273. številka.
Ljubljana, v soboto 28. novembra.
XVIII. leto, 1885.
I -haj* vsak dan ne««r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vatri j ako-ogorske dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doju^^vso loto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, poj0%x. za^fetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste ^e**6 kr., čtTfte oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba". Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Vabilo na naroebo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   ,,   50 ,,
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — ,,
„ četrt leta........4   „   — ,,
jeden mesec.......I   „  40 „
Uprtivni&tvo „8lov. Naroda **,
Protiavstrijska Italija.
Na našo državo avstrijsko pritiska od juga gori mišljenje, nemirno, burno, kakor bi hotelo posnemati morji, mej katerima ima svojo vzvišeno kopno strugo. Z diplomati in predstavitelji italijanske kraljevine ž\vi naša država praviloma v dobrih odnošajih, od njih, tako se vidi, ni se Avstriji bati krvavomornih podjetij. Toda diplomatija države šo ni vse, več kakor ona je duh državljanstva, osobito duh inteligencije, katero maso vodi, nagiba po svojih nazorih. A ta duh, ali da Še konkretniše govorimo, javno mišljenje italijanskega naroda, obrneno je proti Avstriji, posegljivo je za našo svojino. Italijanska inteligencija bi rada še naprej zgodovino delala, ker se jej je zjedinenje naroda tako sijajno posrečilo. Ona ima še vedno to v mislih, da gre pobrati še vse ostanke laškega življa in privezati jih k Italiji, da bi v drugi državi konec ne vzeli. Ob jednem hočejo v vročekrvnosti svoji, da bi Italija pokazala podjetnega duha, da bi razširila svoje gospodstvo v levo in desno, da bi se njen upliv radostno uvaževal v evropskem koncertu, da bi ona bila kraljica na srednjezemskem morji. Gotovo je, da bi vse te sijajne proračune plačati morala Avstrija, ona
bi naj odstopiti morala vsaj toliko svoje zemlje, kolikor je nosi italijanski neodrešeni živelj, nje moč se mora tako izpodrezati, da se jej bodo lahko duri zapirale po adrijanskem morji ter uhod zabranil v .talijansko suverenstvo srednjezemskega morja. Proti takemu visokoletečemu gibanju se tudi prijatelji Avstrije v Italiji, niti vlada sama no bo mogla več upirati, kadar bode to gibanje prišlo v narodovo zavest tako dalječ, da bode postalo njegova volja. A opazuje se to, da bode konečno tudi v resnici prišlo do naroda italijanskega dejanj, kajti krogi „Irredente" širijo se čedalje bolj. O tem le nekoliko pojavov iz zadnjih čnij.
Kakor hitro se je zopet začela gibati stvar na Balkanu in se je moglo slutiti, da bi se pri tej priliki utegnila Avstrija po svojem naravnem poklici prikazati aktivna v orijentalski politiki, takoj je italijanska publicistika začelo proti nam brusiti svoje meče. „Diritto" je rohnelo o nevarnosti, da Avstrija pride v Albanijo in si osvoji zaliv pri Avioni, tako da Otranto na drugi strani dobi veliko in močno državo za konkurenta, kar pa bode ne samo trgovska, nego tudi politična konkurencija za vso Italijo, konkurencija, v kateri utegne poginiti »izključiva" pravica Lahov do adrijanskega morja. Potem se je oglasil raz- minister Bonghi, tudi razlagajoč, kako opasno bi to bilo za kraljevino, ako bi Avstrija ob Ailriji še bolj raztegnila svojo oblast, in konečno nasvetujoč, naj Italija zasede Tripolis. Isto je trdil „Essercito", a za njim je neimenovan hotel s posebno brošuro popularno napraviti parolo: Naprej v Trst in Tirole ! Pred malo dnevi pa je „Piccolo" v Neapolji prinesel iz peresa odbornika Rocco de Zerbi članek, ki je zavoljo tega važen, ker se pisatelj šteje k zmernim elementom in je znano, da je velik protivnik irredentizma. Članek ima nadpis „Guarda!" in najprvo poprašuje, ima li Italija zadosti priprav za dogodke, ki utegnejo navstati na balkanskem poluostrovu. Toliko se mu pač vidi brez dvojbe, da je nekoliko vojaštva že pripravljenega za odhod, a to mu ni še dovolj, nego vlada mu mora imeti jasne smotre pred očmi. „ Dvoje reči je, ki terjata, da smo pazljivi in odločni. Otranto leži bliže Avione nego-li Tarenta, Monopolja in Bari-ja. Italijansko obrežje je sila bli/.u albanskega obrežja. Ako bi Avstrija, ki gospoduje Trstu, Kvar-
neru in zalivu Kotorskemu, gospodarila tudi v Du-razzu in Avioni ali pa v zahrbtni zemlji, potem bi imela le preveliko ubodov do nas. Za našo korist torej gre, da Avstrija, ki utegne neposredno, ali pa s pomočjo svojega srbskega klijenta .4e dalječ priti na vzhodu, ne prodre čez rodopske gorovje niti v adrijatsko ozemlje Albanije.
Treba je priprav in poguma. Kakor hitro se prestopi Avstrija proti Solunu ali proti deželi Mi-triditov, mi moramo vreči se na Durazzo in Avlono. Druga naša skrb bodi obrnena na afriško stran srednjezemskega morja . . ." To je tedaj v kratkem času peta važna izjava, ki nas poleg drugih neštetih, a manj odločnih agitacij, z nova spomina, da v sosednji kraljevini Živi močna stranka, ki meni, da le iz sovraštva mej Italijo in Avstrijo more navstati za italijansko državo kaj dobrega in slavnega. Čuli smo pa še šesti glas, kateremu se že na obrazu bere, da neče biti rojen za puščavo, nego da hoče zvrševati svoj poklic baš sedaj, ko je naša država kolikor toliko zapletena v stvari na jugu. Prišla je na svitlo knjižica, popularno spisana z naslovom: „Italijine nadeje". V njej jadikuje odbornik unapredne levice, da vse se obrača v korist Avstrije, ki tako lahko sega proti egejskemn morju in širi svoje gospodstvo nad Adrijo. Opominja nadalje, da mora Italija iti v bodoče boje in zabraniti krepko z diplomatskimi sredstvi, da ne navstanejo združenja, proti Italiji naperjena. Vsa geografska Italija mora biti nezavisna, samosvoja, drugače no bo srečna in močna. Italijanska politika mora biti obrnena proti Avstriji, in boj lahko prične proti njej, ako ima dobre zaveznike; slavna bode monarhija, ako si z nova osvoji ideje nekedaujc delav-nostne stranke itd.
Nam take in jednake deklamacije neso žali-bog nič novega. Tudi si lahko mislimo eventuvali-teto, da tudi nam prijazna italijanska vlada ne bo mogla več prezirati tega teženja, če ne bo hotela žrtvovati samo sebe. Potem pa tudi lahko doživimo, da bode Trst, da bodo primorska mesta kot zrelo sadje padla v naročje — majke Italije. In katero solnce je to sadje sezorilo, — tudi to vemo; tem menj solnca je doseglo dosihdob nas Slovence, ki bi po zdrrvi državni politiki zaslužili, da bi se vsi žarki koncentrovali na nas, avstrijsko stražo. Q.
LISTEK.
Druga izložba Vereščaginovih slik na Dunaji.
(Izvirno poročilo.)
Slavni ruski slikar, Vasil Vasiljevič Vereščagin, ki je po svoji prvi izložbi na Dunaji 1881. leta zaslovel, zmagovito zaslovel tudi v Avstriji in v Nemčiji, iztožil je v prošlem meseci lepo število svojih novih slik, kakor prvič, v „umet-niškem domu." Slava prve izložbe, ugodna kritika v dnevnikih in Še neka druga neradovoljna, a jako zdatna reklama: to je storilo, da se pred sedanjo izložbo od dne do dne, sedaj že drugi mesec gnete na stotine občinstva, tako da bode tudi ta pot ruski umetnik dosegel vspeh, ki ga doslej z izložbami ni imel še nobeden drugi, niti tujec, niti domačin, sam ljubljenec Dunajski, umrši Hans Makart ne.
Tisti, ki so videli prvo izložbo Vereščaginovih slik in jo primerjajo sedanji, vedo in trde, da je slednja manj slavna ter da ne pomeni napredka v zgodovini ruskega umetnika. To jo jasno tudi za onega,  kateremu pred očmi plava vzvišenost
umetnosti, četudi Vereščagina proučuje prvič na podstavi nove izložbe. Drugim isto sodbo tako dopovemo, če rečemo, da je zapisnik Vereščaginovih slik, umetnika samega komentar v katalogu bistvena sestavina izložbe. Ako si ne vzameš kataloga, ki ga je spisal sam Vereščagin in je preložen tudi na nemščino, javaljne se ti bi velika večina slik videla zanimiva, umetniške diskusije vredna.
Ti vidiš gorovje in za njim vzhaja ti solnce; to ti kažejo tri slike — kaj to, ali nesi še videl solnca vzhajajočega, baš tako, če ne celo lepše naslikanega? Ničesar res ne boš pogrešnega zapazil ni v kompoziciji ni v barvah, vse ti je polno, dovršeno, toda kaj posebnega, kaj tacega, kar ti pogled vleče ali pa za zmirom napolni, kaj tacega ne najdeš. Še-le, ko ti zapisnik komentuje, da solnce tako vzhaja, tak prizor ustvari v Himalaji, potem še-lo postojiš in skušaš si utisniti slike v spomin. Malo naprej se nam kaže mojstersko naslikana stavba, mi jo zmatramo za palačo; gledamo jo na jedni sliki z vrta v jutranji svetlobi, na drugi z vrta v večernem mraku, na tretji tudi v večernem mraku, toda v drugem položaji — vse lepo. A nam postane Ltvar izvenredna, za izložbo na Dunaji pri-
kladna, ko nam katalog pove, da to, kar imamo pred sabo na sliki, je TadŠ, ne palača, nego nagrobni spominek, ki ga je veliki mogul Šah-Dšehan postaviti dal tisti izmej svojih žena, katero je najbolj ljubil. Ta redka ljubeznivost iz orijentalskoga zakona nam je še bolj interesantna, ko smo se dali iz knjižice poučiti, da je ta spomenik delalo 20.000 ljudij 17 let brezplačno, a da je za stvar šo vrhu tega šlo — 100 milijonov frankov. Sedaj še-le je dobila naša radovednost dobre oči. In tako brez autentične interpretacije ne pridemo do nobenega spoznanja. Navadili smo so kmalu, da najprvo gledamo na krasnem okviru za številko, preberemo potem v katalogu, kar je pod isto številko v njem zapisanega, a šele potem si ogledamo sliko, češ, to jo: „Dom Berbulov v IFutepor-Sikri," to: „Biserna mošeja v Agri," to: „Glavna mošeja v Futepor-Sikri," tak je: „Solnčni vzhod v Himalaji, tak: „Ilindu-delavee," tak: „llindostonski uradnik," to je: „Grob Abrahamov," to: „Bctel", ono: „Vodnjak Jakobov/ tukaj: „Grob Samuelov", tam: „Grob Josipov," taka je: „Dolina Esdrelon," a tak: „Studence Gideonov," to je : „Salamov zid," ki se je ohranil še od časa Davidovega ter Salamonovega, in židjo, ki pod njim če-
Vojna.
Beligrad 27. novembra. Bolgari so udrli v srbsko ozemlje. Govori se, da so Bolgari zaseli Pi-Fol. Srbski glavni stan se je umaknil v Niš. Grof Khevenhiiller odpotoval je v Niš. Baron VValterskir-cben pride s sanitetnim vlakom Malteškega reda. Da Bolgarija neče vsprejeti premirja, vzbudilo je tukaj veliko vznemirjenost.
Atene 27. novembra. Mej turškimi in grškimi predstražami bil je majhen boj; pa so se obojestranske čete hitro nazaj umaknile. Grška je zagotovila velevlastim, da ne bode Btorila nobenega agresivnega koraka več.
Berolin 27. novembra. Daljno prodiranje Bolgarov napravlja tu razne pomislike, kakor piše „Norddeutsche Allgemeiue Zeitung." Prestop srbske meje po Bolgarih utegne biti osodepolen.
Sofija 26. novembra, 10. uri zvečer. Agence Havas poroča. Kakor se govori, naredila sta Avstro-Ogerska, Rusija in Nemčija pri kneževej vladi, korake, da bi se ustavil boj. Dozdaj bolgarska vlada še ni nič odgovorila. Pri Vidinu so srbska čete še vedno na bolgarski zemlji. Bolgarska vojska maršira proti Pirotu  Izid današnjih bojev še ni znan.
Zagreb 26. novembra. „Sloboda" javlja, da je general Albori čez Brod odšel v Beligrad, od tam pa v srbski glavni stan.
Sofija 26. novembra. V včerajšnjem boji je palo 62 Srbov in 7 Bolgarov. Srbski major Katenie bil je ranjen, ko je branil zastavo. Več kakor 30 Srbov so vjeli. Danes zjutraj poslal je srbski poveljnik Topalovie trikrat parlameutarja, da se sklene premirje. Knez mu je odgovoril, da je Srbija bre-ozirno postopala z Bolgarijo, jej vojno objavila, ko ni imela na meji skoro nič vojakov, zategadelj on ni dolžen prizanašati Srbom. Na srbskej zemlji pogajal Be bode za mir. Danes dopoludne ostavili so Srbi višine na severovzhodu Nišavske gore. Dež je oviral daljno vojevanje.
Berolin 27. novembra. Kakor „ National-Zeitung" poroča, knez Aleksander odločno zahteva sjedinjenje, ker ni Turčija, ampak le Srbija ovirala združenje, ter je kralj Milan sam zakrivil vojno.
Sofija 27. novembra ob 7. uri zjutraj. Iz tabora šest kilometrov pred Pirotoin se poroča dne 2.6 t. m. ob 2Va uri popoludne: Mej naudušenimi klici prestopili so Bolgari s knezom na čelu ob 1. uri mejo. Glavna bolgarska vojska šla je na ravnino pet kilometrov pred Pirotom. Srbi so izpraznili včeraj postojanke pri Goindolu v središči, zjutraj so bili le manjši boji na desnem in levem krilu. Srbi so zbrali mnogo vojske po visočinah okrog Pi-rota in tam nastavili mnogo baterij. Bitka se je začela ob 4. uri, Srbi so se hudo branili, Bolgari so zaseli ob 6. uri pozicijo na levi od Pirota. Podrobnosti neso znane,
Premirje se še ni sklenilo. Bolgarski knez hoče sklepati mir na srbski zemlji poprej se pa mora nmakniti Ljošaninov oddelek z bolgarskega ozemlja. Bolgari ne morejo vsprejeti premirja, ampak samo mir, ker sicer bi jih verolomni Srbi, ko bi preteklo premirje utegnili zopet napasti, ko bi knez odpustil vzhodnjerumelijsko milico domov. Po zimi bi bilo pa težko zopet Vzhodne Itumelijce spraviti na srbsko mejo, ko sneg zapade po gorah.   Pri vojski jih pa
knez mej premirjem ne more lahko obdržat. Ako se knezu da zagotovilo, da Srbi ne napadejo Bolgarske, bode rad sklenil mir,  ko je že na srbskej
zemlji.......__—       . ,
Politični razgled.—
Notranje dežele.
V Ljubljani 281 novembra.
Koroškemu deželnemu zboru je deželni odbor predložil načrte zakonov proti žganjepitju, o urejenji preskrbovanja ubozih in o naredbab proti vlačugarstvu. Več občinam je deželni zbor dovolil povišanje občinskih priklad. Deželni glavar je naznanil, dajepovodenj napravilav Koroškej 1,144 589 gld. škode. Zasebniki in občine imele so 891.612 gld. škode.
V tfali&kem deželnem zboru so Poljaki zopet pokazali, kako razumevajo narodno jednako-pravnost. V najvažnejše odseke in v deželni odbor neso volili nobenega Rusina. Kakor se govori, mislijo tudi zavreči predlog poslanca Romanczuka, da bi se v vseh krajih, kjer je večina prebivalstva ; rusinska, osnovale rusinske šole ali pa vsaj paralelni razredi. Pri takem postopanji Poljakov ni skoro misliti, da bi se kmalu doseglo kako sporazumljenjo mej obema narodnostima.
Statistična centralna komisija na  Dunaji je predlagala avstrijskej vladi,  da  stopi v dogovor z ogersko vlado, da se izda statistična knjiga avstro- < »ger*ke države v nemščini in madjarščini.   Ta { knjiga naj bi obširno obravnavala  statistične razmere obeh državnih polovic. Avstrijski del bi izdelala statistična centralna komisija na Dunaji, ogerski i del pa statistično deželno oblastvo v Pešti. Kakor se čuje, merodajni ogerski krogi neso nasprotni tej ideji.
Hrvatski sabor je z veliko večino zavrgel predlog Barčiča, da bi se ban in načelnik pravosodnega oddelka tožila, ker sta dopustila, da sta se dva poslanca protizakonito obdržala v zaporu. Za vlado je glasoval tudi i aron Živkovič z vsemi svojimi pristaši, izimši poslanca Franka. Baron Živ-kovič se je poslednje čase večkrat kazal vladi nasprotnega, sedaj se je pa pokazalo, da je vsa njegova opozicija bila ie bolj navidezna. Najbrž si je hotel pridobiti malo već popularnosti.
Upravni odsek oj>«'rsitima državnega zbora ▼Sprejel je  vladno  predlogo,  da se  volilna doba zbora podaljša na pet let. Noben poslanec ni v od seku posebno ugovarjal tej predlogi. Kakor se kaže, je tudi opozicija ž njo zadovoljna.
V nanje države.
Poročila iz Špaiijsh4* neso baš preveč vznemirjajoča. Kakor se kaže, je vojska na strani kraljice, pa tudi večina visokih uradnikov. Sicer pa bode novo ministerstvo pripravljeno na vse slučaje. 60.000 reservistov se bode poklicalo, ako bode treba. V sredo zvečer je pred Cafe Oriental razpočila petarda in ranila štiri osobe. Kakor se je pozneje pokazalo, ta atentat ni političnega značaja. — Ra- i zen kralja umrl je tudi maršal Serrano. Pokojnik je bil sin španjskega maršala ter se je rodil 1810. leta. V vojaškej službi je jako hitro napredoval. Njegovo ime je tesno zvezano z zgodovino Španj-ske. Opravljal je razne visoke službe. Za poslednje republike bil je diktator. Pripadal je liberalnej stranki.
V IVam-oskoj zbornici odgovoril je mini-sterski predsednik Brisson na neko vprašanje, da še ni določen dan, kdaj se snide kongres. Brice je utemeljeval svojo interpelacijo, katere namen je, da bi se prepovedalo, kupovati žito za vojsko v inozemstvu. Pri glasovanji se je zavrgel enojni dnevni red s 399 proti 127 glasom, vsprejel pa dostavek, da se naj pri nakupovanji ozira na domače kmetijstvo s 355 proti 200 glasovom.
Poslanci katoliškega centra predlagali so 7 nemškem državnem zboru, da se naj vsak delo-dajatelj, ki bi delavca odpustil, ali mu plačilo zmanjšal ali pa grozil mu s tem, ako ne voli tako, kakor on želi, kaznuje z ječo in zgubo državljanskih pravic. Najnižja kazen bi bila 3 mesece ječe. Tak zakon bil bi mafsikje koristen, samo treba bi bilo, da bi se raztegnil tudi na šefe uradov, kateri tero-rizujejo pri volttvah podrejene uradnike.
Volitve na Angleškem, se vrše jako neugodno za liberalce. Zgubili so že blizu sedemdeset prejšnjih mandatov, pridobili pa dosedaj jedva trideset novih. Da bi liberalci dobili večino, ni več misliti. Sedaj je samo vprašanje, ali se bode konservativcem brez Ircev posrečilo dobiti večino v zbornici.
Dopisi.
Ifl 4 V lovni 25. novembra. (Naša zveza s Trstom.) Vsi Korošci so jedini v tem, da je naša zveza s Trstom, Ljubljano in sploh z južno-avstrijskimi deželami preborna, da ne zadostuje potrebi. Neso pa jedini v tem, kod naj bi šla nova železnica; ločijo se v tem vprašanji v tri stranke. Belačani in sploh gorenji. Korošci so za to, naj bi se zidala železna cesta od Solnograda čez Ture-planine do Beljaka; potem pa čez Predel na Gorico in Trst. Celovčani želijo, naj bi šla iz Trsta na Herpelje, Divačo, Idrijo, Loko, Kranj, Tržič, Čez Ljubelj, Borovlje, na Celovec in Launsdorf. Veliko v čun i pa želijo naj bi šla iz Kranja na Kokro, čez Jezerski Vrh v Kaplo in Velikovec, od tam pa na Mostič (Briickl). Zdaj je pa vprašanje, katera teh treh strank bo zmagala?
Železnica čez Ture bo v prvi vrsti koristila le Nemčiji, kajti ona zadobi po njej najkrajšo zvezo s Trstom in Sredozemskim morjem. Koroški poslanec pl. Rainer je po pravici rekel, da nam bodo Nemci po tej železnici vzeli še to malo kupčije, kar je zdaj s Trstom imamo. Vrhu tega se je še bati, da bodo Koroško samo poplavili s svojimi obrtnimi izdelki, in tako uničili našo domačo, zlasti železno in svinčeno obrtnijo. Avstrija sama imela bo od Turske železnice le malo dobička ali pa še veliko škodo. Ustreglo se bo le nekaterim neznatnim mestecem in trgom v gorenji Koroški in Solnogra.^ki, največ pa Bavarski in Nemčiji sploh. Avstrijski domoljubi torej ne bodo glasovali za Tursko železnico.
Celovčani so pa še iz druzega nagiba nasprotniki te črte. Dokler namreč nemajo naravne zveze s Trstom, so od velike kupčije skoro odrezani. Blago iz Celovca in sploh iz spodnje Koroške, ki je namenjeno na Kranjsko, v Trst in druge južne kraje, mora delati velik ovinek čez Maribor ali pa čez Treb.ž. Vsled velike voznine se potem podraži in ne more tekmovati z blagom, dohajajočim iz krajev, ki imajo boljše zveze. Zato se ni čuditi, da sta se trgovska in mestna zbornica Celovška jednoglasno izrekli proti vsaki železnici na jug, po kate rej bi bil Celovec na stran p o t i s n e n.
Za vas Kranjce je stališče prav jasno: Tursko črto morate odločno pobijati. Ali pa gre železnica čez Jezerski Vrh na Velikovec, ali pa čez Ljubelj na Celovec, to vam bo skoro vse jedno. V obeh slučajih se vam odpre kupčija s spodnjo Ko-
Dalje v prilogi. ~W
pijo, molit so prišli in plakat za svojo nekedanjo domovino, kar je židovski običaj; ta slika nam kaže : „Betzajido," domači kraj apostola Petra, Andreja, Jakoba in Janeza, kraj, za ribištvo še danes ta dan preugoden, tukaj je tudi Kristus ozdravil slepca; katalog nam nadalje tolmači, da je tu naslikana: „Gora Tabor," tam: „Gora izkušnjav," ki ima še dandanes vse polno puščavniških dupel, in v jedni izmej teh je baje tudi Jezus Kristus prebil 40 dnij ; tako tudi vidimo še dandanes „Puščavnike ob Jordanu," „Sliko puščavnika" takega, „Ruskega pu-ŠČavnika" očeta Bassianusa, ki je nekdaj bil mlinar, sedaj pa le moli, a ima vender tudi posvetne misli, ker vprašal je Vereščagina, ali je car dobil njegovo sliko in pa, če mu bode zato kaj podaril. In tako dalje nam je 82-ero izloženih slik le interesantnih s pomočjo kataloga, izvzeli bi le okolu deset slik, ki same sebe razodevajo in tudi preprostemu, tedaj neposredno dajo uganiti, kaj so, kaj predočiti hotd.
To se ve, da sleherna slika, četudi je ni razumeti brez komentara, ima samo po sebi, rekli bi že po vnajnosti svoji premnogo interesantnega, a to le za umetniško izobraženega gledalca, za strokovnjaka, ki mora zaslediti nenavadno tehnične pred-
nosti in vrline v vsem Vereščaginovem slikarstvu. Sploh nesmo hoteli reči, da Vereščaginova nova izložba boleha za hibami, da ne dosega svojega namena, ker se ne da razumeti brez autentičnega ko-mendara; nego s povedanim smo je le označajiti hoteli, rekše pokazati, katero stroko slikarstva ona zastopa in s kakovega stališča jo je potem tudi soditi. Vereščagin nam se s to izložbo kaže — na debelo rečeno — fotografa. Predočuje nam divno prirodo iz vzhodnjega sveta, iz Indije in Palestine; seznanja nas z orijentalsko umetnostjo s premnogimi čarobnimi spomeniki in drugimi zgodovinskimi stvarmi zlasti vidimo vsa važniša torišča svetopisemskih dejanj ; kaže nam naposled arabske in židovsko tipe, kako se oblačijo in kakšne običaje imajo. Odprt nam je nov svet, bodočim po tej izložbi in v našega duha so utisneni novi, uporabni nazori, kadar jo ostavimo.
Evropejec se iz teh Vereščaginovih slik lahko mnogo prida nauči. Ali pa je Vereščagin verodostojen učitelj? Malo tacih! Njegovemu opazovanju je voditeljica od nekdaj resnica, ta ga je vodila križem svet in njegovim očem ničesar ni dala videti, njegovi  roki  uičesa zapisati ali naslikati, kakor golo
istina. Vereščagin je realist, vse, kar ta beseda pomeni dobrega in slabega, on je, dejali bi, dlakoce-pec v slikarstvu. V njegovi moči pa je tudi, da to, kar je vidil in si zapomnil, tako na platno dene, kakeršen mu je nazor in ker nazor njegov izvira od najvestnišega opazovanja in preiskovanja, ker je istinit, zato je istinita tudi njegova slika. Nihče ne dvomi, da je Vereščaginova izložba pravi, jasni posnetek tega, kar je v resnici, — slikarska resnica sama. S kratka: Ta izložba Vereščaginovih slik je prirodopisna, narodopisna ter historična zbirka iz orijenta, zbirka, kateri gre vsa vera, ker ona je realizem od realizma. Katalog je nje tolmač.
Po tem je morebiti jasno, da Vereščagin te izložbe ni veliko ustvaril, a da baš zavoljo tega se po njej ne kaže veliko umetnika v visokem pomenu te besede. On ni zajemal iz svojega duha, nego le posnemal je že dane stvari, vnanji svet, „reale". To je sicer storil z nedosežno okretnostjo, s čudovito tehniko in oblastjo nad barvami, v tem Oziru je res — istekloseni, toda zavoljo tega umetnik v vzvišenem smislu še ni. Istinito umetniškega je veliko več bilo pri prvi izložbi, nego je pri sedanji. iKonee prih.)
Priloga „Siovenskemu Narodu** ftt. 273. 28. novembra 188S.
roško, ki je bolj rodovitna, bolj bogata in bolj obljudena mimo gorenje Koroške, s katero ste zdaj zvezani po Uudolfovi železnici.
Ako zmaga Ljubeljska črta, potem naj bi bila v Kranj i glavna postaja. V Kranj i bi ae razdelila na dve črti: jedna črta bi šla na Loko, skozi Poljansko dolino v Trst; druga pa iz Kranja v Kamnik, od tam po Kamniški železnici do Ljubljane, iz Ljubljane pa na Dolenjsko. Po tej črti bi t-e dolenjskemu in hrvatskemu vinu odprla pot na Koroško, nasproti pa bi koroška ž ele zn i na uašla najkrajši pot v južne dežele.
Iz Utije 27. novembra, [tzv. dop.] Zopet se je utrnila na slovenskem obnebji zvezda, katera je imela kaj čisti svit in nenavadni značaj mej svojimi vrstnicami. Ta slovenska zvezda bil je naš občeljubljeni g, župan Alojzij Kobler, katerega je tako nenadoma in tako zgodaj pokosila nemila smrt. Z njim izgubil je narod slovenski dobrega podpornika in vzglednega neoinahljivega narodnjaka. On je podpiral svoj rod duševno in materijalno vse svoje življenje. Upiral se je vsekdar junaško nasprotnikom domovine ter odbijal vspešno njih napade. Posebno takrat, ko je bil zloglasni Vestenek tukaj, pokazal je svojo nepremakljivost in ljubezen do svojega naroda. Kako hrabro se mu je postavil v bran ter vse napade njegove srečno odbijal, za kar mu večna hvala. On je bil voljen leta 187 7 deželnim poslancem proti Vesteueku z veliko večino glasov. Poseben udarec je pa zadela njegova smrt Litijskemu trgu in celi občini, ker je vzela nam skrb- : nega župana modrega gospodarja in velikega dobrot ika. Županom bil je izvoljen H61.; od takrat je bil nepretrgoma, dosedaj, torej celih 24 let čisto brezplačno Cela občina se je veselila na prihodnje leto, ko je hotela slovesno praznovati 25 letnico ; njegovega županovanja in ob ti priložnosti pokazati hvaležnost svojemu dobremu predstojniku. A nemila smrt nam ni dopustila podat! mu za njegove velike zasluge skromen darek naše hvaležnosti in spoštovanja.
Ni nam bilo dano dočakati imenitnega dneva, j kateremu smo bili že tako blizu, ampak dočakali smo dan njegove smrti.   Njegov spomin mej nami , ostane nepozabljiv.
Ti pa narod slovenski, ki ti je zopet ugasnilo jedno srce, katero je vedno zate gorelo, zapiši ga v ! tvojo knjigo v večen spomin.
% dežele 25. novembra.   [Izv. dopis.] („Za , učence je prav dobro še le — zadosti do- j bro!u) Gosp. dopisnik v „Narodu" od št. 251 do 254 zagovarja svetne šolnike in sedanji  šolski zi-stem, ob jednem pa hoče grajati duhovske in njihovo delovanje   Glede prvega bi jaz del: Vsake reči, kar je prav;  kar je čez mero, to ni dobro. Vsi ne morejo biti  učeujaki; kedo bo pa kopal. Prej je bilo premalo pouka; a sedaj gaje po neko d i v nekojih rečeh preveč. Da je tudi mer-stvo potrebno kmetskomu otroku neseni vedel; isto tako ne, da ima tak ločiti tudi različne grbj, zastave itd.  Kaj pa treba anatomije v šoli, kjer sta oba spola združena? itd.
Glede tvarine za čitanje na pr. ne morem odobravati nekaterih besedij, ki so dvomljue, ter jih otroci iz maličijo krivo to mačijo. V „liratovski ljubezui" mi ne ugaja: da Friderik lažnjivo govori, kakor bi bil on kriv, naj si je bil v istini le Leopold. Tedaj treba v razlaganji še le zakrivati to laž, sicer zgolba ni moralna. V Miklošičevej „Začetnici' mi ne ugaja pisava nekojih črk. Zdi se mi, da je hotel gospod spisatelj olajšati pisavo otrokom.
Nu, pa o tem se neseni namenil pisati. Prestopimo tedaj k drugemu.
G. dopisnik zavrača svojega protivnika na ka-tebizem, njegovo uredbo in poučevanje v istem.
V tem pogledu mi je omeniti najprej, da je sploh poučevanje v kršč. nauku težavna reč, težja, nego li poučevanje v pisavi. Tvarina sama je težavna. Vrhu tega duhovna zavirajo zdaj druge dolžnosti, da ne more redno napredovati; zdaj mu je poučevati za 1. izpoved, za 1. sv. obhajilo, za birmo itd. Iz tedaj ni možno, da bi v jednem letu raztol-mačil ves katehizem. Tedaj očitanje v petih letih že ni prav na mestu. In gg dopisniki govorili bi lahko malo bolj počasi o tem, da se ne poučuje vse ure, ki so določene. Učitelj nema diuzega nego
svoje ure, a pri duhovnu je drugače itd.--—
Sicer pa se ujemam z g. dopisnikom: nekaj bi se vender lahko storilo, bodisi glede uredbe tvarine, bodi si glede izboljšanje knjige, ki jo rabimo v ta namen.
Glede tvarine dalo bi se razvrstiti jo drugače, da bi bilo bolje logično, bolj pregledno in razvidno. Sedaj je preveč o deuteronomijev v knjigi. Že nekaj časa se oglašajo, da bi bolje kazalo, Če bi se opustil sedanji Kamizijev katehizem, ia bi se vspre-jel Deharbov, ki boljo ugaja sedanjim potrebam. Naj bi se zgodilo, in to kmalu. Pivgostih sprememb hi ne hvalil: a če vidim : „tiskano brez premembe", ne mili mi se.
Če pa ne morete dati druzeg.t katehizma, naj bi pa vsaj popravili jezik v sedanjem. Verski učenik, ki rabi sedanji katehizem, je res pravi mučenik ! Od leta do leta imamo vodno le jedni in isti tekst pred seboj. Saj slovenščina vendar ni mrtvi jezik, temveč še živi. In tedaj se vedno lepša in trebalo bi tedaj, da bi se pazilo i na to v — uČnej knjigi A jezik v našem katehizniu je — neusmiljen! In uprav ta jezik je tudi jedna težkoč, ki ovirajo vspešno poučevanje v kršč. nauku. In če se more tudi le jedno oviro zavreti in odstraniti: ali to ni vredno, da se poskusi, da se izvrši! ?
Jaz ne vem, kako da ljudje pri spisovanji gledajo le na kopito, ki ga imajo pred seboj (menim: nemški original), a nič ne pazijo na duh jezikov. Kako naj slovenski otrok, ki sploh še malo zna misliti, kako naj ta takoj nemški misli V Trebalo bi, da bi si nekateri naših prijateljev dobro zapomnili besede, ki se bero v Končnikovi šolski Slovnici: „Obširna podredja ne ugajajo slovenščini; tudi obširna priredja raji razvezujeino v enovita". — „Glagol — zlasti v daljših stavkih — stoji malokedaj na konci. —V enovitih in množnih podredjih stoje zavisniki ali pred ali za glavnimi stavki. Le včasih stopi zavisnik med člene glavnega stavka, kar pa slovenščini manj ugaja!"
Zdaj pa poglejmo naš katehizem, kjer stoji 55 vmesnih zavisnih, stranskih stavkov! Že tako otrok rad pozabi od nosa do ust; in potem mu daste še to neslovensko slovenščino v roko: Ni čudo torej, ako .. .! Če pa učitelj tolmači stvar drugače, slovenski, misli si otrok: Saj v knjigi ni tako, in zopet ga to moti in bega.
Jednako bi se dalo govoriti i o masnih knjigah. Prim. „Slovenec" št. 55 - 56 letošnjega leta ! Isto tako o molitvah, ki se opravljajo pri popoldnevni službi božji!
Čujem, da ima znani prisatelj g. A. M —ič izdati popravljen katehizem. Nu, vondar; a kdaj? Zdravje Bog daj njemu, da bi delo srečno dovršil, a nam, da bi ga slednjič — naposled konečno vendar le zagledali. T—ir.
Domače stvari,
— (Deželni zbor kranjski.) Prihodnja seja bode v sredo 2. decembra ob 10. uri do-poludne.
— (Deželni zbor goriški) sešel se je v sredo 25. t. m. ob 11, uri po slovesni sveti maši. Deželni glavar grof C o ion i ni nagovoril je poslance v italijanskem in v slovenskem jeziku končevaje a trikratnimi živioklici na presvetlega cesarja. Po obljubi novih poslancev dr. A. Gregorčiča in dr. Ve-nuttija in po nekaterih naznanilih bila je volitev odsekov. Voljeni so; V finančn i odsek: J. Gasser, dr. Gregorčič, A. Kocijančič, dr. Maurovich, dr. Hojic, dr. vitezTonkli (načelnik), dr. Verzegnassi. V p o tic i j-s k i o d s ek: J. Del Tone, A. pl. Dottori, J. IvanČič, M. Jonko, J. Kovačič, It Mahorčič, dr. Venutti. V legalni odsek: dr. Abram, N. Benardelli, A. pl. Dottori, J. Ivančič, dr. vitez Pajer (načelnik), dr. N. Tonkli, dr. Verzegnassi. Druga seja bila je v četrtek. V njej rešilo se je mnogo predlog. Prihodnja seja bode v torek, v 1. dan decembra ob 5. uri popoludne.
— (Odlikovanje.) Dvornemu svetniku prof. dr. vitezu Miklošiču podelil je kralj bavarski Maksimilijanov red za umeteljnost in znanstvo.
— (Kanonik dr. ValttSSi,) državni poslanec Goriški, odtuenjen je za kneza-škofa Tridon-tinskega namesto umršega Della Bone. Tako se poroča iz Inomosta.
— (Mestna občina Škofjeloška) in druge občine v okraji Škofjeloškem podpisujejo te dni peticijo na trgovsko ministerstvo za železnico Herpelje Razdrto- Škofjaloka-Celovec. Naj bi so tudi druge občine v tem zmislu oglasile. Sicer pa opozarjamo v tej zadevi na današnji dopis iz Celovca.
— (Utrinjanje zvezd) bilo je včeraj zvečer tako nenavadno, fenomenalno, da je vse gledalo na zvezdnato nebo in čudilo se izrednemu prizoru.   Hkratu po ti -10 ia yeč žareči h utrinkov
Švigalo je liki rakete po nebes u in več ur trajal je ta nadzemeljski umetalni ogenj. V gostih tolpah stali so ljudje po ulicah in ugibali, kaj to pomenja. Cula so se razlaganja, da bode silovita vojna, konec sveta, sklicavalo se je na stara prerokovanja, s kratka po vseh javnih prostorih govorilo se je in ae še govori o tej čudni prikazni. Da se duhovi pomirijo in se uleže nepotrebni strah, naj na kratko pojasnimo včerajšnji prizor. Jednako utrinjanje, kakor včeraj, opazovalo se v 27. dan novembra 1872. torej točno pred 13 leti. Zvezdogledi tolmačijo to prikazen tako: Zvezda repatica, znana po imenu „Bielov komet" razcepila se je 1845. 1. na dvoje, L. 1852. bili sta polovici že 350.000 milj vsaksebi. Od tega časa pa Bielove repatice, ki bi se imela prikazovati vsakih 7 let, ni več. Razcepila se je v veliko malih kosov. Italijanski zvezdogled Schiaparelli je prvi izrekel misel, da so zvezdni utrinki deli repatic, jter 1871. 1. izdal svoje slavno delo o astronomiški teoriji utrinja-nja zvezd. V njem pečal se je posebno z Bielovo repatico, ki je izginila, ker se je razdrobila, ter proro-koval, da bode jedenkrat koncem novembra — leto se ne more določiti — gosto utrinjanje zvezd, ki bode potrjevalo njegovo teorijo o razpadu repatico. Leto pozneje 27. novembra 1872 bilo je res gori omenjeno utrinjanje in Schiaparellijeva teorija pokazala se je kot resnica. Zvezdni utrinki so torej mali kosi repatic. — Včerajšnje utrinjanje utegne se danes ponavljati, toda v manjši meri.
— (Slepar) klati se že dlje časa po Ljubljani in ponuja papir za pisma po jako nizki ceni. Pravi, da je zastopnik velike trgovino Leon-hard & Comp. na Dunaji Spiegelgasse. Te trgovine pa ni. Zatorej svarimo občinstvo, da sleparju ne gre na limanice, kakor so to že nekateri storili, katere je za 3—5 gld. opeharil.
— (Zaprla) je mestna policija znanega zakotnega piaača Ludovika Kržišnika (Bacina) zaradi javnega nasilstva.
— (Pristaniši v Trstu in na Reki) utegneta izgubiti svojo svobodo, katera je lahonstvo zelo pospeševala. To novost je vsaj prinesel Dunajski polu-uradni list, češ da se je v dogovoru za novo carinsko in trgovsko zvezo že rok postavil, v katerem se ima uničiti rečena svoboda.
— (Iz Železnikov) se nam poroča: Gibanje — a ne anarhistično — vrši se mej tukajšnjimi kovači. Žrebljarji — a ne vsi — nameravajo prositi gg. fužinarje, da se odpravi stara uko-reninena razvada, da bi se po noči ne kovalo in dalje, da bi se upeljal red pri delu. Žalibog, da se kaže tudi pri tem blagem podjetji in prizadevanji g kaplana zlobno hujskanje. Ker pa gg. fužinarji sami srčno žele tacega preobrata in so pripravljeni tudi sami na to delati, nadejamo se gotovo zaže-Ijenega vspeha.
— (Za lovce.) Iz Št. Petra na Notranjskem se nam piše: Ker je v tukajšnji okolici veliko volkov in ker napravljajo kmetom veliko škode, ter so že celo kmetom nevarni, zatorej je c. kr. okrajno glavarstvo v Postoj ini dne 2G. t. m. zaukazalo županstvu v Št. Petru, naj napravi javni lov na volkove. Županstvo v Št. Petru določilo je vsled tega javni lov na volkove v 2. dan dec. t. 1. Udeležba je vsakemu svobodna. Priti sme vsakdo, kdor ima spretnost za lov, naj ima lovsko pravico ali pa ne in tudi brez orožnega lista. Zategadelj upamo, da se jih bode mnogo udeležilo od vseh stranij,  da se iznebimo nevarnih zverin v gozdu.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Sofija 28. novembra. Mesta Pirota ni zasela glavna vojska Bolgarov, ampak le nekateri batalijoni, ker se je bati eksplozij. Srbsko vojsko smo po cesti v Niš nad dvanajst kilometrov daleč proti Ak Palanki nazaj potisnili. V 27. dan t. m. ob 7. uri zjutraj pričela je bitka. Srbi postavili so štiri divizije v boj, katerim nasproti je bila večina bolgarske vojske. Srbi, nastavljeni na višinah na desni in levi od Piiota, zapustili so po živahnem streljanji ka-novov pozicijo na levi od Pirota. Na desni od Pirota trajal je boj do 3. ure popoludne. Ob tej uri pa so Bolgari pridobili tal proti Nišu. V Pi-roti sta bili dve eksploziji. Domneva se, da je mesto spodkopano (unterminirt).
London 28. novembra.  „Times" poročajo, da se je sklenilo premirje.
Madrid 28. novembra. Novi kabinet Sa-gastov se je sestavil.
1
I 'm po^ul pok I »d It t. Odprte rune vsake vrste, pri -sajene otekline, ulesa ozdravi naglo Moll-ovo „Franeo-•KO žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in Bpecerijskih prodajalnicah na de2eli zahtevaj izrecno Moli o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom.   8 (11—8)
Tiif vi :
27. novembra.
Pri MZount Baron \Valdegg z Dunaja. — Kamer iz Karlovca. — Kinaldi z Dunaja. — Kocovar iz Beljaka. — Kut/..t z Dunaja. — Dolnr iz Budimpešte. — Gerin iz Vinice.
Pri Hnllčli Lederer, Gluuher z Dunaja. — Grof Korinskv iz Tista. — pl. Ehrfeld iz Celovca. — Schiman, Menkuš, Kau z Dunaja.
Umrli so v IJiibljitiil:
24. novembra: Katarina Zajec, delavčeva žena, 40 let, Tržaška cesta št. 19, za jetiko. — Franca Go^tič. delavčeva hči, 9 nies., Kolezijske ulice št. 6, za božjastjo.
25. novembra: Ludovik Sajovic, kljiieauičarski uče nec, 16 let, utonil je v Ljubljanici. —Josipina Troha, dekla, 65 let, Cesarja Josipa trg št. 12, za krvavenjem.
26. novembra: Jakob Sedcj, delavec, 66 let, Krakovske ulice št. 22. za mrtvoudom. — Domunika Bisehof, ka-varnarjeva hči, 6 let, Breg št. 14.
V deželnej boluici:
22. novembra: Matija Petelin, gostija, 60 let, za plučnico.
23. novembra: Anton IIrov.it, delavec, 67 let, za starostjo. — Janez Kosirnik, sodar, 53 let, za plučnico. — Josip Bukovnik, dninar, 46 let, za jetiko.
24. novembra: Fran Kiiuinikar, užitniuski paznik, 4) ; let, za tuberkulozno vnetico v možganih. — Andrej Kapar, ! dninar, 24 let, za pri sad no mrzlico.
25. novembra: Janez Smreker, gostač, 57 let, M pl učnim einfizemoin. — Gregor bušnik,  gostač, 70 let, za pluč- ' nim exudatoin. — Josip Kožuh, gostač, 70 let, za katarom
V črevesu.
Meteorologijo poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanjo barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krinn v mm.
27. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-81 mm. 786:01 mm. 737-34 mm.	5-2» C 8 6° C 5 4° C	brezv. si. H/ll si. szh.	megla obl. d. jas.	000 mm.
Srednja temperatura 64°, za 41° nad norinalom.
ID-u-ziaJsIssi "borza
dne* 28. novembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta..........
Zlata renta...........
f>" ,, marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije   .... ....
London ............
Srebro.............
Napol.......... . .
C. kr. cekini..........
Nemške marke.........
4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld.
Ogrska zlata renta 1" 0......
,    papirna renta 5 „......
5»,. štajerske zemljišč odvez, oblig. . . Dunava reg srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč avstr. 4' , zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Kudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-društ velj. 170 gld a v. . .
82 gld. 40			kr.
82	B	80	n
108	B	i)0	n
99	n	90	n
877	•	—	n
2*6	n	70	n
125	n	50	A
9	it i	98'/,	0 0
5	n	97	rt
61	f	70	B)
127	■	25	B)
172	•	75	■
97	■	85	n
80	n	90	n
104	t	—	n
117	■	75	n
125	B	20	B
115	n	75	
lOh	n	50	' ■
17S	n	25	0
17	n	75	a
97		50	n
187	i	50	■n
Br. 2281.
(702-3)
Razpis natječaja.
Za  mjesto   obeinskoga šumara  u Ku«tvii (Istra) razpisuje se natječaj do 31. rievemlirai
Molbeniee obložene dokazi, da molitelj:
1. pripada kojoj u državnom saboru Uečkom zastupanoj zemlji,
2. da je položiv državni izpit za samo stalno vodjenje šumske uprav*3, da je
3. krepka zdravlja i
4. da po/na hrvatski (slovenski) jezik u govoru i pismu —
prima podpisano obe. glavarstvo do ustanovljena roka.
Plača je godišnjih forintih 800 (osam sto), iz-plativa u antecipatnib mjesečnih obroeili.
Glavarstvo občine Kastav (u Istri),
16. novembra 1885.
M un ić v. r.
Največja zaloga
JAN. JAX
j
lijnbl jium,
HOTEL EVROPA.
!>»» m« s.< n.- obroke p<»
zboljšanje šival- |L 4 do S »Id. (r,i3-i3>
J!!^1LZU#  Šestletno jamstvo.
Pouk brezplačno.
Št. 19.272. (707—1)
Razglas.
Mestni magistrat išče zaradi otvorjenja otročjega zabavišča sledeče prostore v najem vzeti:
1. Jedno ali dve veliki svetli in zračni, najbolje pritlični sobi z vrtom ali dvoriščem.
2. Jedno navadno sobo in kuhinjo. Nahajali naj bi se ti prostori ali v šolskem,
ali v kolodvorskem, ali pa v dvornem mestnem delu.
Ponudbe je bodisi ustno, bodi si pismeno do prihodnjega obroka zn odpovedim stanovanj, to je do I O. IVl»riM arjii 1S.HO, izročiti pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 25. novembra 1885.
Služba se išče.
Mladenič, ki jo kupeijsko šolo z dobrim uspehom dovršil iti zdaj zA knjigovodjo s!u>.i, rad bi izpremeuil svojo dozdaujo službo ter stopil v kako drugo, njemu bolj primerno. Posebno rad hi gel k špediciji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetju za pisarja Ako treba, zmožen je tudi kavcijo položiti.
Več o njem so iz prijaznosti poizve pri g. F. O. v Studentovskib ulicah it. 13 v Ljub'Jani. (637—5)
IVstjf Enojimi
med v safovji
kilo  po 80 kr.   1 kil i in več vknpe razpošilja so tudi po pošti proti  predpošiljatvi z.> skn ali proti povzetju. — Los -ne .škallje, v kojih se razpošilja, se ne zaračunijo.
OROSLAV D OLE NE C,
(irleriuliNltc ulice. (547—10)
Prodaja vina.
Na graščini Nemška vas (Deutschdorf) pri Krškem je
500 Teto izvrstnefla Tina
na prodaj, in sicer:
Belega vina 1885. 1....... 175 veder.
Črnega   „   1885. 1....... 90 „
Belega    „   1884. 1....... 120 „
Črnega   „   1884. 1....... G0 „
badjevec      1885.1....... 25 „
„            1884. 1....... 30 „
Kupčovalci naj se obrnejo na oskrbništvo graščine Nemška vas (Deutschdorf), zadnja železniška postaja Videm-Krško. (706—i)
i c co li-eva esenca za želodec,
m
katero pripravlja/^;
(348—31)
G. PICCaLlaekarv^tilDljarii;
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico,
migreno  Itd. in je nftjboljit pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo.
Dr. Popp-a
aromatit no-med cinično
milo is aeUšo,
komično analiznvano in od mm g b medicinskih in ziiiavilakib c -hbritot Evrope kot najreolnejše iu naj-
boljšo za kožo pripusnano, rabi «•* že iBlet. z raj ver jim vspohom pridi vsaki vrstnim spušrajeni. zlasti preti hrastam. lišupm. podani, prhljaju 5 grivi in brodi, oiebljinatn, potonja nog In garjoro. Ceni 80 kr. Gospodu dr. J. O. Popp~u na Dunaji, 1. okraj, Bognergasse št. 9.
Ko sem že Sest let imela nek spuščaj in so me že zdravili Štirje zdravniki, no da bi ga bili mogli odpraviti, zači la som rabiti Vaše milo iz zelišč in je pomagalo, za kar Vam ne morem biti dosti hvaležna.
Obraćam so neposredno na Vas, ker sein iz lekarn dob Ia je već vrst, ki so bile sicer tiko zavite, kakor Vaša, pa jaz m ulim, da so bilo ponarejen«', kajti mojo ljubljeno touinorujavo milo upam le od Vas dobiti.
Za priložen znesek prosim pošljite mi zdravilnega
tiiila »Z zelišč. „     , .„..,„
Z velespoštovanjeni
(324 -Mj Amalija Franz, Preran (Moravsko). Dobiva se r Ljubljani pri lokarjih f. S\voboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoi /y, E. Birsobitz, (j. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vnso Petrih le, Ed, Mahr, 1\ LiMB-nik, bratje Krisper, v Postojinti Fr. Bacoarleli lokar; h« Krškem: F. BOmchea, lokar; v Idriji: J. VVarto, l»knr; r Ktfthji: K. Savnik, lokar; v Shufjej Loki: V,. Fablani, lokar; v Kučevji: J. Braufte, lokar; v Ajdovščini: M Ghiguehno, lukar: v Litiji: J. Bouoš, lukar; f) Metliki: Kr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Rob'ek, lokar; v Norem mestu • J. Uurgninu, D. Iti zoli, li:k:irja; r Kamniku: J. Aloenik, lekar; v Trebnjem: .J Rnp-reeht, lekar; v Cmomlji: J. lilažek, lekar; v Vipavi: A. Lebuii, lekar
Najgotovejie, nrjhitrrjie in najcenejšo sredstvo za čiščenje in zbolsarie vina iu popravljanje bolnega vina jo
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET &C.T Pariza, Lyonu, Marseilla.
To zajamčeno sredstvo i navodilom, kako Je rabiti, so vedno dobiva pri tvrdki
a. iiAirrn\\\ %■ Ejabifam.
pisarna v Tavčar-Jevl palači.   (587—l«j)
Nič več odlašati.
Svetovno znane žebrake, katere sem na nekej dražbi kupil za polovico prave vrednosti in so jih vsled objare že mnogo pokupili z vs. h delov sveta, prodajem, dokler jih je kaj po
samo pil 150
Jako «lolj>c, rfelb debele in široke
nerftstrfflflve
š
"tf5|H ■ barvastimi krajci, de-'.i,i bele kakor deskn; 190 1 cm dolge. 130 eni. široke z različnimi krajoi, j^ko debelo, zans ne-raztrgljlve, Ia. baze po gold. 1 75, najboljše baže jako line pa po gld. 195.
Nadalje jo šo v zalogi : • iOO i\\ailAjstorlfi x*imi4knili Uosma-tili iij«kaarslii8« i»li*,ht
z raznimi barvastimi progami in krajci, kompletnih, jako finih, samo po gld. i (JO. Posebno priporočovati izvosčekoni. Nadalje imam za razprodajo:
400 posteljnih odej
iz najfinejše burett svile v veličastnih barvah, rude-čih, moilrib, rumenih, zelenih, pomeranćastih, progastih, dosti dolgih za veliko posteljo po gld. 3.75, dvojica samo gld. 7.—.
Na stotine zahval in opetovanih naročil od od merodajnlfa Oaob. izmej katerih sem že nekatere objavil, so v moji pisarni vsakateremu na blagovoljen ogled in mislim nekatera taka zahvalna pisma in opetovano naročbo, došlo poslednji čas, km ilu objaviti. Vsnko blago, ki ne ugaja, vzame s>i bre/. ugovora nazaj. (639—B)
Naslov: Webewaaren-Manufrtctur
J. ii. Rabinoviez
Wien, III. Bez., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9.
Marijinceljske kapljice za želodec,
Depresežoo Izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper noslast do Jedi, slabi ielodeo, imrdoio sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ifll-paoje, katar v ielodol, zgago, da ae ne nareja pesek in paeno in alez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (ćo izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodol, preobloženje želodca z Jodjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
i^fe--;'..',,^-
Gliivnn ^iilo^n:
Lekar C. l'.rinly, KremBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
ZPxsw*c ima samo: V Ljubljani: lekama Oabrtol Piccoli, na Dnnajskej cesti; lekarna .Josip Svoboda, na Prešimovem trgu. V Novem mestu: lekarna Bom. Hizzoli, lekarna Josip B e r g ui a n n. V 1* o s t o j n i: Anton L e b a n. V G o-r ■ c i: IttknrnA A. de Gironooli. V Ajdovščini: lekama Miobael GugVielino. V Celji: le?:aV J. K n pferse h ui i e d. V K ran): lekar Drag Savnik. V K h n. ni k u: lekar Josip Močnik. V R a d ovij i i -i: lekar A. K o h le k. V Sežani: lekar Ph. Rftaohtil. V Grnona)!i: lekar Ivan Blažek. V .Skotjej Loki: lekar K ar o l Fablani, V Reki: lekar An t. Mizaan;
Svarite v! Ker se v zadniem času naš fz-dtilek posiitmlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v /.guraj navedenih zalogah in pazi naj ae osobito na ta snamenja: Prave Marijinceljske kapljice zn želodec moraj.> imeti v sklenieo vtisnone besede:  Euhte Mariazeller   Magentropfen  —  Hrady & Dostal — Apothektir,  sklenica mora bit zapečatena S z našim originalhlui pečatom, na navodilu za rabo in y  na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje,  mora biti poleg te podobe utisneno sod-itijako upravljeno varstveno snsune9\|e in zavoj mora biti zapečaten z nadim  vni'Ktveuim BUauuer »jem.   Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znako^f istinitosti, naj se zavržejo kot po-uareje.ii in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo,  da  bodo sodnijski kaznovani  izdelovalci in "»rodajalci. (90—42) ajBjajBjBjBjBjsjajj^^ mgm
Kislo zelje,
dobro blago, po najnižji ceni prodaja JANEZ GRUM v ;-41iti>itli, železniška postaja ZhIok pri LJublJnui. (686—4)
680—5)   Vsega zdravilstva
DR V, GREGORIČ,
Ziravnik ženstik in otroških bolezni.
Ordinira od 2.—4. ure.
Dunajske ulice št. 3, I. nadstropje.
■ ■■■■■
■■■■■■
ilj
Tekoče zlato in srebro
IS zlačenjo in zboljsanjo okvirjev; lesenih, kovinskih, porcelanastih in steklenih stvari j ; zi posrebren je kovinski.i stvarij. Vsakdo jako lahko s tem pozlati a!i posrebri vsako stvar. Cena steklenici 1 gld. Proti gotovemu plačilu (tudi v pismenih znamkah) ali proti pov/.etju so dobiva pri L.. Feith-u ml. v Brnu  Moravsko). (HUl—5)
■ ■ ■
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim časti t i m kiipovalcem iu nuronevaleem izmej meHtjan-stva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, [j da imam za
in zimsko sezono
v zalogi najbojjl • angleško, franoosko in moravsko blagu In se priporočam tedaj v.-ločastitemu p. n. obćinst- u za narejaiije oblek po nujni dernej-šem kroji z zagotovilom jako reeln« in kolikor mogoče cene postrežbe. ^f>O0—12
Z velespnftovanjetn
F. CASSflERMAMM,
v Ljubljani, Gledališke ulice it. 6, v Pau-
schin-ovej hiši v
j-rt^---g ^gg-----g-----g ------^   g---^- ^
in
4 iz pivovarne
bratov K o s le rje v
(6—4(5) priporočil
^    v zabojih to 25 in 50 steklenic J       A. MATER-jeva »
^ trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. |
Deček lepega vedenja,
ne manj nego 14 let stur, kateri se želi v pekari 11 vrlo dobro izučiti, vsprejme se pod jako ugi-dnimi pogoji. — Ponudbe naj se pošljejo z naslovom: Janei Peyer v WolfsberK-a (Koroško). (bik)—3)
Ta. Za sv. Miklavža ^
velika zaloga
finih pekar i j.
šarkljev in potic
pri
710—1
StlrU,
I^ingove ulice v I j j u i >lj;i 11 i
r
i
IN it j t> o 1J .*s o  b i a g o !
Velika zalogu (596—7)
klobukov
za  gospode  od 2 ko Id. 20 kr. više, za cloil^e od 1 gold. SO kr. više.
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d.
J. SOKLlC,
v Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila se hitro in v ceno izvrće.
JN nj h o IJ h <• blntf
t. u. m
-I
Proti vratobolju
vKake \rste, kakor angini, davici, akutnem in kroni n eni vratnem katarn in proti smrdljivi sapi iz ust naj se rabi
Bittner-jev Coniferni sprit
kot ustna voda, ki se je že večkrat dobro pokazala in je Justi neobhodna za  šolo obiskujoče mladino. Cena Bteklenici 80 kr., 6 steklenic 4 gld.
_ r53»J — 2;
Bittner-jevo Coniferno milo
je Izvrstno toaletno milo, po nji so dobi in obvaruje neŽna koža ter je radi njenih desinfekcij.,kih lastno stij priporočati kot otroško nulu. Cena kosu 85 kr., 3 kosi veljajo l gld. GluviUl v:*ilo«;;i   j » l-i
Juliji Bittner-ji, lekarji v l!wlir,n:iu. Spod. Avslr.,
in glavna zaloga za KrsinJKko pri
IU. pl. Triiko«zy-ji, lekarji v l-jiiM. janl. Vsak kos ima Bittner-jevo varstveno znamko.
Dn^ 3., 4. In 5. decembra hode v Murijfiii dvorani Kallsejar ob O. url dopoladne (uhod od južne'stfani)    ■' f~
prostovoljna dražba
pohisja, raznih železnih ognjišč in peči
i.'t. d. proti gotovemu plačilu. Knpec mora kupljeno Mago* takoj proč spraviti. (699—2)
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
V IJ u Ulja u i. u a  Kongresnem  Irgn St. 7,
poleg- g"leđ.a,llšca., priporoča  svojo  bogato  zalogo  svilnatih  in klobukov iz klobučine, kap, specijalitet klobukov za dečke,
alamnikov vsake vrste. (495—Idfj
CHAPEAUX-CLAQUES
domače iu inozemske izdelke, po najnovejši obliki in fazonu. >i« jUulaiil ne j-ii  |»iislic/li« s« /.auiilm ju.
A. SCHWEIGER,
zobozdravnik,
Fran Josipova cesta št. 5, I. nadstr., ordinira od 9. do Val. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. (676—4)
»
r
♦ ♦
i
♦♦i
A. RAUNICHER-jm
I
zaloga čevljarskega blaga, g
Židovsko ulice št. ii.
priporoča častitumu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega b aga za ko*|»odt>, iu otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih eenah. — Dalje opozarja imenovana Urina na svojo bogato nalogo (608—18)
čevljev za dečke in deklice,
Lm ki se izjemoma po |nlco siilžniiej ceni razprodnjejo.
Liinoma po |alco siii£»ii4>j veni razprodnjejo. m
astna skušnj a {yj|J;
Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatlzmu ali bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. steklenico
priMt iM-urii
H
PAIN-EXPELLER
fi
r, morskim  itiiM liom.
Sedemnajstletna skušnja iu mnogobrojni vspehi jamčijo, da su 30 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah*.   Claviui zaloga:   Lekarna pri
Zlatem levu v 1'ragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birsehitz, lekar.   V Mariboru: J.
W. COnlg, lekar. (6lil—H)
Dunaj.
L, Bauernmarkt 11.
Lunzer,
Dunaj,
I., Bauernmarkt 11.
Za sezono priporočam velikansko izbor svilnatih baržunov in angleškik plldev (peluubes), poslednje v 4 bazah in v vseh barvah, nadalje za oblek«; in |opice *vetovuo»l«.yue
baržunske tovarne v Lindenu pred Hanoverom
za to sezono novo I»7iij;o
Lindenski Zephyr-Koeper-"baržun,
katerega imam v 5 bazah in v vseh novih barvah. Ta baržun presega vse dosedanje podobne izdelke v lepoti in vrednosti, posebno se s tam odlikuje, da ima veličasten blesk ter jo neizrečeno voljen, pri tem pa ui težak t«r ga ua videz ne prekosi najfinejši Lvonaki baržun, a jo mnogo trdueji iu velja komaj četrtino eene onega.
Baršuni Lindenake tovarne so odlikovani z najvišjimi priznanji, kakor tudi od HTJ. ee«. VittokoNtl nadvojvode Kalnerja izročeno Dunujsku častno diplomo in krnljevo prusko zlato držu>n<> kolujuo.
O nepremerljivej lepoti Lindenskih baržunov, pravi od oseuinajstih presojevalcev vsek narodov HeHtarljeuo nradno Pkiladclpltijuko poročilo o odlikovanjili sledeče:
„Tfeaiije in apretura sta prekrasna!
Samo ono b!ayo, ki ima to znamko, -je pristno.-
Barva lepa, trajna, izvrši na in tako harmonično Mlgćeča, da je blago podobno svilnatemu bai/unn. Po« polna ZDjiaga, kar se tiče kakovosti in Uarve?
i|ssjr Te baržnne prodajam nu de£elo samo prodajalcem na drobno, na žoljo so na razpolaganje kvalitetni uzorci in barvine.
karte, ^kffl
Zahteva naj se: za oblek« ir. jopice znamka L H L C 54/sj cm. širokosti, znamka L D ri/„ cm. širokosti, — za llNpitnje in uio-diHtua dela znau.ka L A L B B "/n cm. širokosti, — za otroeje obleke, suknje M gospođe itd. znamka L E (iJ/U7 eni. širokosti, dvojne debelosti, — črne baržnne znamke L 1, L 2, L 8, L 4, L 6, L B, L 7, L 8, L 9, L 10. (664—8)
65
RESTAVRACIJA NA JUŽNEM KOLODVORU.
Dovoljujem se p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem danes v »oboto dne 28. novembra začel točiti
prve Plzenake delniške pivovarne. Ker imam posebn", za to pivo prirejene kleti ter ga imam vedno veliko v zalogi, morem postrcči z Izvrstnim Plzenaklm pivom iz zgornie pivovarne. Najboljša marčna piva iz pivovarne P. Sohrelner-Jevlh sinov v Gradci. Originalna deželna in gorska navadna vina iz Istre in z Dolenjskega, desertna in namizna vina, šampanjec, bordeaaz in renska vina prvih tvrdk. Nadalje priporočam moja priznana jedila. Dlners in Soupora prix ti\ in & la carte doma in izven doma, paštete s gomiljkanu is gosjih Jeter v velikih skledah (Ganaleber-Triiffelpasteten) od 2 do 10 gld. in druge delikatesne specijalitete doma narejene.
Za mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem -fcć- Uvl O ^vT X Or_
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivati želi, obrne naj se z zaupanjem na (517—13)
naJHtarcJNo Brnsko firmo -r.n suhno
Meter po 2—7 gld.     MOMTZ BUM v BRNU.      Ustanovljeno 1822
Podpisana najuljudneje naznanja p. n. Ljubljanskim damam, da je na tukajšnjem trgu otvorila
5
koja se nahaja
na Starem trgu štev. 2, blizu Hradeckega mostu.
Obljubuje, da se bode ista vestno prizadevala, p. n. damo zadovoljevati v vsacem ozira z reelnlm, dobrim in poštenim blagom podkltar-sklm ali pozamentarskim, se priporoča prav mnogobrojnemu nakupovanju ter se podpisuje (712)
z odličnim spoštovanjem
EUSTEIN-ove
|>0!*Ill4ll<01'J4>Il<>
KRI ČISTEČE PILE
SVETE ELIZABETE.
Boljši od vseh podobnih iidelkov, n6majo te pastiljo nir akotUJlvega v netit; nojuspesne},-ae raltijo zoper bolezni v organih spodnjem* dela telesa, prehajalno mrzlico, bolezni na koži, v moi-janih iu žensko bolezni; čistijo kri in lohko odpravljajo blato. Ni ga zdravila, ki M bilo boljše in pri tem popoluom neškodljivo zoper
gotovi vir vseli boleznij. Kor so posladkorjono, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo io odlikovane »jako častnim pismom dvornega svetnika l*ltha.
SJSjF •/ <ttt<* akatljlca a Iti pitami vefja 1K kr. — Zavitek- osem škatlfic skupaj, 1HO pil, velfa
samo 1 ffUl. «. v. "fjSBJ (581'_ti)
SVUpiPfllP f    VBaka • U.>tliii-.i. ki ni5mn firmo: Apntfteke zum JCIIJC •    lii-i/if/ni   Leopold in  na zadnjoj   strani tlim« varstvene •MUlIlAfl, Je  jionarejenti, ter  svarimo,  naj ao no kupuje.
faztti se tnora itolrro, rta kito ne, tlnhi slahega, iicnnllv-nega ali celo škodljivega izdtlkit. Vsakdo naj izrecno zahteva Hetisteinorlh KHzalteHnih pit, te imajo na zavitku ter navodilu sa rabo poleg stoječi pottpis.
Glavna zaloga na Dunaji: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD" tles PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- umi Spiegeigasse.
"V Xj3-vjL"tolja.an.i se dobivajo  pri gospodu lekarji  C3-a,"brijel Piccoli.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Lekarna TRNKOCZT
zraven rotovža v Ljubljani,
lik rutu
HOMEOFATICNA LEKARNA,
zaloga vseh domaČih in tujih speo'lalitet,
priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridene bo navod, kako je rabiti.
ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY POVVDER, Stupa za otroke in odraščene debele ljudi, 1 skat-Ijica 30 kr. BERGERJEVA K0SMETIĆNA IN 2DRA-
VILSKA MILA. VIJ0LĆN0 GLICERINSK0MILO,40kr. OBRAZNO LEPOTiLO, imenovano „Dainen-
toilette", 1 steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ŽA KUR1A OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. K0LINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld ŠMARNIĆNI PARFUM, i st< kleniea 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30, (10 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHIN0, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVI CUKRĆKI, a 10 kr. in po pio-
t : : : :
♦ ♦ ♦
: : : : : : : : t
GLICERINSK0 MILO, a 18 in 12 kr., kakor  MANDELN0V0, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr , 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3'1 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru-
deči, a 30 in 40 kr. RUM,  ki ga  neposredno dobivamo, a
30, (JO kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr.,  1 škatljica 80 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki sc pa ne sme zamenjati s oalicilno kislo ustne vodo iu zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRCKJ, proti kašlju, hripnvosti itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 Škatli i OS 3<> kr., kakor tudi PELINOVI, SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA-K0VI CUKRČKI po proizvoljon'h cenah. ĆAJ RUSKI,  katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po .*><> in 50 kr. 0GERSK0 MAZILO ZA BRADO, originalni zavilek. (novo), so nikdar ne posuši, a 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razno vrste.
izvoljenih cenah.
Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. ~9G) (644—5)
C. kr. priv.
tovarna za svetilnice.
Namizne in viseče svetilnice
samo poskusenih sistemov in solidnega dela.
Gigant— solnčna svetilnica.
Tovarniška znamka.
Dobiva se (562—8) po vseh boljših prodajalnloah svetllnio.
Direktno prek morja dobivano, jako ceno najnovejšega pridelka izvrstno
kolonijalno blago, delikatese, ribe,
po poŠti poštnine prosto na vBako poštno postajo pri znanoj najreelnejšej postrežbi
(661—2) J A. v. tfhl
v rednih vrečicah po 43/4 ko. netto. surmloprai. Mocca, jako fin, žlahten, fjorec . . 5.15|6 25 Menndo, rujav, jako fin, debel. . . 6.2r>j6.30 Ceylon-Peri, najfinejši, močan . . . 5.15,6.20 Plantaž.-Cejlon, brilanten, lep . .4.7515.80 Dunajska mešanica, prav izvrstna 4.765.80 Kuha, fT., modrozeleu, močan, lep4 25|5.20 Zlati Java, jasno rujav, fin, močan 4.80 5.80 Java rnmen, debel, mil, močan . .4.40 5.40 Perlmocca, izdaten, fin, močan  . .4.00 5.00
Java zelen, jako lep........3.60 4.50
Santos, ff., želeti, močan, lep . . .3.40 4.20 Snntos, f., izdaten, močan..... 3.00 3.75
A. v. gld.
mm Kavijar ^ deblsl Urnl_      ^  _ 8.00
Polni slaniki, novohol., vel. pošt. sod 1.60-
Tolsti sinu i k i. m »vi, veliki, 30 v sodu 1.60
Tolsti slitniki, novi, maj h., 90 „   - 1.25
llr-ih ttrihU \ "»jbolje,  najfinejše,   ko. 1.50-
bran. saruoic j 8iy ko 2 75 hl 5 ko 50o
Pov. kamhale, f., okajene,  pošt. zab. 1.90
m, posicrvi        šti*ZSŠ: »iS
Losos-slaniki, del., se obdrže, prek., zab. 200 ikih v pošt. zab. 2.00 3.60,   4  zab. 6.50
Kilski pov. llMiki}!6 i*!
Cnmpinos, jako fin, močan, čist. .3.20 4.00 Družinski čaj, najfinejši, ko. 4.00, iT. ko. 3,50 Namizni ril, najfinejši 1 60, fT. 1.40, f. L15 j Jnmujka-Runi, pristen, star, 4 litre stkl. 5.00 Ferl-Tapioca-Sngo, prist. vzhod, indij., 1.60 Mandelni, sladki, veliki, ff., 5 ko.-vrećica 4.150 Sultanove rozine, iT., brez pesek. . . 2.15 [Vanilija, ff., 3 veliki štg. 36 kr., 12 5tg. 1.15 Figova kava in Knrlshndska dišeča kava lastnega izdelka, karton '/« ko. samo 15 kr. Kdor ved vkup vzame in prodajalcem se cena zniža. Popolni cenik zastonj in franko.
E. H. Schulz v Altoni pri Hamburgu. 0i1m«1J»M 1864. Pred ponarejanjem se svari. «tw Altcna Hamburška parna pražnica za kavo in tovarna figove kave. sssasssi
\}<š Ivana Hoflfa sladni izvleče!« osvobodil me ►jI telesne slabosti.
^ Jm Lastne besede gospe rentierice <-elI»ar v Ebersvval
bodil me je
>\
k' r. k .
i
><,
>1
^4
ti
N
p
N
Cjiel1>nr v Ebemvalde.
V čast resnici priznavam, dn sem so z uživanjem Hoffovega zdraviteljnega piva znebila moje splošne telesne slabosti in popolnem okrevala. Gospa udova Ciel»ar9 rentierica.
Hietzing, v januvarji 1881, Iletzendorferatrasse 18.
Tz vseh krajev sveta doposljnlo se jo že gospodu Hodu toliko zalivu Inih besed, da se tudi jaz čutim dolžno, pridružiti se onim, ki so svojo toplo hvaležnost izrazili v besedah, ker so njim vsem, kakor meni pomagali izvrstni shidni izdelki Ivana HolVii. Mene sta sladno pivo in sladim čokoladu po porabi 13 steklenic piva in 1 kilo čokolade hitro in popolnem ozdravila plučnega katara. Sladili bonboni pomirljivo uplivajo. Jaz nadaljujem zdravljenje, da wc tako varujem upliva slabega vremenu, prosim tedaj za novo pošiljutev. Z gorko in dolžno hvaležnostjo podpisuje so
Marija tmroiika cSu .llon.. roj. grof. Iiatthyany.
15 e rl i n, 1. julija.
Kol 701etnJ starček bil sem na telesu jako slab in trpel na Živcih. Vaše zdravilno pivo iz Hladnega izvlečku, katero sem delj času pil zn svoje okrepčanje, me je pomladilo. Prosim, da mi ga zopet pošljete. Ii. pl. Seliirp. baron, rittnajster izv. si.,
Bergnianstrasse 107.
Njega Veličnstvo kralj je z veseljem opazil zdravstveni upliv Vnšogju sludnegu izvlečka in sicer na sebi kakor na'več članih svoje hiše.
Kodanj itd. kasimskiold.
Njega Veličnstvo krnlj grški Jurij utemeljil je podelitev naslova dvornega založnika „kot priznanje Vnšegu Blodnega izvlečka".
Od Nj. kraljeve visokosti princa Waleskegu došla je sledeča brzojavka: ,,Zu Nj. kraljevo visokost princesinjo AValesko prosim takoj doposlati Vašega izvrstnega sladnoga piva".
Ciospodu Ivanu Iloflo, po izumljenji po njegovem imenu imenovanih Ivana llolla zdravilnih izdelkov iz sladnega izvlečka, c. kr. svetniku, iinejitelju zlatega zaslužnega križca 8 krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, lastniku tovarn v Berolinu in na Dunaji: Graben, Hraimerstrasse 8. (693-2)
<>|toiiiha. Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. Pristni sladni izdelki Ivana IIofTa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana Iloila in podpis Ivana llolla).
Vse prodajalnice so za prodajo na drobno  pooblaščeno z litogralovanim barvastim plakatom.
Ciilaviia zaloga v Ijjul»IJaiiis Peter l^issuik.
V Kranj i: Josip Dolenc. V Postojini: Doxat & Dietrich. V Kočevji: Ed. HolTinaun. V diorici: G. Oistotoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Uup. Entjelsper^er. V Uudoll'ovpiii: Dominik Iiizzolli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lekarna, knezoškofijska lekarna in lekarna namiljenih bratov. V "Olji: Marek, Kuiilersehmidt, lekarja, J. Matic. V Iteki: N. Pa-vačič, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V ('olovci: W. Tlninu\vuld, lekar. V Harihoru: V. I*, llolasek. V 1'tuji: J. Kasimir. V 1'ulji: G. B. \Vassor-iiiann, lekar. V Trstu: Franeesco S. Prinz, via Aqueib>tto, Carlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Ilcljaku: Dr. Kumpf, F. Sebolz, lekarja, E. Cana-vall. V Zadru: Cristoforo Mazzocco.
k.ikAAikAAA^i.ikAik. AL >k ikAAA A
»k^k^k
AAAAJ
l^datelj in odgovorili urednik: Ivan Železu i k ar.
Lastnina in tisk ^Narodne Tiskarne'