk, ki še nima plavut, valjal se je obupno po tleh. Morska kača, ki ni samo grozovito velika in nevarna, ampak tudi grozoviti neumna, zijala je vsa zamaknjena in s krvavo podlitimi očmi v pogorišče ter se toliko časa otročje radovala nad novo ji prikaznijo, dokler ai ni osmodila kocin okrog nosa. Tedaj pa je začela milo jokati, t. j. nečloveško rjo veti. Toda, vsaka reč ima svoj konec in kjer je sila največja, je tudi rešitev najbližja. Vrla ljubljanska požarna bramba je pridrdrala na lice mesta in kar je bilo preje v ognju, to je bilo sedaj v vodi. Morski volk se je začel radostno valjati po svojem elementu, dasi zastopanem le v obliki raznih luž, tintnica je skrivno«,tno-sladkoginjena zaškilila s svojimi mač imi očmi navskriž ter čofnila s stropa v mla-kužo, leteče ribe so frfotale kot pijani metulji po zraku, in celo morska kača, ta bornirana, otročja živina ae je potolažila, ko je Šešark nekaj časa praskal za ušesom ter ji razkladal pomen vode. Le ena sama, sama tonina se ni zganila — bila j* je pečena ! In to hočemo t torek ■olznimi očmi skupno pojesti. — Prva ljubljanska elite-ma-skarada. Vabila za to originalno pred- pustno novost so se začela razpošiljati. Ker bi se radi velikega števila vabljencev lahko pripetilo, da kdo vsled neljube pomote ni dobil vabila, naj se smatra sleherni vljudno vabljenim po lepakih, kateri so vidno po celi Ljubljani razobešeni. Dekoracije omenjene maskarade pričele so se že prav pridno pripravljati. Arena bo spremenjena v krasen južen vrt ob avstrijski revijeri. Ne samo, da bodo obiskovaloi te veselice plesali ob zvokih meščanske godbe, temveč bodo tudi uživali prekrasen razgled po brezkončnem čarobnem morju. Po že došlih nam prijavah glede skupin in posameznih mask pričakovati je izborne zabave. — Pevskega društva „Ljubljana11 ter kolesarskega društva „Ilirija" zaključni venček plesnih šol, kateri ae je vršil v aoboto, 1. t. m., v krasno, s cvetlicami in zastavami okrašeni areni »Narodnega doma«, obnesel se je prav častno za ti dve društvi. Vladalo je živahno plesanje do ranega jutra pri naj-prijetnejši zabavi. Med premorom o polnoči pozdravil je navzoče podpredsednik »Ljubljane«, posebno povdarjajoč veselje nad dejatvom, da sta ti dve bratski društvi združene priredili plesni venček. Zatem so dame plesne šole »Ilirije« izročile g. Gotthardtu, kot plesnemu učitelju, krasno srebrno namizno opravo in dame plesne šole »Ljubljane« okusen srebrn nastavek ss vetlomodrim pokalom v znak hvaležnosti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. februvarja. V današnji seji budgetnega odseka se bije boj za celjske in mariborske paralel k e. V nemškem taboru vlada velika samozavest. Nemci so prepričani, da zmagajo in sicer računajo, da bo Sturgkhov reparski predlog sprejet s 2 5 proti 2 2 glasom. To je tudi mogoče, ker je socialni demokrat Pernersto rfer priskočil Nemcem na pomoč. Razpravo je otvoril graški poslanec Hofmann-Wellenhof, ki se je seveda z veliko vnemo zavzel za Stiirgkhov predlog Socialni demokrat Perner-storfer je izjavil, da bo glasoval z nemškimi strankami, kar je pa med slovanskimi poslanci obudilo največje ogorčenje. Robič se je odločno in neustrašeno zavzel za slovenske pravice. Pernerstorferju je rekel, da je danes slekel svojo socialno-demokratično srajco in se pokazal kot sovražnik celo čisto kulturnih zahtev slovenskega naroda. To je sramota za vso socialno - demokratično stranko in kaže da je ta stranka v jedru nemškonacionalna. Pernerstorfer je še veliko slabši kakor Wolf. Robič je potem vsestransko pojasnil celo zadevo, podprl slovenske zahteve z ne-pobitnimi argumenti in, obžaluje, da se slovenski narod celo na njegovih rodnih tleh zatira in preganja, izjavil, da bodo slovenski poslanci izvajali vse konsekvence, če se Stiirgkhov roparski naklep izvrši. Razprava bo še d"lga, vendar je mogoče, da se bo še danes glasovalo. Dunaj 5 februvarja. Klub nemških klerikalcev ima d-ines zopet sejo za-stran celjskega vprašanja. Dunaj 5. februvarja. Načelniki klubov so včeraj sklenili, naj ima danes, jutri in v petek buJgetni cdsek seje, poslanska zboruica pa naj ima sejo v soboto. Dunaj 5. februvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je že danes odpeljal v Petre grad. Spremljata ga grof Nostitz in princ Windischgraetz. Berolin 5 februvarja. „Ostasiati-seher Lloyd" javlja, da leta 1900 za prestolonaslednika kitajskega cesarja proklamirani princ Pucin je bil zopet izključen od pravice do prestola, in sicer zaradi vsakovrstnih škandalov Mej drugim se mu tudi očit», da je zapeljal mlado ženo sedanjega cesarja. Hag 5 februvarja Vlada je obelodanila svoj predlog zastran mirovnih pogajanj in odgovor angleške vlade. Angleška odklanja vsako posredovanje kake druge države in ne pr.zoava Krii-gerja in Levdsa za opravičena govoriti v imenu Burov. Kot poklicana repre-zentanta Burov priznava samo Stejna in Schalk Burgherja. Će se hočejo Buri pogajati zaradi miru, naj se obrnejo na lorda Kitchenerja. Narodno gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu januvarju t. 1. je bilo vloženo pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 781.003 K 47 h, vzdignjenih pa 546.839 K 76 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca januvarja t. 1. 3,732.667 K 61 h- — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu januvarju 1902 je 169 strank vložilo 53217 K 97 h, 44 strank vzdignilo 10.664 K 86 h. 14 strankam se je izplačalo posojil 21.460 K, stanje vlog 347.637 K 60 h, denarni promet 135 268 K 51 h. Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji I., XV i |> !> 1 iii;^ oi-i-il ^f*o ihI. ISO. V IV. Četrtletju 1901 je bilo vloženih 1967 zavarovalnih ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 6,698.000—, izmej katerih je bilo izdanih 1662 polic za zavarovalno svoto K 4,663.000'—. Od začetka leta bilo je 7484 zavarovalnih ponudb z glavnico K 19,628.000- v pretres vzeto. Polic bilo je od 1. januvarja t. 1. o K 16,061.000"— oddanih, V IV. Četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi obresti od glavnice so znašale okroglo K 1,200.000—, od 1. oktobra 1901 do dana§njega dne prijavljena izplačila iz 1. 1901 K 958.000-—. Od 1. jan. t. 1. bilo je na premijah, pristoj-binskih in obrestnih dohodkih K 4,659.000"—, na zapadlih izplačilih K 2,725.000 — zabeleženo. Od obstoja zavoda se je i/plačalo K 48,734.000•—. DaljSa pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema (230) generalno zastopništvo Janusa" za Kranjsko: Andrej Druškovič v Ljubljani, Pred škofijo st. 18. Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda so meseca januvarja poslali prispevke p. n. gospoda in korporacija: UpravniStvo „Mira" v Celovcu 51140 K, upravništvo „Slov. Naroda" 27832 K, uredništvo ,Slovenca" 12 K. prof. R. Perusek v Ljubljani 10 K, kapi. Mat. Eferl v Veliki Nedelji 2 K, pevsko društvo „Kolo" v Trstu pokrovitaljnino 200 K, župnik Avg. Skočir v Gradcu 120 K, župnik Iv Sakser v Hotedršici 5 K, It. Bonač iz nabiralnika I. ljublj. del. konsum. društva 145 K, tvrdka A. & E. Ška-berne od platna 400 K, Srečko Mlekuž v Starem trgu pri Ložu zbirko 531 K. dohodek veselice Rakovskih samcev 200C.6 K (po „S1. N."), tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, Zagorske Slovenke pokroviteljnino 200 K (po „S1. N."), Josipina Tollazi v Logatcu 12 K, Kr. Hodnik v n. Bistrici v hotelu „Ilirija" nabranih 13 K, notar L. Baš v Celju volilo t žup- Pavla Hrovata čistih 8903 K; posojilnice: v Ormožu 40 K, goreaje-savinska v Mozirju 20 K, na Dolu (Štaj.) 20 K; podružnice: moška v Kranju 69 K, ženska na Vrhniki 40 K, I ljubljanska 141 K, moška v Ajdovščini 60 K, moška v Postojni 76 K, v Cerkljah 5332 K, ženska v Št. Juriju ob juž. žel. 60 K, moška v Rojanu 200 K, moška v Kobaridu 40 K, ženska v Gorici 2r0 K, ženska v Ribnici 832 K, ženska v Ajdovščini 117 20 K. — Družba je imela meseca januvarja 3898 29 K dohodbov in ^464 90 K stroškov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Upravnistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Matoda. Gospod L Habat v Zagorju ob Savi 100 K kot čisti prebitek koncerta dne 26. januvarja t. 1. — Gospića Rezika Papež v Smartnem pri Litiji 6 K 30 h, nabranih v veseli družbi v hotelu Malavs v Šmart-nem pri Litiji. — Skupaj 106 K 30 h. — Živeli! Za Prešernov spomenik. ,Baraba" na Slav-čevi maskaradi „izsilil* pri obiskovalcih maska-rade 14 K 10 h za „šncps" ; ker pa je premalo dobil, da bi izhajal s „šnopsom* do prihodnje ma-skarade, prepusti svoto v gorenji namen. — Živel zavedni „baraba"! Razširjeno domača zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 1 OO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLLi, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (12—2) S« dobiva povsod 1 § neobhodno potrebna zobna Creme vaiđr ~uj*> 2! nt) p t-istf. bele in rti rat>C, M*teorologi6no poročilo. Viiu na* SMS m. br.dnji anfau ti.k 7»i • u Umrli so v Ljubljani: V deželni bo Inici: Dne 30. januvarja: Valentin Močnik, gostač, 70 let, jetika. — Bernard Vode, natakar, 32 let, jetika. Dne 31. januvarja: Franja Selan, delavčeva hči, 9 let, črevesni katar. Dne 1. februvarja: Jožef Bedznih, piskro-vezec, 61 let, naduha. — Rudolf Golobic, dalavec, 25 let, pljučnica. V hiralnici: Dne 31. januvarja: Elizabeta Leskovic, go-Btija, 69 let, rak. — Marija Kepic, gostija, 08 let, jetika. t* Xi e h čas opa-■ovanja Stanje baro-matra v mm. &> 0 g Vetrovi Nabo 4. 9. srvsOr 733 6 10 ar. jug de 2 5. a 7. ajutraj 1. popol. 735 8 7388 — 19 — 03 ar. jvzhod sr. jjvzh. oblačno oblačno Sradaja včarajinja iemparatura 1*9*, mala: —13». il h Dunajska borza dne 4. fabruvarja lOOt. Skupni drtavni dolg v notah .... 100C5 Skupni drtavni dolg v arebru .... 10090 Avatrijaka alata renta....... 180 £0 Avatrijaka kronaka renta 4'/* .... 9806 Ogrska alata ranta 4*/........ 119'80 Ogrska kronaka reata 4*/,..... 97 25 Avstro-ograke bančne delnica .... 1646 — Kreditna delnice......... 679 25 London viata.......... 23947»/, Nemlki drlavni bankovci aa 100 mark 117 17' , 20 mark............ 23 44 20 frankov........... 19 05 Italijana« bankovci........ 98 20 C. kr. cekini...........11 31 200 meterskih sežnjev meter dolgih bukovih, kalanih, lepih ima na postaji Sevnica na prodaj Fr. Simončič. (312—2) Ugodno se proda v nekem trgu na Spodnjem Štajerskom, kjer je rudokop (326—1) hiša z gostilno in trgovino mešanega blaga z »raven spadajočim hlevom za 14 konj in vrtom. Hiša je v prav dobrem stanju blizu cerkve. — Več pove upravništvo »Slov. Naroda« pod: L. K. št. 5000. Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—20) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche | Pred škofijo 22. || Lepa hišna oprava za dve sobi se zaradi odpotovanja po nizki coni proda. Več ae izve: Karlovaka oesta Ot. 22, pritlično. (315—2) Cis. kr. aisfrljsKi državni žilnim. Izvod iz voznega reda »eljavea od dme 1. oktobra 1*41. lata. Oahoi ll LJabljaae juž. kol. Frtfa »•* Trti* Oa 12. mri 24 m po naći osebni vlak v Trbiž, Baljak Celovea, Pranzenafeate, Inemost, Konakove, Ljaaao £ee Salatbal v Aosaea, Salnegrad, aez KUia-R*iiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstattaa. — Ob 7. ari 5 ni zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Baljak Celavec, Franaensfestc, Ljubno, Daaaj, cez Sslathal v Solnograd, Inaaiaat, fiea Amstetten na Danaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Poa-tabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. ari 5b n> popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovee, Franzensfeate, Inomost, MonakoTO, Ljabno, aea Selztbal v Soinograd, Lead-Gastein, Zeli ob jezera, Iaomost, Bregenc, Corik, Oeneva, Pariz, £ez Klein-Keitiing v Steyr, Lino, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. is II. razreda), Lipsko, Danaj via Amstetten. — Ob 19. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-MonakoTO direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Nevo mest« lr v iaoavja. Osobni vlaki: Ob 7. an 17 m zjutraj; ob 1. uri 5 no eopoludne, ob 6. ari 65 nt zvečer. Prihea » &tBb»]&sj juž. kol. Proga ll Trbiža. Ob 3. uri i. .-.jraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, ^udiovega, Iuoanosta, Franzens-feata, Solnograda, Lin ca, Stevra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakove-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari Iti m dopoladne osebni vlak z Daaaja via Amstetten, Karlovib varov, Haba.. Marijinih (arov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in U. razreda), Budejevic, tiolnograda, Linoa, Stevra Pariza, Geneve, Curiha, Bregeuca, Inomosta Zellr ob jezeru, Lend-Oasteiua, Ljabaa, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoladne osobni vlak a Danaja, Ljadna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Mooakovega, Inomosta, Franzansteste. Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvecor osobni vlak z Dana,a, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prtga ll Novega mesta is KoJevJa Osobni vlaki: Ob ". ari in 44 m zjatraj, ob 2. uri 32 m popoladne in ob 8. ari 35 m zvečer. — G&hod. Iz Ljnbljsne drž. kci. •j Kamnik. Mešani vlaki: Ob i. ari 2b rc zjatraj.. ob 2. ari 5 m popoladne, ob ti. ari 50 m zvečer, ob 10 ari o m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. - - Prlhcd v Ljubljano drž. kol. U Kamnika Mesari vlaki: Ob ti. uri 4'J m zjatraj, ob 11. uri 6 Popoladne, ob ti. uri 10 m zvečer in ob 9 ari 55 in zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru (1) imajo splošno preizkušene Keiserj-e -e karamele iz poprove mete proti n ed o m tajanju apetit«, želodčnemu bolu, slabemu In pobvar-(2344—7) Jenemu želodcu. a Pristno v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri Mr. Pr. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Levstek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnkozv-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojević. Kmetska posojilnica ljubljanske okotics reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,0|o hrf / odhitltfk rrni*i Hgovcu" v tjubljani, Dunajska cesta. Dobre cenene nre s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ur« In eksportna hiša zlatnln motit (BrUx) CVaiko. Dobra nikelnaata remontoarka . . gid. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 5'80 Prava srebrna verižica....... ,, 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlat« in srebrne medalje razstav ter tiaoč in tisoC priznaJnih pisem. (2758 -15) Za svojo prodajalno z mešanim blagom sprejmem v manufakturi dobro izurjenega ali trnovskega prodajalko potem blagajničarico ki je vsaj nekoliko vešča komptoarskega dela in magacinerja če tudi ni v trgovini izurjen, in ime biti oženjen, (314-2) Otto Homann v Radovljici. k zabavnemu plesu ki se bo vrSil v četrtek, 6, februvarja 11, v restavraciji Vospernig Gospodske ulice št. 3. Svirala bo meščanska godba. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. Vljudno vabita (327) Jakob in Marija Vospernig, Izdajatelj in odgovorni urednik: An t e Beg. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 494762