P. b. b.
kulturno - politično glasilo •
sve+oš/njh
domačih dogodkov
PoSini urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagenfu« 2.	Id,aja v Celovcu - ErscheimiiiKvorl Kl.iKenfnn
LETO XVI./ŠTEVILKA 5	CELOVEC, DNE 30. JANUARJA 1964	CENA 2.— ŠILINGA
Senzacija v svetovni politik*:
Francija priznala LR Kitajsko
Francija jc v ponedeljek uradno priznala rdečo Kitajsko. Pariz in Peking sta istočasno navezala diplomatske odnose in sta tudi za izmenjavo poslanstev.
Ob olimpijskih igrah
Sveti Pavel je bil sodoben, moderen apostol. Bil je tudi zelo razgledan. Ob pravem času 'je našel pravo besedo. Oznanjanje evangelija je navezal na dogodke, za katere so se ljudje zanimali. Ker so bila v Grčiji tedaj v modi razna tekmovanja, olimpijske in druge igre, je Korinčanom pisal: „Bratje! Ali ne veste, da tisti, ki v te-kalifiču tekajo, sicer vsi tečejo, pa le eden dolbi nagrado? Tako tecite, da jo dosežete. Vsak pa, kateri tekmuje, se zdržuje vsega: eni, da prejmejo minljiv venec, mi pa neminljivega. Jaz torej tako tečem, ne kakor na slepo, ne kakor bi mahal po zraku, marveč zatiram svoje telo in ga devljem v sužnost, da bi, ko evangelij oznanim drugim, sam ne bil zavržen.11
Tako, kot je apostol Pavel zapisal pred 1900 leti, tudi mi pojmujmo šport! — V nedeljo smo v cerkvi slišali o novovpeljani »nedelji športnikov11. V sredo, 29. jan., so se v Innsbrucku pričele IX. zimske olimpijske igre. Na Zilji, v Rožu in Podjuni so se te dni vršile smučarske tekme. Naši otroci so odšli na smučarski tečaj. Vidimo, da se šport zelo prepleta z našim vsakdanjim življenjem in smo nekako primorani o njem razmišljati.
Tudi Cerkev šport odobrava, človek je enota 'iz telesa in duše. Zdrav duh v zdravem telesu je bilo že geslo starih Grkov. Zdravega duha v zdravem telesu potrebujemo mi dandanes bolj, kakor kdajkoli poprej. Vera in gimnastika sta bili pri starih Grkih tesno povezani. Napačno bi bilo, če 1 bi danes pospeševali enostransko vzgojo, če šport v pravih mejah gojimo, to ugodno vpliva na duha, krepi voljo in vzgaja k značajinosti. Po peti božji zapovedi smo dolžni skrbeti za telesno zdravje. Prav po športu postane telo odpornejše proti raznim boleznim. S športom izravnavamo enostransko poklicno delo, s športom odstranjujemo okvare telesa, šport zahteva od nas zmernega življenja. Odpovedati se moramo mamilom in poživilom. Stremljenje po zmagi zahteva trde vaje, vztrajnosti in potrpežljivosti. Vsega tega človek s šibko voljo ne bi zmogel. Prvo je torej: močna volja, kar je čisto v skladu z naukom Cerkve.
šport je najbolj primerno razvedrilo za prosti čas. Včasih se je delavska in kmečka mladina športno bolj udejstvovala. Bil je to gotovo bolj zdrav način izrabe prostega časa, kot pa sedanji, ko sedijo v zakajenih espresih, v slabo zračenih kinodvoranah ali pa dirkajo po cestah z motornimi vozili.
Športa, ki postane sam sebi namen, ne odobravamo. To je izrodek. Panog, ki so smrtnonevarne (avtomobilske dirke), ne smatramo več za šport. Država bi jih morala prepovedati. Koliko človeških življenj so že zahtevale. Športnih prireditev med nedeljsko službo božjo ne moremo in ne smemo zagovarjati. Ob nedeljah in praznikih ima Bog prednost.
Če šport v pravih mejah gojimo, postane lahko odličen pripomoček pri vzgoji mladega človeka v osebnost.
Najveličastnejše, edinstvene med vsemi Športnimi prireditvami, ki jih premore današnji svet, so olimpijske igre. Ustanovitelj sodobnih olimpijskih iger je bil francoski baron Pierre de Coubertin. Obnovljene igre so se vršile v Grčiji na zgodovinskih tleh 1896. Letos se torej osemnajstič ponavljajo. Za Avstrijo je velika čast, da se zimski del olimpiade odigrava v Innsbrucku. 2e takoj, ko je bilo prošnji Avstrije ugodeno, so začeli pripravljati olimpijski stadion, skakalnice, drsališča, hotele in druge naprave, ki so v zvezi s tako veliko prireditvijo. Zadnje tovrstne igre so se vršile v Ameriki v Squaw Valiey. Po končanih prireditvah, ki
Ameriška vlada je ostro reagirala in obsodila v kratki noti ravnanje Francije. Kitajska Formoza je sicer protestirala v Parizu proti sprejemu diplomatskih odnosov z rdečo Kitajsko, ni pa prekinila odnosov s Francijo.
Zanimivo je namreč, da je besedilo enako v Parizu in Pekingu in obsega le dva stavka:
»Francoska vlada in vlada LR Kitajske sta soglasno sklenili, da navežeta diplomatske odnose. Zedinili sta se tudi, v roku treh mesecev imenovati poslanstva.11
Francija je — za Anglijo, Norveško, Holandsko in Dansko — peta zapadnoevrop-ska država, ki je navezala normalne odnose s komunistično Kitajsko. Medtem ko je Danska čisto javno pozdravila francosko odločitev, se je Anglija izognila vsakemu Ikomentarju, da ne bi spravila v nejevoljo niti Francije niti Združenih držav.
V Washingtonu uradno obžalujejo francosko akcijo in jo označujejo kot nesrečno
V	četrtek, 23. januarja, so prižgali v svetem gozdiču Olimpije olimpijski ogenj. Svečanosti je prisostvoval grški princ Konstantin, ki je nosilec zlate olimpijske kolajne in tudi predsednik grškega olimpijskega odbora, dalje avstrijski poslanik Kurt Far-bowsky, predstavniki avstrijskega olimpijskega odbora in druge osebnosti.
Na Dunaju
»Sveti ogenj11 Olimpije so nekateri grški atleti ponesli do 16 km oddaljenega letališča Hellenikos, od koder so baklo odpeljali z letalom v Avstrijo. Deset minut po 17. uri je prispelo na letališče Schvvechat letalo z olimpijsko baklo, ki so jo v Atenah poverili tamkajšnjemu avstrijskemu poslaniku Kurtu Farbovrakemu.
Na letališču so baklo izročili bivšemu svetovnemu in olimpijskemu prvaku v umetnem drsanju Karlu Schaeferju, ki •jo je ponesel do odra, kjer ga je pričakal predsednik avstrijskega olimpijskega odbora prosvetni minister dr. Drimmel.
V Innsbrucku
V	petek, 24. januarja, ob 11.30, je pristalo na innisbruškem letališču letalo, s katerim so prepeljali olimpijski ogenj. Baklo bi morali pripeljati kaki dve uri prej, vendar letalo zaradi goste megle ni moglo od-
so ogromno stale, so odgovorni tožili o velikih izgubah. Naprave v samotni dolini že propadajo. Vemo, da tudi v Innsbrucku stroški z vstopnino in drugimi dohodki ne bodo kriti. Pač pa bodo vse športne naprave tudi v bodoče uporabili za prireditve evropskega formata. Zgradbe pa za stanovanja.
Iz vsega je razvidno, da končni cilj olimpijskih iger ni: postavljati se. 2e Coubertin je dejal, da je pri tekmah udeležba važnejša kot zmaga. Mednarodni olimpijski odbor pa si prizadeva, da bi te velike prireditve ne bile zgolj merjenje športnih sil med posamezniki. Šport naj bo eno izmed tistih sredstev, ki naj pripelje do razumevanja med vsemi narodi.
potezo Pariza. Ameriško zunanje ministrstvo pravi:. »Združene države obžalujejo odločitev Francije. Parizu smo venomer pojasnjevali razloge, zakaj označujemo priznanje LR Kitajske kot nesrečen korak, ki ga je storila Francija v tej smeri.11
To je ravno sedaj, ko aktivno podpirajo kitajski komunisti napade in prevrate v južni Aziji in drugih delih sveta. ZDA so dolžne nasproti Formozi izpolniti vse obveznosti, hočejo pa tudi v interesu svetovnega miru preprečiti vse napade.
Sovjeti molčijo
Sovjetski vladni časopis »Izvestija11 pa je previdnejši in označuje priznanje le »kot pameten korak11. Zanika pa, da bi Sovjeti kdaj trdili, da niso bogve kako navdušeni, ker je Francija priznala Kitajsko, in za njen sprejem v OZN.
Pričakovati je, da bodo sledile francoskemu zgledu kmalu tudi bivše francoske kolonije v Afriki.
leteti z dunajskega letališča. Ko je Karl Schaefer stopil iz letala, mu je prišel naproti župan Innsbrucka, medtem ko je godba zaigrala grško himno. V trenutku, ko je nosilec bakle izročil ogenj županu, pa so zadoneli zvoki avstrijske državne himne.
Z letališča so baklo ponesli s karavano avtomobilov do hiše, ki je nekoč pripadala cesarju Maksimilijanu in ki je znana kot »Goldenen Dach“ (Zlata streha). Tu je bakla ostala v Maksimilijanovi dvorani do uradne otvoritve letošnjih zimskih olimpijskih iger t. j. do 29. januarja.
Zlate kolajne
Zlate kolajne, s katerimi bodo nagrajevali zmagovalce, bodo zares zlate. Na prejšnjih prireditvah so bile samo pozlačene. Avstrijske zlate kolajne imajo skupno vrednost 360 dolarjev.
Navzočnost predsednika dr. Scharfa
Predsednik dr. Soharf je svečano otvoril zimske olimpijske igre na stadionu Berg-Asel. 1300 aktivnih športnikov iz 37 držav je prikorakalo z zastavami na stadion, in pred avstrijskim predsednikom zapriseglo. Nato so slovesno prižgali olimpijski ogenj. Istočasno pa so zadoneli trije topovski streli. Vsi inmsbruški zvonovi so zvonili in polepšali s tem to edinstveno in veličastno otvoritev zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku.
Izstrelitev satelita „Echo 2"
V	soboto, 25. jan., so ZDA izstrelile satelit „Echo 2“. Z izstrelitvijo tega satelita so se začeli skupni sovjetsko-ameriški eksperimenti v vesolju.
Sovjetski znanstveniki kakor tudi njihovi kolegi iz ZDA ocenjujejo izstrelitev tega satelita kot simbol utrditve prijateljskih znanstvenih zvez med Sovjetsko zvezo in ZDA. Blagonravov je povedal, da bodo s pomočjo tega satelita vzpostavili radiotelefon-ske zveze med ameriškimi in sovjetskimi znanstveniki.
V	sedanjem poskusu sodeluje tudi britanski raddoastronavtski observatorij.
Našim naročnikom!
Uprava lista »Naš tednik - Kronika" se zahvaljuje vsem naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Prosimo vas, da ostanete zvesti tudi v novem letu.
Tej in naslednji številki bomo priložili za tuzemstvo položnice. Kdor ne zmore plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta naprej. Naročnina za leto 1964 znaša za Avstrijo: za celo leto 80.— šil., za pol leta 40.— šil. in za četrt leta 20.— šil. Posamezna številka stanc 2.— šilinga.
Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebej zahvaljujemo.
Uprava
,.Saturn 1“ kroži v vesolju
Združene države Amerike so včeraj izstrelile 19 ton težak satelit »Saturn 1“. To je do sedaj najtežji satelit in prekaša vse, ki so jih do sedaj izstrelili v vesolje ZDA kakor tudi Sovjeti.
-KRATKE VESTI -
© Petrgane glavne živce je moskovski kirurg prof. Ognev pri poskusih na laboratorijskih živalih že pred meseci »krpal11 z vloženimi kovinskimi nitkami iz tantala. Pred kratkim so — kakor kaže, uspešno — v Leningradu preizkusili to metodo na človeku, ki je dobil pri nesreči hude poškodbe.
•	V dneh- od 6. do 20. septembra bo v Kolmu šesta mednarodna razstava koles in motociklov (IFMA). Ker prihajajo kolesa spet v modo — zdravstveni delavci pripisujejo vrsto bolezni in nevšečnosti predvsem dejstvu, da se sodobni človek premalo giblje — pričakujejo prireditelji množico novih tipov vozil te vrste.
•	»Sivo hišo11 v Winklu (Porenje), v vsej Nemčiji najstarejšo kamnito stanovanjsko poslopje, ki je vse doslej služilo svojemu namenu, je ogenj sredi noči uničil do golega zidovja. Domnevajo, da je požar podtaknil »ognjeni hudič11, požigalec iz strasti, ki že od sredine decembra požiga v štirih večjih naseljih vinogradniškega področja ob Renu.
G Tigrica »Kismet11 je med predstavo cirkusa Krone v bavarskem glavnem mestu napadla in hudo zdelala dreserja Charlyja Baumanna. Čeprav je izgubil precej krvi, je vzdržal v areni, dokler ni spravil v kletko vseh osem tigrov, nato pa ga je odpeljal rešilni voz.
G 2upan mesta Eastland v Teksasu namerava, začenši z 20. februarjem, prepovedati kajenje v mestu. Vzrok za ta nenavadni sklep je bilo poročilo vladne komisije o zvezi med kajenjem in boleznimi.
G Strašne smrti je umrla devetletna deklica iz okolice Capetowna v Južni Afriki: v dolgo kito spleteni lasje so se ji zataknili za kavelj na tovornjaku, ki je peljal po cesti pred njenim domom. Avto je vlekel deklico nekaj sto metrov, preden so ljudje opozorili šoferja, ki je takoj ustavil. Ni bilo več pomoči, deklica je zaradi hudih poškodb umrla na cesti.
G Škoti so si sami izmislili dovtip na račun svoje skoposti. »Po čem že od daleč spoznate škotsko ladjo?11 je vprašal škotski kapitan znance v upravni pisarni rotterdamskega pristanišča. Ni bilo lahko uganiti, ker plujejo tudi škotske ladje pod skupno britansko zastavo, zato je Škot sam odgovoril: »škotskih ladij ne spremljajo ga-lepi...“
G Potres, ki je trajal tri sekunde, so zaznamovali na območju mesta Castellane v Franciji. Tresljaje je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Po prvih poročilih ni znanega še ničesar o morebitni gospodarski škodi.
Zimska ofimpiada v Innsbrucku
V četrtek, dne 23. januarja, so prižgali olimpijski ogenj v Olimpiji (Grčija). Olimpijski ogenj z baklo v Avstriji. Olimpijski ogenj v »Goldenen Dach“. V sredo ob 11. uri pa je bila otvorjena zimska olimpiada. Vsi zvonovi so zvonili. 1300 športnikov je prikorakalo na olimpijski stadion.
Politični teden
Po svetu ...
PRIZNANJE KOMUNISTIČNE
KITAJSKE,
kar v kratkem namerava storiti Francija (na kratko smo o tem že zadnjič poročali), še vedno daje številnim politikom in časnikarjem na zapadu kot tudi na vzhodu dovolj snovi za razne članice, razpravljanja in ugibanja.
Marsikoga je ta senzacionalna novica seveda tudi razočarala. S posebno nevoljo so jo sprejeli v ZDA in v Bonnu, a tudi v Londonu in v drugih zapadnih državah ne zamerijo de Gaullu dosti manj tega njegovega „nepremišijenaga ikoraka“.
Zanimivo je, da se vznemirja tudi London, kajti Angleži so priznali Mao Tse-tun-gov režim že kmalu po njegovem revolucionarnem prevzemu oblasti pred 14 leti in imajo tam svojega diplomatskega odpravnika poslov. — V Zah. Nemčiji je razburjenje nekoliko bolj upravičeno, in sicer zato, ker se bojijo, da bo sedaj Hruščev bolj vztrajno zahteval mednarodno priznanje Nemške demokratske republike, sklicujoč se pri tem na omenjeni de Gaullov korak.
V Parizu seveda odločno zavračajo vse ugovore proti priznanju Pekinga in opravičujejo to z novo smerjo francoske politike do Azije, kajti Francija hoče zopet pridobiti svoj izgubljeni položaj v jugovzhodni Aziji vsaj na političnem in gospodarskem področju. Hkrati de Gaulle upa, da bo na ta način komunistično Kitajsko nekako obvezal, da bo prenehala s svojimi agresivnimi namerami. Tako mnenje Zapad odločno zavrača z utemeljitvijo, da komunizem — pa naj bo kjer koli — ne bo odnehal od svojih revolucionarnih in napadalnih namenov, zlasti še kitajski ne, kar so njegovi vidni zastopniki že neštetokrat potrdili v svojih izjavah.
KANCLER DR. ERHARD V RIMU
Zahodnonemški kancler je že nekaj tednov tako rekoč stalno na poti. Saj se niti ni še dobro odpočil od precej napornega potovanja na uradni obisk v Washing-ton (ZDA) in v Anglijo, ko je v začetku tega tedna zopet odšel na štiridnevni uradni obisk v Italijo, kjer se je sestal s predsednikom vlade Aldom Morom, zunanjim ministrom Saragatom in še nekaterimi državniki. Včeraj pa ga je sprejel sveti oče Pavel VI. v zasebni avdienci. Z italijanskimi državniki je razpravljal o evropskih problemih (EWG, EFTA itd.).
NA CIPRU SE NI MIRU
Konec tedna se je položaj zopet nekoliko poslabšal. Po 27-dnevnem premoru so se v četrtek zopet pričeli nemiri. Posebno razburjenje je povzročil ta dan bombni napad na neko tamkajšnjo turško mošejo (molilnico) v glavnem ciprskem mestu Nikoziji, stoječo v grškem delu mesta.
To neodgovorno dejanje je odločno obsodil ciprski notranji minister Georghadjis, po rodu Grk, vendar je pripomnili, da tega niso izvršiili Grki, dočim trdi podpredsednik vlade dr. Kiistiik, po rodu Turek, da je ta atentat izvršila neka dobro organizirana skupina Grkov. — Naslednje dni je bilo izvršenih še nekaj povračilnih maščevalnih dejani.
Bombni atentat na turško mošejo je ciprski predsednik Makarios ostro obsodil in označil njegove storilce kot največje sovražnike Cipra. Hkrati pa je pozval grškega polkovnika Grivasa, svoječasnega vodjo grškega podtalnega uporniškega gibanja EOKA na Cipru, sedaj živečega v Atenah, naj nikar ne kali s svojim ponov-
nim vmešavanjem grško-turškega sožitja na Cipru. V tej zvezi bodi omenjeno, da je Grivas sklical v Atenah za konec tedna nekako konferenco o Cipru, na katero je prišlo tudi nad 100 grških Ciprčanov.
ŽENEVSKA RAZOROŽITVENA
KONFERENCA
se je po daljšem odmoru zopet pričela pre-teMi torek v palači Združenih narodov. Delegacijo Združenih držav Sev. Amerike vodi William Foster, sovjetsko pa poslanik Zarapkin.
Takoj ob pričetku je Foster predložil ameriški načrt, ki vsebuje pet glavnih točk. Te so: 1. 25-odstotno znižanje produkcije dosedaj nakopičenega urana; 2. znižanje vojaškega proračuna velesil; 3. sklenitev pogodbe glede določitve učinkovitega sistema kontrole za preprečitev nenadnih napadov; 4. uničenje zastarelega navadnega o-rožja in prepoved prodaje orožja drugim državam; 5. ustanovitev atomskega orožja prostih con.
Sovjetska zveza ni sestavila nikakih toč-nejših predlogov, temveč bolj splošne, tako n. pr. dosego nenapadalne pogodbe med NATO-državami in onimi, ki so vključene v Varšavski pogodbi, delno demobilizacijo navadnih vojaških sil ter opustitev inozem-skih vojaških baz. Zahteva tudi, da Nemčija ne sme imeti nikakršnega jedrskega orožja in da je treba Francijo sprejeti v zvezo atomskih velesil.
O poteku sedanjega zasedanja ženevske razorožitvene konference so med .političnimi opazovalci zelo deljena mnenja. Nekateri gledajo na njen izid s precejšnjim optimizmom, drugi pa ji obetajo zelo negativen zaključek — brez kakršnega koli uspeha. V enem pa so si skoraj vsi edini: da bo njen izid odvisen od nadaljnjih tozadevnih neposrednih razgovorov med velesilami.
. in uri nas v Avstriji
DE GAULLOVI PREDSEDNIŠKI klVALI
V Franciji bodo v začetku prihodnjega leta ali pa še letos volitve za državnega predsednika. Po vsem videzu bo sedanji predsednik general de Gaulle zopet kandidiral. Vendar pa ne bo samo on nastopil kot kandidat, temveč jih bo verjetno več.
Prvotno je hotel kandidirati tudi vodja socialistov Guy M o J1 e t, ki pa je nato odložil kandidaturo. Po vsej verjetnosti pa bo za socialiste kandidiral župan pristaniškega mesta Marseille 53-letni Gaston D e-f e r r e. Kot župan je sicer že nekajkrat odklonil ponujeno pomoč komunistične Ljudske fronte, ki pa bo v tem slučaju vkljub temu glasovala zanj. Tudi levo krilo radikalov in ljudskih republikancev je pozdravilo njegovo kandidaturo.
NOVE AFRIŠKE DRŽAVE
se, kot izgleda, nikakor ne morejo uživeti v svojo samostojnost. To so zlasti Kenija, Tanganjika, Uganda in Zanzibar. O uporih v tem zadnjem je bilo že zadnjič govora. Pretekli teden pa je prišlo do manjših vojaških uporov tudi v Keniji, Tanganjiki in Ugandi. Vlade vseh teh so zaprosile, naj posredujejo britanske čete.
Kot poročajo, je prišlo do uporov zaradi tega, ker domače vojaštvo noče več biti pod poveljstvom belokožnih oficirjev in ker hoče imeti boljšo plačo. Nemiri, pri katerih je kakih pet domačih vojakov izgubilo življenje, nekaj deset pa jih je bilo ranjenih, so bili v nekaj dneh odstranjeni.
DRŽAVNIKI ARABSKEGA SVETA
so pred nekaj dnevi končali v Kairu „naj-večjo vrhunsko konferenco" arabskih držav — po poročilu tamkajšnjih listov. Glavni organizator te konference je bil egiptovski predsednik Nasser; na njej se je zbralo enajst kraljev oz. državnih predsednikov, en šef vlade in en princ.
Kot glavni vzrok sklicanja te konference so organizatorji najavili namero izraelske države, odvesti del reke Jordana v drugo strugo. Točneje poučeni politični opazovalci pa so mnenja, da hočejo s tem nekako zabrisati neenotnost v njihovem (arabskem) taboru. Kajti večino arabskih držav malo zanima ta namera Izraela glede Jordana; saj n. pr. njegova severna soseda Sirija in Libanon sploh ne bosta prizadeta po tej izraelski akciji, medtem ko je Jordanija itak že sama odvedla glavni pritok reke Jordana, t. j. reko Jarmuk, v drugo strugo zaradi boljšega izkoriščanja.
NOTRANJI MINISTER OLAH,
OROZNIŠTVO IN SVOBODA TISKA
Že nekaj tednov sem obravnava širša avstrijska javnost in tisk neki nov problem, s katerim se vsa leta sem skoraj ni bilo treba ukvarjati: z različnimi nenadnimi premestitvami orožništva in ostalih varnostnih organov in to zlasti na Nižjeavstrijskem kot tudi v notranjem ministrstvu samem.
Te premestitve po nalogu notranjega ministrstva so se pričele v glavnem že v prvi polovici decembra. Prizadetih je bilo več nižjih in višjih oficirjev nižjeavstrijskega orožništva. Ker si skoraj nihče ni vedel razložiti, zakaj je premeščen, sta se povsem razumljivo tudi avstrijska javnost in tisk začela za stvar zanimati. Protesti proti tem ukrepom notranjega ministrstva, ki ga vodi socialistični minister Franz 01 a h, so bili vedno številnejši in ostrejši.
Z zadevo so se začela pečati tudi vodstva političnih strank. Zlasti OeVP se je z vso odločnostjo zavzela za to, da se ugotovi, v koliko so te premestitve upravičene. Posebno je vodilne može v OeVP „razgrel“ odlok notranjega ministra o omejitvi dejavnosti državnega tajnika v tem ministrstvu S o r o n i c s a, ki pripada OeVP. Pred nekaj dnevi je bil ta odlok — verjetno zaradi energičnega odpora — zopet ukinjen.
Ker so pritožbe in protesti vedno bolj naraščali, se je moralo s temi premestitvami začeti ukvarjati tudi stanovsko (sindikalno) združenje orožništva in javnih organov, da nekako zaščiti pravice svojih članov. To ni posebno prijetno za socialistične politike — vodstvo delavskih sindikatov je v glavnem v njihovih rokah —, a bodo morali ugrizniti v to „kislo jabolko", kajti premeščeni uradniki že pošiljajo svoje pritožbe in iščejo pravne zaščite, ki naj jim jo nudijo delavska sodišča oz. sindikati. Nekateri premeščeni celo grozijo, da se bodo pritožili na ustavno sodišče.
Seveda tudi avstrijski tisk ni mogel kar mimo mimo tega in je začelo zlasti neodvisno dn OeVP-časopisje po njihovem večinoma popolnoma neosnovane premestitve-ne ukaze ministra Olaha vedno bolj ostro kritizirati. Da ministrstvo prepreči nadaljnje kritike, je odredilo zaplembo nekaterih listov (na Koroškem „Volkszeitung" 17. januarja, „Kleine Zeitung" pa 21. januarja).
Zaplembe listov so naletele na odločen odpor v časnikarskih krogih in je bila v zvezi s tem prejšnji teden sklicana na Dunaju izredna konferenca glavnih urednikov avstrijskih dnevnikov in tednikov kot tudi sindikalnega vodstva časnikarske sekcije. Na njej so temeljito obravnavali najnovejše
omejevanje svobode tiska in odločno protestirali proti takemu neutemeljenemu ravnanju.
Kakšen bo izid te celotne afere in kdo bo moral popustiti in se vdati, zaenkrat še ni jasno. Upajmo, da bo tudi tu imela pravica zadnjo besedo!
DVIG CEN
dela vedno večje skrbi in preglavice vsem povprečnim zaslužkarjem, pa tudi odgovornim oblastem. Če primerjamo cene življenjskih stroškov konec 1. 1962 z onimi konec leta 1963, ugotovimo porast cen za 4,24 odstotkov, v primeri z letom 1958 pa celo še za 10 odstotkov. Dvig je bil občutneje opažen zlasti pri nekaterih električnih predmetih, zelenjavi, obleki, čistilnih sredstvih, 'železnini, rjavem premogu in pri poštnih pristojbinah.
Precejšnjo pozornost je vzbudilo tud' letno poročilo o gospodarskem položaju prebivalstva v EWG-državah. V njem je rečeno, da narodi EWG-držav preveč potrošijo v primeri s tem, kar zaslužijo. Tudi trgovinska bilanca v EWG-državah se je lani končala s primanjkljajem 1.2 milijardi, dočim je 1. 1959 bila še aktivna, in sicer je znašal prebitek približno eno milijardo.
VELIKO POMANJKANJE VODE
NA DUNAJU
povzroča zadnje tedne precej resne skrbi dunajskim mestnim očetom. Magistrat je bil prisiljen izdati vrsto odredb o prepovedi uporabe vode.
Na Dunaju je sicer v teku zadnjih let že nekajkrat primanjkovalo pitne vode, vendar v takem obsegu kot letos še ne. Prizadeti, a tudi ostalo mestno prebivalstvo je ogorčeno nad premajhno brigo pristojnih oblasti, kajti nekateri izvedenci so že pred letom opozarjali, da bo moralo priti prej ali slej do katastrofalnega položaja v preskrbi z vodo, če ne bodo storjeni potrebni koraki za povečanje vodnih virov.
V	sedanjem obupnem položaju niso prizadeta le gospodinjstva, temveč tudi že nekateri obrati, ki so že ali pa še bodo morali delo popolnoma ali pa vsaj deloma ustaviti. Kot poročajo, je pri tem prizadeta celo železniška uprava.
SPREMEMBE V KOROŠKEM
DEŽELNEM ZBORU
V	zadnjem času je prišlo v koroškem deželnem zboru do nekaterih sprememb. V začetku januarja je umrl njegov dolgoletni predsednik Jakob S e r e i n i g g. Na to
SLOVENCI
doma iti p o SLO e tu
Ustanovitev Meškove štipendije
Predstavniki javnega življenja mesta Slovenj Gradca ob Mislinji so na žalni seji ob smrti nestorja slovenskih besednih umetnikov Fr. Ksaverja Mežka med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi Me&kovega sklada.
Sredstva ra sklad naj bi prispevala podjetja in posamezniki, namenjen pa bi bil Štipendiranju sla vistov.
Jadranski koledar
Kot vsako leto je izšel ob koncu decembra lani v Trstu v založbi „Založni5tva tržaškega tiska” Jadranski koledar. Ta Jadranski koledar, ki sc je ob svojem rojstvu leta 1916 imenoval Koledar Gregorčičeve založbe, je vzbudila v življenje potreba in želja, da se nadaljuje tradicija koledarjev, ki jc na Slovenskem še zelo stara in katere začetki segajo v čase Trubarja in Valctina Vodnika.
Duhovniške smrti
Na god sv. Nikolaja lani je umrl na Trstcniku od koder je bil doma, upokojeni župnik Jožef Cuderman v visoki starosti.
V	Svibnem pri Radečah je decembra lani umrl 81-letni upokojeni župnijski upravitelj Janez O g u 1 i n, duhovnik mariborske škofije, rojen v Semiču v Reli krajini.
V	Komendi je umrl tudi pred Božičem Alojzij Breceljnik, župnik v pokoju, star 79 let. Pokopan je v Dravljah pri Ljubljani.
V	Tomaju na Krasu je v 94. letu starosti umrl upokojeni župnik Henrik Šonc. V ma^nika jc bil posvečen leta 1894 v Trstu. Z njegovo smrtjo je Primorska izgubila svojega najstarejšega duhovnika.
\
Lepa proslava brazilskih Slovencev
Slovenci V |Sao Paulo so 22. 12. 1963 v zvezi z miklavžcvanjcm imeli lej K) proslavo. Mašo je prvič zanje opravil tu rojeni kanonik Janez Ambrož, ki se je vozil 6 ur z omnibusom, da je vsaj enkrat v življenju videl sv. Miklavža. Pridigal jc jezuit Nikolaj Žužek iz mesta Santos. V dvorani jc prvič nastopila operna pevka Nada Bitežnik, poročena z inž. iKonjcdicem, 'ki je znan jpo načrtih palač v obliki piramide (Egipt) in Salomonove zvezde (Abcsinija). V Addis Abebi jc bil dvomi inženir, sedaj živi z družino 'v Rio de Janciru. Gospa Nada je že prirejala (koncerte v Kairu in Addis Abebi, sedaj pa je brazilskim Slovencem pela del Tra-viate in več slovenskih pesmi. Nastopila jc tudi njuna ll-!ctna hčerka, rojena v Abesiniji (Moj rodni dom).
Štirje otroci dražine prof. E. Savelija iz Rcsen-de so nastopili v lepih inarodnih nošah, plesali slovensko polko, vsa družina je ob harmoniki pela več slovenskih pesmi, na 'kar je prišel sv. Miklavž v osebi univ. prof. dr. E. A. Fonda, ki je že preje v daljšem govoru v portugalščini pojasnil pomen miklavževanja. Bil je navzoč tudi direktor iz državnega tajništva za javna dela. Miklavž je bil letos izredno živahen. Imel je tudi več belih in črnih spremljevalcev kot draga leta. Vsa prireditev je izpadla v splošno zadovoljnost številnih rojakov.
G. kanonik je celo jokal, ko mu je Bog dal na starost doživeti, da jc videl sv. Miklavža, slov. narodno nošo in čul slovensko petje in besedo, ki se jo je naučil od matere in iz Mohorjevih bukev, ki jih še zdaj naroča in bere, čeprav je že na pol slep.
Nova cerkev
Slovenci v Prekmurju blizu tromeje med Jugoslavijo, Madžarsko in Avstrijo so postavili v Tvrd-kovi novo cerkev in jo posvetili svetima bratoma Cirilu in Metodu. Po blagoslovitvi nove cerkve je bila tudi prva sv. maša novomašnika, domačina Lovrenca Salaja.
mesto je bil že pred tedni izvoljen deželni poslanec Rudolf T i 11 i a n.
Pokojni predsednik S ere i ni gg je bil rojen 1. 1887 v kmečki družini v Veliki vesi pri St. Jakobu v Rožu. Po obisku ljudske šole se je izučil za mizarja in je kot tak že v mladih letih deloval v socialističnem gibanju oz. stranki. Nekaj let je služboval pri železnici. Med zadnjo vojno je bil tudi on nekaj časa deležen intemacLje v taborišču Dachau. Po vojni je bil nekaj let podžupan oz. župan v Beljaku, kjer si je pridobil precej zaslug pri urejevanju in obnovi mesta.
Konec decembra lani pa je umrl edini KP-poslanec v koroškem dež. zboru Johann K a z i a n k a v 67. letu starosti. Rojen je bil v Borovljah in je še mlad že bil v službi železno-predelovalne industrije KESTAG v Borovljah. Že kot mlad se je začel udejstvovati v socialističnem gibanju oz. nato v komunistični stranki. — Na pokojnikovo mesto je vodstvo stranke imenovalo urednika Hansa K a 11 a.
Skladatelj dr. Franc Kimovec
V četrti številki „Našega tednika — Kronike” smo že omenili, da je pred nedavnim v Ljubljani umrl priznani glasbenik dr. Franc Kimovec.
Rojen je bil 21. septembra 1878 v Cerkljah pri Kranju. Ljudsko šolo je obiskoval najprej v Zalogu, potem v Cerkljah, kjer ga je bil v zbor sprejel skladatelj Vavken,
izpit kot organist, dirigent in učitelj cerkvenega petja.
Za časa bivanja na Dunaju je vodil pevski zbor slovenskega izobraževalnega društva „Stnaža”. Po dovršenih študijah je služboval do leta 1916 kot kaplan in stolni vikar pri ljubljanski stolnici. Nato je bil imenovan za kanonika stolnega kapitlja.
V orglarski šoli je prevzel poučevanje or-glarstva, korala, harmonije, pevovodstva, glasovne vežbe. Pri slovesnih mašah v stolnici je dirigiral in na koncertih Ceoilijinega društva sta si s Stankom Premrlom vedno delo razdelila.
Dr. Kimovec je z vnemo poučeval dijaško petje v Marijanišču. Bil je več let predsednik „Pevske zveze“, urednik „Pevca", nekaj časa predsednik, nato pa pevovodja glasbenega društva ..Ljubljana".
Zložil je mnogo cerkvenih skladb, pa tudi precej posvetnih, ki -so izšle v Novih Akordih (še pred vojno), v izdajah Glasbene Matice, v „Pevcu“, v ..Pesmarici moških zborov". Bil je tudi sotrudnik „Zborov“.
Njegova delavnost je bila vsestranska: ni samo komponiral in pisal glasbene razprave in poročila v razne liste in revije, ampak je nabiral pridno narodne pesmi in jih spretno prirejal za koncerte.
Dunajska drsalna revija v Celovcu
Stolni prošt dr. Franc Kimovec
■in v Kranju. Gimnazijo je posečal v Ljubljani, kjer je leta 1898 maturiral z odličnim uspehom. Glasbene nauke je prejemal v Alojzijevišču pod Antonom Foersterjem, kjer se je učil harmonije, orglal in tudi poskušal skladati.
Po dovršenih bogoslovnih študijah je bil posvečen za mašnika 14. julija 1902. Do leta 1905 je kaplanova! na Bledu, eno leto v Predosljah pri Kranju, nato je bil prefekt Alojzljevlšča do leta 1909. Potem je dve leti študiral v Rimu ter dosegel doktorat bogoslovja.
Nato je obiskoval cerkveno glasbeni oddelek dunajske akademije za glasbo in dramatično umetnost ter je z odliko napravil
Dunajska drsalna revija praznuje letos svoj 25-letni jubilej. Zato je letošnji program še posebno edinstven in nosi naslov: „S a n j e sreč e“. Kdor je videl lansko predstavo, mu ni bilo žal. Drugim pa povemo, da bodo zopet lahko videli na ledu „balctni zbor“ lepih deklic. Lahko rečemo, da je vsaka posamezna drsalka umetnica na ledu. Brez dvoma bo letošnji nastop pet-inpetdesetčlanskega mednarodnega ansambla, med katerim je tudi nekaj svetovno znanih imen, za mesto Celovec prava senzacija. Naj omenimo samo nekaj imen: Norbert Felsinger (Avstrija), Milena Klad-rubska (Češka), Joan Haanappel (Holandska), Nicole Ardendt (Francija), ter Paul Sibley (Kalifornija, ZDA). Vse to je rezultat 25-letnega dela ustvarjalcev: režiserja Pettra in drugih. Zvezda dunajske revije na ledu je mlada češkoslovaška drsalka Milena Kladrubska, rdečelaska z zelenimi očmi, ki navdušuje gledalce s svojo vlogo „mač-ke“. Saj je tudi njena zasluga, da ima revija letos tako velik uspeh.
Pričakujejo, da si bo letos predstave dunajske drsalne revije ogledalo nad 5 milijonov ljudi iz vseh delov Evrope.
Gradiščanski koledar
Pod spretno roko urednika č. g. Ignaca Horvata, znanega gradiščanskega kulturnega delavca, je bil letos spet prirejen in izdam ikoledar ..Gradišče", ki je obenem letopis Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem. čestitamo uredniku im izdajatelju, da je spet zagledala luč sveta ta tako važna knjiga za gradiščanske Hrvate. Zdi se nam, da je naredila celo 'korak naprej od dosedanjih koledarjev, članki so skrbneje zbrani in pripravljeni.
Na 192 straneh je poleg „kalendarija“ in oglasnega dela več črtic, zgodbic, pa tudi zgodovinskih in -spominskih člankov, ki so večinoma povezani z življenjem gradiščanskih Hrvatov. Poleg pesnika Miloradiča se spominja glasbenikov in vodij tamburaških odsekov, ki so ali delovali na Gradiščanskem alli pa uporabljali gradiščanske melodije. Iz članka „Hrvatska plemena" zve-
Glasbo je napisal letos zopet znani dunajski komponist popevk in operet prof. Robert Stolz. Celotno vodstvo je v rokah Willa Pettra. Ker zavist uspeh vsake take revije od oblačil, posvečajo posebno pozornost v prvi vrsti kostumom (oblačilom). Saj so za letošnjo revijo naredili 400 kostumov, za katere so porabili 7 tisoč metrov različnega blaga.
Revija bo gostovala v Celovcu od 5. do 17. februarja. Ne zamudite te redke prilike, ki se vam bo nudila. Ker je zanimanje za revijo ogromno svetujemo, da si nabavite vstopnice že v predprodaji.
Spominska knjiga o Janezu XXIII.
Pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu je izšla te dni spominska knjiga o rajnem papežu Janezu XXIII. Knjiga je krasno delo, 'ki so ga -izdelali naši domači uslužbenci v Mohorjevi tiskarni -in (knjigoveznici. Kratek življenjepis rajnega sv. očeta -je za knjigo napisal podravnatelj papeškega zavoda za širjenje vere msgr. dr. Maksimilijan Jezernik. Besedilo 'in 50 slik iz življenja Janeza XXIII. je -razporedu prof. Rafko Vodeb iz Rima, ki je pred letom dni dosegel doktorat liz študija o umetnosti na lovanjski univerzi v Belgiji. Knjiga ima 132 strani in stane 36.— šilingov.
Ko se je Janez XXIII. pojavil prvič na balkonu cerkve sv. Petra in podelil svetu svoj papeški blagoslov po izvolitvi, je dejal neki dostojanstvenik: „Lep glas ima, bo že kako šlo..Tako je poročal neki časnikar tiste dni.
Drugi časnikar pa je zapisal, da je neka žena Rimljanka rekla svojemu možu, ko je po radiu slišala Janezov glas: „Dober papež bo, ima lep -glas."
Svet ga je pa vzljubil bolj kakor zaradi lepega glasu zaradi njegove dobrote.
Zaradi njegove dobrote je ta spominska knjiga vredna, da pride v sleherno našo hišo. Knjiga je krasno darilo za razne prilike. Naprodaj je v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.
Ves kulturni svet ga pozna
mo, da so se potomci nekaterih starodavnih plemen naselili tudi v Gradišču. Iz posebnega članka zvemo, da poteka letos 300 let od odločilne bitke na južnem Gradiščanskem pri Mogersdorfu med Turki in kristjani. Turke je vodil veliki vezir Ahmed Kbprulli, kristjane pa Rajmund Montecuc-coli. Koledar se spominja -ravnatelja Ignaca Blazoviča, učitelja LUka Vukoviča, Petra Jandriševiča, im drugih rodoljubov, ki so delovali na Gradiščanskem v korist svojih rojakov po krvi in jeziku, pa tudi za lepo isožitje različnih narodnosti v avstrijski državi.
Gradiščanski Hrvati so v mnogo težjem -položaju kot mi, ker nimajo svoje tiskarne. Zaradi tega morajo narediti veliko večji napor, da zberejo potrebni denar za tisk, brez katerega ni kulturnega življenja. Zato jim ob lepem koledarju še posebej prisrčno čestitamo.
Lani je bila stoletnica rojstva Pietra Ma-scagni, mojstra italij. opere. V družini revnega peka v Livornu je prišel na svet ta skladatelj, ki je danes znan po vsem kulturnem svetu. Ze v mladih letih je pokazal veliko glasbeno nadarjenost. Našel je tudi bogatega podpornika, ki mu je plačeval šolanje na milanskem konservatoriju.
Mascagni pa ni dolgo vzdržal v učilni-nicah dm pri klavirju in je že po nekaj letih zapustil šolo. Šel je po svetu kot kapelnik potujoče glasbene skupine. Niti sanjalo se mu ni, da -bo kdaj postal slaven in da bo zložil opero, ki bo ostala vedno živa.
Posrečilo pa se mu je eno delo, edino veliko v njegovem umetniškem ustvarjanju, 'ki je obenem nekak njegov labodji spev: „Cavalleria rusticana".
Zanimiva je zgodovina te njegove prve opere, Iki ga je povzdignila v slavo. Italijanska muzikalna založba Sonzogno je razpisala nagradno tekmovanje za opero v enem dejanju. Pogoj pa je bil, da mora biti opera prvo odrsko delo skladatelja. Pietro Mascagni je slučajno bral v časopisih o razpisu tekmovanja. Imel je samo dva meseca časa na razpolago. Pogumno se je lotil dela. Na kar ni niti upal, to se je uresničilo. Zmagal je -in je dobil prvo nagrado.
Prehitel je tudi svojega tekmeca mojstra Leoncavalla, ki je poslal Sonzognu svojo opero enodejanko „Bajazzo“. Obe operi, združeni v enovečemi nastop, sta šli že
preko vseh evropskih in tujih odrov. Prvenstvo pa je obdržal Mascagni. Postal je sve-tovnoznan. Odprle so se mu častne službe y Operi Rossini v Pesaru, nato pa je zasedel mesto ravnatelja rimskega konservatorija. Skomponiral je še dosti drugih del, a z nobenim ni dosegel takega viška kot s „Cavallerio rusticano". Umrl je v Rimu 2. avgusta 1945.
Filmali bodo ,,Pod svobodnim soncem"
Dobro se še spominjam, da je ,Nal tednik — Kronika’ pred leti pisal, da bodo v Ljubljani filmali Finžgarjev roman „Pod svobodnim soncem”. In potem je bilo vse tiho.
Sedaj pa je priila iz Ljubljane novica, da je „Viba film” končno le odkupil pravico za snemanje tega znamenitega slovenskega romana. Strokovnjaki pri filmu se zavedajo, da bo njihova naloga težka, zato sc pa bodo skrbno pripravili za scenarij. Pozimi 1965-66 bodo začeli s prvimi snemanji in jih nameravajo potem zaključiti do konca 1966. leta.
Prepričani so tudi, da jim nc bo treba iskati tujih režiserjev in igravcev, saj imajo doma dovolj dobrih in sposobnih, da bodo kos tej težki nalogi.
Upajo tudi, da tisto leto, ko bodo snemali „Pod svobodnim soncem”, ne bodo na Slovenskem snemali nobenega drugega filma. Zato z rekviziti, sredstvi in podobnim nc bodo imeli prevelikih te žav. Seveda bo treba skrbno pretehtati, katere zgodbe bodo vključene v scenarij, kako dolg naj bo film — dve ali tri ure itd.
Univ.-Prof. Dr. Dr. Anton HUckmann:	4
Heimliches Europa
EIN HEISSES EISEN
Zu den Sorgen Uer slowenischcn Volksgruppe in K&rntcn
(Erschienen in der Zeitschrift ftir Kultur und Geisteslcbcn „Bcgegnung”, K61n, 10/1963)
Da ich jedoch zu denen zu gehbren glaube, dic cin echtes Europa als cinen Ilrudcrbund freier und gleichberechtigtcr Volker erstreben, in dem kein Volkstum von dem anderen mehr ftir minder-tvertig angesehen wird, in svelchcm es viclmehr als ein Verbrechcn geltcn wird, einzclnc Volksgnippen durch bewuBt geftirderte „Umsprachungsprozessc” einem anderen Volkstum zu assimiliercn, halte ich es ftir eine Gesvisscnspflicht, nicht zu *chweigen. Ich sveiti, dali es Unbelehrbare gibt, mit denen man Uber solehe Themcn nicht spre-chen kann; doch mochte ich hoffen konnen, dati die cchtc europtiischc Gesinnung geradc in den Gebieten, wo bis jetzt ein „heiller Hoden” war, svachscn und Allgcmeingut wcrden moge; ich glaube, dati man von jedem Punkte Europas her zu jedem anderen Stellung nehmen darf, dali dies sogar gut und notvvcndig sein kann, um den Volksgruppcn in Europa, dic heute noch ihre Sorgen haben, im echten Sinne zu helfen. Eine europaischc Gesinnung ist nur dann vorhanden, Wcnn es als selbstverstandlich gilt, dati die „groBen” Vtilker, die StaatsvSlker, sich gesvissermalicn als
Treuhander Europas empfinden gegentiber den „kleinen” Volkcm und den nationalen Minderhci-ten, die auf ihrem Staatsgebiete wohnen.
Ftir alle Deutschsprechenden, Osterreicher und Deutsche, denen das Schicksal der Stidtiroler mit Recht am Herzen liegt, bat der Hinweis auf die SUdkiirntner Slotvenen noch seinen besonderen Ernst; deiui unsere Sorge um Sudtirol kann nur dann als eine im europtiischen Sinne echte Sorge glanbtvtirdig sein, wenn wir auch da im vollen Umfange ftir das Recht ciner „klcinen” Volksgruppe einzutreten bereit sind, wo eine nicht-deutsche Minderheit sich von ciner doutschen Mchrheit gefahrdet ftihlt.
Volksgruppenrecht ist „unteilbar”, genau so wic es ja heute als selbstverstandlich gilt, dali die Frči-heit untcilbar ist. \Vas ftir eine Volksgruppe rich-tig ist, kann ftir eine andere nicht falsch sein. Ftir das sloweuischc Stidkarnten haben dieselben Grundstitze zu gelten wie ftir das deutsche Stidtirol.
*
Wenn jemand etwa meinen solite, das von mir bekundete Intcresse ftir nationale Minderheiten uud geftihrdcte Spradrgruppen sei nur das Privat-steckenpferd eines einzelgangerischcn Romantikers, so ist dcmgegentiber leicht zu zeigen, dali diese meine Sorge von vielen in Europa, denen man dic Einsicht nicht absprcchen kann und deren Stim-me Gesvicht bat, getcilt svurdc und erst recht heute, wo die Gefahr an vielen Stellen bereits auf einem Hohcpunkt angelangt ist, getcilt wird. Ein paar Stimmen darf ich doch zitieren:
„Sobaid einmal ein Volk scine cigenc Sprache verloren oder verdorben bat, bat es auch seinen
eigenen Charakter verloren und wird zu einem fcigen Pack, aus dem man machen kann, was man svili.” (Michael Gamper Stidtiroler; man nannte ihn den „ungekr6nten Konig von Stidtirol”.)
„Mit seiner Sprache gibt ein Volk sich selbst auf; was ihm auch sonst an provinciellen Eigen-ttimlkhkeiten verbleiben moge, es ist hinfort doch nur eine neue Varietat der Nation, der es sich einverleibt.” (Georg v. d. Gabelentz, Sprachsvissen-schaft, 1901, p. 262.)
„In der Sdiule die Muttersprache zerstftren das heiflt Intelligenzen vemichtcn, geistige Kriippel sdiaffen und eine ganze Ucvblkcrung degradicren.”
Maurice Barrčs; der Name dieses groBcn Man-nes bedarf keines Kommentars. Er sprach als Vor-kiimpfcr des franzosischcn Nationalgedankens, des-sen geistige Grundlagen er schaffen half, das Tief-ste aus, was Uber den Wert und die Bedeutung des Volkstums und der Muttersprache nur gesagt sverden kann.
„ ... Sprachen sterben niemals eines nattirlichen Todes, sie konnen nur gesvaltsam zu Tode gebracht sverden...” — Daniel Corkery (Ire).
„Est ist inuner traurig, sogar ftir einen Bco-bachter, den es an sich gar nichts angeht, eine Sprache sterben zu schcn; es ist jedesmal, als ob cin Edelstein aus der Krone der Menschhcit fiele, als ob in dem Konzcrte der Volker pltitzlich ein Instrument zerbrochen svtirde... Mit dem Sterben der Sprache schsvindct die Secle eines Volks, sein Genius; zum inindesten erleidet sie schsvere Ver andcrungen; ... der cchteste Ausdruck seiner Secle, ihre beste Httterin, sinkt dahin; und die ganze Menschhcit svird nicht mehr boren konnen, sv as
sie noch svtirde boren dttrfen, svenn die Sprache dieses Volkes nicht gestorben svSre...”
Wer diese Worte sprach, trug einen Namen, der heute jedem bekannt ist; er hieB Charles de Gaulle. Der hier zitiertc Charles de Gaulle ist allerdings nicht der jetzige Prasident von Frank-rcich, sondem dessen 1837 in Valencienncs gebo-rener gleichnamigcr Oheim, svenn ’ ich nicht irre, sein Taufpate, der sich schr aktiv ftir dic Erhal-tung der Rcgionalsprachen in Frankreich selber einsetzte und insbesondere auch, ebenso svie sein Vater, die Arbeit zur Pflege und Ftirderung der flamischcn Sprache im franzosischcn Flandern aktiv untersttitzte.
*
Wir svtinschen, dali solehe Einsichten allgemcin sverden. Europa kann nicht daran interessiert sein, dati auch nur cine seiner heute noch lebenden Sprachen stirbt; cs kann im Gegenteil nur am VVeitcrleben und an der Erhaltung selbst der klein-sten Sprachen interessiert sein; denn jede, auch die kleinste Spradtc ist nach den schtinen VVortcn des alten de Gaulle eine Blume im Kranze Europas.
Das gilt ttberaU. Wenn zentralistische Staaten von heute oder nationalistisch bomierte Bcsolke-rungen einzelner Gebiete bcsvuBt oder unbesvuBt auf den Tod einer Regionalsprache hinarbeiten und die „kleinen” Volksgruppcn sprachlich assimiliercn m tleh ten, so verstindigen sie sich gegen Europa selbst. Das gilt ftir das Vcrhaltnis des spanischen oder franzosischcn Staates gegentiber den Basken und Bretonen genau so svie ftir die Einstellung der dcutschen Kamtner gegentiber ihren slosvenl-schen Landsleuten.	(Konec)
Proprava na občinske volitve v Št. Jakobu v Rožu
Mesto nadzornika za dvojezično šolstvo razpihano
V območju deželnega šolskega sveta za Koroško je razpisano po členu 32, odstavek 1 manjšinskega šolskega zakona BGBI št. 101/1959, mesto okrajnega šolskega nadzornika za nadzorovanje ljudskih in glavnih šol s slovenskim učnim jezikom, nadzorovanje slovenskega pouka na dvojezičnih šolah (ljudskošolski razredi, ljudskošolski oddelki) in šolah s slovenskimi glavnošolskimi razredi ter oddelki kakor tudi za nadzorovanje prostovoljnega pouka slovenščine na osnovnih in glavnih šolah.
Za zasedbo tega mesta pridejo v poštev samo učitelji z usposobljenostjo za pouk nemšicega in slovenskega učnega jezika (Lehrbefahigung fiir den Unterricht in deut-scher und slovvenischer Unterrichtssprache) na ljudskih in glavnih šolah in so se že udejstvovali na ljudskošolskem področju.
Prošnje je treba uradnim potom oddati najkasneje do 29. februarja 1964 pri deželnem šolskem svetu v Celovcu. Prošnji je treba dodati lastnoročno napisan življenjepis.
Dunaj, 9. januarja 1964.
Za prosvetnega ministra: Wohlgemuth
Po „Wiener Zeitung” z dne 17. januarja 1964.
KAMEN v PODJUNI
Ž e g n a n j e na Kamnu ne bo 2. februarja, ampak še le v nedeljo, 9. februarja. Službe božje bodo ob običajnem času.
KAMEN
(V odgovor na članek „Die Glocken von Stein“ v „Die Karntner Landsmannschaft
1963/11, str. 19)
„Naš tedniik — Kronika" je prinesel 3. 10. 19S3 poročilo o posvetitvi zvonov v Kamnu (15. 9. 1963). To nedolžno poročilo je zbudilo hudo kri pri nekaterih „Nemcih“ v Kamnu. Svoji nevolji so dali duška v dopisu „Die Glocken von Stein", prinesla pa ga je „Die Karntner Landsmannschaft" (KL) in sicer pod zglavjem „Karntner Ab-wehrkampferbund“ in „Grenzland, sel vvachsam!" Listič mi je prišel v roke malo pred božičnimi prazniki. Ko sem prebral omenjeni popravek ali pojasnilo prizadetih Kamenjanov, sem se najprej pomilovalno nasmehnil. Saj poznam razmere v Kamnu, bil sem tam, ko so „zvone gor vlačili" dn govorili že tedaj pa še pozneje o tisti slovesnosti z mnogimi Kamenjani. Zakaj pa ne, saj je bilo lepo. Toda že tedaj sem videl, še več pa zvedel, kaj vse so počeli okoli teh zvonov nekateri ..vodilni" Kamenjani. To pa ni bilo lepo. Pričakoval sem, da bo na izpad v KL odgovoril poročevalec, ki je napisal poročilo za Tednik. Ker doslej tega ni storil ne on ne kdo drugi, bom jaz poskusil, čez praznike je bilo malo več časa. Imel sem priliko, da sem dobil še manslkako pojasnilo o kamenskih zvonovih, o tem, kar se je dogajalo okoli njih in še več, o razmerah za nazaj. Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona, pravijo. Naj še jaz na enega pozvonim.
Ne vem, kdo je napisal pojasnilo v KL. Jaz ga bom imenoval kamenski dopisnik KL; če je bila morda dopisnica, naj mi oprosti.
Patroni zvonov
Kamenski dopisnik KL najprej z gotovostjo ugotavlja, da poročevalec v Tedniku ni domačin, ker mi pravilno poročal, komu so posvečeni kamenski zvonovi. Tu ga je Tednikov poročevalec res polomil; če ravno zato, ker ni domačin, je težko reči. Meni bi se skoro isto zgodilo. Domači gospod župnik so namreč v govoru omenili, da če bi „Glockenkomite“ njega vprašal, komu naj bi bili zvonovi posvečeni, bi on svetoval za patrona poleg svete Liharde še njenega sina sv. Albuina. Tedaj sem res postal pozoren, komu so zvonovi posvečeni: po posvečevanju zvonov sem dal nekoliko večji dar za zvonove, pa sem smel s kladivom udariti na zvon, zraven sem pa še radovednost napasel, komu je vsak zvon posvečen. Toda pripomba g. župnika „če bi Glo-Ckenkomiite njega vprašal...“ mi je še vedno nerodno po ušesih zvonila; morala bi nerodno zvoniti tudi članom Glockenkomd-teja, saj ta pripomba toliko pove, kot da se v tej zadevi (in morda še v kaki drugi, o tem bi vedel povedati g. župnik) Glocken-komite z župnikom ni posvetoval, kar se gotovo nekoliko čudno sliši. Pa o tem dopisnik KL nič ne pove.	(Dalje)
Zanimanje za bližajoče se občinske volitve je razmeroma veliko. Ljudje že povprašujejo za možmi, ki bodo zastopali interese občanov v novem šesttletju v občinski hiši. To ni nikakor čudno, saj znaša občinski letni proračun 1963 samo v svojih rednih postavkah nič manj kot okroglo dva in pol milijona šilingov. Letno torej porabi občina denarja v vrednosti treh velikih posestev. Kako da bi se torej davkoplačevalci ne zanimali za to, kako se upravlja ta njihov denar v občini!
Občinski odbor šteje 17 članov, od katerih so jih imeli doslej socialisti devet, enotna lista OeVP in FPOe štiri, Slovenci 3 in KPOe 1. Može na socialistični levici in nemški desnici je sedaj nekoliko strah za potek novih volitev. Dve veliki vprašanji stavljajio namreč občani že nekaj let: kako je to z otroškim vrtcem, ki je požrl že težke denarje, in kako bo z občinskim vodovodom, ko so še vedno cele vasi brez tekoče vode. Povest o otroškem vrtcu, ki so ga zgradili poleg glavne šole, je kaj svojevrstna. četudi vzdržujejo častite sestre v Št. Petru v neposredni bližini glavne šole otroški vrtec in v njem vzgajajo otroke tako v domačem in nemške otroke nemško in to za malenkosten prispevek, so občinske stranke proti glasovom Slovencev izglasovale gradnjo novega poslopja za otroški vrtec. To je bilo tem bolj čudno in neutemeljeno, ker čaka občino še dolga vrsta drugih bolj nujnih dolžnosti, ki bi morale biti izpolnjene, da omenimo samo popravo raznih potov i. dr. Mržnja nekaterih proti vsemu, kar je domače in katoliško, je pri takem občinskem sklepu preočitna in jo je razumel premnog občan, ki je doslej gledal
Šopek na grob polaga Alojzij Vauti, selski župnik
Kako hitro mineva čas! Dnevi, tedni, meseci tonejo v preteklost. Prihodnje dni bo minulo že leto, odkar je blagi glinjski župnik č. g. Jožef Dobrnik dobil zadnji počitek na pokopališču svoje rojstne župnije v Rožeku. Par dni pred njegovo smrtjo sem ga še obiskal v Glinjah, pogreba pa se zaradi neugodnega vremena in slabega pota nisem mogel udeležiti. Naj zato ob obletnici njegove smrti obnovim spornim nanj vsem, ki so ga poznali in cenili!
Pisatelj Franc Sal. Finžgar je popisal kot starček svoje življenje v knjigi „Leta mojega potovanja". Kako pa so potekala leta Dobernikovega potovanja?
Rojen je bil na praznik Gospodovega Razglašanja leta 1892 v Dolinčičah pri Rožeku, obiskoval ljudsko šolo v Rožeku, 12 let star pa je prestopil v celovško gimnazijo. Trda so bila leta študija. Stanoval je v mestu, hrano pa je dobival pri raznih
delo strank morda preveč brezbrižno. Druga velika skrb velja občinskemu vodovodu, ki bi bil lahko že davno izpeljan. Da v letu 1964 cele vasi uporabljajo vodo iz potoka, ki je zdravstveno škodljiva, je ne-odpustna malomarnost občinskih mož. Baje pride voda vsaj letos, a gospodarji in gospodinje iz Reke, Sraj in drugih vasi so postali že nezaupljivi. Za izvedbo bo treba novih, bolj odločnih mož!
Naši gospodarjii — kmetje, obrtniki in delavci — so se temeljito posvetovali o nastopu pri novih volitvah in končno sklenili, da nastopijo pod imenom „Gbčinska skupnost — Gemeinschaftsliste", da že tako naglasijo, naj se zberejo pod tem nazivom vsi volilci, katerim je resnična dobrobit občine pri srcu. Posebnega programa posvetujočim se možem ni bilo treba sestavljati, ker imajo za seboj bogato tradicijo prednikov-starešin — Ibovnika, Štikra, Mifcule, Antoniča, Mečine in še vrste drugih — ki so pred desetletji vodili šentjakobsko občino z vso ljubeznijo in vestnostjo. Treba bo stopati po njihovih stopinjah in z vso nesebičnostjo skrbi za vse, ki so v občini blage volje. Nosilec slovenske liste je zaslužni posestnik Hanzej Janežič iz Leš, ki si je doslej pridobil že zelo dragocene izkušnje v občinski upravi. Drugovali mu bodo zastopniki-kandidati vseh treh naših stanov: kmetov, obrtnikov in delavcev. Prepričani smo, da bodo v vzajemni skrbi za koristi in potrebe vseh občanov zamogli bistveno doprinesti k temu, da bo v občinski hiši zavel svež in krepak veter. Zato pa jim bomo dali brez izjeme naše zaupanje v nedeljo, 1. marca.
dobrotnikih. Tudi ostanki s škofove mize so lačnemu študentu kaj dobro teknili. Študiral pa je marljivo in dosegal lepe učne uspehe. Leta 1912 je po maturi stopil v celovško bogoslovnico. V počitnicah po drugem letniku je ob začetku svetovne vojne bil z drugimi bogoslovci vred mobiliziran za postrežbo ranjencev, a jeseni so bogoslovci le mogli obnošeno vojaško uniformo zamenjati s talarji in bogoslovne študije nadaljevati na Plešivou (Tanzenbergu), kamor se je bogoslovno semenišče preselilo. Maja 1915 je Italija stopila v vojno proti Avstriji. Bati se je bilo, da vojna vihra preplavi Koroško. Zato so bili duhovniški kandidati posvečeni v mašnike že 26. maja. Med njimi je bil tudi Dobernik. Šibke avstrijske vojaške sile pa so sovražnika le zadržale ob meji in novomašniki so mogli svoje primicije še v miru opraviti.
Naslednje leto je Dobernik končal bogoslovne študije in stopil v dušno pastirstvo. Prvo njegovo službeno mesto je bilo v Pli-
Naše prireditve
Šentiljska farna mladina vabi na
KONCERT in IGRO,
ki bo v nedeljo, dne 2. februarja 1964, ob 14.30 pri PLANTEVU v GORICAH pri 2i-tari vesi. — Igrajo: »VESELI ŠTUDENTJE".
Prisrčno vabljeni!
ŽVABEK
Farna mladina iz Vogrč gostuje v nedeljo, 2. februarja ob pol treh v fami dvorani v Ž vab eku z igr o
„ J U R C E K
vesela pravljična igra v 4. dejanjih.
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Srce“ v Dobrli vesi priredi v hotelu Rutar plesne tečaje za mlade in starejše. Prvi pouk bo v soboto, dne 1. februarja, zvečer.
berku. A le malo časa mu je bilo usojeno kaplanovati v prostrani pliberšiki župniji. Od bolnika, na tifusu obolelega, se je pri sprevidenju nalezel te bolezni in sam nevarno zbolel. Ko je po skrbni negi zdravnikov lin sester v celovški bolnici ozdravel, je prišel za kaplana v Borovlje k župniku Juriju Trunku. Leto pozneje pa so ga poklicali za prefekta dijakom v Marijanišče. V šolskem letu 1919—1920 pa je kot prefekt vodil konvikt koroških dijakov v Kranju, kjer je tudi mnogo pomagal v dušnem pastirstvu.
Po plebiscitu je rožeški župnik Huttner odšel v Jugoslavijo. Knez Lichtenstein v Rožeku je dosegel, da je Dobernik postal dušni pastir svojih rojakov in mu je tudi začasno nudil stanovanje in osikrbo v svojem gradu, dokler se ni mogel preseliti v župnišče. V Rožeku je Dobernik župnikoval nad 20 let. Rek: Nemo propheta in patria" t. j. ni dobro, ne kaže, da kdo pastiruje v svoji ožji domovini med svojci — pri njem ni veljal. Akoravno je bil domačin in so ga mnogi sovrstniki poznali izza mladih let, je kljub temu užival pri njih dolžno spoštovanje, saj se je požrtvovalno trudil za njihov duhovni blagor.
Prišla pa je druga svetovna vojna, ki jo je zanetil hitlerjanski fanatizem. »Deutsch-land iiber alles!" Ob vdoru v Jugoslavijo so morali skoro vsi slovenski duhovniki z drugimi inteligenti v zapor, nato pa zapustiti svojo župnijo. Tudi Dobemika je zadela ista usoda in še obsojen je bil na tri mesece zapora zaradi poslušanja tujih radijskih postaj, pa mu je bila kazen zaradi slabega zdravja odložena in je ni nastopil. S Koroške se je podal na štajersko in je pri sestrah križarkah v Reinu blizu Gradca dobil mirno zavetje. Bil je sestram nekak špiritual (duhovni vodja) in hišni duhovnik, bolnim pa pomočnik in tolažnik. Pa tudi sam je bil bolan in je nekaj časa bival tudi na Dunaju, da se je zdravil pri specialistih.
Po vojni je moral v začasen pokoj in je kot upokojenec bival v št. Jakobu in potem v Podgorjah, a je povsod rad pomagal v dušnem pastirstvu, kar je le mogel. Župnija Glinje po vojni ni imela stalnega dušnega pastirja. Vneti Dobernik se je odločil prevzeti to mesto in se je 1. 1949 preselil tja. Tu je v vztrajnem delu in pod težo bolehanja izgoreval, dokler mu luč življenja ni ugasnila.
Dobernik je bil blag značaj, tih in skromen, ponižen, delaven in vnet za vse dobro. Nikoli ga nisem videl jeznega, nikoli slišal Iz njegovih ust krivične kritike ali o-pravlijanja. Blagor izročenih mu duš mu je bil najbolj pri srcu, zanje je delal, molil in trpel. Več let je v »Nedelji" v »pismih bolnikom" vsak mesec bolnikom vliv&l tolažbe in jih bodril k potrpežljivosti. Kako je bil še celo na stara leta primeroma podjeten, kaže njegova skrb za popravo cerkvice na Macni in za novo Pavličevo kapelico v Medborovnioi.
Dobernik pa je bil tudi velik trpin, prav po zgledu svetopisemskega očaka Joba. Skozi vse življenje je več ali manj nosil težek križ bolezni in ta je postajal čimdalje težji. Že kot deček je padel s češnje in vsled tega dobil okvaro pri govorjenju, da je jecljal. Odpravil je to s trdno voljo in vajo kot dijak. Kot posledica tifusa mu je na plečih ostala rana, ki se ni hotela zaceliti. Še le precej težka operacija jo je odpravila. Drugi težki operaciji se je moral podvreči (Nadaljevanje na naslednji strani)
ZIMSKA RAZPRODAJA
DESET PRIMEROV NAŠIH BREZKONKURENČNIII PONUDB:
od 25. januarja do 15. fobruarja
Zenska spodnja obleka v postavo poudarjajočem kroju, z dekorativnimi čipkami na oprsju in ob robu
Ženska flanelasta bluza iz krasnega, progasto potiskanega blaga,
29.-
Dckliški pulover, dovratnik s potezno zadrgo in dolgimi rokavi; posebno primeren za velikonočne „ta5ke”; velikost 8^14 35.—, OQ 2—C
Molke kratke nogavice, najlepše kvalitete, ki so kdajkoli prišle v razprodaje; iz elastične „He- 0 00
z dolgimi rakavi
Modna krila iz čiste volne, s svilo n n	,	„
podložena	30.------ ,anca -mtI 9-80’ Pavolnau
„Elastisana”,-pižama za ženske iz finega enobarvnega balista, z večbarvnimi prameni okrašena, namesto 199.— pri Komettarju samo
49.
„EIastisana”-ženska. spalna srajca iz finega balista, s tričetrtinskimi rokavi, namesto 189,— pri KomeUerju samo
49.-
„Gloricttc”-modne srajce iz lepih vzorčastih poplinov
Prešite odeje (»kovtri”), 130x190 cm, obojestransko klotaste
Ženski športni nizki čevlji, prvovrstna oblika, sodobni klinasti podplati; nikaki preostanki — vse velikosti v številnih barvali na zalogi!
65.-
99.50
99.—
Home
...... -ir
1
Ob prvi obletnici smrti župnika Jožeta Dobernika
___________Pri nas na
(Nadaljevanje s 4. strani)
zaradi močno razširjene golše na vratu. Druga posledica tifusa pa je bilo obolenje notranjega ušesa. Tekom let je bolezen kljub zdravniški pomoči le napredovala in povzročila popolno gluhost na enem in delno na drugem ušesu. Verjetno je nagluš-nost pospeševalo tudi. poapnenje ožilja. Ta nagkišnost ga je tudi duševno trla, tembolj, ker je po materi podedoval nagnjenje k otožnosti. V mladih letih se ta duševna bolezen ni kazala, saj je bil celo šaljiv in dov-tipen, a v starosti ga je vedno huje mučila. V tej duševni potrtosti je hiral im vsled tega tudi umrl.
„In cruce salus — v križu je zveličanje.“ Tudi njemu je bil križ bolezni most v lepše življenje. V mladih letih je poromal v Rim, v Lurd, v Ars in večkrat na bližja božja pota. Zdaj je 'končano njegovo romanje v solzni dolini in počiva na Srcu Jezusovem.
CELOVEC
V soboto, 18. januarja, je imela celovška mlekarska zadruga, imenovana „Unter-karntner Mollkerei“, izredni občni zbor v dvorani Kolprngovega doma v Celovcu. 2e priprave so bile zelo razgibane in burne. Člani-zadružniiiki, kmetje celovškega okraja, 3400 po številu, so dobili kar .tri okrožnice, vsako od druge struje v zadrugi. Najprej smo dobili okrožnico od nekega odbora, ki se je osnoval za varstvo koristi vseh zadružnikov. Na tej okrožnici smo brali med 49 podpisanimi imeni tudi znane še izza časa ,,rjave" dobe, ker bi tudi radi „ureje-vali“ nastali nered v zadrugi.
Drugo okrožnico oziroma vabilo na zgoraj omenjeni izredni občni zbor pa je dostavil upravni oz. nadzorni odbor, ki sta v svoji skupni seji 20 12. 1963 sklonila sklicati izredni občni zbor, ker so nastale med odboroma in dosedanjim ravnateljem in poslovodjem, ki je bil oboje v eni osebi ekonomskega svetnika inž. Rainerja, nepremostljive težave in ovire. Zbor zadružnikov naj odloči im reši vsa potrebna nastala vprašanja, še predvsem, ker so krožile različne vesti im sumničenja nasproti nadzornemu im upravnemu odboru. Ko pa je vodstvo zadruge odposlalo vabila za obč zbor, sta ugotovila predsednika obeh odborov, da je stopil že zgoraj omenjeni stari navna-telj na stran neke vrste ..opozicije", ki se je zbrala v že zgoraj omenjenem „odboru
Koroškem ___
za varstvo koristi članov in zadruge", in da brani tudi starega ravnatelja proti postavnim odborom.
Pod pritiskom teh dogodkov so 10. januarja brez roka takoj na mestu odpovedali službo dosedanjemu ravnatelju inž. Rainerju. Ker ni hotel ta odpovedi sprejeti, ne oddati ključev pisarne, so mu jo s ključavnico zaprli, Nato je zagrenjeni odpuščeni ravnatelj poslal 14. januarja protestno pismo vsem zadružnikom s sliko, kako stoji pred vrati svoje dosedanje pisarne, ki mu je bila pred nosom zaprta z obešeno ključavnico.
Ob taki burili pripravi se je v soboto, 18. jan. zbralo 1280 kmetov zadruge, da sliši poročila, težave in skrbi ter načrte in potrebe za naraščajoče prebivalstvo Celovca.
Po pozdravnih besedah, jasno podanem poročilu predsednika Mloakija ter revizorjev zadružne centrale in predsednika nadzornega odbora smo slišali tudi poročilo o reviziji državnega Mlečnega fonda, ki zahteva nujno temeljito obnovo in razširitev tega obrata, da bo mogla Mlekarska zadruga biti kos vsem odjemalcem. Vsa potrebna generalna obnova tega obrata bi morala biti že dovršena ali vsaj v delu, toda vsa potrebna dela in načrte je samovoljno zavlačeval dosedanji ravnatelj inž. Rainer, ki je moral celih šest ur poslušati mnogo .grenkih in težkih očitkov. Stal je kot obsojenec pred 1300 člani zadruge, katero je on vodil od leta 1928. N.i uvidel, da ni več kos vsem zahtevam vodstva takšnega odgovornega mesta, ki rabi za vzorno vodstvo mlado, močno roko in bister, vse obsegajoči razgled.
Pred zborom je inž. Rainer izjavil, da čuti moči, da še deset let vodi celovško mlekarno, s katero je leta 1928, ko je on svoje privatno malo podjetje prodal zadrugi, sklenili službeno pogodbo „do smrti (laut lebenslanglichen >Dienstvertrag.)“, kot je vedno spet zatrjeval v zagovor in ugovor proti vsem očitkom, ki jih je s svojim nastopom izzval. Prišlo je marsikaj na dan ob naraščajočem imetju tega, danes težke milijone vrednega premoženja. Ni pozabil pri tem sebe in svojcev, katerim je od prejšnjega odbora dosegel od zadruge odkup zemljišča, ki bi ga danes zadruga potrebovala za dozidavo in razširitev svojega obrata.
Tako je moral občni zbor potrditi in podpisati ukrepe ter tudi potrebne načrte za
generalno preureditev obrata te velike in močne zadruge, ki so ji njeni člani — pridni kmetje pripomogli do današnjega razmaha, da jo bo vodstvo vodilo v korist in čast kmečkega stanu.
ST. ILJ (Koncert)
Spet enkrat smo v nedeljo, dne 26. januarja napolnili farno dvorano. Prišli smo, da bi poslušali lahko, poskočno godbo »Veselih študentov" ter da bi se vživeli tudi v ono »Začarano sobo pri ,Beli vrani’".
V	začetku je Aleksander Kassl v imenu farne mladine pozdravil vse navzoče ter nam ob tej priliki predstavil g. prof. Franca I n z k a, ki nas je spretno vodil skozi ves program ter je veselo razpoloženje množil še s smešnicami, da smo se nasmejali do solz.
Če smo točno pazili na program, smo malo pred odmorom lahko slišali »Študentovsko polko", ki jo je zložil mladi klarinetist Joško Kovačič. Prav zaradi tega, ker smo slišali tudi skladbo enega iz naših vrst, je bil ves program še bolj domač in iskren. (Mlademu komponistu pa želimo obilo u-speha!)
Veseli in z zavestjo, da že nekaj znajo in zmorejo, smo poslušali na odru tudi šentiljski naraščaj- »Male godce", ki so nam v štirih skladbah pokazali, da se zanimajo tako za valčke, poskočne polke, kakor tudi za moderni fox-ftrot.
Po igri, v kateri se je mladi „39-5etni profesor" spet popolnoma vživel v svoj element in kjer je »resni" stotnik s svojimi „300 kanoni" kar dvigal ljudi s sedežev, so se prvič predstavili v tem okviru tudi »Vrbski fantje" (»Veldner Buam"), ki so dokazali, da zaslužijo, da jih pohvalimo.
Prav vesel sem bil, ko sem med poslušalci videl tudi mnogo deklet in fantov, ki so ravno tako, kot starejši poslušalci, pazili na vsako kretnjo godcev,, ki so z isto sigurnostjo igrali najnovejši tvist, kakor tudi poskočne Avsenikove skladbe.
Qb koncu se je g. prof. Inzko zahvalili v imenu vseh g. župniku Lovru Petričiču za požrtvovalno delo za mladino in za uspešni trud za zbližanje obeh narodov dežele.
SKOČIDOL/PODRAVUE
V	minulem letu je bilo tu tole ljudsko gibanje. Krščenih je bilo le 12 otrok. Več jih je bilo krščenih v Beljaku pri sv. Nikolaju, ki so bili tam v bolnici rojeni in potem tudi tam ikrščeni, a spadajo v našo župnijo. Redoma naj bi se v bolnicah roje-
ho-va •zdcavtoišUa pcaksa
DR. STANKO SMOLNIG, kirurg,
obvešča, da začne svojo kirurgično prakso L februarja 1964 v Celovcu, St. Veiter Ring 39, tel. 70-5-58 in v sanatoriju MARIA HILF.
ni otroci krščevali v fari svojih staršev. Naj rastejo v starosti, modrosti in milosti!
Birmanih je bilo 15 otrok naše fare. Sveta milost naj jih spremlja do srečne smrti!
Svetih obhajil je bilo prejetih v naši fari le 2501, v misijonišču Vernberk CPS ležečem v naši župniji, pa 40497. Zakrament sv. olja je prejelo na bolniški postelji 12 oseb.
Poročeni so bili Kravanja Josip s Pock Avgusitino; Samonig Ferdi s Kravanja Ane-marijo; Eder Janko z Wucherer Kristino; Lipič Artur s Fillafer Brunhildo. — Naj ostanejo vsi pari sebi zvesti in naj bodo sv. zakoni s potomstvom blagoslovljeni!
V večnost so odšli: Knolz Lucija, 82 let; Orasch Karolina, 79; Rotta Ludovik, 69; Wusherer Roza, 35; Krauz Treza, 70; Kaiser Raimund, 64; Mayer Peter, 75; Trei-.ber Angela, 65; Čelisnik Janez, ključar, 77; V/ergimz Franc, kovač, 55; Janach Franc, 72; Ulbing Ana, 72; Messner Simon, 75 let.
—	Naj vsi v miru spč! — Prebivalcev katolikov ima' župnija 1210. — Samostan Vennlberk ima 67 redovnic in 32 novink. — Vasi ije v župniji sedaj samo še 11. Vas Drvače pripada sedaj po škofijskem odloku župniji Vajškra (Landskron). — Mnogo je tu tudi drugovercev. Da bi postali tudi tu kakor po vsem svetu vsi krščeni eno!
—	Zvonilo v farni cerkvi je zdaj tvrdka Sachs iz Solnograda popravila, da more spet redno in pravilno zvoniti — na elek-
daaii •za tislcaupti Mad!
trični pogon — in farane k sv. božjim službam vabiti oz. pokojnim na pot v večnost k sodbi in zveličanju zvoniti. — Pust je letos kratek, post je pa tudi pri nas vedno enak!
Dne 31. januarja bo pri nas vedno češče-hje, katerega naj se farni verniki. pobožno udeleže. — Zima je trajno hudo. Zavarujte tudi živali pred mrazom in krmite po vaseh tudi ptice pod nebom. Poleti vam bodo hvaležne. ,Če jih pa ni, se pa golazen zaredi.
lekaueii - daviti kaniva!
SvtLt svkaava - daaa kau^jvn!
(Haivre (Seluiulensiev zeigea luste Ojnalitaiva za niedvigsiea ^pvei&jea!
...m	SAMONIG
(ViLlaek, am SAMONIG”^^
P*l*S*A*N*0 * B*R*.A*N*J*E
MATEVŽ RAINER:
(14)
MOJI SPOMINI
V službi na gradu Draženj (Drasing)
Ko sem bil približno 2 leti doma, sem začel misliti, da bi ne bilo napačno, če bi si poiskal kako primemo službo. Saj doma bo kmetijo prevzel itak brat, ki je starejši in njemu pripada. Sporočil sem to svojo namero vodstvu 'kmetijske šole, kjer sem bil kot bivši odličnjak dobro zapisan. Na spomlad (začetku marca) 1906 je bila prodana graščina Draženj (Drasing) ležeča približno pol ure nad krivo Vrbo na hribu z vsem inventarjem. Kupil jo je Hans Holl-dorf uradnik v ministrstvu na Dunaju, sin bivšega tovarnarja. Ta je šel na ravnateljstvo kmetijske šole vprašat po za to mesto primernem upravniku, z znanjem slov. jezika, kjer so mu mene priporočili. Bil sem tedaj v 24. letu.
Ta gospod Holldorf se je pripeljal dne 12. 3. 1906 k mani. Našel me je že v Vrbi,. kjer ije bil ta dan tam letni semenj. Še ta dan sem se peljal z njim posestvo ogledat, ter sva sklenila, da naj takoj nastopim službo. Ker je sneg že sikopnel, smo začeli z oranjem in setvijo. Po par dneh sem bil že tam, ter si ogledal kaj bo vse treba storiti. V prvi vrsti sem videl, da rabim nekaj moških delovnih moči. Napotil som se v domači kraj, kjer sem dobil tri zdrave, poštene in pridne fante, kmečke sinove, ki so službo takoj nastopili. Še enega starejšega moža Nemcovega Hanjža sem najel za par tednov, ki mi je pomagal sejati. Bilo je namreč za sejati nad deset oralov in sicer trikrat. Najprej se je sejalo žito, potem deteljno seme in težko travno, na zadnje pa lahko travno seme. Da se naj opusti oz. skrči pridelovanje žita, kar se je do tedaj delalo, se'je storilo po nasvetu strokovnjakov kmetijske družbe. Ti omenjeni fantje, ki sem jih najel so bili: Filijev Albin, Danijelov Rudolf in Crnoglavov Ze-pej. Vsi ti trije, kakor tudi sin soseda Jo-žapa (zraven grada), ter gospodov sluga in kočijaž so padli v prvi svetovni vojni. Ostal sem od tedanjih tam uslužbenih moških razen par starejših, le samo jaz pri življenju.
Ker je imel prejšnji posestnik — bili sta dve dami po imenu v. Kurzi — menda bike lastne reje, je bilo v govedih krvno sorodstvo, radi česar so se vse živali prodale. Bilo jih je okrog trideset. Ostalo je le 6 konj, okrog 60 ovc in nekaj svinj. Na jesen se je nakupilo 24 dobrih molznih krav in sicer večinoma v okolici Brež. Pri dobri krmi, — imeli smo veliko sena — in pri razumnem ravnanju in krmljenju — gospod je najel za kratko oskrbo in molžo teh krav bivšega šolarja iz Grottenhofa, ki se
je izšolal prt znanem učitelju Švicarju Schu/pplliju. Sedaj smo imeli res veliko mleka. Dobili smo kot odjemalca bolnico v Celovcu, ki je vzela dnevno 200 1 mleka. Za ostalo mleko smo pa imeli nekaj privatnih odjemalcev, nekaj smo porabili doma. Cena je bila tedaj 24 helerjev za 1 liter, kar je bila prav lepa cena, ko je stalo pol litra piva 16 helerjev.
Vsa zemljišča so bila v enem kompleksu, kar je obdelovanje olajšalo. Okrog tega so bili mali posestniki, tako rekoč potisnjeni s svojo zemljo v graščinsko. Kazalo je, da je to pripadalo nekoč gradu. To so bili Urh, ki je imel gostilno, Jožap, Vranjak, Vazni-kar in Tišlar. Imel je vsak navadno po dve kravi 'in nekaj drobnice, hodil včasih na delo, tako da je svojo družino preživljal. Bili so vsi zelo ustrežljivi in mirni sosedje in so nam poleti radi pomagali. Zato smo mi njim pomagali s konjsko vprego, posebno pri oranju.
Za župnika v fari Breza, kamor je spadal Draženj in cela Kriva Vrba (Krumipendorf), je bil tedaj g. Valentin Kapun, doma se-
verno od Celovca, 'ki je opravljal vse molitve in tudi pridigal samo slovensko. Tudi cerkveni pevci so peli samo slovensko, a so bili tako izvežbani in imeli, posebno pevke, tako krasne glasove, da si se moral čuditi. Organist je bil domači mežnar, kateri se je pisal Jager. Ko je bil župnik o-krog 70 let star, je 7. 1. 1911 umrl. Na njegovo mesto je prišel tja v Brezo za provi-zorja bivši poslanec g. Janez Starc.
V tej službi sem bil do jeseni 1908. Bil sem nekaj bolehen. Čeprav mi ni bilo treba težko delati, sem nosil vendar precejšnjo odgovornost, ker je bil gospodar po navadi odsoten. Ta je bil sicer z menoj, kakor je rekel, „zadovoljen“, a le premalo mi nese gospodarstvo in sicer le 4 odstotke. •Seve da pri tem ni upošteval prirastka lesa. Mislil sem si, da mi pri najboljši volji 'in delu mi mogoče izžeti iz zemlje več. Rekel sem mu, da naj poišče namesto mene drugo moč in mene odpusti. Kmalu je dobil drugega upravnika, in sicer iz Švice, ker je mislil, da bo ta vse po švicarsko, torej napredno in bolj dobičkanosno vodil. Ko sem čez nekaj časa srečal naprednega kmeta, pd. Binnikovega iz Hojavic, sem ga vprašal, kako se na gradu gospodari. Pravi mi: „Zelo slabo". Po nekaj letih me ta kmet obišče in pravi, da je gospodarstvo na gra-
IF r a n Milčinski:
Butate ih Butata
Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mla-kuža, ji pravijo potok. Ob obeh krajih mla-'kuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravijo graščine. Ime je vasi Butale. Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, — Ikaj mislite! — in ne pamet: takšni so.
Bili so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in če se jim ne bi bila izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako hi ostrmel, da hi sedel kar vznak, kajti pravijo, da je stala v teh pismih beseda, da sega rod Butalcev noter do Adama v paradižu.
Prvi, ki se je 'bil preselil v sedanje kraje, je hil neki Kozmijan Buta. Tam, kjer je živel poprej, mu ni ustrezalo podnebje, prevroče je bilo. Mož je bili bolj slab v računstvu in se je rad motil v številu svojih ovac. In je ■imel to slabo navado, kadar ga je kdo prijel, naj vrne ukradeno ovco, da je z glavo butal kakor kozel in je marsikomu nalomil rebra. Sosedje so ga zavidali, pa se jim je ponoči umaknil izpred oči in si je za spomin in pleme s seboj vzel nekaj parkljev iz vsakega hleva ‘in kar k parkljem spada. Pa niso sosedje
iskali ne njega ne parkljev, nego so 'bili zadovoljni, da so se tako poceni odkupili.
Privadil se je Buta novemu kraju, imel je obilo družine in so 'bili vsi tistega talenta, da so jim grablje bolje služile kakor vile. Ohranjena so nam imena prvorojencev iz Bu-talovega rodu in je vsak imel prijazni priimek:
Kozmijan Buta je imel sina prvorojenca Pido Kljukca.
Fida Kljukec je imel sina Francota Turka-videl.
Francot Turkavidel je rodil Gregorja Brezhlačnice.
Gregor Brezhlačnice je rodil La vdana Štl-manega.
Ob času Lavdona Štimanega so štele Butale že trideset koč in je Lavdon Stimani imel najdaljšo in najbolj košato brado izmed vseh občinskih mož. In se ni Šprinca Ma-rogla prav nič premišljala, nego je naravnost zlezla vanjo in je bil Lavdon Štimani ■izvoljen za župana. Če je namreč res, kar pripovedujejo Tepanjčani. Tepanjčani pripovedujejo, da rede v Butalah občinsko uš, ■in kadar volijo župana sedijo bradači okoli mize, nanjo deno občinsko živinče in v čigar (Nadaljevanje na 7. strani)
Henrik Sienkiewicz:	5
OBLEGANJE
W^==QaiM£ (j o r e
V službi NajsvetejSe
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
„Evo!...“ je rekel s pretrganim glasom. „Niisem prišel semkaj po denar!... Ne po vaše nagrade!... Ti biseri in druge dragocenosti ... Vse vojni plen ... potrgano z bo(janskih kučem!... Tu imate!... Mar potrebujem nagrade?... Hotel sem jih pokloniti najsvetejši Devica... ali šele po izpovedi ... s čistim srcem!... Evo jih!... Tako potrebujem nagrade ... Imam jih še več ... Da bi vas ...“
Vsi so začudeno umolknili in pogled na bisere, ki jih je stresel tako lahko kakor kašo iz vreče je napravil globok vtis. Vsak se je nehote vprašal, kakšen vzrok bi imel ta človek si 'izmišljati, če bi mu šlo za nagrado?
Gospod Peter Carneoki je ostrmel, zakaj človeška narava je že taka, da jo oslepi pogled na tujo moč in bogastvo. Naposled je izgini tudi njegov sum, zakaj kako bi mogel soditi, da hoče ta veliki gospod, ki razsiplje z biseri, strašiti menihe radi dobička?
Tedaj so se navzoči spogledali, on pa je stal nad dragocenostmi z dvignjeno glavo, podobno glavi razdraženega orla, z ognjem v zenicah in z rdečico na obrazu. Sveža rana, idoča preko glave in lic, je zasinela in
strašen je bi gospod Babinič, preteč z grozečim pogledom Carneckemu, proti kateremu se je posebno obračala njegova jeza.
„Skozi tvojo jezo, gospod, sili resnica", je rekel g. Kordecki, „toda te bisere shrani, zakaj najsvetejša Devica ne more sprejeti tega, kar ji je bilo darovano v jezi, četudi pravični. Sicer pa, kakor sem že dejal, ne gre zate, marveč za vesti, ki so nas navdale s strahom in grozo. Bog sam ve, če ni v tem kako nesporazumljenje ali pomota, zakaj sam si videl, da se to, kar praviš, ne ujema z 'resnico. Kako naj torej izženemo pobožne romarje, prikrajšamo čast najsve-tejši Devici ter naj imamo vrata dan in noč zaprta?"
„Lmejte vrata zaprta! Pri usmiljenju božjem! Imejte vrata zaprta!...“ je zakričal gospod Kmitic, lomeč roke, da so prsti kar škrtali v sklepih.
V njegovem glasu je bilo toliko resnice in neMinjenega obupa, da so vsi navzoči nehote istrepetalli, kakor bi bila nevarnost že blizu. Gospod Zamejski pa je rekel: „Saj itak marljivo opazujemo vso okolico in se vrše popravila na obzidju. Podnevi lahko puščamo ljudi k pobožnostim, toda biti moramo oprezni, Zlasti zaradi tega, ker je kralj Carolus odšel, a Wittemberg baje z železno roko vlada v Krakovu in duhovnikov nič manj ne pritiska nego posvetne."
„Na napad ne verjamem, toda proti o-preznosti nimam nič!" je odgovoril Peter Čamecki.
„Jaz pa .pošljem k Vreščoviču redovnike," je rekel o. Kordecki, „z vprašanjem, ali zaščitni list nima nobene veljave več."
Kmetic se je oddahnil. „Hvala Bogu! Hvala Bogu," je zaklical.
„Gospod vitez!" mu je rekel o. Kordecki. „Bog ti poplačaj za dobro namero!... Če si nas z dobrim namenom svaril, boš imel večno zaslugo pri najsvetejši Devici in pri domovini. Toda ne čudi se, če smo sprejeli tvojo dobro voljo z nezaupanjem. Kolikokrat so nas že strašili. Eni so storili to iz sovraštva proti veri, da bi škodili pobožnosti in odvrnili 'kolikor mogoče vernike od nje? drugi iz dobičkaželjnosti, da bi kaj zaslužili; tretji samo radi tega, da so prinesli novice in da pridobe pri ljudeh na ugledu. Morda so bili tudi talki, ki so jih vodili za nos, kakor mislimo, da so tudi tebe. čudovito je satan zavzet proti temu kraju in se trudi, da bi škodil pobožnosti in kolikor mogoče odvrnil vernike od nje, zakaj ni je stvari, ki bi peklenščka bolj spravljala v obup kakor pogied na češčenje Nje, ki je strla kači glavo... A sedaj je čas večernic. Izprosimo Njeno ljubezen, priporočimo se Njenemu varstvu in vsak naj gre mimo spat, zakaj kje naj bo mir in varnost, če ne pod Njenim okriljem?"
In vsi so se razšli.
Ko so se 'končale večernice, je sam o. Kordecki izpovedal gospoda Andreja; izpovedoval ga je dolgo v že prazni cerkvi. Potem pa je ležal gospod Andrej razprostrt pred zaprtimi vrati kapelice do polnoči.
Opolnoči se je vrnil v celico, zbudil So-roko in mu pred počitkom ukazal, da naj ga biča, da so se mu rame in pleča polila s krvjo.
du obupno. Torej tudi Švicar ni mogel iz zemlje več izbiti. Pred nekaj leti sem bil radoveden, kako je tam. Videl sem na lastne oči, da je vse zanemarjeno.
Proti koncu oktobra sem službo na gradu zapustil in šel k Jožefu Šalerju na Tre-binjo. Ta je imel obširno trgovino z lesom ter pozimi še uravnavo Drave od Podravelj do Velimje vesi, zraven pa še obsežno kme-tijo. Samo pri uravnavi Drave je bilo pozimi do sto delavcev zaposlenih. Potreboval je pisarniško moč, za katero me je najel. V jeseni omenjenega leta je bil Šaler izvoljen kljub vsej zaposlitvi še za župana naše občine Loga ves. Kot tajnika je obdržal že prej zaposlenega Miha Schleicherja. Ta je pa 'kmalu hudo zbolel tako, da dalj časa ni mogel uradovati. Ker ni Mio v bližini kakega tajnika, sem prevzel tudi to službo jaz. Tukaj sem bil zelo dobro sprejet. Počutil sem se kot doma. Ko je Schlei-cher ozdravel, ni več prišel na občino Loga-ves, ampak se je zadovoljil s Škofičami, kjer je bil za tajnika. V Logi vesi sem pa delal jaz naprej.
Konec leta 1910 je bilo ljudsko štetje. Za to sem bil od okrajnega glavarstva Beljak določen za števnega 'komisarja, kar sem tudi po celi občini z nad 1.300 prebivalci izvršil. 2e tedaj je Sudmarka na nevešče ljudi vplivala, da naj se ne zapišejo za Slovence, ampak za Nemce. Vindišarjev tedaj še ni bilo. Ko sem popisoval pri kmetu M., ki je bil zvest pristaš SUdmarke, mi je na vsako vprašanje, ki sem ga stavil, odgovoril: „tajč“. Pri tem ni delal razlike, ako sem ga vprašal po imenu, krstnih podatkih ali drugo. Odgovor je bil pač: „Tajč“. On je pač imel od SUdmarke nalog, da ne vpiše drugače kot tako. Oglasila se je njegova zelo razsodna žena in pravi: „Vpišite nas vendar za Slovence, saj veste, da nemško ne mamo. Nato se oglasi možakar z vzklikom: „Wos werd mei Simak sogn"! Ta je govoril vsaj za silo nemško, naučil se je pri vojakih, dočim večina ljudi, posebno starejših, sploh ni obvladala nemščine.
Ker sem po mnenju sudmarkovcev premalo Nemcev in preveč Slovencev naštel, so napravili pritožbo na okrajno glavarstvo, katero je poslalo revizorja v osebi tajnika g. Ledererja. S tem gospodom moram iti v tiste hiše, od koder so prišle pritožbe. šel je z nama tudi zastopnik občine. Ta kontrolor je videl, da tiste osebe sploh niso znale nemško, ali pa le za silo lomile. Ko je ta gospod pri K. dve starejši ženski vprašal, ali so Slovenke ali Nemke, priskoči ena k meni in me vpraša, kaj ta gospod želijo in reče meni nasproti: „Pro-isim, Tevžaj, vi povejte gospodu, kaj hočejo!" Ko smo vse revidirali, je videl gospod revizor, da sem vpisal prav, pri čemer je tudi ostalo, kar je bila tudi resnica.
(Dalje prihodnjič)
m.
Naslednje jutro je zavladalo v samostanu čudovito in nenavadno gibanje. Vrata so bila odprta in pobožnim ljudem niso ovirali pristopa. Služba božja se je vršila kakor po navadi, toda po Službi božji so morali vsi tuljdi zapustiti samostansko o-zidje. Sam o. Kordecki si je v družbi gospoda mečnika sieradSkega in gospoda Petra Cameckega natančno ogledal obzidje od zunaj in od znotraj. Pokazalo se je, da je treba tu in tam kaj popraviti. Kovači v mestu so dobili ukaz, da pripravijo kavlje, sulice, na dolgih drogih nataknjene kose, bate in težke klade, nabite z žeblji. Ker se je vedelo, da je itak bila v samostanu znatna zaloga podobnega orožja, so začeli koj po vsem mestu govoriti, da pričakuje samostan skorajšnjega napada. Te govorice so se vedno ‘bolj potrjevale.
Pod noč je delalo na obzidju že okoli dve sto ljudi. Težke topove, ki jih je bil poslal gospod Varšicki, kaštelan krakovski, še pred obleganjem Krakova, po številu dvanajst, so postavili na nove lafete in jih naravnali, kakor je bilo treba.
Iz obokanih samostanskih shramb so redovniki in služinčad nosili krogle, katere so Skladali na kupe pri topovih. Privalili so sode s smodnikom, razvezali snope mušket in jih razdelili med posadko. Na stolpih in oglih so postavili straže, ki so imel® kaj pozorno opazovati. Mnogi niso hotel* verjeti, da bi se sploh mogel kak sovražnih dotakniti Jasne gore.
(Dalje prihodnji)
Buicdz U* BuJzdci
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
brado zleze, ta je župan. Uši pa <da je ime Sprinca Mar ogla,, ima v pisarni svoj li levček in priihajajo mestne device, vsak dan druga, in si jo demo za dve uri v glavo.
Seveda Tepanjčanom ni vsega verjeti. Te-panjčani niso dosti manj nego hribovci in jedo ovsen kruh, zato jih zmerjajo za »ov-senarje«. Ob nedeljah prihajajo v Butale po beli kruh in se vračajo potem vsak s hlebcem pod pazduho v svoje klance. Zato jim pravijo tudi »hlebučarji«. Stiskači so, sold jim ne igre izpod palca, še v krčmi bi radi odtngavali, iko plačujejo vino. Butalci jiih zaničujejo in imajo zunaj vasi mlin, v mlinu so stope, pa iso naučili še stope, da od daleč že oiznanjajo: »Tepanj-čan gre — pahni ga! Tepanj-čan gre — pahni ga!« če je pa dosti vode, hite stope: »Pahni Tepanjčana, pahni Tepanjčana, pahni Tepanjčana!« Tepanjčani pa tudi ne molče in so spravili v svet prečudne vse histerije o Butalcih, kakršne bomo še slišali.
Imenitni Lavdon Štimani je rodil še ime-nitnejšega Gregorja Copatko, čigar kravo je doletela slava, da so jo poklicali na carja presvetli dvor.
To se je izgodilo tako, da sta one dni živela dva zvezdogleda, pa sta bila že tako dbrajtana, da iso se carji in vladarji zanju kar tožili, v čigavi deželi bosta delala pratilke.
Pa ju je pot pripeljala skozi Butale in ker se je mračiloj sta se ustavila in prosila Gregorja Copatko prenočišča. Gregor Copatka ju je žugal za popotne bukvice in žveplenke in jima potem dovolil na seno in preden sta šla spat, sta še pogledala na vreme. Rekla sta: »Nocoj vreme ne ho ostalo, vihar bo in dež!«
Gregor Copatka je odgovoril: »Pa ne bo. Nocoj 'bo pohlevna noč.« Res je bila, zvezdogleda sta se čudila in sta drugo jutro vprašala gospodarja, od kod da je vedel, kakšno bo vreme. In je Gregor Copatka odgovoril im dejal: »Mene moja krava ni še nikoli opeharila, odkar jo imam. Kadar se obeta vihar ali dež, vsalkikrat s paše pride domov. Sinoči je ni bilo; pa sem koj vedel, da bo pohlevna noč, kakor je res bila.«
Zvezdogleda sta se •spogledala, potem sta rekla: »Carji im vladarji se za naju tožijo, kateri ho naju dobil, pa naju je ugnala krava!«
In se je prvi kar pri tisti priči zaklal s peharjem; drugi je obupal in dejal: »Tudi me ure ne bom več zvezdogled!«
Glas o Copatkovi kravi pa se je raznesel po svetu in ko je car izvedel o njej, je mo-•rala predenj in je dobila službo dvorne pratikanice in so se vse Butale grele v žaru njene milosti.
Gregor Copatka je rodil Bendo Cigana.
Benda Cigan je rodil Jureža Pismouka.
Jurož Pismouk je potem rodil Anžeta Me-
Izredno
znižane cene!
Edinstvena priložnost nakupa pri ZIMSKI INVENTURNI RAZPRODAJI!
Prepričajte se sami!
JI. fkautet
Klagenfurt-Celovec Alter Platz 35
ketača, na široko znanega po kozi, ki so pravili o njej, da je dajala vsak dan sedem rešet mleka. Sam sodnik iz graščine s;i ni mogel kaj, nego ga je ustavil na cesti in vprašal: »No, oče, ali ste že prodali tisto kozo, ki daje po sedem rešet mleka?« Pa ise je Anže Meketač potuhnil, kakor bi ne poznal gospoda, in je odgovoril: »Prodal, davno prodal, tja čez mejo. Tam se je obrejila in storila osla, ki ga imajo izdaj v graščini za sodnika. Pa srečno, gospod!«
Anže Meketač je rodil Matevžka Žlamboro ki je bil po krivem obrekovan, da je hruške kradel, pa jih ni bil tisto pot. Ono leto so imeli v Butalah veliko tepk, pa niso vedeli drugam z njimi, nego so jih zmetali v zapuščen vodnjak — tam se naj zmede. Ko je pniišel Čas, so jih šii iskat — pet mož jih je bilo — in so ukazali Matevžku: »Tebe volimo, nuj, skoči noter, nam IboŠ medne hruške ven metal!« Skočil je in je bil vodnjak globok, precej vode se je bilo v njem nabralo, lin iso čakali in klicali, klicali in zmerjali — ne ena hruška ni priletela kvišku. Pa so dejali: »Matevžek je zvijačnik, vse hruške bo •sam požrl, potlej pa se bo lagal, da jih ni bilo. Naj skoči drugi za njim, ki je bolj pravičen!« In so bili vsi pravični drug bolj od drugega in so drug za drugim poskakali v vodnjak in ni mogel nobeden priseči, da je Matevžek res kradel hruške, ker ni nobeden prišel nazaj.
Pa je Matevžek Žlamlbora, preden je šel
po hruške, rodil Tončka Štibalarja. Tonček Stibalar je bil prvi v Butalah, ki je imel žepno uro — žepno uro si je bil naredil sam ilz pristne domače 'repe. Imel je sina Mihca-stega Kimpeža. Mihcasbi Kimpež je rodil Vr-foana Podvrbosmuka.
Ko je bil ta za župana, je prišel v Butale samsam presvetli car lin so ga Butale slovesno sprejele z novo briizgalnico. Brizgalni-ca se je imenitno obnesla, vsi so bili do kože mokri, car in njegovi ministri, strežaji in lakaji.
Je vprašal car: »Povsod drugod so nas častili s streljanjem, Butale nam niso privoščile ne enega strela, pač pa ste nas neusmiljeno oprali. Kakšne imate manire v Butalah?«
Je odgovoril župan: »Vaša milost, gospod car, da nismo streljali, za to smo imeli devetindevetdeset vzrokov.«
Je velel car: »Radoveden sem, katere! Govori!«
Je dejal župan: »Prvič: Nismo imeli smodnika.«
Pa ise je car nasmehnil in je dejal, da mu že ta prvi razlog do vrha zadošča. In ga od tistega časa niso več videle Butale.
Vrban Podvrbosmuk je rodil Pavlušo Oča-lastega. Pavluša Očalasti je rodil Cenetana Padarja, tistega, ki je kravo s svedrom drl.
In iso v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in je bili mlajši rod korajžen in šel pogledat po svetu in so ise nekateri naselili Ob Dravi, nekateri ob Miuri, nekaj jih je prišlo celo do morja in so si tam postavili ognjišča. Ostali pa so, kar so bili.
Nekaj o zgodovini nogometa
Najbolj razširjena vrsta športa po vsem svetu je nogomet.
Poglejmo, kje je domovina nogometa in od kod izvira.
Okoli leta 3000 pr. Kr. je bila na Kitajskem znana igra z žogo, imenovana „tsu-ču“. To pomeni: brcati žogo z nogo. Uporabljali so tudi že gol (mreža med dvema visokima bambusovima drevesoma).
Razne žoge v muzejih nam pričajo, da naj bi bila okoli leta 2000 pr. Kr. razširjena na vzhodu, predvsem v Egiptu, neka igra, podobna našemu nogometu.
Ta igra, predhodnica našemu nogometu, se je razširila v Evropi sprva pri antičnih narodih. Tako so tekali Grki za tako imenovanim „episkirosom“, Rimljani pa za „harpastumom“. Igre so sličile bolj rugbi-ju (izg. ragbiju) kot pa nogometu v današnjem smislu (1000 pr. Kr.).
Leta 587. po Kr. se pojavi ta igra na Japonskem, in sicer tako imenovani „kama-ri“, nogomet v krogu, ki se je ohranil do danes.
V Angliji, Franciji in Italiji se je nogomet najprej udomačil (že v 14. in 15. stoletju).
mLbJU|'
T ■'
••C23U; -
KUNDENDIENST
Šivati
na PFAFF-stroj je veseije
Poskusite tudi vi!
Radi vam pokažemo, kako enostavno in lahko je šivanje na stroja PFAFF Stopmatic. PFAFF - šivalni stroji že od 2.300.— šilingov. Rabljeni šivalni stroji, pogrezljivi, z jamstvom in servisom, v veliki izbiri.
Vaša strokovna trgovina za stroje PFAFF
MONDRE
Klagenfurt - Celovec,
lO.-Oktober-Stralle 22,
Vas pričakuje, da jo obiščete!
Vse te igre pa so bile, podobno kot v antičnem svetu, neka vmesna stopnja med rugbijem in nogometom. Igrali pa so večkrat tako surovo, da si je ta ali oni igravec čelo polomil noge ali kako drugače poškodoval, da, celo smrtni slučaji niso bili redki. (In danes? Ne moremo reči, da smo kaj prida napredovali v tem oziru!)
Kako priljubljen je bil nogomet v Franciji, priča dejstvo, da je vsak samostan, ki je sprejel novega meniha, prejel od njega za doto novo žogo.
V	Italiji pa je bila za časa zasedbe po princu iz Oranja celo navada, da so se sovražni vojaki med bitko spoprijaznili in igrali nogomet.
Ustanovitev „Football-Association“ (izg. futbal-asosejšn) v Londonu, kar bi se reklo po naše nogometno združenje, 1. 1863 pa se lahko smatra za začetek današnjega po pravilih urejenega nogometa.
Pravila določajo, da nastopa pri igri samo 11 igravcev. V začetku 20. stoletja vidimo, da se srečavajo v nogometu zmerom pogosteje razne države med seboj (mednarodne nogometne tekme).
L. 1908. je postal nogomet prvič posebna veja pri olimpijskih igrah.
V	Angliji je izdal kralj sprva cel6 odredbo proti ..nekoristni igri“. Par stoletij kasneje pa je postal nogomet najbolj priljubljena igra na Angleškem.
Navadno so igrali iz dveh sosednih vasi. število igravcev spočetka ni bilo določeno. Pozneje se je število skrčilo na 40. Igravci so si prizadevali spraviti žogo skozi vhod v sosednjo vas.
ža do&co volfr
Sodnik vpraša pričo: „AH poznate obtoženca? Ali ste z njim v sorodstvu?"
Priča: „No, seveda ga poznam, saj sva oba služila pri enem gospodarju; on je bil pri konjih, jaz pa pri volih, — dalje pa nisva v žlahti."
*
Mož: „To je pa že preveč; kaj praviš ti na to, z lumpom so me danes zmerjali v krčmi!"
2ena: „Poiglej, jaz sem ti to že tolikokrat povedala, pa mi nisi hotel verjeti."
pustne tnaske
Pustne maske ve lažnive —/ v bajni luči ljubeznive, v pozni noči zapeljive ...
Strast teles zakrivate, slast prevar uživate.
V parih divje se vrtite, norce si v svoj rej lovite, modrim se v obraz smejite.
Po objemih hrepenite.
Ko bo zapel polnočni zvon — in pepelnico znanil bron:
Samo pustite plesišče, pojdite brez mask v svetišče vi, ki maske vas težijo, grehi, vašo vest budijo —.
Naj vas vodi božji strah —. saj ste le pepel in prah ...!
Svečenik tam v oproščenje dd s pepelom vam znamenje, da je v križu odrešenje!
M. H.
Vse Joka Izdelke in opreme fudi za (ujske sobe
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorl fel. 04236-281
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDF.LJF.K, 3. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas, piše in govori Blaž Singer. — Olimpijada 1964. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 4. 2.: 14.15 Poročila, objave.
—	Prof. dir. Metod Turnšek: Ljudski koledar za februar. — SREDA, 5. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 6. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Prof, Janko Messner: S knjižne police... malo za smeh, malo za res. — PETEK, 7. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Novice, ki jih zbira Blaž Singer. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Za ples in zabavo igrajo priljubljeni ansambli. — SOBOTA, 8. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (Voščila). 18.25 Na dom obujaš mi spomin ... S prof. dr. Metodom Turnškom obiščemo St. Peter na Va-šinjah. — NEDELJA, 9. 2.: 7.30 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasim pozdravljamo in voščimo.
v
Skite koš Ust!
Nainovejie kmetijske	i
stroje, štedilnike, pralne	
stroje, gospodinjske po- ■	m
trebštine	
ugodno in na obroke pri	1
HANS WERN!G	
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)	
Jtadlmaift beli tedeni
fimaga vauevati
RADLNAVR
BELJAK — VILLACH
Velika zaloga žimnic, zaves, falnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob
pidcUne olafiavt!

Kmetje - gospodarji!
V četrtek, dne 6. februarja vam je v času od 10. do 12. ure dopoldne g. svetnik Kmetijske zbornice Mirko Kumer v pisarni Kmečke gospodarske zveze v Mohorjevi hiši na razpolago.
Osrednji odbor
v zimski zaključni prodaji
Damska konfekcija:
Jutranje halje iz dubl-flajnele, vzorčaste..................
Uoinbažaste bluze, 3/4 rokavi, čedni vzorci.................
Bluze z nabranimi našivki, iz nežno roza popclina...........
Bluze iz flanele, v vseh velikostih.........................
Zimska krila, moiičr, široka, čudovite barve................
Krila iz terilena, plisšrana, najboljše kakovosti, vse barve . . Jutranje halje iz 'perlona, prešite, z mikavnimi vzorci,
v raznih pastelnih barvah...............................
Obleke iz volne, kostimi, posamezni komadi..................
Obleke iz brokata, preostali kosi v različnih barvah .... Zimski kostim, z ovratnikom perzijancem, čisto volneno blago,
v celem podložen........................................
Smučarske hlače iz lastoksa.................................
Površniki iz čiste volne, preostali komad.!, sivi, rjavi ....
Plašči iz cibeline, čista volna, s prešito podlogo..........
Plašči iz mohera, v celem podloženi.........................
Plašči iz blaga s črtastim vzorcem, s kožuhovinastim ovratnikom, podloga prešita, športni kroj........................ .
Hubcrtus-plašči, moderna izdelava, v celem podloženi .	.	.
Zenske delovne obleke, iz vzorčaste flanele.................
Ženske delovne obleke iz harhanta, vzorčaste, na gumbe zapete
Damske pletenine:
Ženski puliji, iz mako preje, zaprti........................
Puloverji iz čiste volne, dolgi rokavi, z visokim zavihijivim
ovratnikom..............................................
Ročno pletene vestije, zelo tople....................119.—
Puloverji iz dralona, klasične oblike, % rokavi.............
Puloverji z visokim zavihijivim ovratnikom, iz dralona . . .
439.—
39__
49__
49.80
150__
150—
139— 100— 200—
800__
249— 200— 495— 560—
775__
345—
69__
39—
79— 98— 112— 159_
178__
198,— 3.5__
250.,
298.,
549.,
789.,
398.,
635.,
895.,
150.,
250.,
380.,
440.,
Vse blago priznane kakovosti in znamk:
Seti (pulover im telovnik) iz volne in dralona, v lepih barvali Smučarski puloverji, z norveškimi in islandskimi vzorci,
posebna prilika .......................................
Smučarski puloverji, posebno debeli, zelo modemi kroji
Moška konfekcija:
Moški plašči, kosmati, s svilo podloženi, rumenkasto-sivc barve
Hubertus-plašči, trpežna kakovost, zeleni in sivi..........
Zimski plašči, lopa kakovost, klasične oblike, najboljša izdelava Bukle-plašči, čista volna, športni kroj, z dragonarjom in
prešito svileno podlogo................................
Trpežna obleka, s temnim vzorcem, suknjič podložen s svilo .
Obleka iz kamgarna, lepa kvaliteta, karirasta..............
Obleka iz kamgarna, prvovrstni kroj, enobarvna.............
Športni suknjič iz tvida...................................
Suknjiči, iz tvida in šetlanda, preostali kosi.............
Suknjič iz čiste volne, karirast, v celem s svilo podložen . . Suknjič iz tvida, čista volna, z razporkom na hrbtu ....
Trpežne hlače, rjave, esterhazi............................
Modne hlače s ali brez pasu, progaste in kariraste ....
Hlače, progasto tkane, rjave ali sivkaste..................
Žametaste hlače, zavihane, izredna cena.................. .
Hlače, fantovski kroj, s pasom, iz cibeline................
Hlače, fantovski kroj, s pasom, kariraste..................
Hlače iz kamgarna ali trevire, sive in zelenkaste..........
Anorak iz perlona, prešit, v raznih barvah, za dame in gospode Smučarske hlače za moške iz lasteksa, olivne, rjave in črne .
Pletenine za gospode:
Puloverji iz šetlanda.................................. od
Puloverji iz čiste volne...................................
Pristni šetland, v vseh barvah.............................
Puloverji-brezrokavniki za gospode, čista volna .... od Smučarski puloverji, z izrezom V, čista volna, zeleni in
rumeno-sivkasti ..................................... ,
Pletene srajce, v modrem, sivem, črnem in vzorčaste,
iz bombaža...................................... , , ,
Pulover z visokim zavihijivim ovratnikom, rumenkasto-sivi,
modri, sivi iz bombaža..........................
Vestije za gospode, čista volna, rumenkaste in sive .
Vestije za gospode, sive, rjave, zelene, močna kvaliteta Puloverji iz dralona, z izrezom V, močnejša kakovost .
110..
135..
148.. 140-.
198..
264..
290..
279..
88—
125_
133—
90—
149 —
76_
59_
103_
139__
169—
TRGOVSKA HIŠA
KLAGEMFURT - CELOVEC
Pri BRUNNER-JU je ceneje!
QLEPALI$CE V CELOVCU
(Iheaterplatz)
Petek, 31. jan., ob 19.30: Arabella (premiera), 11. predat, za A-abonma in GWF-petek; 8 predst. za GVVAipotek. — Sobota, 1. febr., ob 19.30: Eine Nacht in Venedig (Noč v Benetkah). — Nedelja. 2. febr., ob 15. uri: Arabella, 8. predst. za GWA-nedclja in ob 19.30: Dcr Widerspenstigcn Zahmung
(Ukročena trmoglavka) — poslednjič. — Torek, 4. febr., ob 10. uri Zar und Zimmermann (Car in tesar) — zaključna predstava in ob 19.30: Der Opcrnball (l’les v operi); prosta prodaja vstopnic in abonmi in predstava za Delavsko zbornico. — Sreda, 5. febr. ob 19.30: Arabella, 11. predst. za B-abonma in GVVF-sreda; 8. predst. za GWA-sre-da. — Četrtek, G. febr., ob 19.30: Der Opcrnball (Ples v operi), 10. predst. za C-abonma in GVF-četrtek; 7. predst. za GWA-četrtek; 6. predst. za
podeželski četrtkov abonma. — Petek, 7. febr., ob 19.30: Der Kaukasische Krcidekreis (Kavkaški krog s kredo); 12. predst. za A-abonma in GWF petek,
7.	predst. za podeželski petkov abonma. — Sobota,
8.	febr., ob 19.30: Arabella. — Nedelja, 9. febr., ob 15. uri in 19.30: Endspurt (Poslednji napor), gostovanje gledališča Bregenz (Vorarlberg).
Za vse predstave je tudi prosta prodaja vstopnic in abonma.
VABILO
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v St. Vidu v Podjuni, priredi v nedeljo, dne 2. februarja, ob 14,30 popoldne pri Pušniku v Grabalji vesi veseloigro
»MICKI JE TREBA MOZA“.
Poje tudi mešani in moški zbor.
Vabi odbor
POGLED V VESOUSTVO
Po dosedanjih dognanjih učenjakov sili vesoljstvo, ki se nam razodeva kot mimo utripajoče ozvezdje, kakor mogočna eksplozija, ob kateri se zvezde z mrzlično hitrostjo vedno bolj oddaljujejo v vsemirje.
Med zvezdami je tudi mnogo »mrličev", mrtvih zvezd, ki so že davno ugasnile in se strdile v neverjetno težko maso. Košček te mase, v velikosti kooke sladkorja, bi komaj premaknilo sedem avtomobilov.
So pa tudi zvezde, ki so še nekaki »novorojenčki", zavite v plinasto gmoto. Ne-broj zvezd, katerih žarki nas sedaj dosegajo, je že ugasnilo pred davnim časom, a žarki nas dosegajo spričo neizmerne daljave šele danes.
c Spričo pomanjkanja snega se je po Innsbrucku razširil naslednji »olimpijski vic":
Bobi sreča Rudija in pravi:
—Rudi, ali si že slišal, da so sredi Innsbrucka aretirali nekega moža?
—	Ne. Zakaj pa so ga?
—	Ker je jedel sneg ...
Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopedc motorna vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Johan Lom&k
TIHO J A 2, P. Dobila ves — Ebcrndorf
Telefon 01237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil


BBBEnaaHBIRfflHaHBiaiaHEfflaHISafiSISiaBBaCHfflBBBffiBHaaiBSaaBBBIBanBBBSHBBHBBHaaCSBBIBBBBBBBBBBSlBaaEIiai
WARMUTH-ova ZAKUUČNA PRODAJA
r —i. etimfuisiiU Mjuu^k usfteUcv
Planela za srajce, progasta ali karirasta, flanela za pižame, progasta, pisana flanela za perilo ali dublflanele za jutranje halje, vsak meter .	.	10.80
Zenske obleke iz karirastega volina, z dolg. rokavi 98.— Zenska krila iz vozličastega tvida, zelo odporna . 55.— Sportine bluze iz pepitaste flanele, dolgi rokavi . 49.—
Jutranje halje iz kosmatene flanele..............88.—
Ženski zimski plašči iz oibeline, v raznih barvah . 350.— Mako^puloverji z zavihanim ovratnikom, v barvah 45.— Damsko perilo, garniture iz bombaža, bele . . .	16.50
Komibineže iz šarmeze, s čipkami...................19.80
Flanelaste nočne srajce, enobarvne, dolgi rokavi 42.— Predpasniki z naramnicami iz pisanega blaga . .	12.—
Predpasniki v celem iz močne tiskanine .	.	.	39.—
Nogavice za delo, iz la bombažne preje, rjave .	.	8.90
Flanelaste srajce za gospode, kariraste .... 39.— Delovne srajce iz bombaž, kepra, sive, primerne
tudi za nošo z uniformo, v vseh širinah . . 58.— Pižame za gospode iz la flanele, progaste ali karir. 120.— Suknjiči za gospode, iz la športnih iblagov, vse
velikosti...................................150.—
Flanelaste modne hlače za gospode, dolge, sive,
vse velikosti...............................150.—
Deške srajce iz temnega cefirja ..... od 25.— Otroški puloverji, iz odporne volne, vzorčasti, od 65.— Otroški nizki čevlji iz la govejega boksa, črni,
rjavi, vse velikosti	. .........................68.—
Ženski kožuhovinasti čevlji v modnih barvah, z dobrimi, zračnimi podplati velikost 26 — 40 . 138.—
ZA OPREMO-BALO NASE POSEBNE PONUDBE BELEGA TEDNA!
Izgotovoljjene rjuhe iz la platna, 140x230 om . . 38.— Izgotovljene prevleke, iz belega, odpornega platna,
130x185 om..................................68.—
Prevleke za blazine, iz	rožastega blaga, 60x80 cm 16.90
Prevleke za pernice iz pisane posteljnine,
120x180 cm....................................62.90
Blazine iz barvastega mleta z 1 kg perja . . . 39.— Pernice, iz barvastega mleta s 3 kg perja . . . 139.—
Mizni prti iz pisanega okras, blaga, 120x120 cm 15.—■ Prešite odeje, enobarvne, rdeče, modre, napolnjene
z vato .  ....................................98.—
Flanelaste odeje, različni karirasti pisani vzorci . 49.-"
Izdelane brisače, modre, z obešalom................5.20
la flanelaste rjuhe, s pisanimi progami, 130x220 cm 48.—

Največja koroška veleblagovnica
UlflRMuThuca
* V	-	V I' l l - A C H
[/vok dan bcev apManskepa
adfnoca adpcla da 18. uw!
■araMMBP—Ea—EMU —aaai—MBBKgaK—Bajamo—iievM—a
OSTANKI BLAGA, ZAVES, TEKAČEV IN OBLOG ZA TLA SO ZNIZANI DO POLOVIČNE CENE!
Kompotni servisi iz belega stekla in zvezd, vzorcem,
1 velika in 6 malih skledic, komplet, garnitura 25.—'
VSAK DAN BREZ OPOLDANSKEGA ODMORA ODPRTO DO 18. URE!
List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc poti naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stanc mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajcr, Radiše, p. Žrelcc. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.