ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE <3 URADNI LIST ZVEZEK III St.lO - 11. aprila 1950 Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brilsko - ameriških sil, S. T. O. La EdUoriai« Ubrana S. A., Triesle - 1950 ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje Ukaz št. 51 UVEDBA POSEBNE BOŽIČNE DOKLADE ZA BREZPOSELNE DELAVCE Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno uvesti posebno božično doklado za tiste brezposelne delavce, ki uživajo podporo za brezposelnost ali izredno podporo za brezposelne, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i Delojemalci, ki so zavarovani na podlagi predpisov o obveznem socialnem zavarovanju za primer neprostovoljne brezposelnosti in ki so prejeli, čeprav le za en dan, brezposelno podporo v času od 18. do vštevši 24. decembra, imajo poleg podpore za ta čas pravico na posebno doklado v višini šestdnevnega zneska podpore in dopolnilne doklade, omenjene v členih V in VI ukaza št. 196 z dne 7. oktobra 1949, oljenem z morebitnimi poviški za družinske člane, toda brez doklade za zvišano ceno kruha. Člen ii Brezposelni delojemalci, ki v času med 18. in 24. decembrom prejemajo izredno podporo za brezposelne, omenjeno v členu VII in naslednjih ukaza št. 196 z dne 7. oktobra 1949, čeprav le za en dan, imajo poleg te podpore pravico na posebno doklado v višini šestdnevne podpore v znesku, ki ga določa ölen X omenjenega ukaza, obenem z morebitnimi poviški za družinske člane, toda brez doklade za zvišano ceno kruha. Člen iii Izdatki iz uvedbe posebne doklade za delavce, omejene v gornjih členih I in II, gredo na breme računa obveznega socialnega zavarovanj a za primer neprostovoljne brezposelnosti oziroma računa za dopolnilne doklade ter izredno podporo za brezposelne. Člen iv Posebna doklada po tem ukazu se izplačuje od leta 1949 dalje. . ČLEN V Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, 28. marca 1950. CLYDE D. EDDLEMAN brigadni general ameriške vojske Rej. : LDJAj50j4:0 generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 52 PREDPISI O SOCIALNEM ZAVAROVANJU USLUŽBENCEV PRI ZAKUPNIH TROŠARINSKIH UPRAVAH Ker sodim, da je priporočljivo izdati predpise o socialnem zavarovanju uslužbencev pri zakupnih trošarinskih upravah v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN 1 Odstavek 1. — Poleg prispevka v smislu člena II kr. zak. odloka št. 908 z dne 12. maja 1938, spremenjenega v zakon št. 264 z dne 19. januarja 1939, in kasnejših zakonskih predpisov in pravilnikov o socialnem zavarovanju uslužbencev pri zakupnih trošarinskih upravah se mora plačevati za dobo osem let izredni prispevek v znesku 2.37% od prejemkov teh uslužbencev. Ta izredni prispevek služi za kritje izdatkov ureditve socialnega zavarovanja uslužbencev, vpisanih v sklad socialnega zavarovanja v smislu pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 20. oktobra 1939 št. 1863, za leta 1945, 1946 in 1947. Odstavek 2. — Ta prispevek plačujejo delodajalci ; prispevek se bo odkazal v izmeri 1.34% za namene, omenjene v odstavku a) člena 22 zgoraj navedenega pravilnika in v izmeri 1.03% za namene, določene v odstavku b) navedenega člena. Odstavek 3. — Plačevanje gornjega izrednega prispevka se vrši po predpisih, ki veljajo za prispevek po členu 2 kr. zak. odi. z dne 12. maja 1938 in kasnejših predpisih. ČLEN II Če bi bdi izdatki za ureditev socialnega zavarovanja uslužbencev, vpisanih v sklad socialnega zavarovanja, za leta 1945, 1946 in 1947 kriti pred potekom osem let, se smejo izdati primerni predpisi za predčasno ukinitev plačevanja izrednega prispevka. ČLEN lir Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v LTradnem listu in učinkuje od 14. januarja 1950 dalje. V Trstu, dne 28. marca 195t. CLYDE D. EDDLEMAN brigadni general ameriške vojske Rej. : LD/AI50I43 generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 53 STROKOVNA RIBIŠKA ŠOLA — SPREMEMBA UKAZA ŠT. 175/48 Ker imam za primerno spremeniti ukaz št. 175 z dne 2. marca 1948, s katerim je bila ustanovljena strokovna ribiška šola v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“), zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i Člen III ukaza št. 175 z dne 2. marca 1948 se s tem črta in nadomesti z naslednjim : “ČLEN III PRAKTIČNO VEŽBANJE IN SPRIČEVALA Učni načrt šole bo vseboval tudi dobo praktičnega ve žb an ja na krovu ribiških ladij. V ta namen sme pristaniško poveljništvo izstaviti učencem, ki imajo stalno bivališče v eni izmed občin v coni, mornarsko knjižico v svojstvu mornarskega učenca, s katero se smejo vkrcati samo na ribiške ladje. Učenci, ki bodo uspešno opravili zaključni izpit ob koncu tečaja, bodo prejeli spričevalo. Dovršitev šole se bo zabeležila v njihovo mornarsko knjižico.“ ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 30. marca 1950. Ref. : LD/A/50/44 CLYDE D. EDDLEMAN brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 54 PROGLASITEV ZGRADITVE KRETNICE IN STRANSKIH TIROV NA POSTAJI PROSEK ZA OBČE KORISTNO IN NUJNO POTREBNO Ker sodim, da je zgraditev kretnice in stranskih tirov na postaji Prosek nujno potrebna za javno korist, in ker je Zavezniška vojaška uprava odobrila projekt, ki ga je predložila začasna uprava železnic Svobodnega tržaškega ozemlja, zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN I Dela v zvezi z graditvijo ene kretnice in stranskih tirov na postaji Prosek v upravni občini Zgonik (katastralna občina Gabiovica Sv. Primož) po projektu z dne 9. decembra 1949, ki ga je izdelala začasna železniška uprava, se izrečejo za občekoristna in nujno potrebna v smislu zakona z dne 25. junija 1865 št. 2359, spremenjenega z zakonom z dne 18. decembra 1879 št. št. 5188, ter zakona z dne 7. julija 1907 št. 429, spremenjenega z zakonom z dne 7. aprila 1921 št. 368 in s kr. odi. z dne 24. septembra 1923 št. 2119. ČLEN II Projekt začasne železniške uprave z dne 9. decembra 1949 in k njemu priloženo kratko poročilo sta sestavni del tega ukaza, označena kot priloga „A“ oz. priloga „B“, ter sta položena pri imenovani upravi, kjer sta na vpogled vsem prizadetim. , ČLEN III Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 1. aprila 1950. CLYDE D. EDDLEMAN brigadni general ameriške vojske Ref.: LDjAI50j67 generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 55 NOVI PREDPISI GLEDE DAVKA NA POSLOVNI PROMET Ker sodim, da je priporočljivo izdati nove predpise glede davka na poslovni promet v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: DEL I TEKSTILNI PROIZVODI ČLEN I Veljavnost predpisov člena VI, odstavek 1 ukaza št. 106 z dne 13. maja 1949 se s tem podaljša do 31. decembra 1950. Preglednici A in B, priloženi k omenjenemu ukazu, se s tem razveljavita in nadomestita s preglednicama A in B, ki sta priloženi k temu ukazu. Zneski, ki jih plačajo tretje stranke za izdelavo tekstilnih proizvodov, naštetih v preglednici, A, priloženi k temu ukazu, so podvrženi davku na poslovni promet v izmeri 2 %, če so tudi proizvodi, pridobljeni s tako izdelavo, vključeni v omenjeno preglednico. DEL II INDUSTRIJA MRAMORJA ČLEN III Pri trgovskih poslih, ki se nanašajo na mramor, granit, serpentin, travertin, diorit, sienit, kvarcit iz Barge, trahit, porfir in alabaster neglede na njihovo obliko ali fazo izdelave, vštevši predmete, izdelane izključno iz teh proizvodov, znaša davek na poslovni promet 0.50% od obdavčljivega prometa. Ta izmera velja tudi pri uvozu teh proizvodov iz inozemstva. Zneski, ki jih plačajo tretje stranke za delo, ki spada v normalni način dela industrije mramorja in drugih rudnin, naštetih v prvem odstavku tega člena, so podvrženi davku na poslovni promet v izmeri 0.50%. ČLEN IV Listine in pogodbe o izkopavanju, razkosavanju, obdelavi mramorja in rudnin, naštetih v prejšnjem členu, ter o trgovini z njimi so podvržene registraciji po kr. odi. z dne 30. decembra 1923 s kasnejšimi spremembami proti plačilu stalne registrske takse. DEL III PLAČEVANJE DAVKA NA POSLOVNI PROMET V OBROKIH NA PODLAGI POVPREČJA PROMETA ČLEN V Davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet v letnih obrokih na podlagi povprečja prometa, imajo pravico, da spremenijo svojo prijavo še po času, ko jim je da\ čni urad vročil obvestilo o odmeri in ko so vložili pritožbo na pristojno komisijo, in sicer vse do dneva, ki je določen za razpravo- o pritožbi. Če davčni urad spremembo sprejme, se pritožno postopanje ukine. Določbe prednjih odstavkov veljajo tudi za odmere, ki so tačas v teku. ČLEN VI Če promet, ki ga ugotovi pokrajinska davčna komisija, po zmanjšanju za eno tretjino še presega promet, ki ga je prijavil davkoplačevalec, se davkoplačevalcu naloži zvišani davek v višini ene polovice utajenega davka in kazen v denarju od 200 do 40.000 lir. Te kazenske določbe veljajo tudi, če je v primeru, predvidenem v prejšnjem odstavku, odločba okrajne davčne komisije postala pravomočna, ker se davkoplačevalec ni pritožil na pokrajinsko davčno komisijo. Pri prometu iz prodajanja v prostorih, odprtih občinstvu, potom krošnjarjev ali v gostinskih obratih, kjer se plačuje davek na poslovni promet v redni izmeri 3%, ter od zaslužka pripadnikov prostih poklicev in obrtnikov se davek na poslovni promet, če se plačuje v obrokih od povprečja prometa, določi na 2%. DEL IV DAVEK NA POSLOVNI PROMET KVASA ZA PEKO KRUHA ČLEN VIII Pooblastilo, ki ga daje člen XII, odstavek 3 splošnega ukaza št. .32 z dne 19. decembra 1945 za tam navedeni posebni način obdavčenja, se s tem razširi na poslovni promet iz trgovanja s kvasom za peko kruha in metanovim plinom. ČLEN IX Razen v kolikor določa člen V tega ukaza, učinkuje ta ukaz od 1. januarja 1950 dalje. ČLEN X Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 3. aprila 1950. H. P. P. ROBERTSON, Brig. za CLYDE D. EDDLEMAN brigadnega generala ameriške vojske Ref. : LD/A/50/44 generalnega ravantelja za civilne zadeve Preglednica “A„ TABELLA DEI PRODOTTI SOGGETTI ALL’ IMPOSTA SULL’ ENTRATA IN BASE AL L’ ALIQUOTA DEL 2% CON RIFERIMENTO ALLE VOCI DELLA TARIFFA DOGANALE CANAPA, LINO E JUTA 148 Cordami, cordicelle e spago, anche incatramati, esclusi quelli di cocco, sparto, tiglio e sirnih. 149 Cordoni e cordoncini intrecciati e straforzini. 151 Cordami di cocco, sparto, tiglio e simili, , 152 Filati di lino, semplici, compresi quelli di ramie’. 153 Filati di canapa, semplici, compresi quelli di sisal e di manila. 154 Filati di lino e canapa, ritorti. 155 Filati di juta semplici e ritorti. 157 Filati semplici di lino e di canapa, a lungo taglio e refe. 158 . Filati di lino e di canapa da cucire. 159 Reti. 160 Tessuti di lino e di canapa. 161 Tessuti di juta. 164 Tessuti ricamati. 167 Cinghie e tubi, di lino e di canapa, non imbevuti di olio o di altre materie grasse. 168 Tele di lino e di canapa. 169 Velutti di lino e di ramie’. 170 Velluti di juta, esclusi tappeti da pavimento vellutati. 171 Tappeti da pavimento, di juta vellutati, compresi quelli di ciniglia. 172 Calze. 173 Guanti. 174 Maglie non nominate. 176 ' Tulli. 177 Galloni e nastri. 178 Passamani. 178 bis Trecce di canapa o di manilla per cappelli. 179 Velluti, maglie, galloni e nastri, ricamati a punto passato. 183 184 185 186 187 188 189 190 191 193 196 197 ex 198 199 200 201 202 203 205 - 207 208 209 210 216 217 218 COTONE Filati semplici non mercerizzati. Filati ritorti non mercerizzati. Filati mercerizzati. Catene ordite. Filati in matassine, in gomitoli, su rocchetti e comunque preparati per la vendita al minuto. Corde, cordicelle e cordami. Reti. Tessuti non mercerizzati o fatti con fili non mercerizzati. Tessuti mercerizzati o fatti con fili mercerizzati. Tessuti ricamati. Tessuti incatramati, oliati e simili. Tessuti incerati. Tessuti per applicazione smeriglio. Cinghie e tubi, di cotone. Velluti. Calze e calzini. Guanti. Maglie non nominate. Tulli. Galloni e nastri. Passamani Velluti, maglie, galloni e' nastri, ricamati a punto passato. Tessuti misti. LANA Filati di pura lana Mohair. Filati di lana, altri. Tessuti di lana. 219 Tessuti di fili di lana stampati in nastro, 220 Tessuti broccati. 221 Tessuti ricamati. 223 Tessuti misti di lana e di materia tessile e vegetale. 224 Feltri tessuti per la fabbricazione della pasta di legno e dì paglia, della cellulosa e della carta. 225 Feltri. 226 Coperte di lana o di borra di lana. 227 Tappeti da pavimento, di lana e di borra di lana. 228 Velluti di lana. 229 Velluti misti di lana e di materia tessile vegetale, nei quali la lana entra nella misura di non meno di 15, ma non più del 50 per cento. 230 Calze di lana. 231 Guanti di lana. 232 Maglie non nominate, di lana. 233 Calze miste di lana e di materia tessile vegetale. 234 Guanti misti di lana e di materia tessile vegetale. 235 Maglie non nominate miste di lana e di materia tessile vegetale. 237 Tulli. 238 Galloni e nastri. 239 Passamani. 241 Tessuti di crino. 242 Tessuti grossolani di pelo, esclusi quelli di pelo di cammello, pesanti più di 1600 grammi al metro quadrato. 243 Tessuti per presse di lana o di pelo di cammello, pesanti più di 1000 grammi al metro quadrato. 244 Cinghie di trasmissione, di pelo di cammello o di qualsiasi altra materia mista a pelo di cammello in qualsiasi proporzione. SETA 247 Seta tratta. 249 Filati di cascami di seta (chappe). in matassine, su tubi per spole, fusi e „cannettes“ bobine, comprese le catene ordite, non preparati per la vendita al minuto. 250 Filati di pettenuzzo e roecadino (bourrette).. 251 Filati da cucire, in matassine, in gomitoli, su rocchetti e simili o comunque preparati per la vendita al minuto. 252 Tessuti di seta. 253 Tessuti misti con catena interamente di seta e trama in tutto o in massima parte di altre materie tessili. 254 Tessuti misti nei quali la seta entra in misura di Aon meno di 12 ma non più del 5() per cento. 255 Tessuti ordinari di cascami di seta, pesanti più di 200 grammi per metro quadrato e nei quali i cascami di seta entrano in misura di non meno del 12 per cento. 256 Tessuti incerati. 257 Tessuti ricamati. 260 Velluti di seta. 261 Velluti misti. 262 Maglie di seta (guanti, calze, anche miste, altre). 263 Maglie miste, escluse le calze (guanti, altre). 265 Tulli e crespi, di seta o misti con seta in qualsiasi proporzione. 266 Galloni e nastri. 267 Passamani. FIBRE ARTIFICIALI (Rayon e simili) 247 bis Fibre artificiali. ex 248 Cascami di fibre artificiali (filati o torti ad uno o più fili). 251 bis Filati da cucire, in matassine, in gomitoli, su rocchetti e simili o comunque pre- parati per la vendita al minuto. 252 bis Tessuti di fibre artificiali. 253 bis Tessuti misti con catena interamente di fibre artificiali e trama in tutto o in massima parte di altre materie tessili, ecc. 254 bis Tessuti misti nei quali le fibre artificiali entrano in misura di non meno di 12. ma non più del 50 per cento. 255 bis Tessuti ordinari di cascame di fibre artificiali pesanti più di 200 grammi per metro quarato e nei quali i cascami di fibre artificiali entrano in misura di non meno di 12 per cento. 256 bis Tessuti incerati. 257 bis Tessuti ricamati. 260 bis Velluti di fibre artificiali. 261 bis Velluti misti. 262 bis Maglie di fibre artificiali (Guanti, calze anche miste, altre) 263 bis Maglie miste (escluse le calze). 265 bis Tulli e crespi, di fibre artificiali e misti con fibre artificiali in qualsiasi proporzione. 266 bis Galloni e nastri. 267 bis Passamani. ex 270 a Sacchi di juta e di canapa, ex 270 \ ex 271 } Fazzoletti, asciugamani, scialli, sciarpe e coperte, ex 272 ) ex 273 ex 273 bis PRODOTTI TESSILI GOMMATI ED ELASTICI ex 836 Tappeti di gomma elastica misti a tessuti e con inserzione di tessuti. 837 Tessuti gommati, in pezza. 838 Passamani, nastri, galloni, cordoncini, maglie e tessuti elastici. Oggetti cuciti di maglia ottenuti direttamente dalla lavorazione dei filati. Preglednica “B„ TABELLA DEI PRODOTTI TESSUTI (FILATI) ESENTI DA IMPOSTA GENERALE SUL-V ENTRATA LIMITATAMENTE ALLA VENDITA ALL’ INDUSTRIALE TESSITORE, CON RIFERIMENTO ALLE VOCI DELLA TARIFFA DOGANALE CANAPA, LINO, JUTA 152 Filati di lino, semplici, compresi quelli di ràmie’. 153 Filati di canapa, semplici, compresi quelli di sisal e di manilla. 154 Filati di lino e di canapa ritorti. 155 Filati di juta semplici e ritorti. 157 Filati semplici di lino e di canapa, a lungo taglio e refe. COTONE 183 Filati semplici non mercerizzati. 184 Filati ritorti non mercerizzati. 185 Filati mercerizzati. LANA 216 Filati pura lana Mohair. 217 Filati di lana, altri. SETA 247 Seta tratta. 249 Filati di cascami di seta (chappe), in matassine, su tubi per spole, fusi e „cannettes“. bobine comprese le catene ordite, non preparati per la vendita al minuto. 250 Filati di pettenuzzo o roccadino (bourrette). FIBRE ARTIFICIALI (Rayon e simili) 247 Fibre artificiali. ex 248 bis Cascami di fibre artificiali (filati o torti ad uno o più fili). ANNOTAZIONI A) Deve considerarsi FABBRICANTE DI TESSUTI ai fini dell’esenzione dell’imposta sul-1’ entrata per l’acquisto dei filati elencati nella presente tabella, l’industriale che provvede mediante lavorazione nei propri opifici o presso terzi del filato acquistato od importato, alla fabbricazione dei prodotti tessili elencati nella tabella allegato „A“ (sia che i detti prodotti vengano destinati alla rivendita, sia che vengano impiegati direttamente. nella confezione degli oggetti cuciti di cui alla categoria XVI della vigente tariffa doganale, sia, infine, che vengano successivamente impiegati dall’ industriale medesimo nella fabbricazione di prodotti non tessili) esclusi, peraltro, quelli di cui alle voci doganali : 148-149-151-152-153-154-155-157-158 per la canapa, il lino e la juta; 183-184-185-186-187-188 per il cotone; 216-217 per la lana ; 247-249-250-251 per la seta ; 247 bis-ex 248 bis-251 bis per le fibre artificiali. B) E’ esente da imposta sull’ entrata la vendita di filati di canapa, seìnplici (voce doganale 153) effettuata nei confronti di industriali che li impiegano direttamente nella produzione di cordami, cordicelle e spago. Ukaz št. 56 NOVI TAKSNI PREDPISI O DEDNIH, DARILNIH IN REGISTRSKIH PRISTOJBINAH Ker sodim, da je priporočljivo izdati nove taksne predpise o dednih, darilnih in registrskih pristojbinah v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: DEL I SPREMEMBE ZAKONSKIH PREDPISOV O DEDNIH IN DARILNIH PRISTOJBINAH Člen i V smislu že izdanih upravnili navodil in z veljavo od 31. maja 1949 se preglednica A, priložena k splošnemu ukazu št. 39 z dne 25. januarja 1946, s tem razveljavi in nadomesti s preglednico, priloženo k temu ukazu. ČLEN II Prvi odstavek člena XXIV splošnega ukaza št. 39 z dne 25. januraja 1946 se s tem spremeni tako, da se ima glasiti : - „Pri dedovanju med sorodniki v ravni črti ali med zakonskimi drugi so dedni deleži ali volila oproščena davka do zneska 750.000 lir.“ ČLEN III člen 19 taksnega zakona o dednih pristojbinah, odobrenega s kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3270, se s tem razveljavi in nadomesti z naslednjim : „Če doba med uvedbo dveh zapuščinskih razprav, ki se tičejo iste imovine, ne presega dve leti, se davek za zadnji prenos zniža na polovico. To znižanje velja le pri dedovanju oseb, naštetih v kategorijah 1, 2 in 3 preglednice k temu zakonu, ter pri dedovanju nečakov in nečakinj, ki so pozvani k dedovanju na podlagi zastopstva. Znižanje ne velja za tisto imovino, ki je bila pri prvem dedovanja v celoti oproščena davka. Če zapuščina poleg imovine, pripadle na podlagi prejšnjega dedovanja, vsebuje tudi imovino drugega izvora, velja znižanje po prejšnjih odstavkih samo za tisti del skupnega davka, ki odgovarja vrednosti imovine, pripadle s prejšnjim dedovanjem.“ ČLEN IV Po petem odstavku člena 45 kr. zak. odi. z dne 30. decembia 1923 št. 3270 je dodati naslednje odstavke : „Od vrednosti zapuščine se smejo odšteti dolgovi delodajalcev, ki izvirajo iz plač, mezd in doklad njihovih uslužbencev katere koli vrste, vštevši dolgove iz prispevkov katere koli vrste, vštevši dolgove iz prispevkov od teh plač za socialno zavarovanje, iz doklad za službeno dobo in odpravnin in katerih koli drugih odškodnin. Odšteti se sme znesek, ki je na dolgu na podlagi prejemkov in službene dobe, obstoječih v času otvoritve zapuščine neglede na prenehanje službene pogodbe in čeprav ti dolgovi zapadejo v plačilo kasneje. V ta namen morajo trgovske knjige, omenjene v petem odstavku tega člena, vsebovati tudi osebno knjigo uslužbencev in knjigo plač ali mezd, ki mora biti pravilno overovljena in vodena v skladu z zakonskimi predpisi. Potrdila o dolgu, ki jih izstavijo državni zavod za socialno zavarovanje, zavod za pomoč v bolezni, državni zavod za zavarovanje proti nezgodam in državni zavarovalni zavod v smislu čl. 48 tega zakona, veljajo kakor da so izdani od javne upravne ustanove.“ ČLEN V Prvi štirje odstavki člena 65 tsksnega zakona o dednih pristojbinah, odobrenega s kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3270, se s tem razveljavijo in nadomestijo z naslednjim : „Dolžniki, ki dolgujejo dedne pristojbine in davek od ustanovitve uživalne pravice na nepremičninah’ter morebitne tozadevne dodatne takse, smejo, če za to zaprosijo, izvršiti plačilo v obrokih v roku ne nad 6 let proti plačilu 5% obresti od neplačanega dolga. Ista ugodnost in pod istimi pogoji velja za plačilo pristojbin in dodatnih taks glede deležev trgovskih ali industrijskih podjetij. Davčna uprava sme dovoliti gornje ugodnosti pod istimi pogoji tudi glede pristojbin in morebitnih dodatnih taks od druge premične imovine. V varnost za odloženo plačilo dolga mora davčna uprava vknjižiti zastavno pravico na podedovanih nepremičninah in predpisati katero koli drugo jamstvo, ki ga ima za princ erno. V vsakem primeru ostane prednostna pravica, ki gre državi po čl. 68 tega zakona v pogledu celotne imovine, v veljavi ves čas, dokler se ne plača dolg z obrestmi vred. Pripoznanje odloga plačila mora biti v vsakem primeru razvidno iz pismene listine. Če se to dovoljenje izda, predno poteče rok za plačilo pristojbine, dolžnika ne zadeva zvišana taksa za zamudo v plačilu. Vsi stroški za to listino, vštevši stalno registrsko pristojbino in vse druge izdatke, ki so s tem v zvezi, gredo na breme dolžnika. Tisti del pristojbine, glede katerega se dovoli odlog plačila, se mora določiti v smislu el. 14 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 23. marca 1902 št. 114.“ ČLEN VI V primeru fidejkomisarične substitucije se računa dedna pristojbina, ki jo mora plačati prvi pozvani dedič, ns podlagi vrednosti, ki je predmet substitucije ; če pozvani dedič še ni 50 let star, se plača polovico redne pristojbine, če pa je preko 50 let star, pa ena četrtina. Če pozvani dedič podeduje tudi imovino, ki je prosta fidejkomisarične vezi, znaša pristojbina od imovine, ki je predmet substitucije in ki se sme znižati po prejšnjem odstavku, tisti sorazmerni delež skupne dedne pristojbine, ki odgovarja vrednosti imovine, vezane s fidej-komisarično substitucijo. Po smrti prvega dediča in to tudi v roku, določenem v členu 111 tega zakona, mora plačati substituirani dedič redno dedno pristojbino od polne vrednosti imovine, obstoječe na dan prenosa imovine. Če se imovina ne prenese, mora pozvani dedič ali njegovi dediči plačati pristojbino od skupne vrednosti imovine, obstoječe v času smrti zapustnika, po odštetju zneska, ki je bil plačan v smislu prvega odstavka tega člena. Pristojbina od skupne čiste vrednosti dedščine se mora plačati v celoti' v času, ko nastopi zapuščina oporočnega zapustnika. Predpisi tega člena veljajo tudi za volila in za primer darjla po čl. 795 državljanskega zakonika. Prenos ali neprenos imovine se mora prijaviti v štirih mescih tistemu uradu, ki je sprejel dedno prijavo ali ki je registriral darilno listino. Ta rok se računa od dneva smrti pozvanega dediča ozuoma od dneva tistega dohodka, ki je onemogočil prenos na substituiranega dediča. Za to prijavo veljajo vsi predpisi in kazenske določbe, določene za predložitev dedne prijave v zakonu, odobrenem s kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3270 s kasnejšimi spremembami. Izterjanje pristojbin, omenjenih v tem členu, se ravna po predpisih čl. 68 taksenga zakona o dednih pristojbinah z dne 30. decembra 1923 št. 3270. ÖLEN Vil Drugi odstavek člena 46 taksnega zakona o dednih pristojbinah odobrenega s kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3270, se s tem razveljavi in nadomesti z naslenjim : „Pravtako se smejo odšteti od zapuščine pogrebni stroški, če so razvidni iz pravilnih pobotnic, vendar največ do 40.000 lir.“ ČLEN Vlil Čl. XXVIII spošnega ukaza št. 39 z dne 25. januarja 1946. se s tem spremeni tako, da se ima glasiti: „Skupna čista zapuščina, ki presega 500.000 lir, je podvržena razen dedne pristojbine od zapuščine, dednih deležev in volil, še davku v naslednjem razmerju : do 1.000.000 lir .......................................................... 1% od 1.000.001 „ do 2.500.000 lir ....................................... 2% od 2.500.001 „ do 5.000.000 „ ...................................... 3% od 5.000.001 „ do 10.000.000 „ ....................................... 6% od 10.000.001 „ do 15.000.000 „ ........................................ 9% od 15.000.001 „ do 25.000.000 „ ...................................... 12% od 25.000.001 „ do 50.000.000 „ ........................................ 16% od 50.000.001 „ do 75.000.000 „ ....................................... 20% od 75.000.001 „ do 100.000.000 „ ........................................ 25% od 100.000.001 „ do 250.000.000 „ ....................,..................... 29% od 250.000.001 „ do 500.000.000 ............................................ 32% nad 500.000.000 „ ....................................................... 35%' V nobenem primera ne sme višina davka presegati razlike med čisto skupno vrednostjo zapuščine in 500.000 lir.“ ČLEN IX Prvi odstavek člena XXIX splošnega ukaza št. 39 z dne 25. januarja 1946 se s tem razveljavi in nadomesti z naslednjim : „Pri dedščini ali dednem deležu, ki preide na sorodnike v ravni črti navzgor ali navzdol, vštevši zakonito pripoznane izvenzakonske potomce, ali na prenvečega zakonskega druga, se davek zniža za polovico, Če dedščina ali dedni delež ne presega treh milijonov lir, se davek ne plača. V nobenem primera davek ne sme presegati razlike med skupno čisto vrednostjo zapuščine in omenjenim zneskom 3 milijone. Moralne pravne osebe so oproščene davka od skupne vrednosti zapuščine pod pogoji, določenimi v kr. zak. odi. z dne 9. aprila 1925 št. 380, spremenjem v zakon z dne 21. marca 1926 št. 597. Pod temi pogoji so te pravne osebe oproščene tega davka tudi v primeru darovanja.“ ČLEN X Davčne ugodnosti za zapuščine po vojaških osebah, ki so padle v vojni in po drugih osebah, katerih položaj velja za enakega, v smislu kr. zak. odi. z dne 19. avgusta 1943 št. 734 in dopolnilnih predpisov člena XXXVIII splošnega ukaza št. 39 z dne 25. januarja 1946 veljajo enako, tudi kar se postopka tiče , za zapuščine državljanov Zavezniških držav, ki so kakor- •koli postali žrtve vojne ali so bili ubiti ali umrli, ali ki so bili proglašeni za odsotne ali mrtve od sodišča v smislu čl. 49, 58 in 60 državljanskega zakonika iz razlogov, ki so v zvezi z vojnim stanjem. Dedne in zemljeknjižne pristojbine, davek od skupne vrednosti zapuščine ter katastralne vpisne pristojbine, ki so bile že plačane, dasi niso obvezne po predpisih tega ukaza, se morajo na predlog prizadetih strank povrniti. Tak predlog se mora vložiti najkasneje v 180 dneh po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo. Člen xi Razen v kolikor določa člen XIII tega ukaza, veljajo predpisi tega ukaza za zapuščine, ki se bodo odprle in za fidejkomisarične substitucije, ki bodo nastopile ali ne nastopile od vštevši 31. maja 1949 dalje, kakoi tudi za darilne pogodbe, sklenjene od istega dne dalje. Oprostitev, ki jo določa za moralne pravne osebe spremenjeno besedilo po členu IX tega ukaza, velja glede neplačanih pristojbin tudi za darovanja, pripadla pred tem ukazom. Dediči im volilojemalei, ki bi bili na podlagi predpisov člena V tega ukaza upravičeni prositi za odlog plačila pristojbin od tistih deležev trgovskih družb, ki spadajo v zapuščine, odprte pred dnevom, ko stopi ta ukaz v veljavo, se oprostijo zvišane takse za zamudno plačilo, ki jim je bila naložena a še ne izterjana, če v dveh mescih od dneva objave tega ukaza podpišejo listino o odlogu plačila in dajo predpisana jamstva. ČLEN XII Darila, namenjena z javno ali zasebno listino, predloženo v registracijo pred dnevom, ko je stopil v veljavo splošni ukaz št. 39 z dne 25. januarja 1946, in ki niso mogla biti sprejeta zaradi višje sile v posledici vojnih dogodkov, so podvržena davčnim predpisom, ki so veljali na dan predložitve listine v registracijo, če so bila darila sprejeta v ioku šest mescev po 30. juliju 1948. ČLEN XIII V sporih o odmeri prometne vrednosti imovine zaradi odmere registrskih in dednih pristojbin, davka od skupne čiste vrednosti zapuščine, vknjižbenih taks in katastrskih vpisnih pristojbin pri tistih zapuščinah, ki so bile odprte in tistih javnih listinah, ki so bile sestavljene pred 31. majem 1949 ter tistih zasebnih listinah, ki so bile registrirane v istem roku, sme davčna uprava zaradi sporazumne poravnave spora dovoliti znižanje ne nad eno tretjino tiste vrednosti, ki jo je ocenila davčna uprava. To pravico ima davčna uprava do 30. maja 1950. DEL II PREKLIC UKAZA ŠT. 292 0 UVEDBI ZAČASNE DODATNE PRISTOJBINE OD PRENOSA NEPREMIČNIN ČLEN XIV Odstavek 1. — V skladu z že izdanimi upravnimi navodili se ukaz št. 292 z dne 9. januarja 1947 prekliče z učinkom od 1. novembra 1949 dalje. Odstavek 2. — Povračilo začasne dodatne pristojbine po ukazu št. 292, ki je bila plačana pred dnevom, ko stopi ta ukaz v veljavo, dasi je po tem ukazu oproščena, se mora zahtevati v šestih mescih od dneva, ko je bila vrednost dokončno ugotovljena, ker sicer ta pravica zastara. VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 3. aprila 1950. H. P. P. ROBERTSON Brig. CLYDE D. EDDLEMAN brigadnega generala za ameriške vojske Ref. : LD[AI50I17 generalnega ravnatelja za civilne zadeve PREGLEDNICA DEDNIH IN DARILNIH PRISTOJBIN V MILIJONIH LIR STOPNJA SORODSTVA med zapustnikom in njegovimi dediči in volilo jemalci do 1 nad 1 do 2.5 nad 2.5 do 5 nad 5 do 10 nad 10 do 15 nad 15 do 25 nad 25 do 50 nad 50 do 75 nad 75 do 100 nad 100 do 250 nad 250 do 500 nad 500 SORAZMERNA DEDNA PRISTOJBI NA OD VSAKIH 100 LIR 1. Med sorodniki v ravni vrsti, vštevši zakonito pripoznane izven zakonske potomce 1 2 3 6 9 12 16 20 25 29 32 35 2. Med zakonskimi drugi 2 3 4 8 12 16 20 25 30 34 37 40 3. Med brati in sestrami 3 5 8 16 22 28 34 41 48 54 57 60 4. Med strici ali tetami in nečaki ali nečakinjami 5 8 12 19 25 32 41 51 60 64 67 70 5. Med starimi strici ali starimi tetami in njihovimi nečaki ali nečakinjami, med bratranci, med drugimi sorod niki preko četrte stopnje sorodstva, med osebami v svaštvu, med sorodniki 15 20 25 40 46 52 60 70 74 77 79 80 Ukaz št. 57 POSEBNI PREDPISI O PLAČILU DAVKA NA POSLOVNI PROMET ZA LETO 1950 ZA NEKATERE VRSTE DOHODKOV Ker sodim, da je primerno izdati posebne predpise o plačilu davka na poslovni .promet za leto 1950 od nekaterih vrst poslovnih dohodkov, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile, (in ki se tu dalje kratko označuje „cona), zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: DEL X PLAČEVANJE DAVKA V DOGOVORJENEM PAVŠALNEM ZNESKU, SORAZMERNEM S PROMETOM, IM V OBROKIH ČLEN I Spodaj navedeni podjetniki plačajo davek na poslovni promet pri pristojnem registrskem uradu v dogovorjenem pavšalnem znesku na podlagi skupnih kosmatih prejemkov v letu 1949, ki jih prijavijo, in sicer v skladu s predpisi naslednjih členov tega ukaza : 1) gostinski obrati 2) obrtniki brez obratovališča 3) rokodelci 4) imetniki taksijev ali posojevalci vozil in motornih vozil, motornih čolnov in čolnov • 5) pripadniki prostih poklicev 6) borzni posredovalci in menjalci denarja 7) spedicijski in pomorski agenti, agencije državnih železnic, potne in turistične agencije in uradi, nosači, podjetja za nakladanje in razkladanje 8) trgovci na drobno 9) krošnjarji. GOSTINSKI OBRATI ČLEN II Poseben način obdavčenja po členu 1 tega ukaza velja za naslednje gostinske obrate : •— hoteli in penzije za vse njihove dajatve, razen prenočišča in hrane, ki jo dajejo zasebniki; — kavarne in bari, tudi glede postranskih obratov (biljardnih prostorov, igralnih prostorov itd) ■— lokali za prodajanje piva, vina v steklenicah in sladoleda ; — vinarne s policijsko licenco, glede prejemkov, ki ne izvirajo iz prodaje vina, za katero se plačuje davek na poslovni promet po predpisih ukaza št. 131 z dne 27. januarja 1948 ; .—, prodajanje vina občinstvu po neposrednih proizvajalcih, ki imajo dovoljenje za to ; — „grill-rooms“, „pizzerie“, in podobno ; — restavracije, gostilne, krčme, vštevši kolodvorske restavracije ; — slaščičarne z ali brez policijske licence, za vse blago, ki ga prodajajo ; — mlekarne z ali brez policijske licence, za vse njihovo blago, razen za prodajanje mleka za potrošnjo izven lokala ; — kioski, z ali brez policijske licence, za prodajanje pijač in jedil ; — biljardni prostori, ki niso priključeni kavarnam, barom itd, ; — kopališča ; — javne hiše. Ta način obdavčenja velja tudi za bare, kavarne itd., ki so priključene trgovinam z raznim blagom. V tem primeru se plača davek od celotnega prometa v tem obratu, ki ga mora davkoplačevalec prijaviti registrskemu uradu z eno skupno prijavo v smislu člena XV tega ukaza. Nadalje velja ta način obdavčenja za restavracije, kavarne in bare v klubih, zabavnih prostorih, na dirkališčih itd. Davek od poslovnega prometa od drugega poslovanja teh kavarn itd. se plačuje na redni način, ki velja za druge prejemke teh obratov. Za lokale, kjer se predvajajo predstave, koncerti in druge zabave, podvržene erarni pristojbini, se davek odmeri v skladu s predpisi tega dela tega ukaza na podlagi vseh kosmatih prejemkov podjetja, odštevši prejemke, izvirajoče iz teh zabav, za katere je bil davek plačan skupaj z erarnimi pristojbinami v smislu členov 47 in 58, zadnji odstavek pravilnika k zakonu z dne 19. junija 1940 št. 762. OBRTNIKI BREZ STALNEGA OBRATOVALIŠČA Člen iii Način plačevanja davka na poslovni promet, določen v členu I tega ukaza, velja za obrtnike, ki krožijo pri prodajanju svojih lastnih proizvodov (bodisi da jih prodajajo na stalnem mestu ali ne), neglede na vrsto blaga in prevoznega sredstva (motorno vozilo, ročni vožiček ali konjska vprega, kolesa, ali da nosijo blago v rokah ali na rami itd.), ali ki na ta način nudijo svoje usluge (čistilci čevljev, kleparji, dežnikarji, čevljarij, brusilci, fotografi itd.). Obrtniki, ki na ta način prodajajo poleg lastnih proizvodov tudi blago, nabavljeno od tretjih oseb, morajo plačati davek na način, naveden v tem delu, od vseh prejemkov v svojem obratu. Te prejemke morajo prijaviti registrskemu uradu z eno samo prijavo v skladu s členom XV tega ukaza. OBRTNIKI Člen iv Način plačevanja davka na poslovni promet, določen v členu I tega ukaza, velja za vse obrtnike, ki nudijo usluge občinstvu na drobno, neglede na kategorijo, kateri pripadajo v pogledu pridobninskega davka (brivci, frizerji, manikuristi, krojači, kovači, čevljarji, kleparji, steklarji, podkovači, mizarji, zlatarji in urarji glede svojih popravljalnic ; bavarnice, pralnice, likalnice, mehaniki in mehanične delavnice, fotografi, krznarji in modistinje glede svojih popravljalnic in za dela po naročilu, mlini za mletje žitaric na račun tretjih, stiskalnice oliv na račun tretjih, pekarije za peko kruha in drugih jedil na račun tretjih, podjetja za mlatev in sušenje žitaric, stiskalnice sena in motorno pluženje na račun tretjih ; tiskarne obrtniškega značaja itd.) bodisi da obstoja usluga samo v delu ali obenem v delu in materialu. Če služijo obrtni lokali tudi za neposredno prodajo blaga občinstvu, se plača davek v skladu s predpisi tega dela tega ukaza od vseh prejemkov podjetja, ki se morajo prijaviti registrskemu uradu z eno samo prijavo, razen v kolikor določa zadnji odstavek čl. XI in člen XIII tega ukaza. Plačevanje v pavšalnem dogovorjenem znesku ne velja za nadrobne usluge, ki se dajejo na podlagi pismenega dogovora ; zanje se plačuje davek v navadni izmeri in na reden način. Prav tako ne velja ta način plačevanja za kakršnokoli obdelovanje ali popravilo blaga ali proizvodov, ki jih naročnik izdeluje ali z njimi trguje ; v teh primerih se davek plačuje na podlagi fakture za delo z upoštevanjem predpisov členov 16 in 17 pravpnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10. PRIPADNIKI PROSTIH POKLICEV ČLEN V' Način plačevanja davka na poslovni promet po členu I velja za tiste pripadnike prostih poklicev, katerih dohodki spadajo v pogledu pridobnine v kategorijo C/1,.čeprav vršijo prosti poklic obenem s kakim nameščenskim poklicem (odvetniki in pravni zastopniki, kemiki, komercialisti, geometri, inženirji, zasebni učitelji katerekoli stroke vštevši umetnost, zdravniki, notarji, babice, pravni zastopniki, izvedeni cenilci, industrjski izvedenci, računovodje, kmetijski tehniki, veterinarji, diplomirani bolničarji, aktuarji itd.). PREVAŽNJE OSEB S TAKSIJI IN IZPOSOJANJE VOZIL ČLEN VI V pogledu plačevanja davka na način, naveden v členu 1, velja za prevažanje oseb s taksiji ali za izposojanje vozil prevoz oseb bodisi na kraju samen ali med raznimi kraji, ki jih opravlja davkoplačevalec s kakršnimkoli motornim vozilom, čeprav se poleg tega ali priložnostno ta vozila uporabljajo tudi za prevoz blaga. Davek se plača na način, naveden v členu I, od vseh prejemkov obrata. Če se pa motorna vozila redno ali prvenstveno uporabljajo za prevoz blaga in le priložnostno alf v podrejeni vrsti za prevažanje oseb, se plača davek od prejemkov iz prevažanja oseb, v skladu s predpisi člena I tega ukaza, dočim velja za prevažanje blaga redni način plačevanja davka na podlagi listine, predpisane za prevoz blaga. Ostanejo v veljavi predpisi člena 46, drugi odstavek pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, o plačevanju davka od prejemkov iz prevozov na koncesioniranih avtomobilskih progah. SPEDICIJSKA PODJETJA, POTOVALNE IN TURISTIČNE AGENCIJE ITD. ČLEN VII Način plačevanja davka na poslovni promet po členu I tega ukaza pri davkopaeevalcih, navedenih pod t. 7 člena 1, ne velja za prejemke iz transportov vseh vrst, k’ se izvršijo s prevoznimi sredstvi davkoplačevalca samega. V teh primerih se plačuje davek po veljavnih predpisih z ozirom na posebni značaj prevoze. ČLEN Vlil Zneski, ki jih spedicijsko podjetje predujmi na račun stranke za plačilo davkov, prevoza, zavarovanja itd., ne veljajo za obdavčljive prejemke in jih zato ni vključiti v prijavo registrskemu po členu XV tega ukaza. Če so pa ti predujmi j eni zneski postali podvrženi davku v teku poslovnega razmerja med špediterjem in dotično stranko, je špediter dolžen, da s primerno listino dokaže, da je bil davek za posel, opravljen na račun stranke, plačan. Posebne določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za špediterje, ki zaračunajo davek s tem, da ga pripišejo v svoj račun stranki. Razen v kolikor je določeno v zadnjem odstavku tega člena, morajo špediterji in turistični uradi, ki izdajejo listke za prevoz potnikov s prevoznimi sredstvi tretjih oseb in ki pobirajo dotično voznino, vnesti v prijavo, omenjeno v členu XV tega ukaza, poleg drugih prejemkov iz svojega obratovanja tudi prejemke, pobrane od takih potnikov. Zneski, ki jih ti špediterji in turistični uradi morajo plačati lastnikom omenjenih prevoznih sredstev, niso podvrženi obdavčenju ; vendar morajo zaradi kontrole ta plačila biti razvidna iz posebne listine, ki se mora sestaviti v dveh izvodih in ki je podvržena redni kolkovri pristojbini po členu 52 preglednice A, priložene h. kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3268 s kasnejšimi popravki. Pri voznih listkih za javne avtobuse, pomorsko rečno in zračno progo morajo špediterji in turistični uradi vnesti v prijavo, omenjeno v členu XV tega ukaza, samo tiste prejemke, ki izvirajo iz omenjenega posla, dočim morajo podjetja, ki opravljajo prevoz, plačati davek na poslovni promet v skladu s predpisi člena 46, drugi odstavek pravrlnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, tudi od prejemkov iz prodaje voznih listkov po tretjih osebah. ČLEN X Turistični uradi, ki na lasten račun prirejajo potovanja in izlete z ali brez hrane, prenočišča ali drugih uslug, morajo plačati davek na poslovni promet od kosmatih prejemkov iz tega poslovanja v skladu s predpisi člena I tega ukaza, neglede na davek, ki se plača za posle, ki so jih sklenili v zvezi z izvedbo teh potovanj ali izletov. NEPOSREDNA PRODAJA OBČINSTVU Člen xi Način plačevanja davka na poslovno promet, naveden v členu I, velja za vsako prodajo neposrednim potrošnikom, ki jo opravlja kdorkoli, vštevši poljedelske proizvajalce, trgovine za občinstvo, ki imajo tozadevno obrtno dovoljenje, ali ki prodajajo brez stalnega obratova-lišča. Ta način plačevanja velja tudi za prodajanje vina občinstvu po neposrednih proizvajalcih v prostorih, odprtih občinstvu, če je vino namenjeno za potrošnjo izven teh prostorov. Vendar ne velja ta način plačevanja za prodaje in dobave, ki se opravijo na podlagi pismene pogodbe ali dogovorov, ki so kakorkoli razvidni iz pismenih listin ali pobotnic, vštevši prodajo na obroke z ali brez pridržka lastninske pravice, in prodaje na podlagi naročil, ki se sklicujejo na kataloge ali ki so jih nabrali zastopniki podjetja. Za zakšne prodaje in dobave se plačuje davek na redni način. Trgovci, ki poleg prodaje raznega blaga občinstvu vršijo eden ali več poslov, omenjenih v členu I tega ukaza (bari, kavarne in podobno, obrtniško delo itd.), morajo vnesti v eno skupno prijavo registrskemu uradu v smislu člena XV tega ukaza vse prejemke svojega obrata. Člen xiii Trgovci, ki obenem prodajajo na drobno in na debelo, morajo plačati davek po predpisih člena I tega ukaza samo od prodaje na drobno, dočim se davek od prodaje na debelo plačuje na redni način na podlagi predpisanih listin. Pri prodaji v trgovinah, odprtih za občinstvo, ki imajo obrtno dovoljenje za prodajanje občinstvu, veljajo za prodaje na debelo tiste, ki se izvršijo tgovcem, ki namenijo kupljeno blago za nadaljno prodajo, ali industrijcem, ki uporabljajo kupljeno blago za izdelavanje drugih proiz- vodov. Pri teh prodajah morajo kupci obvezno zahtevati od prodajalca izdajo fakture ali druge enakovredne listine, pri kateri mora prodajalec sam zaračunati davek v redni izmeri in na redni način. ČLEN XIV Trgovci, ki prodajajo občinstvu tudi blago, ki je oproščeno davka, morajo navesti v svoji prijavi registrskemu uradu po čl. XV tega ukaza samo prejemke iz prodaje blaga podvrženega davku. Pri prodaji blaga, za katero veljajo različne izmere davka, se morajo dotični prejemki v tej prijavi navesti posebej po izmeri davka, kateri je blago podvrženo. PRIJAVE — ODMERA DAVKA — PLAČILO ČLEN XV Davkoplačevalci, ki v smislu tega ukaza morajo plačevati davek v pavšalnem znesku v razmerju s poslovnim prometom, morajo zaradi odmere davka za leto 1950 vložiti pri pristojnem registrskem uradu najkasneje v februarju 1950 prijavo, v kateri mora biti naveden sedež podjetja, značaj oblata in znesek kosmatih prjemkov v letu 1949. Pri davkoplačevalcih, ki so začeli z obratovanjem v teku leta 1949 ali ki niso obratovali vse leto, 'se vzame za podlago odmere davka za leto 1949 samo promet, dosežen v času dejanskega obratovanja, dočim.se odmeri davek za 1950 za vse leto sorazmerno s prometom, doseženim v letu 1949. Davkoplačevalci, ki začnejo obratovati tekom leta 1950, morajo vložiti prijavo po prvem odstavku tega člena v dveh mesecih od začetka obratovanja in v prijavi navesti promet, o katerem računajo, da ga bodo dosegli v tem letu ; na podlagi tega zneske registrski urad davek začasno odmeri in izterja. Najkasneje v februarju 1951 morajo ti davkoplačevalci prijaviti dejansko dosežen poslovni promet za leto 1950 ; na podlagi tega prometa se dokončno odmeri davek za leto 1950. V primeru sezonskega poslovanja (mlatenja in sušenja žitaric, stiskanja krme, motornega pluženja na račun drugih, kopaliških podjetij, stiskanja oliv na račun drugih itd.) morajo davkoplačevalci v enem mescu od začetka obratovanja prijaviti pričakovani sezonski promet, na čigar podlagi registrski urad davek začasno odmeri in izterja. V enem mescu po koncu sezonskega obratovanja morajo davkoplačevalci prijaviti dejanski promet, ki so ga dosegli v sezoni, na kar registrski urad dokončno odmeri davek od prijavljenega zneska. ČLEN XVI Na podlagi prijave v smislu prvega odstavka člena XV tega ukaza odmeri registrski urad davek za leto 1950 v skladu s členom X splošnega1 ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947 in vpiše to odmero v svoje knjige ter ga sporoči davkoplačevalcu z zahtevo, da naj plača dotični znesek v obrokih in v rokih, določenih v členu XVII tega ukaza. če so davkoplačevalci dolžni plačati davek v pavšalnem dogovorjenem znesku po določbah tega ukaza in če ne predložijo zgornje- prijave, odmerijo registrski uradi davek uradoma in obvestilo o odmeri vročijo davkoplačevalcu, dočim v zakonu predvidene kazni ostanejo v veljavi. ČLEN XVII Davek, odmerjen po določbah prejšnjega člena, se mora plačati potom poštnega tekočega računa neposredno na tekoči račun registrskega urada v štirih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo zadnji dan mesecev marca, junija, septembra in decembra 1950. Če davek ne presega 500 lir, se mora plačati ves znesek naenkrat tekom mesca marca Dopolnilo davka, ki se mora plačati na podlagi poravnave, se mora plačati obenem z obroki, ki dospejo v plačilo v preostalem razdobju letar. Davek in zvišani davek, ki bi se moral plačati na podlagi odločbe pristojne davčne komisije, se mora plačati na način in v rokih, določenih v členu XIII splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947. Davek, ki se jč pdmeril na podlagi davkoplačevalčeve prijave v-svrho odmere za leto 1948 v primerih, omenjenih v drugem odstavku člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 30. junija 1949 ; dopolnilo davka, ki se v takih primerih mora plačati na podlagi poravnave, se mora plačati obenem z obroki za leto 1949, ki dospejo v plačilo v'preostalem-razdobju leta. Davek, ki se je odmeril na podlagi davkoplačevalčeve prijave, vložene v februarju 1950 zaradi izmere za leto 1949 v primeru predzadnjega odstavka člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 30. junija 1950 ; dopolnilo na davku v takih primerih, ki se mora plačati na podlagi poravnave, se mora plačati v letu 1950 na koncu preostalih trimesečnih obdobij leta 1950. Začasni davek, ki ga morajo plačati davkoplačevalci s sezonskim obratovanjem v smislu zadnjega odstavka člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih mesečnih obrokih, ki zapadeta v plačilo zadnji dan mesca, v katerem je bila vložena prijava in zadnji dan naslednjega mesca. Dopolnilo na davku, ki je bilo odmerjeno glede prometa, ki ga je prijavil davkoplačevalec ob koncu sezone, se mora prav tako plačati v dveh enakih mesečnih obrokih, ki dospeta v plačilo zadnji dan mesca, v katerem je bila vložena prijava o dejansko doseženem prometu in zadnji dan naslednjega mesca ; razlika na davku, ki jo mora plačati davkoplačevalec v posledici sprejetega popravka, se mora plačati v 6 mescih po sprejemu popravka. DEL II POLICIJSKE MENZE, MENZE PRI PODJETJIH IN TOVARNAH ČLEN XVIII • Od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah, katere neposredno upravljajo poveljstva policijskih ustanov (civilne policije, finančne straže, upravne policije), ter v cenenih menzah, ki jih vodijo meščanske in verske dobrodelne ustanove, se mora plačevati davek na poslovni promet v naslednji stalni izmeri: Pri menzah v občinah s prebivalstvom ne nad 5000 prebivalcev ................................... 1.000 lir Od 5001 do 50.000 ......................... 3.000 lir Od 50.001 do 500.000 .......................... 6.000 lir Od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah podjetij ali tovaren, v refektorijih in restavracijah, ki jih neposredno upravlja podjetje ali tovarna, ter od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah, refektorijih in restavracijah, katere upravlja kateri koli urad ali ustanova, tudi ustanove za brezplačno izobrazbo in oddih, se mora plačati davek na poslovni promet v naslednji stalni izmeri ; Pr podjetjih in tovarnah, uradih drugih ustanovah itd. s skupnim številom uslužbencev (uradnikov, delavcev, članov itd.) ne nad 50 ..................................... 1.000 lir od 51 do 100 ............................... 2.000 lir od 101 do 500 ................................. 4.000 lir od 501 do 1000 ............................. 8.000 lir od 1001 do 5000 od 5001 do 10000 nad 10000 ....... 12.000 lir 16.000 lir 20.000 lir ČLEN XIX Od prodaje in razpečavanja v kantinah, ki jih neposredno upravljajo poveljstva policijskih ustanov, se mora plačati davek na poslovni promet vsake kantine v naslednji stalni izmeri: od kantin v občinah s prebivalstvom ne nad 5000 prebivalcev .................................. 2.000 lir od 5001 do 50,000 ............................ 5.000 lir od 50.001 do 500.000 ......................... 10.000 lir Od prodaje in razpečevanja v kantinah, ki jih neposredno upravlja podjetje ali tovarna ali katerikoli urad ali ustanova, vštevši ustanove za brezplačno izobrazbo in oddih, se mora plačati davek na poslovni promet od vsake kantine v naslednji stalni izmeri: Pri podjetjih in tovarnah, uradih, ustanovah itd. s skupnim številom uslužbencev (urad- nikov, delavcev, članov itd): do 50 ............................................ 4.000 lir od 51 do 100 8.000 lir od 101 do 500 ................................... 14.000 lir od 501 do 1000 24.000 lir od 1001 do 5000 ................................. 32.000 lir od 5001 do 10000 40.000 lir nad 10000 ...................................... 50.000 lir ČLEN XX Zaradi odmere stalnega davka po členih XVIII in XIX tega ukaza morajo dotične stranke vložiti pri pristojnem registrskem uradu do konca februarja 1950 prijavo.s podatki, ki so potrebni za določitev izmere davka, ki naj se uporabi (ime ustanove ali podjetja, število prebivalstva v občini, kjer je menza ali kantina, število uslužbencev itd.). Davek se mora plačati pri poštnem čekovnem uradu neposredno na tekoči račun registrskega urada. Če stalni davek ne presega zneska 1000 lir, se mora plačati do 31. marca 1950 v enem samem obroku, če pa je višji, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 31. julija 1950. ČLEN XXI Če menze ali kantine, omenjene v členih XVIII in XIX tega ukaza, upravljajo pogodbeni zakupniki, ali če te menze in kantine, čeprav so pod neposredno upravo dotičnega podjetja, urada ali ustanove, dajejo obroke hrane ali vršijo prodajo ali razpečevanje tudi osebam, ki niso uslužbene pri podjetju, uradu ali ustanovi, se mora plačati davek od poslovnega prometa menze ali kantine po predpisih dela I tega ukaza. DEL III TRGOVINE Z ZELENJAVO, CVETLICAMI, SADJEM, RIBAMI, JAJCI, PERUTNINO, KUNCI IN DIVJAČINO ČLEN XXII Za trgovanje z zelenjavo, cvetlicami, sadjem, ribami, jajci, perutnino, kunci, in divjačino se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v času, ko se to blago stavi v potrošnjo, in sicer na podlagi predpisov naslednjih členov. Za stavljanje v potrošnjo velja : a) nakup tega blaga po trgovcih na drobno in krošnjarjih vštevši menze policije, tovaren, podjetij in podobne, ter pri neposrednih proizvajalcih prenos blaga iz kraja proizvodnje v njihove trgovine zaradi prodaje občinstvu ; b) nakup tega blaga po osebah, ki ga neposredno potrošijo v svoji lastni trgovini ali industriji (hoteli, restavracije, kavarne, slaščičarne, penzije, menze policijo, podjetij ah tovaren in podobno) ; c) nakup tega blaga po privatnih potrošnikih pri trgovcih na -debelo ali komisijonarjih ; d) nakup po industrijcih v svrho proizvodnje ali obdelave ; e) nakup po trgovcih na debelo, ki blago obdelujejo ali kakorkoli povržejo procesu, ki menja fizično naravo blaga. ČLEN XXIII Blago, za katero velja način plačila davka na poslovni promet po določbah prejšnjega člena, je naslednje : sveže cvetlice, vštevši okrasne liste in rastline ; sadje in zelenjava v naravnem stanju, čeprav konservirano v naravnem stanju, da se prepreči razkroj, v kisu in podobno (koper in drugo tako blago), vštevši obeljeno posušeno sadje, posušene kostanje, posušene fige, cele ali razrezane, tcda ne posušena zelenjava, suhi orehi, rozine katerekoli vrste in blago, konservirano ali obdelano na drug način ; sveže ribe, čeprav zmrznjene, toda ne suhe, nasoljene ali drugače kcnservirane ; jajca, perutnina, kunci in divjačina, živi ali mrtvi. ČLEN XXIV Davek na poslovni promet od trgovskih poslov, naštetih v členu XXII tega ukaza se plačuje : 1) od poslov, naštetih pod a), b), c) in d) v izmeri 3% za sveže cvetlice, za perutnino, kunce in divjačino ter v izmeri 2% za sadje in zelenjavo, ribe in jajca ; davek plača prodajalec na način in v obrokih kakor pri rednem plačevanju davka na podlagi fakture ali druge listine, ki se mora vsakokrat izdati v dvojniku. Če se nakup vrši pri proizvajalcih na kraju proizvodnje, plača davek kupec na podlagi fakture ali enakovredne listine, izstavljene po čl. 35 pravilnika, odobrenega s kr. c dl. od 26. januarja 1940 št. 10. Vendar sme davkoplačevalec plačati davek tudi na podlagi posebnega registra, v katerega se morajo dnevno vnesti količine kupljenega blaga in cene po vrstah z navedbo imena in naslova prodajalca in nakupne cene. V ponedeljek vsakega tedna se morajo navesti delne vsote nakupov za vsak dan prejšnjega tedna in od skupne vsote plačati davek, kakor je določeno v členu -I odstavek 2 ukaza št. 355 z dne 3. novembra 1948. Register, omenjen v prejšnjem odstavku, se mora pred uporabo predložiti registrskemu uradu, da opravi obličnosti, predpisane v členu 112 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10 ; 2) od poslov, naštetih pod e), v izmeri 3%, ter se mora plačati v času prodaje obdelanih proizvodov po trgovcu na debelo na podlagi istega dokumenta in iste cene, ki velja za prodajo obdelanih proizvodov, ter poleg davka, ki se mora plačati od predaje tega blaga. Če je obdelano blago namenjeno za izvoz, se plača davek od nakupa prvotnega blaga v izmeri 3% prodajne cene obdelanega blaga kakor je razvidna iz fakture, ki se izda inozemskemu kupcu ali v primeru po členu 21 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 domačemu izvozniku. ČLEN XXV Davek, ki je bil plačan po predpisih prejšnjega odstavka, vsebuje tudi davek, ki bi se moral plačati od poslov glede zelenjave, sadja cvetlic, rib, jajc, perutnine, kuncev in divjačine ki so se izvršili pred poslom, od katerega je bil davek pobran, vštevši uvoz svežih rib, tudi zmr- znjenih, razen če so jih neposredno ujeli ali neposredno nabavili cd inozemskih tvrdk tuzemski industrijci, ki jih uporabijo v svoji lastni industriji. Ne obsega pa ta davek davka od uvoza zelenjave, sadja, jajc, perutnine, koncev in divjačine ter svežih rib, tudi zmrznjenih, ki so bile neposredno ujete ali neposredno nabavljene v inozemstvu v industrijske namene ; v tem primeru izterja davek carinski urad v izmeri 3% od svežih cvetlic, perutnine, kuncev in divjačine ter v izmeri 2% od drugega zgoraj omenjenega blaga. Od nadrobne prodaje sadja, zelenjave, cvetlic, rib, jajc, perutnine, kuncev in divjačine ki jo vrši kdorkoli, vštevši neposredni prodajalci v svojih lastnih trgovinah ali na stojnicah, se plača davek v dogovorjenem pavšalnem znesku po določbah dela I tega ukaza neglede na davek, ki je bil plačan po predpisih o posebnem načinu obdavčenja, ki jih vsebuje ta del tega ukaza. DEL IV ZDRUŽENJA ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE ŽIVINE ČLEN XXVI Od premij, ki jih prejemajo združenja za vzajemno zavarovanje živine za živino, zavarovano leta 1950, se plača davek v stalni izmeri 15 lir za vsako glavo živine, sprejeto v zavarovanje v tem letu. Davek se mora plačati v gotovini pri registrskem uradu na podlagi prijave, ki jo ta združenja morajo predložiti do vštevši 31. januarja 1951. DEL V PIVO ČLEN XXVII Od piva domače proizvodnje plačd, davek na poslovni promet proizvajalec enkrat za vselej v izmeri 5.50% v dogovorjenem pavšalnem znesku pri registrskemu uradu. Davek se plača po predpisih poglavja XXV pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, v razmerju s količinami, proizvedenimi v letu in na podlagi cene na debelo Iranko tovarna. Zneski, ki jih proizvajalec posebej zaračuna kupcu za prevoz, za pakiranje in podobno, so podvrženi davku, plačljivemu v redni višini in na redni način, Pri inozemskem privu se davek prav tako plača samo enkrat v izmeri 9% in ga pobere carinski urad v gotovini pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po predpisih člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. . ČLEN XXVIII Davek, ki je bil plačan po predpisih prejšnjega člena, obsega davek ki bi se moral plačati od vseh poslov glede piva, tako domačega kakor inozemskega, razen od prodaje po trgovcih na drobno in gostinskih obratih. DEL VI KAVA IN KAVINI NADOMESTKI ČLEN XXIX Davek na poslovni promet kave, bodisi surove ali pražene, ali kavinih nadomestkov inozemskega izvora, se plača enkrat za vselej v izmeri 12% ter ga odmeri ih pobere carinski urad pri izreštitvi blaga na podlagi uvozne vrednesti, računane po določbah člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Davek na poslovni promet od tuzemskih kavinih nadomestkov se plača enkrat za vselej na reden način v izmeri 9% po proizvajalcu v času prodaje in na podlagi skupne cene na debelo, ki se zaračuna kupcu. ČLEN XXX Davek, ki je bil plačan po določbah prejšnjega člena, obsega davek, ki bi se moral plačati od poslov glede kavinih nadomestkov, potem ko so bili prodani po proizvajalcu, ter od poslov glede kave, surove ali pražene, in kavinih nadomestkov inozemskega izvora po uvozu, razen za prodajo po trgovcih na drobno in gostinskih obratih. DEL VII UMETNA GNOJILA IN ANTIKRIPTOGAMNA SREDSTVA ČLEN XXXI Od poslovnega prometa umetnih gnojil in antikriptogamnih sredstev, domače proiz-vodneje, naštetih v členu XXVIII tega ukaza, se plača davek na poslovni premet enkrat za vselej v izmeri 5% ; davek plača proizvajalec pri prodaji blaga na podlagi celotne kosmate cene, ki jo zaračuna kupcu, v rednih rokih in na redni način. Če se pa v fakturi posebej računa cena pakiranja, se plača davek od te cene v redni izmeri. Če je zgoraj navedeno blago inozemskega izvora, se davek prav tako plača enkrat za vselej v izmeri 5% ; davek odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po določbah člena 18 zakona z dne 10. junija 1940 št. 752. ČLEN XXXII Za naslednja umetna gnojila in antikriptogamna sredstva se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v smislu člena XXXI tega ukaza : UMETNA GNOJILA: a) - nitrogenska gnojila : amonijev sulfat ; kalcijev nitrat 13/14 - 15.50% amonijev nitrat 15/16 - 20/21 - 33/35%; sodin nitrat ; biamonijev fosfat; kalcijev cianamit ; b) fosfatna gnojila : mineralni superfosfat; organični perfosfat z vsebino nitrogena ne nad 3%, tomaževa žlindra ; fosforiti (zdrobljen mineralni fosfat); c) kalijeva gnojila : kalijeva sol 40/42 - 30/32%; kalijev klorid 50/52 - 58/60% ; kalijev sulfat 48/50%. ANTIKRIPTOGAMNA SREDSTVA: bakrov sulfat ; bakrov oksiklorid in druga antikriptogamna sredstva z vsebino bakrovega sulfata 64%, zmleto čeprav ventilirano žveplo ; zmleto in tudi ventilirano rafinirano žveplo; žvepleni sublimat zmleta in tudi ventilirana žveplena ruda ali to žveplo z bakrom ; rafinirano žveplo v kosih in palicah. ČLEN XXXIII Davek, ki je bil plačan po predpisih člena XXXI tega ukaza, obsega tudi davek, ki bi se moral plačati od vseh poslov, vštevši nadrobno prodajo, po prodaji s strani proizvajalca ali po uvozu, če je blago inozemskega izvora. DEL VIII PRETOLEJSKI PROIZVODI, GORIVNA IN MAZILNA MINERALNA OLJA ČLEN XXXIV Od poslovnega prometa spodaj naštetih petrolejskih proizvodov, gorivnih in mazilnih mineralnih olj se plača davek na poslovni promet enkrat'za vselej v naslednji izmeri: a) Gorivna mineralna olja : 8 % tarifna postavka 643/B/l — bencin „ „ 643/B/2 — terpentin „ „ 643/B/3 — petrolej „ „ 643/B/4 -— plinska olja „ „ 643/A in ex 643/B/6 surova naravna petrolejska olja in ostanki od obdelave mineralnih olj (gorivna olja), izklju-čivši olja, ki so določena za obdelavo in za neposredno uporabo kot gorivo v pečeh. b) Gorivna mineralna olja: 4.50% tarifna postavka prej 643/B/6 — ostanki od obdelave mineralnih olj za neposredno uporabo v bojlerjih in pečeh. c) Mazilna mineralna olja : 9% tarifna postavka 643/B/5. Če so ti proizvodi določeni za notranjo uporabo rafinerij in obalnih naprav, znaša izmera davka 2%. ČLEN XXXV Odstotki davka, določeni v prejšnjem členu XXXIV, se odmerijo : a) pri gorivnih mineralnih oljih : na podlagi polne cene samega blaga, razvidne iz cenika, določene za prodajo občinstvu, brez vpoštevanja katerega koli zvišanja ali znižanja te cene ; če gre za primer ugodnosti v pogledu davka od proizvodnje, se odšteje razlika med normalnim in znižanim davkom ; b J pri mazilnih mineralnih oljih : na podlagi povprečne cene 240 lir za kg. Ta načela veljajo tudi odmero davka od proizvodov, ki so določeni za notranjo porabo rafinerij in obalnih naprav. ČLEN XXVI Davek, ki se plača v smislu prejšnjih členov, se plačuje : qj za gorivne in mazilne petrolejske proizvode, uvožene iz inozemstva ali vzete iz carinskih skladišč ; neposredno v gotovini carinskemu uradu pri izrešitvi blaga iz eari-name ; b) za tuzemske in z njimi izenačene proizvode, podvržene davku od proizvodnje, ki se vzamejo iz tuzemskih tovaren in skladišč : po osebi ali tvrdki, ki proizvode prevzame, neposredno na tekoči račun pristojnega registrskega urada. ■ V ta namen mora tehnični urad za davek od proizvodnje ali carinski urad (pri nadzorovanih skladiščih) ugotoviti, predno odobri prevzem proizvodov, da je bil davek na poslovni promet plačan v višini in na podlagi cen, predvidenih v prejšnjih členih, ter mora vnesti podatke o vsakem poedinem plačilu v svoje knjige. Proizvodi, našteti v členu XXXIV tega ukaza, ki so določeni za bunkerje ali za zaloge na ladjah ali letalih, ter izvoz teh proizvodov po osebi ali tvrdki, ki jih je prevzela od tovaren al carinskih skladišč neposredno ali po izvozniku, (pri čemer se morajo v zadnjem primeru vpo-števati predpisi člena 21 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762), niso podvrženi davku na poslovni promet pod pogojem, če so oproščeni davka od proizvodnje. Prav tako so oproščeni davka na poslovni promet proizvodi, v nadzorovanem tranzitu od rafinerij ali carinskih skladišč v druge rafinerije ali carinska skladišča. ÖLEN XXXVIII Davek, naveden v členu XXXIV tega ukaza, obsega davek za vse posle o proizvodih, naštetih v navedenem členu, vštevši nadrobno prodajo. Vendar način obdavčenja, določen v tem delu tega ukaza, ne velja za prodajo v trgovinah- z mešanim blagom (špecerijskih trgovinah, trgovinah z barvami itd.). Zgoraj navedeni odstotki davka obsegajo tudi davek na poslovni promet od uvoza — če gre za blago inozemskega izvora — ali od prenosa — če gre za v tuzemstvu proizvedeno blago —■ naslednjih proizvodov : 1) surovo naravno petrolejsko olje, ki je določeno za obdelavo ; 2) ostanki od obdelave mineralnih olj, ki so določena za predelavo ; 3) druga mazilna olja, ki so določena za izdelavo belih olj in za predelavna sredstva. ÖLEN XXXIX V primeru, če se cena spremeni za več ko 25 %, bo povprečna cena, določena v členu XXXV tega ukaza za mazilna minerlna olja, spremenjena s kasnejšim ukazom. DEL IX PREMOGOVA GORIVA ÖLEN XL Od poslovnega prometa spodaj naštetega premogovega goriva se plača davek na poslovni promet enkiat za vselej v naslednji izmeri : a) uvožena premogova goriva : 6% premog in druga naravna premogova goriva ; koks ; 6 ) domača premogova goriva : 4% premog in druga naravna premogova goriva ; ti odstotki se odmerijo : 1) pri prodajah, ki jih izvrši zavod za preskrbo s premogom (Ente Approvvigionamento Carboni) od skupne cene, zaračunane kupcu. Ce ta zavod premog proda pod pogojem, da kupec plača mejni davek, računa zavod davek od cene, ki jo zaračuna v fakturi, kupec pa mora plačati davek od zneska mejnega davka obenem s plačilom tega davka, ko izreši blago ; 2) pri prodajah, ki jih izvrši tuzemski proizvajalec : od skupne cene, zaračunane kupcu ; 3) pri uvozu iz inozemstva, izvršenem brez posredovanja zavoda za preskrbo s premogom : od uvozne vrednosti, ki jo mora carinski urad računati po predpisih člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Pri prodajah, ki jili zavod za preskrbo s premogom ali tuzemski proizvajalci izvršijo napram ustanovam državne uprave; se davek plača na podlagi nove izmere 3% ; če pa te ustanove blago prodajo naprej, veljajo izmere davka pod a) in b) tega člena. Davek po prejšnjem členu se mora plačati: a) po zavodu za preskrbo s premogom ali tuzemskih proizvajalcih v času prve prodaje, ne glede na osebo kupca, na podlagi redne fakture ter na reden način in v rednih obrokih ; b) v gotovini carinskemu uradu v višini mejnega davka, če je bila prodaja izvršena po zavodu za preskrbo s premogom pod pogojem, da kupec plača carinske pristojbine ; ■c) v gotovini carinskemu uradu ob izrešitvi blaga pri tistih uvozih, ki jih kdorkoli izvrši brez posredovanja zavoda za preskrbo s premogom. ČLEN XLII Odstotna izmera davka, ki jo določa člen XL, obsega-davek, ki bi se moral plačati od vseh trgovskih poslov glede tam navedenega blaga, glede koksa, ki ga proizvajajo koksarne in plinarne, in glede stisnjenega goriva (briketi iz premogovega praha in podobno), ki je bilo izdelano iz uvoženega ali domačega premogovega prahu, vštevši nadrobne prodaje. DEL X MEDICINSKE SPECIALITETE ČLEN XLIII Od poslovnega premeta medicinskih specialitet, ki veljajo za takšne po kr. zak. odloku z dne 7. avgusta 1925 št. 1732, spremenjenem v zakon z dne 9. januarja 1927 št. 56, in pravilniku, odobrenem s kr. odi. z dne 3. marca 1927 št. 478, se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v izmeri 6% ; davek plača izdelovalec ali proizvajalec o priliki predaje, neglede na kupca, na podlagi skupne prodajne cene in na redni način. Če se zdravila prodajo koncesio-niranim prodajalcem, se plača davek v enaki izmeri od cene, ki velja za trgovce na debelo. Pri proizvodih inozemskega izvora se plača davek pravtako enkrat za vselej ; v tem primeru odmeri in pobere davek carinski urad ob izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti izračunane po določbah čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. ČLEN XLIV V smislu člena XLIII tega ukaza velja za izdelovalca ali proizvajalca vsakdo, ki naroči pripravo ali obdelavo medicinskih specialitet pri drugih izdelovalcih, ali ki opravi zaključne operacije za stavljanje teh zdravil v promet. Za proizvajalce veljajo tudi drogeristi, ki izdelujejo medicinske specialitete v svoji delavnici, ki, je v neposresdni zvezi z njihovo trgovino. ČLEN XLV Izdelovalci medicinskih specialitet, ki prodajajo svoje proizvode občinstvu v lastnih drogerijah, morajo plačati v členu XLIII omenjeni davek na poslovni promet na redni način in v rednih rokih na podlagi skupne cene in spremnega računa, ki se mora izstaviti v dvojniku za vsako odpremo proizvodov v njihove prodajalnice. Ta davek se plača poleg davka od nadrobne prodaje, ki se mora plačati v pavšalnem znesku po obstoječih predpisih. Člen xlvi Zaradi plačila davka na poslovni premet v izmeri po členu XLI^I tega ukaza morajo drogeristi, ki izdelujejo medicinske specialitete v lastnih prestolih, ki so v zvezi z njihovo pro-dajalnico, voditi v teh prostorih pesebno knjigo o proizvodnji in izdaji zalog, ki jo mora pred uporabo overiti pristojni registrski urad. Medicinske specialitete, izdelane v delavnici, se morajo dnevno vpisati med „prejemke“ v tej knjigi, pri čemer mora biti za vsako zdravilo navedena označba zdravila, številka serije ali kategorije in količina. Zdravila, ki se prodajo v drogeriji, se morajo dnevno vpisati med „izdatke“ ž navedbo cene na debelo. Vsak teden v ponedeljek mora drogerist na podlagi vpisov v to knjigo zalog plačati na redni način (z nalepit vi j o obeh delov dvojnih davčnih znamk v knjigo zalog ali potom poštnega tekočega računa) davek v smislu člena XL1II tega ukaza od proizvodov, ki*so bili oddani v prodajalnice in prodani v prejšnjem tednu z nedeljo vred. Ta davek se plača poleg davka od nadrobne prodaje, ki se mora plačati v pavšalnem znesku po obstoječih predpisih. Od medicinskih specialitet, prodanih trgovcem na debelo ali drugim drogerijam, mora plačati drogerist davek po členu XLIII tega ukaza na redni način in v rednih rokih na podlagi fakture ali enakovredne listine, čije podatki se morajo vpisati v knjigo zalog med „izdatke“. ČLEN XLVII Davek po, členu XLIII tega ukaza obsega davek od vseh trgovskih poslov z medicinskimi specialitetami, izvršenih po prodaji s stranii zdelovalca (če gre za v tuzemstvu izdelana zdravila) ali po uvozu (če gre za tuje proizvode), razen od nadrobne prodaje. Člen xlvhi Brezplačna oddaja vzorcev medicinskih specialitet, ki jih dajejo izdelovalci zdravnikom, ne velja za obdavčljiv posel, pod pogojem : a) da se vzorci izročijo ali pošljejo obenem s spremnim pismom ali seznamom, ki vsebuje točne podatke o vzorcih, posebno pa označbo zdravila, številko serije ali kategorije in količino zdravil, toda brez označbe cene ali vrednosti ; g) da ;ma napisni listič ali ovoj vsake poedine medicinske specialitete označbo : „brezplačni vzorec za zdravnike, prodaja prepovedana“ Ce katerikoli teh pogojev ni izpolnjen, se mora plačati davek na poslovni promet po členu XLIII tega ukaza. DEL XI TRSKE IN POLENOVKE ČLEN XLIX Davek na poslovni promet od trgovskega prometa s trskami (posušenimi ali nasoljenimi) ter polenovkami se plača enkrat za vselej v višini 8% pri trskah in 10% pri polenovkah. Davek odmeri in izterja carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane v smislu čl. 18 zakona z dne 19. junija 1949 št. 762. Davek, kj se plača po določbah prejšnjega člena, vključuje davek, ki bi se moral plačati od trgovskih poslov s trskami (posušenimi ali nasoljenimi) ter polenovkami po njihovem uvozu izvzemši nadrobno prodajo. Posebni davčni predpisi po prejšnjem členu ne veljajo za predelano trsko in polenovko, ki se prodaja specialno pakirana. DEL XII SLADKOR ČLEN LI Razen v kolikor določa čl. LY tega ukaza, se plačuje davek na poslovni promet od trgovskih poslov s sladkorjem enkrat za vselej v naslednji izmeri: a) 5% od tuzemskega sladkorja ; b) 8.50% od inozemskega sladkorja. ČLEN Lil Davek po prejšnjem členu se mora plačati: 1) od tuzemskega sladkorja : po proizvajalcu, ko proda proizvod kateremukoli kupcu, na podlagi skupne prodajne cene, na redni način in v rednih rokih ; 2) od sladkorja inozemskega izvora : v gotovini carinskemu uradu pri izrešitvi blaga, na podlagi uvozne vrednosti, izračunane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št, 762. ČLEN LIH Davek, plačan po prednjih členih, obsega davek, ki bi se moral plačati od prodajnih poslov, sklenjenih po prodaji po proizvajalcu ali po. uvozu, razen od nadrobne prodaje. ČLEN LIV Glede zalog sladkorja, ki jih injajo trgovci na debelo in uvozniki na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, morajo predložiti v 30 dneh od tega posebno prijavo pristojnemu registrskemu uradu. Obenem morajo plačati davek, in sicer 2% od prodajne cene, ki jo računajo nadrobnim prodajalcem. Prijava mora navajati: a) ime in kraj tvrdke b) količine sladkorja v zalogi in prodajno ceno za nadrobne prodajalce. ČLEN LV Od sladkorja, ki je namenjen za uporabo v industriji, se mora plačati davek na poslovni promet v izmeri 2%, in. sicer : a) od tuzemskega sladkorja : ko ga proda proizvajalec neposredno dotičnemu industrijcu, in sicer plača davek proizvajalec na podlagi skupne prodajne cene ; b) od inozemskega sladkorja, ki ga je dotični industrijec neposredno kupil v inozemstvu : pri uvozu! davek pobere carinski urad na podlagi vrednosti, računane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Industrijec, ki namerava sladkor uporabiti v industriji, mora to-dokazati: 1) pri nakupih od tuzemskih proizvajalcev s predložitvijo potrdila, ki ga izstavi pristojna trgovska zbornica ; 2) pri uvozu sladkorja iz inozemstva s posebno označbo v uvozni prijavi. Industrijec, ki uporablja sladkor v svoji industriji, a izjemoma proda sladkor, ki ga je kupil ali uvozil in plačal zanj davek na poslovni promet v izmeri, ki jo določa ta člen, mora plačati davek od sladkorja, ki ga proda dalje, v izmeri 3% od cene, ki jo zaračuna kupcu. V enaki izmeri se mora plačati davek, če tak industrijec vrši nadrobno prodajo sladkorja občinstvu v svojih lastnih trgovinah, in sicer poleg davka, ki ga plača od nadrobne prodaje na podlagi dogovora o pavšalnem plačilu davka v skladu z veljavnimi predpisi. DEL XIII ZAČIMBE Člen lvi Davek ha poslovni promet od trgovskih poslov s spodaj navedenimi proizvodi se plačuje enkrat za vselej v izmeri 13% ter ga odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, izračunane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Carinska tarifna postavka 52 53 —• cimet •— klinčki (popki in stebla) 54 -— črni in beli poper in poper, mešan s klinčki 56 —: ingver v svežih ali posušenih koreninah ali v prahu, pomešan z Jamaica poprom ali ne 57 ■— čaj ali Mate-čaj 58 —. vanilija 60 -— muškatov oreh 61 •— amom ali kardamom. Člen lvii Davek, plačan po prejšnjem členu, obsega davek, ki bi se moral plačati od zgoraj naštetih proizvodov od vseh prodaj po uvozu blaga, razen od nadrobne prodaje, in obsega tudi davek od vseh kasnejših poslov, razen nadrobne prodaje, glede zalog, ki jih imajo uvozniki in trgovci na debelo na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo. Davek, ki je bil od takih kasnejših poslov že plačan, se ne povrne. Posebno obdavčenje, predpisano v prejšnjem členu, ne velja za tam naštete proizvode, če so preparirani in se prodajajo v posebnem pakiranju.. DEL XIV SPLOŠNE DOLOČBE Člen lviii Računi an fakture, ki se izdajo glede trgovskih poslov, od katerih je davek po predpisih tega ukaza plačan v dogovorjenem pavšalnem znesku ali kjer davka ni plačati, ker je že obsežen v skupni izmeri davka, ki se je plačal enkrat za vselej, so podvržene kolkovni dolžnosti po členu 24 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 s kasnejšimi popravki. Če so v teh listinah posebej zaračunani stroški prevoza, embalaže ali podobno, se plača davek na poslovni promet od teh zneskov v redni izmeri in na redni način. ČLEN L1X Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu ; v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa učinkuje od 1. januarja do 31 decembra 1950. V Trstu, dne 3. aprila 1950. H. P. P. ROBERTSON, Brig. za CLYDE D. EDDLEMAN brigadnega generala ameriške vojske Ref. : LDfAj50j27 generalnega ravnatelja za civilne zadeve Ukaz št. 58 DOLOČITEV VIŠINE PRISPEVKOV V POLJEDELSTVU ZA LETO 1950 Ker sodim, da je potrebno določiti višino prispevkov v poljedelstvu za leto 1950 v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile in ki se tu dalje kratko označuje „cona“, zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ÖLEN I Prispevki, ki jih predpisuje edini člen kr. zak. odi. z dne 28. novembra 1938 št. 2138 se za področje cone za leto 1950 določijo tako, kakor so našteti v preglednici, ki je priložena temu ukazu. ČLEN II Odstavek 1. — Prispevki po priloženi preglednici veljajo za delovne dneve, ki se ugotovijo za vsako poedino podjetje v skladu s kr. zak. odi. z dne 28. novembra 1938 št. 2138 in tozadevnim pravilnikom. Odstavek 2. — Pri poljedelskih obratih, ki zaposlujejo stalno plačane delavce, se v pogledu prispevkov računajo delovni dnevi le-teh s številom 300. Kjer so ti stalno plačani delavci zaposleni pri poljedelskem delu in pri živini, se morajo ti delovni dnevi odšteti od skupnega števila dni, ki je določeno glede dotičnega obrata za obdelovanje zemlje in oskrbovanje živine. Kjer so pa zaposleni izključno bodisi samo s poljedelskim delom ali z oskrbovanjem živine se odšteje teh 300 dni od števila dni za obdelovanje zemlje oziroma za oskrbovanje živine. Odstavek 3. — Pri kolonih in polovinarjih se računa število delovnih dni za vsakega zaposlenega člana družine v pogledu prispevkov z 240. Odstavek 4. — Lastniki v zakup danih zemljišč plačajo prispevke po priloženi preglednici za stalno plačane delavce in za dninarje za vsak delovni dan stalno plačanih delavcev, ki jih zaposlujejo, in za vsak delovni dan za melioracijska dela in izboljšanje zemljišča, ki gre na njihov račun v smislu Čl. 5 kr. zak. odi. z dne 24. septembra 1940 št. 1949. ČLEN III Če bi se v letu 1950 spremenila višina prispevkov v zvezi s predpisi o socialnem zavarovanju in tozadevnih dajatvah, za katere so namenjeni ti prispevki, se bo višina prispevkov v preglednici, priloženi temu ukazu, primerno spremenila s posebnimi kasnejšimi predpisi. ČLEN IV V pogledu zavarovanja poljedelskih delavcev proti nezgodam se bodo prispevki, ki se vpišejo v davčne sezname zemljiškega davka za leto 1950 na podlagi katastralnega donosa v smislu odstavka 1 člena 3 zakona z dne 16. junija 1939 št. 942, določili s kasnejšimi predpisi. ČLEN V Zakupodajalci zemljišč, ki se dajejo v zakup na podlagi polo vinarske in kolonske pogodbe, morajo zadržati vsoto prispevkov, ki jih dolgujejo koloni ali polovinarji v pogledu delavcev, zaposlenih z deli(, opravljenimi za kolona ali polo vinarja. ČLEN VI Ta ukaz stopi v veljavo, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 3. aprila 1950. H. P. P. ROBERTSON za CLYDE D. EDDLEMAN brigadnega generala ameriške vojske Ref. : LD/A/40/^9 generalnega ravnatelja za civilne zadeve PREGLEDNICA PRILOŽENA K UKAZU ŠT. 58 Z DNE 3. APRILA 1950 IZMERA PRISPEVKOV ZA LETO 1950 VRSTA PRISPEVKOV Za vsak delovni dan stalno plačanih delavcev, bodisi pri poljedelskih delih in živini ali ne Za vsak delovni dan dninarjev Za vsak delovni dan kolonov in polovina-rjev MOŠKI MOŠKI MOŠKI otroci otroci Žene in otroci 1. Zavarovanje proti bolezni 2. Zavarovanje za starost in delanez-možnost: 20,— 16.12 28.25 20.97 11.29 a) temeljni prispevek 0.54 0.27 0.54 0.27 — &) dopolnilni prispevek c) prispevek za sklad socialne so- 6.90 3.45 6.90 3.45 — Udarnosti . 15.75 7.87 15.75 7.87 — d) doklada za zvišano ceno kruha 3. Zavarovanje proti tuberkulozi: 3.15 3.15 3.15 3.15 a) temeljni prispevek 0.12 0.10 0.20 0.20 0.06 b) dopolnilni prispevek 5.19 4.33 8.65 8.65 2.59 4. Zavarovanje za poroko in porod 0.07 0.08 0.24 0.22 0.07 5. Družinske doklade 49,— 49,— 49.— 49,— . — Prispevek za sklad socialne solidarnosti pod št. 2 c) obsega delež na breme delodajalca in delojemalca. Po členu V ukaza št. 462 z dne H. septembra 1947 mora delodajalec zadržati delojemalcev delež od plače. Delojemalcev delež znaša 5.25 lir za vsak delovni dan moškega in 2.625 lir za vsak delovni dan žene ali otroka. Upravni ukaz št. 18 DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA Ker je BUSSANI Giacomo, rojen v Buzetu dne 28. septembra igio, stanujoč v Trstu, via dell’Eremo 245, izpolnil vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njegovega priimka v „ BUZANU v smislu pooblastila ravnatelja za pravne zadeve z dne 14. oktobra 1949 ; ker je sedaj zaprosil, da se odredi ta sprememba priimka in da naj vel']a tudi za n]egovo ženo_ C N ES Štefanijo in za njegova sinova Marija in Pavla, in ker so bili izpolnjeni predpisi dela Vili, poglavje I kr. odi. z dne g. julija 1939 št. 1328 o ureditvi civilnega staleža in ni bil vložen noben ugovor, zato jaz, WILLIAM H. PETE RS, peš. polkovnik, namestnik izvršnega ravnatelja pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. — S tem se spremeni priimek prosilca Giacoma BUSSANE v BUZAN ; ta sprememba velja tudi za CNES Štefanijo, por. z Giacomom BUSSANI, in za njegova nedoletna sinova Marija in Pavla. 2. — Prosilec mora poskrbeti za to, da se vpiše ta ukaz v rojstni register in da se zabeleži na kraju rojstnih listov v smislu obstoječih zakonskih predpisov. 3. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 28. marca 1950. WILLIAM H. PETERS peš. polkovnik namestnik izvršnega ravnatelja pri Ref. : LD\B/50/16 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 19 SPREMEMBA V UPRAVNEM ODBORU USTANOVE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH Ker je bil z upravnim ukazom št. 43 z dne ij. julija 1949 imenovan upravni odbor ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah in je imenovani član odbora dr. inž. Arturo Barpi umrl ter je zato potrebno imenovati novega člana, in ker sta združenji „Associazione dell’Armamento di linea“ in „Associazione degli Armatori Giuliani navi di carico“ predlagali dr. inž. Artur a Barpi in proti temu ni zadržka, zato jaz, WILLIAM H. PETERS, peš. polkovnik, namestnik izvršnega ravnatelja pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. —Dr. inž. Umberto Juriš se s tem imenuje za člana upravnega odbora ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah namesto umrlega dr. inž. Artura Barpi, dosedanjega člana odbora, imenovanega z upravnim ukazom št. 45 z dne 17. julija 1949. 2. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 29. marca 1949 Ref. : LD/B/50/14 WILLIAMS H. PETERS peš. polkovnik namestnik izvršnega ravnatelja pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 20 DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA Ker je gospod Luigi ZUCCULIN, rojen v Trstu dne 15. januarja 1882, stanujoč, v Trstu, Viale Miramare št. 337, izpolnil vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njegovega priimka v „ZUCULIN“ v smislu pooblastila ravnatelja za pravne zadeve z dne 5. decembra 1949 ; ker je sedaj zaprosil, da se odredi sprememba priimka, ki naj velja tudi za njegovo ženo Antonijo Dvoršak, in ker so bili izpolnjeni predpisi dela VIII, poglavje I kr. odi. z dne 9. julija 1939 st- i32& o ureditvi civilnega, staleža in ni bil vložen noben ugovor, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. — S tem se spremeni priimek prosilca gospoda Luigi ZUCCULIN v „ZUCULIN“ ; 2. — Prosilec mora poskrbeti za to, da se vpiše ta ukaz v rojstni register in da se zabeleži na. kraju rojstnih listov v smislu obstoječih zakonskih predpisov. 3. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 3. aprila 1950. VONNA F. BURGER polkovnik F.A. izvršni ravanatelj pri Ref. : LDjBj50119 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 21 IMENOVANJE ČLANA UPRAVNEGA ODBORA „USTANOVE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ŽAVLJAH“ Ker sodim, da je potrebno imenovati predstavnika civilnega tehničnega urada v upravni odbor „Ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah“ v smislu člena III, odstavek 2 ukaza št. 104 z dne 12. maja 1949, spremenjenega s členom I, odstavek 2 ukaza št. 22 z dne 6. februarja 1950, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. — Giovanni FERRAZZI se s tem imenuje za člana upravnega odbora „Ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah“ kot predstavnik civilnega tehničnega urada v Trstu. 2. •— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 6. aprila 1950. VONNA F. BURGER polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri Ref. : LDfBf50f20 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 22 DOVOLJENJE ŠOLSKEMU SKLADU LICEJA „DANTE ALIGHIERI“ V TRSTU ZA SPREJEM VOLILA Ker je urad za prosveto pri Zavezniški vojaški upravi priporočil, da naj se šolskemu skladu liceja „Dante Alighieri“ v Trstu dovoli sprejeti volilo 50.000 Ur, ki mu ga je namenil prof. Gino Saraval za ustanovitev vsakoletne nagrade na ime prof. Gina Saraval, in proti temu ni zadržkov, zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F. A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. — Šolskemu skladu liceja „Dante Alighieri“ v Trstu se s tem dovoli sprejeti volilo 50.000 lir za ustanovitev vsakoletne nagrade na ime prof. Gina Saraval. 2. ■— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 6. aprila 1950. VONNA F. BURGER polkovnik F.A. izvršni ravnatelj pri Ref. : LDjBf50f21 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Obvestilo št. 19 ZAKLEPANJE IN RAZSVETLJAVA HIŠNIH VEŽ V OBČINI TRST Opozarja se'na člen 61 enotnega zakonskega besedila predpisov o javni varnosti, odobrenega s kr. odi. z dne 18. junija 1931 št. 773, .ter na odredbo bivše kvesture v Trstu z dne 20. novembra 1933. Odredba kvesture določa : „V nočnih urah v stanovanjskih hišah tržaške občine ne sme biti odprt več kot en dohod na ulico. V hišah, kjer ni čuvaja, se, mora tudi ta dohod zakleniti po 22. uri. Od spodaj navedenega časa do 22. ure morajo biti veže in stopnišča hiš dovoljno razsvetljene : V januar j P; od 16.45 v juliju ,... od 20.30 v februarju .. .. „ 17.30 v avgustu ... „ 19.30 v marcu „ 18.00 v septembru ... „ 19.00 TT 18 45 ... „ 18.00 19 30 „ 17.00 v juniju „ 20.15 v decembru ,. .. „ 16.45. Po teh določbah se prekrški kaznujejo z globo do 4.000 lir. Gornji predpisi se bodo od dneva objave tega ukaza strogo izvajali. V Trstu, dne 3. aprila 1950. G. RICHARDSON polkovnik, OBE Ref. : LJ)fCj5oli3 ravnatelj za javno varnost Obvestilo št. 20 PETROLEJSKI PROIZVODI Zaradi odmere posrednih davkov (davka na proizvodnjo,, na poslovni promet itd.) od petrolejskih proizvodov se cene teh proizvodov določijo naslednje : 1. —- BENCIN, PETROLEJ, PLINSKO OLJE. rt- Prodajne cene za potrošnike za blago brez posode franko skladišče ali namembna železniška postaja ali razdeljevalni center ali mipolnjevalna postaja : BENCIN 64/66 N. 0. (navadni): blago vštevši davki obdavčljivo blago (tudi davek na poslovni promet) (in davek na poslovni promet) stot hi. stot hi. od 15.4.1949 lir 15.200 11.000 lir 5.984 4.338 „ 30.7.1949 15.150 11.000 5.938 4.305 „ 4.11.1949 15.150 11.000 . 5.9 38 4.305 .. 11.3.1950 16.000 11.600 5.468 3.965 BENCIN 72/75 N. O. (super gorivo): od 15.4.1949 16.350 12.100 7.042 5.211 „ 30.7.1949 (super gorivo modro ali vijoličasto) 16.350 12.100 7.042 5.211 „ 4.11.1949 (super gorivo modro ali vijoličasto) 16.350 12.100 7.042 5.211 „ 11.3.1950 (modro gorivo za motorna vozila) 17.027 12.600 6.495 4.805 PETROLEJ ZA RAZSVETLJAVO od 15.4.1949 .9.700 4.924 „ 30.7.1949 9.100 — 4.372 — „ 4.11.1949 9.100 7.400 4.372 3.545 „ 11.3.1950 12.330 10.00 4.372 3.545 PETROLEJ ZA KMETIJSKO UPORABO : blago, od katerega je bil plačan znižan davek (vštevši na poslovni promet): od 15.4.1949 5.200 „ 30.7.1949 4.750 „ 4.11.1949 4.750 11 3 195 4.450 PLINSKO OLJE: blago vštevši davki obdavčljivo blago (tudi davek (in davek na poslovni promet) na poslovni promet) stot hi. stot hi. lir lir od 15.4.1949 8.600 7.300 4.712 4.005 „ 30.7.1949 8.100 6.900 4.252 3.614 „ 4.11.1949 (Diesel-indeks najmanj 50) 8.100 6.900 4.252 3.614 „ 11.3.1950 (Diesel-indeks najmanj 50) 9.050 7.600 4.103 3.446 162 Uradni list Z.V.U. - S.T.O. — Zvezek III, št. 10 — 11. aprila 1950 PLINSKO OLJE ZA KMETIJSKO UPORABO : blago od katerega je bil plačan znižan davek (vštevši na poslovni promet): lir 5.000 4.350 4.350 4.100 PLINSKO OLJE ZA MALE LADJE : obdavčljivo blago (in davek na posl. promet) lir 3.950 3.360 3.150 2.677 3.000 2.550 PLINSKO OLJE ZA ELEKTRIČNE GENERATORJE : blago ,od katerega je bil plačan davek (vštevši na poslovni promet): lir 4.620 4.560 Cene za bencin in plinsko olje za kmetijsko uporabo ne obsegajo pristojbin za U.M.A v višini 155 lir za stot. Za izlivek v kupčevih sodih se ne plača odškodnina ali povračila. Določena dodatna obremenitev 200 lir za stot, vštevši najemino za sode, se sme pobirati samo pri prodajah v sodih, ki se vrnejo prodajalcu. ..... 2. -— GORIVNO OLJE. — Cene za blago brez posode', franko obrežne naprave, na železniških. tankih ali motornih tankih več kot 10 tonskih. a) za, stroje : blago vštevši davki obdavčljivo bl&go (tudi davek (in davek na poslovni promet) na poslovni promet) lir 1 i r od 15.4.1949 4.980 1.982 „ 30.7.1949 4.650 1.678 „ 4.11.1949 4.650 1.678 „ 11.3.1950 4.650 1.602 b) za stroje električnih generatorjev : blago, od katerega je bil plačan davek (vštevši na poslovni promet): lir od 4.11.1949 ........................... 1.824 „ 11.3.1950 ........................1.700 od 4.11.1949 „ 11.3.1950 od 15.4.1949 „ 30.7.1949 „ 4.11.1949 od 15.4.1949 „ 30.7.1949 „ 4.11.1949 „ 11.3.1950 c) za peči in kotle (z destiliranim proizvodom ne nad 20% pri 300« C.): Težko olje: blago vštevši davki obdavčljivo blago (tudi davek (in davek na poslovni promet) na poslovni promet) lir lir od 15.4.1949 1.950 1.782 „ 30.7.1949 1.700 1.484 „ 4.11.1949 1.700 1.543 „ 11.3.1950 1.600 1.426 Tekoče: (viskoznost manj kot 8 E. pri 50° C in tekoče pri 5° C): od 15.4.1949 ............................ „ 30.7.1949 ............................. „ 4.11.1949 ............................ „ 11.3.1950 ............................. d) Diesel-ekstra : za motorje od 15.4.1949 ....................................... 6.222 3.124 „ 30.7.1949 .............................' 5.860 2.791 „ 4.11.1949 5.860 2.791 „ 11.3.1950 ........................................ 5.800 2.660 e) Diesel ekstra za električni generator: blago, od katerega je bil plačan davek (vštevši na poslovni promet). Poleg povprečnih prevoznih stroškov od obrežne naprave se sme pobirati obremenitev 100 lir za stot glede goriva brez posode, dobavljenega franko tuzemsko skladišče. Razen tega se sme pobirati dodatni znesek 150 lir za stot vštevši najemnino, za sode pri prodaji v sodih, ki se vračajo prodajalcu. 3, — SMOLE: naslednje cene se določajo za blago z davki vred za uporabo na cestah in industriji, dobavljeno franko rafinerija (davek na poslovni promet na breme kupca). od 4.11.1949 za smole, ki se dobijo s toplotnim procesom.............. 2.300 lir za stot. za blago v sodih, ki se ne vračajo...................... 2.700 „ „ „ Pri dobavi smole, ki jo stavi v sode tuzemsko skladišče, se sme pobirati 80 lir za stot poleg prevoznih stroškov, računano na podlagi železniške tovomine za polne vagonske pošiljke. V Trstu, dne 30. marca 1950. L. R. BATTENSBY Ref. : LD/C/50/12 Načelnik oddelka za finance 2.100 1.926 1.800 1.576 1.800 1.639 1.700 1.522 VSEBINA Ukaz Stran št. 51 Uvedba Božične doklade za brezposelne delavce.......................... 125 št. 52 Predpisi o socialnem zavarovanju uslužbencev pri zakupnih trošarinskih upravah 126 št. 53 Strokovna ribiška šola ....................................................... 127 št. 54 Proglasitev zgraditve kretnice in stranskih tirov na postaji Prosek za občeko- ristno in nujno potrebno....................................................... 127 št. 55 Novi predpisi glede davka na poslovni promet........................... 128 št. 56 Novi taksni predpisi o rednih darilnih in registrskih pristojbinah .......... 134 št. 57 Posebni predpisi o plačilu na poslovi promet za leto 1950 za nekatere vrste dohodkov................................................................ 140 št. 58 Določitev višine prispevkov v poljedelstvu za leto 1950 ...................... 156 Upravni ukaz št. 18 Dovoljenje spremembe priimka .................................................. 158 št. 19 Sprememba v Upravnem odboru Ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah 159 št. 20 Dovoljenje spremembe priimka ................................................. 160 št. 21 Imenovanje člana upravnega odbora Ustanove industrijskega pristanišča v Žavljah................................................................. 160 št. 22 Dovoljenje šolskemu skladu liceja „Dante Alighieri“ v Trstu za sprejem volila 161 Obvestilo št. 19 Zaklepanje in razsvetljava hišnih vež v občini Trst........................... 161 št. 20 Petrolejski proizvodi................................................... 162