Razne vesti. 299
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca novembra 1930.
Kronika društva »»Pravnika«. Pri pogrebu pokojnega podpredsedhika stola sedmorice in rektorja dr. Ante Verone je zastopal društvo »Prav» inik« rektor ljubljanske univerze g. dr. Metod Dolenc. Tretjega shoda češkoslovaških pravnikov v Bratislavi v mesecu oktobru 1930 se je udeležil kot zastopnik društva »Pravnika<^ g. dr. Janko Žirovnik, podpredsednik advokatske komore v Ljubljani. Društvu so pristopili novi člani: dr. Franjo A gos ton, sodnik okrožnega sodišča v Bihaču, dr. Jože P o ž r u, odvetnik v Črnomlju, in dr. Ivan š t e m p r h a t, odvetnik na Jesenicah. Izstopil je en član.
Osebne vesti. Postavljeni so: Peter Keršič in dr. Anton Stuhec za sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani; Janko Cerček za stare« šino sreskega sodišča v Mambergu, Jakob Jerman, dr. Emst K o b e, dr. Josip S e n k in dr. Andrej D o 1 i n a r za sodnike okrožnega sodišča v Ljubljani. — Odvetniško pisarno so otvorili: dr. Franc Schlev v Ljubljani, dr. Rajnhiold Kerschbaumer v Cellju, dr. Rihard Rom v Kočevju, Anton Mejač v Ljubljani, d)r. Ervin Mejak v Konjicah in Teodor Sbinizaj v Gomjem Gradu. Pteselil se je odvetnik dr. Ferdo Cerne v Dolnjo Lendavo. —• Upokojen je predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Jurij Pol en še k. — Umrla sta odvetnik in višji sodni svetnik v pok. Anton Bulovec ter višji sodni svetnik v pok. Janko' G u z e 1 j.
Izvedba izvršbe na čim hitrejši in uspešnejši način v Beogradu. Ker se izvršbe v Beogradu še vedno ne izvedejo zadovoljivo hitro, pri« občujemo iz pisma g. dr. A. Mojzerja, odvetnika v Beogradu, nekaj nasvetov, kako priti najhitreje do cilja.
Mesto lizvršbe v poplačilo, ki le redko privede do uspeha, naj se zahtevajoči upnik posluži zavarovalnih sredstev srb. gr. p., ki se imenujejo glede nepremičnin »pribeleška«, glede premičnin »zabrana« (§§ 393 srb. gr. p.). Postopek pri slednji je pri tem tasle: Temeljem polnovažnih listin, h katerim je šteti tudi pravnomočne sodbe in sklepe, dospele menice, in iz katerih izhaja dospelost terjatve, se zaprosi beo« grajsko sodišče za dovolitev zabrane. Rešitev se izda v najkrajšem času in jo pošlje sodišče uradoma kot nujen predmet upravi grada v izvršitev. Tamkaj je ustanovljen poseben oddelek za zabrane. Uradnik tega oddelka
300 , Razne vesti.
gre na to s iskrbnikoin, ki ga je imenoval upniik v predlogu ali z upni^ kovim zastopnikom brez piredhodnega obvestila k zavezancu, ki mu popiše premičnine za slučaj, da ne plača vsega dolga. Popisane premic« nine vzame po upniku imenovani skrbnik v svojo shrambo in jih po potrebi odpelje. Tako postopanje izvaja na zavezanca sevenla velik pritisk in je zato dolg v večini primerov v kratkem času plačan. Ako pa zavezanec kljub temu ne plača, mora zastopnik zaprositi za prodajo in s tem preide postopanje v stadij prave izvršbe, z učinkom, da ima upnik v tem primeru zastavno pravico že od dne vložene prošnje za zaibraoo, seveda le na onih predmetih, ki so bili ob prilliki zabrane popisani. Raeume se, da je treiba potek zabrane spremljati od začetka do konca zaradi njene čim večje uspešnosti. V predlogu na zabrano je treba vsaj pavšalno navesti predmete, ki naj se popišejo, ter je zato treba vedeti vsaj za poklic zavezancev.
Po veljavnih predpisih naloži sodišče zavezancu le plačilo stroškov ;;zabTaiie, dočim mora nositi stroške prave izvršbe zahtevajoči upnik sam. To vprašanje pa je mogoče poivoljno rešiti potom dogovora z vsakim substitutom.
Zabrana je zvezana z eno, zlasti pri veliikih zneskih občutno nes všeičnostjo, da je naroreč trei»a zanjo plačati takso po Tbr. 138., to je 1% plus 5 Din.
Po § 80 gradj. post. mora biti podpis na pooblastilu overjen. Pri zabranah bi sadišče samo moralo zahtevati po § 85. gr. p. overjen podpis. Praksa ni najstrožja, vendar je v važnih ali nujnih stvareh previdnost na mestu. Eoikratno generalno pooblastilo zadostuje za vedno, ker s& vlogi priloži le prepis originalnega pooblastila, ki ga hrani zastopnik v svojih spisih, a ga mora na zahtevo vsak čas pokazati. Za vložitev toižbe je neobhodno potrebno overjeno pooblastilo tožnika.
Za izposlovanje zabrane je torej v navadnih primerih potrebnol: 1. dospela menica, izvršna sodba ali izvršen sklep; 2. overjeno poobla« stilo zahtevajočega upnika, izjemoma na rizika navadno ali sustitucijsko pooblastilo; 3. pobližja navedba stvari, na katere se uvedi zabrana.
Pri opisanem položajn je najbolje, da se predlaga koj temeljem sodbe pri izvršili nem sodišču (n. pr. v Beogradu) zabrana, ne da bi se vlagal pri dovoljujočem sodišču izvršilni predlog po predpiisih slov. dalm. izvršilnega reda.
Gori opisana zabrana (ali pribeleška) pa se seveda utegne izpo^ .slovati, tudi še preden dospe terjatev sama v plačilo. V takih primerih ¦¦pa mora zahtevajoči upnik izkazati po      394 in 399 srb. gr. p., da je izterjanje njegove terjaiteve ogroženo.
Prošnja: Vse tiste, ki imajo moj tolmač h kazenskemu zakoniku, prosim, da vpišejo vanj še sledeče popravke: V § 16. (zakoniti tekst) so izostale v predzadnji vrsti za besedo »odvrniti«, besede: »ali on ni vnaprej vedel za nastopivšo posledico«'. Na strani 185. mora stati v 12 vrsti, od zdolaj šteto namesto »proximus«i beseda »propinquus«.
Dr. M. Dolenc.
¦