214. številka. Ljubljana, vtorek 21. septembra. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja ^aak dam, isuvzouiiji pouedeijke in dnove po pru».uikili, ter velja pa polti prejeinan. za avatro-ogerske dežela za celo 'eto 16 goid., za poi ioca H <I-za četit * 4 gold. — Za L|ublJano bres pošiljanja na dom za celo leto 13 ffold.. sa četrt leta 3 *old. 30 kr. za en mesoo I »runi. 10 kr. Za pošiljanji na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za Četrt lota. — Za tuje dežele toliko veti, kolikor poštnina iznaša — Za gospodo učitelje na ^udskih Šolah in za dijake velja znižana oena in aicer: Za LJubljano a& četrt leta 2 gold. 50 ki., po posti prejeinan za četrt <cta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne
petit-vrste 6 kr., čo se nznaniiu enkrat tiaka, 5 kr. če oo dvakrat iu 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiaka. Uopiai daj ae iavole irankirati. — Jatokopisirse ue vračajo. — Dredništvo je v LJubljani na <o<     ki cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". \i t - * f n i š i v •>   oa kat 'o naj se blagovolijo pošuja.i naročnine, rekiamaniie, or^a i ta,  . j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi'i
Z jugoslovanskega bojišča.
Ig Spljeta, 19. 8ept. [Izv. teleg. „Slov. Narodu.] 250 Prostenjskih Srbov pod Fru-neiuanoni je iz Dobrilovca udarilo na GO0 Turkov kolašiuskih, ki ho hoteli ujeti božnike hiteče v Črnogoro. 5 ur je boj trajal. Turci so bili naposled zagnani v Kolasin (me*to v severo-zabodu na Črnogorskej meji Ur.) Palo je sto Turkov. Fruncuian je ranjen.
Iz Spljeta 14. sept. [Izv. dop.J K svojenia bizojavu od denašujega dne um poročam sledeče posameznosti: V soboto 11. t. m. je bil pod Bilcčcni hud boj mej turško vojsko iz Bileka iu Trebiuje, okoJo 2000, s pašeui in topovstvom. VataŠev je bilo samo 400, iu boj je ostal nedoločen in brez vspeba. Turci so pa vendar izgubili del provijauta, mnogo mrtvih in ranjenih. Vstaši imajo 7 mrtvih in 9 ranjenih. V N e-gljaju pri Pljevalju (menda Plcvlju) je bil boj pod Ljubišom. Vstajei so uzeli Turkom 50 konj s provijautom in 6 ko..j s municijo. Poginilo je v tem boju mnogo Tui kov. V GaČkom so napadli Turci jedno selo kjer prebiva 200 ljudi (vstaškik) tu imajo okolo 20.000 glav drobmue. Turci so bili najbiže gladni, ter so hoteli imeti meno, in bili pri te piiložuosti posekali tudi ljudi. Ali vstaši pozorivsi to, so priskočili, Tmko za gnali pobivši jih 50. 13. t. m. je bil boj v Zubcih mej Nikaieki Turci in vstaši. Slednji pričakovavŠi Turki zagnali so jih, in vzeli jim nekaj provijauta, koji je bil namenjen ali v li.ltk ali v Trebiuje. Dalje so popalile vstaške čete  ruuogo vasi pri Plevalji.
Značaj.
(Spisal J. P.)
Junak stoji ob veslu moško;
Z ladjo si igrajo plš, valovi,
Pis, valovi ne ž njegovim sreuin;
Kraljujoč tija ure v glob zeleno
Z upom, s^avoč al' ruzkr. noč se, —
Svom bogovom.
Goetho.
Hotenje mora se prispodobiti kot istinita moč senČnej igri svetu misiij — umetuost hoteti mora se označiti kot istinita umetnost o živeuji. Nc kar človek ve, ampak kar „hoČc/' odloči njegovo vreduoit ali nevrcduost, njegovo moč ali nemoč, njegov blagor ali bedo. Mi nahajamo, ka tu ralična izbornost nij navezana na kakovo posebno stopinjo razboruosti (inteligence), ter da se visokost duševne izobraženosti nikakor ne da primerjati se srečevno sto pinjo. Naopake se lehko opazuje, ka ima nenmnež srečo, a izobraženec svoje posebne
— Turška sela Orbi in Gabaniee pri Foči so se udala. Pri Novem varešu je bil boj vstasev 8 Kolasinskimi Tuici, kojih jo poginilo preko 50. Na Bobovom severno od NikŠiča blizu reke Drine, kjer ae je uže dolgo držala turška vojska, bila jo od vstašev v beg pognana. — Vstaji so svoj tabor pramaknili na sever, vzevši Sančevo na Ljubičnju na Dtini.
Tudi i na izviru Uue v Bosni je raja uitala. Daj j'm bog srečo. Tu ci so teti j zopet prestopili mejo srbsko, morda se zdaj vendar le zdramijo Srbi.
KakOr pričajo telegrami od razuih krajev in kakor ae celo iz Carigrada potrjuje, vstala je tudi zapadna Bosua.    V Tiskoven se je začelo in od Livna gori daleč  do l'> bača je raja vstala iu za orožje prijela.
Več nego sto tisoč beguncev je ii Bosne in Hercegovine črez mejo Slo in sic?r 70.000 v Avstrijo a 30 000 v Črno goro. To je več udarca za Turke, n«go morda vse doBedaj izgubljene bitke.
V Si bi ji prevladuje bojno navdušenje. Vlada ne more v skupščiuskeui odboru za adreso z diploniatiziranjeui prodreti, skup ščina bode sklenila skoro gotovo boj. Zato se „N. Fr. Pr.u naliHtč* buduje in Srbom s svojimi Turki žuga.   Da vidimo !
Iz Cctiuja ae semkaj poroča od 20. t. m.: Več hercegovinskih glavarjev, poslanih od svojega naroda, došlo je v Cetiuje, proseč črnogorsko  vlado, naj  jim čim preje pride
muke. To je isti „primat hoteujau v našem samosvestji, kojega mjedeu misliteljev nij razslavil s tolike odločnostjo, kot filozof velezuani Sthopeubauer. S j pr:de on do t<"ga, ka zatrjuje, da je meta fizični subntrat (nadnatorna podstava), ki piouzročuie „pr:-k../.cu," i ki so ga vni met liziki iskali od Thale8-a do Hegei-ua, ne da ni jim ga bilo moč najti — ka isti substiat, kojega j« slednjič Ki nt kot ono naše) razpozuavi ne-pristopno „stvar na sebi" zaznamoval, nij uicesa druzega, u«-go — vulj a. On veuuar pojmu nhotenjau oćivesin- s .o dela, ako ga do tija razteziije, o., mu je istopomeuljiv s pojmom „moči/' ki neodvisen (»d oblike tu vdabuenja, isto tako pustu «.- deroči bistuci kot samosvestju siavue čine izvršujočega ju uaka.
Ta razumeva, po u. iii.-j bi pred»ta\a (Vorstciluug) iz Lot uja ra/.h.,ov«la se, motala bi razumljivo d" ti a Uo*esti, psihologijo (duaeslovje) >č tvojim i. zsnovfjoč m ukom duševnega v. v>u,a pit> ratlti, ker tu prvo bitno potem D<  bila p »dntava, timveč
na pomoč. Doznajemo, pravi poročevalec, da je vlada odgovorila, da naj nekoliko dnij počakajo; ta čas bode se znalo, je-li se srbska skupščina izjavila za vojno ali ne.
Politični razgle
lotran]« <J
V I jnbliai 20 septembra. neteff*icijv bodo jutri 21. odprte. Tako važen jo čas, važne so delegacije za vnanjo politiko, ali Slovani večina cesarstva, v delegacijah skoro niti zastopani nijso, Slovenca in Ceha nij nijednega tam! Ali so to naravne in pravične razmere?
V tffi so se v uedeljo zbrali na-toroznanski učenjaki, dodlo jih je okolo 2000. Tudi kranjski Dežman je šel tja, k;«/.at najdbe ostankov od poslopij na koleh, ki so bile na ljubljanskem močvirji.
V Sisku je hrvatski mestni načelnik zapreti dal tiste turške komisarje ali boljo sleparje, ki so bili prišli pribeglo rajo pretvarjat, naj ne vrue v Bosno, to je, pod turško batino ali na kolec.
V o«ye**#A(*jM zboiu se nadaljuje) adresna debata. Mtuistcr Tisza sam je grmel ua Srba Polita in Slovane. Za njim je go-vt r.l dr. Milet č iu rekel, da z zaničevanjem odbija podučevanja mimstrova. Vsak narod se sme od države odtrgati, ako se tako ravua z njim, kakor Ogerska s srbskim narodom.  (Tu ga predsednik k redu pokliče.)
V ikaa*nJ*** *k k.-a.
Pnpei je imenovul več kardinalov in škof »v in ljubljanskega škofa Pogačarja v konzifltoriji 17. septembra.
i\ v šil%• k i cesar potuje v Italijo to jesen in sicer v sredi oktobra. Z njim pojde tudi Bismark.
Najnovejša poročila iz notranje iz*je. pravijo, da je vojna mej Kino in mej Kaš-garom pričakovati.
volja. Naopako je, kar nam kaže izkustvo, genesis (početek) hotenja, ker se pri na-titinieni razkladu duševnega stanja hotenja lrhko da dokazati, ka ono nij ničesa druzega, nego izraz sodržanja predstav, namreč ouega sodržanja, v kojem se mnogo predstav zedini, da enej samej izmej njih pripomore do najvišjega stepena (stopinje) lannor-ti pretlstavljenja in evolucije (razvoja), kojega je sploh zmožna. (Tudi v svestji do-lanca vrši se ta posredovalni pri ces hotenja po predstavi, akopram so i tu v jedno delujoče predstave večjidel le teinua čuvstva. Po tem takem je hotenje pri človeku sicer neai „prius" inteligence, a po vseh obstoja-ti-ljstvih „prosterius" predhtavljeuja.)
To stanje da se primeriti s priostrenjem sp.isoba predstavljenja. Konec je ravno cilj, po kojem teži hotenje, i kojemu se vsi ostali elementi (prvine) svestja momeutano podre-dujejo. V hipu odločitve je sventje se soboj složno s ciljem i sredstvi. Ono ve, kaj da če, 1 vć, kako bode to, kar hoče, dosti-guuio (doseglo);  če bi tega ne vedelo, bilo
Dopisi.
Iz Krope, 18. septembra. [Izvirni dopis.] „Šola ločena od cerkve !" to je bojni krik neke povsod dobro znane stranke. Priprosti ljudje to in enako res verjamejo in marsikateremu očetu ščetinijo se lasje in mrzel pot stopi mu na zgubano čelo, ko pomisli, kaj čaka otroka njegovega na onem svetu. Poprijemlje se ga misel, da bi bolje bilo, ko bi obdržal otroke doma, nego da bi je pošiljal v pripravnico pekljensko.
Dne 15. velicega srpana t. 1. sklenila se je tukajšnja šola brez sv. maše, dosedanji navadi popolnem nasproti. To pomeni kaj, sklepali smo. Mnenja naša nas nijso varala k preskušnji tukajšnjega verskega učitelja g. kaplana J. Zabrezovnika nij bilo. Marsikdo je pomajal z glavo, dobro vedč, da tu nijsmo duhovščine razžalili še nikoli, v šolskih zadevah. Dobro mora omenjenemu gospodu znano biti, da se tukajšnje prebivalstvo še nikdar črez veronauk nij pritožilo in se tudi ne miHli. Dobro mu mora tudi znano biti, v kakej časti smo ga sedaj imeli, če se je prikazal kje na trgu, vreli so otroci in ženstvo skup, da so mu polju-bovali roko.
Ko je preskušnja minula, radoveden je pogledal vsak v spričevalo, ki so je otroci letos v prvo dobili, a kako se je vsak začudil, ker je bila vrsta v veronauku popolnem prazna. Omenjeni gospod hodeval je skozi celo leto po dvakrat na teden v šolo, toda sedaj ne vemo, ali krščanskega nauka učit, ali kali? Otroci pravijo, da, a kdo bi jim vrjel, gotovo je je uže pokvarila brezverska šola.
To ravnanje nam je nerešljiva uganka. Jako bi nam bilo ljubo, ko bi to reč kdo požokal, kakor krajni šolski svet, ali okrajni šolski nadzornik, ali kdo drogi. Po našem mnenju mogoče je dvoje, ali je to prepoved vlade, ali pa je graje vredna samovoljna nemarnost. Mislimo, da prvo teško, ker so dijaki od drugod imeli v spričevalih svojih znanje veronauka cenjeno, pri nas pa n i h če. Prosimo torej, da se nam vpisano ravnanje s tehtnimi uzroki motivira, če ne se bodo večini prebivalstva odprle oči  in  za trdno
bi baš le poželjenje, a ne hotenje. Kadar mi hočemo, odločimo se za eden predmet razve vseh druzih, stavimo ga vsaj momen-tanno nad vsacega druzega — v tem hipu nam je on najvišje; tako n. pr. Žejnemu požirek vode, za stavo tekočemu cilj, vojskovodji zmaga. Hotenje je razvitek predstavi jatelnih moči, ki se v hipu hotenja ne overajo, timveč se vsestrano pospešujejo ter se združujejo k proizvođenju največjega rezultirajočega (izhajajočega) efekta (vspeha).
Torej ne le moč, ampak i blaznost hotenja le stvaritvijo harmonije, ki je preje nij bilo tu ; torej prikaz, ka so premisi jeva joča dvomi ji vost i mej osnovanjem i proti osnovanjem obotavljajoče se prevdarjanje največji neprijatelji voljine kreposti (srčnosti), kojo le prečesto vidimo združeno z intelektualno surovostjo, sfe slepo vero i fanatizmom vsake vrste. Vojak na bojnem bo-rišču ne sme preudarjati i tuhtati, on ne sme se upraševati, zakaj da prav za prav boče streljati na ljudi, ki mu nijso storili ničesa zalega, i koje je le neka čudna zvez
bomo vsi prepričani, kdo nam je naredil šolo r brez versko."
Več očetov in mater, ki so otroke svoje pošiljali nevede v „brezversko" šolo. (Sledi več podpisov, katere izpustimo. Ur.)
Iz celjskemu okraju 16. sept. Kakor je „Cillier Anz." od 30. avg. objavil, so bili 23. avg. t. 1. od celjskega okr. zastopa sledeči gospodje v okr. šolski svet izvoljeni: Dr. Ipavic i* Št. Jurja, Karel Schuscha iz Zavca, Julij Pogatschnigg, rudarski direktor iz Žavca, Rudolf Willner, železniški inspektor v Celji in Jan. Casparv, stotnik v pokoju iz Vojnika. Prva dva gospoda sta uže do sedaj v okrajnem šolskem svetu častno mesto zasedala, kjer se je posebno prvi po svojem delovanji odlikoval in kakor iskrenega prijatelja šolstva in uČiteljstva izkazal. Poslednji trije gospodje (Nemci) pa so novi in so nasledniki gosp. dr. Langerja, dr. Necker-maua in Wambrechtsamerja, po katerih je učiteljstvu Žal, ker so bili njemu znani, novi pa so neznani, a se bodo po svojem delu izpoznati dali, mej temi je zadnji krajni šolski nadzornik v Vojnikn, pa skoraj celo leto nij prišel v šolo pogledat. Ko bi se bilo le nekaj od strani učiteljstva storilo, bi bila lehko dva učitelja v okrajni šolski svet voljena, in to bi bilo vrlo, ker je brez agitacije dobil g. Vnčnik nadnčitelj v St. Jurju 10 g. Kupnik nadnčitelj v Vojniku 5 glasov. Mej Vučnikom in Cas pari jem je bila ožja volitev; k tej je neki rekel komisar : „Meine Herrn nur keine Lehrer, sonst haben wir kein Wort!" in izvoljen je bil Casparv. In kdo ima o šolstvu več izkustva in ve nje govega razvoja zapreke, kakor praktičen učitelj ? Kaj druzege je, ako se mar hoče na učiteljstvo pritiskati. — „Slov. Učitelj" je uže pred časom govoril o volitvi učiteljskih zastopnikov v okr. šolski svčt, kakor tudi drugih udov, pa ta lepa prilika je za zdaj proč, črez pet let ne pozabiti! Celjsko županstvo je zaukazalo, da se more vsak kdor prinese grozdje na prodaj od svojega župana opravičiti, da je ali grozdje kupil ali ima svoj vinograd, drugače se mu vzame. Prav dobra misel! Med Te barjem in St. Jurjem, kjer je uže tak vino kot kislo znano nek -teri so nže 15. sept. brati začeli. Pametnejši sosedje so črez to prenagljenje nevoljni in
okoliščin, priličnih njegovoj lastnej osodi tija tirala o naprostovoljni boj. Slepo mora mahati i streljati, da ali zmaga ali umrje!
Hotenje je znak za dovršek boja, ki je divjal mej predstavami v stanju preudarjanja i ki se mora pomiriti, če bi se naj prispelo do odločitve hotenja; ker je možno, ka se istodobno sto predstav o našem Bvestji nahaja, a nikdar več kot eno samo hotenje. Predstave se mej soboj borijo, i sicer tim ljutejše, čim večje je njih število i čem več bojujoče same iz oddaljenih stranij svestja dobivajo pomožnih čet. neraklij na razpotji, Cezar na Rubikonu, Hamlet pred mislijo samomora, zločinec pred hudodelnim dejanjem, mladeneč pred volitvijo svojega stanu — koliko bojnih predstav i protipredstav, ki v takovih trenotkih napadajo svestje Človekovo za osvojitev bojnega torišča poganjajoč se! A pri poravnanji tega boja ne gre toliko za momentanni uspeh, kot za stanotno zmago. Kaj koristi za trenotek boj prenehati ako se nže v bližnjem hipu vname s tem večjo ljutostjo, da tira svestje na nasprotno
žele naj bi se temu vendar po kakej postavi v okom prišlo. Se to kar dorase se ne pusti izzoreti, ker so vendar septembrovi dnevi ie prav topli.
Iz ftiivfn«kc doline 13. sept. [Izv. dop.] Mozirska šolska mladina je imela denes šoliki izpit. Imeli smo priliko, prepričati se, kako naši otroci vsestransko napredujejo. Res moramo priznavati, da sta se n*ša gospoda učitelja Cizelj in Leban, učiteljica L-v kani' in g. katehet Urek izvrstno obnesli.
— V istini moram konstatirati, da take skušnje nij bilo še nikdar v Mozirji, in Mozir-jani smemo ponosni biti, da imajo tako izvrstne učiteljske moči. — Kar se tiče discipline , katera je velevažna pri poduku, moramo tudi vso pohvalo daM našemu učiteljstva.
Ženska ročna dela naših deklic so prav lepa in mi smo tega mnenja, da še na veČ-razrednih mestnih šolah ne najdemo tacega napredka. — Hvalevredno jo tudi to, da čisto mej h ene deklice znajo nže — Rrajco narediti in to je dobro, kajti kot mlade gospodinje bodo to najbolj potrebovale. — Ker imate tedaj Mozirjani, take izvrstne učiteljske moči delajte na to, da ne izgubite take vrle učitelje, kakor se je prejšnja leta godilo.
Po poln dne je imela šolska mladina izlet. Otroci praznično oblečeni so z narodnimi zastavami marširali z učiteljema in učiteljico skozi trg, slovenske pesni prepevajo na Brezje. Tamkaj so dobili pečenke, gnjati, klobase, kruha, vina in nivo. — Veselo so prepevali, telovadili itd. Te veselice se je udeležilo tudi več mozirskih rodoljubov. Vršile so se razne napitnice. Proti večeru sta učitelja otroke domov izpustila. Gospoda se je pa podala v Lipoldovo gostilnico; tam se je v veselem krogu radovala in mlada kri se je vrtila do pozno v noč. S tem sem hotel na kratko popisati šolsko veselico s srčno nado, da bi tudi drugo soseske posnemale Mozirje srce gornjosavinskih narodnjakov, ter naprav-1 j ali  mladini v veselje take šolske veselice.
— Končno pa izrekamo srčno hvalo onej gospodi, katera je h tej veselici veliko ali malo pripomogla. Bog poživi naš krajni šolski svet, in naše vrlo učiteljstvo!
stran, ter kratko srečo človekovo, ki jo je zajemal iz svestja zmage, tihotapnim otrokom kesa uniči? . . .
Harmonija, ki je poedino dejanje volje v našem svestji utemelji, je torej le začasnega obstoja, in zelo problematične (dvomljive) vrednosti, ako se mnoga zaporedna dejanja voljina Rama ne združe v skladnost. A to nikakor nij lehka zadača. Kakor se izid bitke često odločeva po nenadnih preobratih bojne srečo nego po junaštvu vojakov i strategičnej modrosti voditeljev: isto tako je tudi izid onega boja mej predstavami, od kojega odvisi odločitev volje od psihologičnih uzrokov, ki se menjevajo od trenotka do trenotka. Hotenje je stvaritev trenotka, za kojega vresničenje so sodelovali stoterni, na sebi malovažni prigodki ; le en dreglaj — i kalejdoskop (krasogled) svestja se je predrugačil i s tem prouzročena opasnost, da se iz nova prične pomirjeni hoj predstav, da najde v novem neopačnem potenji svoj izraz. Kdo nij uže poznaval one merletine (slabotnike),  ki   si videz krepkega značaja
Domače stvari.
— ., Virrof/nri UruitVO«.) D rušt-veniki se vabijo k občnemu zboru, kateri bode v nedeljo 3. oktobra t. 1. ob 11. nri dopoludue v prostorih uredništva nStov. Naroda". Dnevni red : 1. Poročilo tajnikovo »n blagajnikovo. 2. Volitev odbora. 3. Pogovor o tiskovnej svobodi. 4. Nasveti droštvenikov. Dr. J. Vošnjak,
predsednik.
— (Ljubljanski porotniki.) Kot glavni porotniki za 5. letošnjo porotno sesijo, katera se 11. oktobra t. 1. prične, so bili 20. sept. izžrebani sledeči gg.: A v s e n e k Rudolf iz Lesc, Belec Josip iz Zgornjih Gorij, Bizjak J. iz Postojne, Defranceschi Alojzij iz Ljubljane, Dolenec Franc iz Kranja, Fok Maksij iz Kranja, G olj a S Janez iz Ljubljane, Gotzl Leop. iz Ljub ljane, G raseli i Peter iz Ljubljane, llabe Ignacij iz Št. Vida, Kozjek Janez iz Ljubljane, Kozler Josip iz Ljubljane, Kotnik Franjo iz Verd, Kralj Matija iz Begunj, Kunec Janez iz Mavčič, Lončar Lorenc Jod sv. Ane, Novak Franjo iz Britofa, Pavlin Aleš iz Hrušice, Pavlic Josip iz Ljubljane, Pavšler Tomaž iz Kranja, Pirker Leopold iz Ljubljane, Pogačnik Jar. iz AvšiČ, Premrl Janez iz Stran, Puppo Edvard iz Ljubljane. Stare Janez iz Prebračevega, Strobel Julij iz Štange, Soršak Mat. iz Krope, Sušnik Aut. iz Ljubljane, Trdina Josip iz Ljubljane, Va-lenčič Janez iz Kiloveč, Vodnik Josip iz Spodnje Šiške, Voglar Anton iz Naklega, Vester Anton iz Zagorice, Bučar Viktor iz Ljubljane, Zelen Josip iz Senožeč, Žužek Franjo iz Planine. Kot dopolnilni porotniki so gg.: Breme Matija, Cik Jakob, Ilinter-lechner Karel, Jereb Jtnez, Korošec Jakob, Kotek Edvard, Petrič Martin, Šlebnik Jarnej in Zieglar Jarnej — vsi ti iz Ljubljane.
— (Sokolski odbor) je v seji 18. t. m. sklenil, da napravi 2. oktobra v čital-niČnej restavraciji „sokolski večer" s godbo in loterijo v korist potrebnim Bošnjakom in Hercegovcem. Odbor te veselice je prevzel nalogo, za loterijo nabirati dobitke pri narodnih rodbinah in dobrosrčnih znancih. Naj
blagovoli, kdor more, podariti kakov dobitek. Ako se bode loterija izpolnovala brez posebnih stroškov za dobitke, potem more ..Sokol" prihiteti nesrečni in zbegani raji zdatno v pomoč. Dobitke sprejemajo odborniki : gg. Jeločnik, Ivančič, Peregrin Kajzel, Armič in Drenik Franc. Oddajo se dobitki tudi lehko pri kustusu čitalnice g. Tomažiču.
— (Telovadna šola). V sokolskej telovadnici se prične telovadna šola 1. oktobra. Kdor želi vaditi se v telovadbi iu borenji naj se vpiše pri odborniku sokola g. Armiču, faktorju „narodne tiskarne", ali pa pri telovadnemu učitelju g. Hanušu. Sledili sprejema vpise četrtek in sobto zvečer v društveni telovadnici. Plača na mesec bodo 50 kr. Prav uljudno vabi mladeniče posebno dijake in prijatelje telovadbe k pristopu
odbor Sokola.
— (Tomšičev spominek.) Na pokopališči mariborskem se je te dni postavil spominski kamen prvemu uredniku „Sloven-skega Naroda", pokojnemu Antonu Tomšiču. Dva sežnja visoka piramida iz nabrežinskega marmorja izdelana ima na sprednji strani napis: „Anton Tomšič rodil se dnč 20. maja 1842. leta v Dednem dolu na Dolenjskem, umrl v Mariboru dnć 2G. maja 1871. leta. Na temelji piramide pa je napisano v zlatih črkah: „Hrabromu bojniku o svobodi i napredku slovenskega naroda postavili ta spominek njega čestitelji 1875. leta". — Spominek je lično izdelal kamnosek g. Ca-mernik v Ljubljani, ter se, kakor se nam iz Maribora piše, odlikuje mej mnozimi spominki mariborskega pokopališča.
— (Iz Dunaja) se nam piše, da je pokojni dr. Vincenc Klun v svoje j oporoki volil okolo 80.000 goldinarjev. Ustanovil je osem štipendij po 100 gld. za kranjske študente vseh šol razven teologije, in namenil 20.000 gld. za ustanovo v podporo ubozih vdov v mestu Ljubljani. Glavni dedič velicega premoženja je dr. Kluuova vdova. Reči se mora, da je testament tega sicer od nas nespoštovanega našega političnega nasprotnika čestivreden.
— (Poboj.) Piše se nam iz Vidma na Štajerskem: Predvčerajšnjem je umrl posestnik Novak, po domače hastiniki, v Sromljah 40 let star, bogat, oče enajstero živečih otrok. Oče je bil posestvo 21 letnemu sinu, uže oženjenemu, izročil: a ker je sin slabo gospodaril, mu je oče gospodarstvo zopet odtegnil. Zaradi tega je uastala pravda. Sin, jezen na očeta, najame štiri fante, ki so na očeta Čakali, ko je ta imel priti preteklo nedeljo 12. t. m. sč sv. Gore. Napadejo ga ter ga tako neusmiljeno pretepi, da je v četrtek umrl. Zdostno je res, da se posebno v tem kraji godč vedno poboji in ropanja.   Omike je treba.
Vabilo.
Lotošnji 2. občni zbor „Učiteljskoga društva za slovenski šrajor" v ('olji.
Napredek pri slovensko-štajerskem šolstvu je zahteval, da se tudi mnogobrojni slo-vensko-štajerski učitelji združe v posebno celoto, v lastno društvo. Osnovano „Učiteljsko društvo za slovenski Sta jer" uživa pa tudi splošno zaupanje pri našem učiteljstvu. Temu je bil dokaz naš lanski občni zbor v Mariboru, ki se je po vsem odlikoval tako, da ni bil razveselil samo v precejšnjem številu navzočih učiteljev, marveč tudi mnogo družili šolskih prijateljev in slovenskih domoljubov. — Drogi dokaz, da se delovanje našega društva dopada spodnje-štajerskim učiteljem, je naš društveni oreran, ki je jako razširjen med nčiteljstvom našim, pri katerem uživa nepričakovano simpatijo. — Z ozirorn na te povoljne okoliščine sklicujemo z veseljem letošnji občni zbor v Celje, na torek, 5. oktobru t. 1., kakor je lanski občni zbor in letos pa odbor želel.
V prijetni nadi, da naše vabilo nikakor no bo: „klic vpijačega v puščavi", vabimo k temu shodu vse p. n. gospode družabnike našega društva, vabimo pa kot goste tudi vse naše slovensko-štajerske sobrate in učitelje sosednih dežel. Zborovalo se bode v gost:lnici nk belemu volu" v vertni sobani. V pondeljek zvečer ob 7. uri je predskup-Ščina, ki bodo izmed nasvetovanih pitanj vprašanja za dnevni re odločevala.
V torek, 5. oktobra se začne glavni zbor ob 9. nri. Po končanem zborovanji je v isti gostilni skupni obed.
Isti dan zvečer je veselica s petjem, o kateri hočemo pozneje poročati.
praktična načela so samo izraz to doslednosti, t 'im dosledneje postane naše hotenje, tim više rase moč načel, in čim krepkejŠa ona sčasom postanejo, tim nepriklonojši postane doslednost po njih se ravnajočega hotenja. Privede se slednjič ne samo mej hotenja po ojaČenji praktičnih načel, ampak tudi mej poslednja vzajemna skladnost po tem, da se vsa skupaj podredijo najvišjemu praktičnemu načelo, ter da se po tem takim predgradi eventualitetam (možnim pripetkom) mejsobojnega odpora ali kolizije slednjemu, iu ako te ustvaritve nij samo na papirju ali v našem razumu, marveč da se izkazuje kot v boju in opasnosti utrjena praktična moč in v živenji: dospeli smo do one najvišje psihologične idealne podobe, ki ne da bi bila ustvaritev natore, timveč je redka ume-teljna ustvaritev, obsega istinito razrešitev velicega problema našega na zorniji bivanja na obe strani nravnosti in blaženosti in kojo imenujemo Često zlorabljenim imenom „značaj", „karakter".
(Konoc prib.)
nadevajo s tem, da se z mnogim ropotom vzhitijo do odločitve volje, da — uže bližnjem trenotku zapadejo staroj nže privajenej slabosti , da se ravnajo po navdihih „močne-jega" ? Kdor jeprivajen malim Škratcem trenot-kovim, ki se v našem svestji sim pa tja igraje si gonijo, ter o njem spreminljiva razpoloženi ja i Čudi prouzročavajo na odločitev volje preveč npliva doizvoljevati, ta pogrezne se v sramotijo odvisnost trnotkovim močem, naj - li nplivajo svetlobnim trakom i zvučnim valom na nas ali naj se združe v odpor z našimi krvnimi krogljicami. Takov človek svojo nrav, svoje srce izpostavi vednej nepokornosti, on se vedno oddaljuje od onega ide alnega stališča, koje smo zaznamovali kot ,. harmoniju rč samim soboj", ter izpozuali kot pravi izvor blaženosti.
Od česa torej odločitev volje zavisi, je umetnost, iztrgati nje izid onej begljivej igii mislij, na kojo se opirajo hipna razpolože-nija, nravi i čuvstva, in ki naše svestje pretvarja v nemiren kalejdoskop — in ta izid storiti odvisen od moči, ki, ker je vzvišena nad momentanne izpreminjevalue okoliščine, istega stavi na trdno podklado ter nam zato
omogoči trpežno harmonijo. Ta moč so praktična načela kot norme (ravnila) hotenja. „Načela" ne nastanejo Črez noč ter razločevajo se prospešno od „sklepov", ki so največkrat le pobožne želje, in torej moralično skoro niČevi, po tem, da jim prihaja istinita moč za vse bodoče slučaje odločitve voljine in sicer radi tega, ker so si ono privadila polagoma po istinitoj odločitvi hotenja v mnoštvu (uže) prošlih slučajev. Takova načela so stebri predstavljalne grad-be, na kojih utrditvi je sodelovalo tisuč a zopet tisuČ kladivnib udarcev. Vsaka istinita odločitev, ki je s praktičnim načelom v soglasji, je takov utvrdujoč kladiven udarec; vsako dejanje volje, ki si je v nasprotji s praktičnim načelom prisvojilo veljavo, je pretresajoč udar, ki maje na poslopji naših ua-eeluih uverenj. Načela torej nijso ničesa, kar se napravi, stori, timveč nekaj, kar je poslalo; saj nijso ona prav za prav ničesa druzega kot teoretični izraz za to, da smo se v toliko in toliko slučajih enolično, namreč tako odločili, kakor nanaševa obrazec praktičnega načela. Doslednost hotenja pristoje mu le po praktičnih načelih, iu naopako,
Na dnevnem redu glavne sknpščine je: I.   Društvene zadeve:
1. Nagovor predsednika ;
2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo;
3. Volitev treh pregledovalcev računov ;
4. Pogovor o prjbodnjem društvenem delovanji;
5. Določevanje društvenega doneska za prihodnje leto;
6. Določevanje društvenega sedeža za bodoče leto in kraja za prihodnji občni zbor.
7. Volitev predsednika in 14 odbornikov.
II.   Občne šolske zadeve.
V razpravo so nasvetovana sledeča vprašanja :
1. Učni načerti za slovenske in sloven-sko-nemške šole.
2. Čitanke za slovenske šole.
3. Kmetijstvo v narodni šoli.
4. Telovadba.
5. Disciplina.
(Za vse te točke nijso še določeni poročevalci, zavoljo tega pričakujemo v kratkem naznanila od onih gospodov, ki nameravajo o Čem referirati.)
Dragi sobrati! Pri tem zboru gre zopet za našo čast! Ako so v lepem in dostojnem Številu zberemo, ako se z gorečnostjo pa previdnostjo posvetujemo o naših društvenih in sploh v naših šolskih zadevah, rešili bodemo svojo čast; pokazali bodemo, da nam je v istini mar za svoje društvo in za napredek našega slovenskega šolstva. Naj torej nihče slovensko-štajerskih učiteljev 5. oktobra doma ne ostaja, naj pride torej vsaki, kogar le teške ovire ne zadržujejo. Naših starih gesel nikdar vabiti ne smemo, kajti le v „družbi je moču in le v „napredku našega šolstva" je naša bodočnost!
V Ljutomeru 25. avgusta 1875.
Odbor „Učiteljskoga društva za slovenski Štajer."
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere k Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ae bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vao bolezni v želodcu, na živcih, dalje prBne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bnvljeii.it', zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iomenje v ušesih, slaboBti in blevanje pri nosečih, otožnoBt, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeueo in je bolju, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpn čuvala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteinu, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-•tuart, Markize du Brubau a mnogo druzih imenitnih <osob, se razpošiljava na posebno zahtuvanje zastonj
Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ii griži, dalje pri Besalnih in obistnih boleznih, a t, d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji \ acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje iu in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih iu pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Rud. Wurzor, zdravilni svetovalec m člof mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere jo ozdraivila večlotnt I nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se aam gledi vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočani James S h o r e 1 a n d, ranocelnik, 9<i. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam gledć Revalesciere du Barr> Tieatransko, najbolje spričevalo.
Dr. An gol ste in, tajni sank. svetovalec.
Montona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry bo izvrstni.
Ferd. ClaiiBbcrger, c. kr. okr. zdravnik. ; Izdatelj ju urednik Josip Jurčič.
Spričevalo št 76.921.
Obergimpern, (BadenBko), 22. aprilu 1872.
Hoj pati en t, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouJ.iti nij uogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Št. 80.416. Oosp. F. V. Bcneke, pravi profesor nedicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v .11 o r I i n i' r Klinische WochenBchriftu od i. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-»icau (Revalesciere). Dete je v 4 mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila 'i.so bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje jzdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. GoBpo vdovo Klemmovo, Dttsseldorf, aa dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo Bedem let, na nespauji, treslici na vseb udih, shujšanji in hipohondriji.
st. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre bavljenji, ne spanj i in huj sanji.
St. 75.970. GoBpoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehanji iušnika, omotici i tiščauji v prsih.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne bramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, tor to pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledć hrane.
V t iohastih pnžionh po pol funta 1 gold. 50 kr, l lam 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., B ran »V 10 goid., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold., - Hcvaloaoiere-Biacuiteii v pušicah a 2 gold. DO ki c 4 /vid. 50 kr. — Revaleseiere-Chocolateo v p t ar., n v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold ',0 kr., 18 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta .0 goUL, sa 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold Prodaje; Barry du U»rry & Comp. na Du-aa|l« Wa]l:1«ehKaftiie št   8, v LJubljani Bd tfahr,  J. Svoboda,   lekar   pri   „zlatom orluu, v  dlrndel bratjo Oberanzmeyr,  v liu •jirofeu iiiocbti * Frank, v Celo vel P. Birn ■> a o h e r, v Ijouel Ludvig Mtlller, v Mariboru rf.  Morio, v tttterauiu J. B. Stookhauaen, v Zagreba v lekarnici namiljenih Bester, v Čer-novleah pri N. Šnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu,  lekar ju, v Uraden pri bratih Oberranz-ineyr, v Temeftvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai-dluu pri lekarju dr. A. 11 al ter ju, kakor v vaeL . -atih pri dobrih lekarju in  špecerijski u trgovoih tudi razpošilja duusjska luša na vae krajo po poitnifc r.akKsmoah      uovtetjih. (224)
'JTuJci.
19. septembra:
JKvropa: Cvenkel iz Sevnice. — Hild iz Celovca. — Ogrizek iz Maribora. — Piore iz Celovca. — Langer iz Celja. —  Porasao iz Celovca.
Pri miouu: Natale iz Trsta. — Karmauer iz Brna. — Lepoj iz Dunaja. — Krusir iz Celja. — K emenčlč iz Celovca. — Smrekar iz Gradca. — Bitenc iz Kamnika.
DuiifcVjaKg, borza 20. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovoih .   70 gld. 15 kr.
Enotni drž. dolg v srebra    .   .   73   „   90 „
1860 tiri. posojilo.....112   .   — .
Akcije narodne banke   .   •     929   „   — „
Kreditne akcije    ....     215   ,   50 „
London........111   „   85 „
Napol.     ........    8    „   92 .
C. k. cekini.......5"      89«/, ■
Srebro t 01    . 85
Važno za gospodarje!
Zaloga poljedeljskih mašin
od
IS. Sine lun v Građen (Griesgasse),
priporoča svojo najboljše in prav cenć Kočne inlatilne muNiue b patentiranimi vreten-
skiini bobni po 11U gld. Vlačllue maline od 270 do 300 gld. Vinte za žito snažiti, male 35 gld., velike 50 gld. Trieur (mašina za iztrebljenje kokalja in grahora)
135 gld.
Itočmi iuaNluu za lickanje mišico 35 gld. Kočni mlin za debelo mleti, mali 75, veliki 95 gld. Rezalnik za repo ribati, mali 35 gl., veliki 50 gld. l*ret*e za vino in sadni mošt od 100 do 365 gld. M.i»|iori'/,nc muNiue od 75 do 100 gld. l*lugi razne vrste od 12 do 20 gld. Katalogi in zapiski cen se franko pošiljajo, če se želi. (280—8.
Št. 4614. (307-3)
Naznanilo.
Na stioške deželnega zaklada na svitlo dana pol trdo vezana doteka knjiga prof. Sebastijana Ž ep i ca pod naslovom:
Latinsko-slovenske vaje
za   1.   in II.  ginu azijski razred
je v Ljubljani pri bukvarju Otokarju Klerr- u in v Jož f Blazni k- ovi tiskarni na Bregu po 58 gfold. na prodaj. — To kn;igo bodo imeli tudi na prodaj: v Kranj i trgovec U . i imun! Krisper, v Novem-mestu Konstantin Taudler, v Celji bu-kvar Geiger, v Mariboru tiskar Janko Pajk, v Ptujem trgovec A. Jurca, v Celovcu Leon, v Gorici P a t e r n o 11 i, v Trstu C. Coen.
Razen omeniene :'...!• ke knjige je tudi na prodaj pn f. P. L. liro vato v a
Latinska slovnica
za slovenskio mladež, ki velja 1 u o hI. .30 hi*., v Ljubljani pri Igu. pl.  Kleinmavr  & Bsmbergu, in po vssh gori imenovanih mestih, kjer prodajajo „Lutinako-slovenske vaj«".
shb~ Mazilo "^ne
za pege, llNuje, l>rn«lovive, rmlečico itd. To DMUnlO presen P, ako se rabi lo 10 večerov, pego, liiaje itd. — Lonček volja z navodom vred 70 kr.
Dobiva so čista (282—9)
v  dežel**kej lekurni v  Gradcu, Sackstrasse.
Glavna zalo^.a zn Kranjsko
v lekarni pri ,,gol«lenen Kinhorn" g. Viktorja Truknczy-Ja, v L j ti bij a ni na glavnem trgu št. 4.
Lekarna Piccoli.
Menoti-Pastilje (ki so na dunajskej svetov-nej izložbi 1H73 dobile darilo). Te pastilje čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki ae se le začenja, proti liripi, boleznim na pljučih in v grlu, m proti vaaKOvrstnem kašlju, tudi kroničnem. Skatljica veljd 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
llćiuek tega Ićka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki ju lek uže poskusil saut na sebi, se bodo radostno prepričal, da je najmočneje iu zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ].....a\ ijajurii se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto komičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat Skatelj G gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolclmeum človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 steklenica 40 kr.
Raj zevi pulver. Izključljivo iz vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katen-j podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta liergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačcn. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. (132—104)
3Hy* NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Uaatmn« m Ufcfc. „Mai ount; tt&kaj uu~.