n Posamezna številka: 1 krono. .TABOB* tahaju ▼■*!< d«n, raarrra * nedelje in praznikov, o¥ 18. ari r. £ d* umora naulodnjejj* dne tei sUnt * celoletno 180 K, polletno 00 K, Z ootrUotno 45 k, mesečno 15 * Inaerati po uogororn, Pri večkratn- p objavi popasU a -'»Tov ro ?r» aprari .TABORA«, J 'tlEOE. Jurčiče« ulic* It»T. *. 0 O O PObTOTEOL PAVbAUH&ITA o o o TABOR Posamezna številka: I' 1 krono. ,,, |j BBEDNIŠTVO ss uihiga toro, Jurčičeva ni. št 4, I, oa(i. »tropjo. Telefon interni). št. 278. CPKAVA e« nahuja v Jurčiotsri ulioi št. 4, pritličje, desno. Telo. = ion št. 24. SHS poitlnočekoTOl « čim šter. 11.787. Jj Ne tuoiili brez denarju »n* S »«lr». — iiokopisl •« n« rročnjo. 3 Leto: I. Maribor, nede!ja 21. novembra 1920 zmui Številka: 73. Italija smatra Jugoslavijo za svojo kolonijo. (talija je ratificirala rapalsko pogodbo. — Po odhodu Venizelosa iz Aten. — Wrang!ovi begunci. Notranja in zunanja politika. Primorci! V smislu poziva Narodnega sveta za zasedeno ozemlje na vse slovenske stranke je postavila Demokratska stranka na svojo kandidatno listo na Štajerskem mene z izrecno nalogo, da zastopam v parlamentu koristi neodrešene domovine in svojih rojakov Primorcev. 'Da zvem Vaše želje ih zahteve, Vas tabim na Sili BEGIICEf na nedeljo, 21. novembra 1920 ob 10. uri dopoldne v veliko dvorano Narodnega doma v Mariboru. Komur je lasten obstanek in rešitev zasedenega ozemlja na srcu,‘naj pride zanesljivo. Dr. MILKO BREZIGAR. f>r. Milan GoriSek: Apaška kotlina. Ko smo vsled nerodnosti izgubili fcraven Radgone, tudi slovenske vasi onkraj Mure, se je pojavila naenkrat v časopisju za nas neverjetna ponudba zamene »Apaške kotline8 z onimi vasmi onkraj Mure.' In danes, ko nam je Še večja kratkovidnost vzela tudi kraje nižje Drave na Koroškem, se je pojavilo v časopisih zopet to strašilo. Da spozna širša javnost utemeljenost naše nevolje nad takimi, ponudbami naj služijo sledeče vrste. 0 \ Predvsem se vprašamo, kaj pravzaprav mislijo pisci teh člankov pod izrazom „Apaška kotlina*? Ta pojm je politično neznan in krajevno nedoločen. Prva umetniška razstava v Mariboru. Kakor smo že svoj čas javili, 8, pri. pravlja v Manboru početkom decembra t 1. umetniška razstava, ki bo obsegala predvsem dela štajerskih umetnikov. Misel, ki jo je sprožil akademični slikar profesor Viktor Cotič, je nagla povsod živahnega odziva. Številni nagi umetniki kakor tudi nekateri nemški domačini so prijavili svojo udeležbo na tej prireditvi. Skupno se je priglasilo Čez trideset umetnikov, ki so po vrčmi tudi že poslali svoja dela, čez 100 na številu. Tako bo obsegala razstava, po izločitvi nekaterih ne popolnoma zrelih, okrog sto dobrih del. Širši odbor, ki se je pred kratkim sestavil, je pod predsedstvom g. generala Maistra prevzel vse podrobne priprave za razstavo in obeta njegovo delovanje prireditvi popoln uspeh. Razstava se priredi v modernem slogu v treh proti jugu ležečih sobanah I. nadstropja bivše kazine; Sobane bodo opremljene z 2-50 m visokim ozadjem ter bodo zaradi svetlobnega učinka še posamezno primerno razdeljene. Razstava; za katero vlada že sedaj vsestransko mnogo zanimanja, se otvori 5. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne in ostane odprta do 26. decembra t. 1. Cim nam bodo po-drobngiši P94^L?lilzP9l?£o>.j®. j?p^pi |Ko so nemškutarji zvedeli za to ponudbo, se je raznesla takoj vest* da pridejo vse občine nekdaj radgonkega in cmu-reškega okraja zopet pod Avstrijo, še več, Drava bode meja. Naše ljudstvo, katero se je komaj malo pomirilo, postalo je zopet malodušno in boječe, nemčurji pa kakor povsodi predrzni. To je bil prvi „uspeh“ te ideje. Kakor kaže zemljevid, leže Apače v ravnini blizu Mure ob okrajni cesti, ki veže občine svoj čas cmureškega okraja z onimi radgonskega. V tej ravnini leže zraven Apač tri občine s približno 2000 dušami. To bi bila apačka kotlina v orografičnem smislu te besede. Kaj si predstavljajo različni ponud niki pod besedo apaška kotlina, je tedaj ostalo popolnoma nerešeno; edno pa je gotovo, da se moramo mi, ki živimo v bližini teh krajev, najodločneje braniti zoper vsako kravjo kupčijo s temi kraji, naj si bodi to v enem ali drugem obsegu. Kakor znano, tvori po pariškem miru mejo od Spilj do svoječasne ogrske meje reka Mura, tedaj idealna državna meja. To čutimo posebno sedaj, ko je naše vojaštvo prekoračilo svoječasno demarkacijsko mejo in zasedlo to reko. Na tisoče tihotapcev je okradlo našo državo in prava igrača je bila prekoračiti mejo po različnih koruzah in gozdovih, posebno ponoči. Se bolj pa smo čutili slabost demarkatffjske meje pol priliki grozečih napadov s strani nemških tolp. Bili So časi, ko ni branilo celo mejo od Spilj do Radgone niti 2000 mož. In ravno v teh časih so prihajala opeto-vana poročila, kako Nemci mirno, prevažajo pri Apačah'crez Muro orožje in na ta važni kulturni dogodek v zgodovini našega mladega Maribora povrnili. Že danes pa opozarjamo občinstvo na to prireditev, ki ji je treba želeti prav obilnega uspeha. Beseda, ki so rni jo vzeli na protestnem zborovanju v Narodnem domu • rattajenin Kavarnah se streznila in JC Š1° dobro’ ko Pa se mogla storiti ISS Sr Š?-6’ *ni b0dp, V? ,?naia’ kJe se Peta “&! tvovala svojo lastno deco • (V. °sk.a i ste nocoj, ko je pala krila- Tak narod niUelik|CMi ________________ Fe Pa tekel: kdo gre no- j. ■ . uuoc ogenj punosneea je svoboaoljubja, ko usta naših sinov ne m bodo vec znala, kje se peta liže! Tak narod ni velik l m"; * • tiča: mec! Ce pa bi rekel: kdo gre no sebej pa nismo bili veliki E°" LT110* na nož ? — ne bil bi do- pamti zgodovina! Danes in cm« !»fr t 7 , Pustite meč! Zanj je še vsega še oholi in se brlimo 0hJn. aU ^ raJe-skrbite, da bo kmet nizma! Ali 'ne veste, karalwcf-t ‘, ave’ ne Pa dižavi odporen! balkanizma, domišljavost in v#»r!1 ^um da država ne bo delala draginje čednosti,- ki so narSeS1!^ ‘n str1šni.mi davki! Vr- do nopojjiosti razvite? našli it?, da ne bodo oblasti več favorizirale za kar je v našem mestu dovolj dokazov ! Pomagajte, da pride red v upravoj da s Človekom ne bo mogel vsak mla3 dič skriti, kar se mu zljubi! Skrbite, dii se zbližajo sloji, plemena, stranke, daj se vsi pojedinci postavijo na eno samol mogočno bazo, to je: Salas rei puJ blicae! Pustite meč in pustite besede! Ali se zarijmo v svoje domove, obraze sl zakrijmo in k Bogu tožimo, da smei Slovenci! In če hočemo resno svoj od dedovan, od nas negovan madež izbri* sah: Vzgajajmo deco, da bo takšnaJ kakoršni mi nismo! Zato pustite prisego in osveto, pu-i stite preklinjanje na Lahe! Domov pojJ dimo in premišljujmo o sebi in sejmo drugo seme! O bratje, še je čas! * ' Gospod predsednik! Zakaj ste mI vzeli besedo? Makso Snuderl, akademik in odvet. kand* Sahlcaajle o o saki gostilni „‘&abor“. Stran % mmmmmmmmmmmm —j———> — i mmmmmmmmmmmrntamg Gornja Radgona je vsled tega pdpol-moma pravilno sprejela v volilni imenik vse uradnike in druge Stanovnike iz Spodnjega Grisa. Sedaj pa je prišel klerikahi zaupnik Neubauer (o katerem bo še. treba mnogo govorili) in je vložil reklamacije proti uradnikom in drugim 'naprednim volilcem iz Spodnjega Grisa, češ da spada Spodnji Gris pod Radgono (mesto) in toraj dotičniki stanujejo v inozemstvu. In to danes, ko še posluje razmejitvena komisija, ki komaj čaka na take izjave. Žalostna je stvar, ob enem pa dokaz, da so klerikalci v vsakem oziru protidržavni. * Čudimo se možu, kakor je framski župan Černe j. Vlovili so ga klerikalci kot kandidata in objavili v listih njegovo kandidaturo na drugem mestu. Človek •i jc oddahnil — vendar enkrat posten mož. Toda v ofieijelni listi stoji g. Cemej tisto na koncu, na rnestu, kjer je izvolitev izključena. . Pred njim pa C i tam o razne Žebote, Pušenjake in Severje. Cu-Idimo se,- kakor smo rekli, da se pusti x. župan imeti za norca od teh ljudi in Izrabljata za reklamo listi, na kateri filtrirajo — Žeboti. . * Razpošiljanje materijala za vo~ rfitve. Te dni razpošilja ministrstvo notranjih del materijal za volitve v konsti-taanto vsem okrožnim načelstvom, ki ga bodo razdelila posameznim občinam. * Svetozar Pribičevid nosilec liste kragujevaškem okrožju. Svetozar Pri-ibičevič kandidira kot nosilec demokratske liste v kragujevaškem volilnem 'okrožju. Prvi med kvalificiranimi kandidati je na listi istega okrožjo Živko Vidonovič. * Shod poštarjev. V četrtek so zborovali mariborski poštarji skoro polnoštevilno. Njihovemu povabilu sta se odzvala prof. Voglar in prof. Pivko ter se udeležila zborovanja. Prof. Voglar jo v enournem govoru poročal o poteku boja Demokratske stranke za zboljšanje gmotnega položaja našega uradništva ter ovrgel nečuvena obrekovanja narodnih so-ieijalistov, češ, da demokrati niso niž 'prtorili za uradnike. Vsi zborovalci so si jbili edini v tem, da bo samo močna demokratska stranka v novem parlamentu stanu povoljno rešiti njihov ? gmotni položaj in da bi cepljenje naprednih gla- ravno uradništvu najbolj škodovalo, prof. Pivko je govoril o pogodbi z Ita-jlijo in o žalostnem dejstvu, da nimamo Bled velesilami nobenega prijatelja, ker |e ves svet ljubosumen na rastočo moč jugoslovenov. * Protljugoslovenska propaganda ff Bolgariji. Odkar so naše čete zasedle jkraje, ki so mirovni pogodbi bili določeni nam, so razvili nekateri bolgarski lovinisti ostro propagando proti naši državi Pri tem se tolažijo z nado, da bo prišlo pri nas do razdora ter da bo 'Jugoslavija razpadla, Čim se sestane jkonstituanta. Treznejši bolgarski politike *e te propagande ne vdeležujejo ter jo obsojajo. ' * Slovenska Bistrica. Mariborsko tajništvo JDS je sklicalo za četrtek sestanek širšega zaupništva iz slov. bistriškega okraja. Prof. Voglar in dr. Pivko 'uta v obširnih izvajanjih obrazložila naš lunanji in notranji politični položaj (er dala natančna navodila zu agitacijo v tadnjih dneh. * Gornja Radgona. V petek 2večer fee je vršil tukaj v Horvatovi gostilni volilni sestanek demokratske stranke. Udeležencev je bilo nad osemdeset. Sestanek je otvoril m vodil predsednik toraj. org. JDS g. dr. Boecio. Dr. Koderman, član načelstva JDS, je razpravljal jr A l o programa stranke in o važnosti volitev za konstituanto. Glasno odobravanje so želi njegova izvajanja o narodnem in državnem edinstvu, za katero gre stranka v boj. Govoru je sledila debata o raznih političnih in lokalnih vprašanjih. Zborovalci so izjavi!;, da bodo vsi volili listo JDS in za njo agitirali. Sprejeii sta se dve resoluciji, katerih ena zahteva prost transitni promet, na progi Radgona—Spilje, druga pa ustanovitev samostojne' politične oblasti v Gornji Radgoni. Obe resoluciji sc bosta oddali na pristojnih mestih. G. Čirič se je v kratkem govoru spomnil naše narodne dinastije in zborovalci so vzkliknili navdušen »živio" našemu kralju Petru in regentu Aleksandru, na kar- je občinstvo stoje zapelo narodne himne. Po končanem' zborovanju je slučajno navzoči komisar Prekmurje naznanil zborovalcem, da je Prekmurje definitivno prisojeno Jugoslaji, kar je izzvalo navdušena odobravanje. * Scrba za grški prestol. Za kralja Konstantina so se vršile v atenskih ulicah demonstracije, katerih so se udeležili tudi vojaki in policisti. Časniki prinašajo pozdravne Članke na kralja' Konstantina. V ipestu se vidi izleženih mnogo njegovih slik. Ekskralj Konstantin je izjavil v nekem interviju, da spoštuje ljudsko voljo in bode zavzel na-pram antanti isto stališče, kakar Veni-zelos. V nobertm slučaju ni deloval-skupaj s sovražniki antante. (?) Francijo ljubi ravnotako, kot jo je ljubil njegov oče. Dopisnika „Matinas je včeraj sprejel kralj Konstantin v Lucernu. Eraij je izjavil, da mu ne zadostujejo zbornične volitve. On noče biti kralj stranke, ki jo sedaj zmagala, temveč hoče biti kralj celega naroda. Prestol bo zasedel le tedaj, ako zahteva to ljudstvo. Ponosen je na svoje ljudstvo, ki misli tako, kot on. Kralj Konstantin je izjavil nadalje, da ni hotel grški narod nikoli vojne, ampak Venizelos nima srca, temveč samo napah. On je vse pokvaril. Ko je ležal kralj Aleksander smrtni postelji, .ni niti odgoVorii na telegrame njegovih starišev. Po neki vesti iz Ateu -bo najbrže kraljica Olga prevzela danes vlado. Vodja večine je izjavil, da je zasedba prestola po kralju Konstantinu 'gotova stvar. Iz Aten dospela depeša pravi, da bo danes kabinet Rhallis zaprisežen na Ustavo. Dnevna kronika. - Ven s Slovenci! Od več sfrani se nam potrjuje, - da smo s to našo notico zadeli v živo. Med drugim se nas opozarja, da je pri okr. glavarstvu na oddelku za vojaške podpore še vedno z visoko plačo nastavljen, v Avstriji uniirovljen davčni uradnik, kije bil pravi tip zagrizenega nemškega uradnika. Kot bivši vodja'davčnih uradov v Konjicah je bil navdušen obču-devalec spodnještajerskega nemčurstva. Hujskal je že itak dovolj , nemško nadjonalne uradnike na Slovence, posebno na svoje slovenske tovariše, da se je s tem prikupil „Volksratu“. In menda za te zasluge ta gospod danes, vleče poleg svoje pokojnine še lepo plačo od okr. glavarstva. Njegova , žena je sestra znanega nemčurskega milijonarja Juharta v Slov. Bistrici ter sorodnica avstrijskega cesar, svetnika Versolatija; torej niu ni treba, da trga kruh iz ust za to službo bolj potrebnemu in bolj sposobnemu katerega slovenskih prosilcev. Klerikalci kot prijatelji uradništva. Dr. Korošec se je ,na svojem mariborskem shodu hvalil, da je njegova stranka vedno bilp velika zaščitnica {jradništva. Zato je g. minister pretakal krokodilove solze, ko je videl (kje, ni povedal) razcapajo in sestradajo ufadmStvo. In da O R- je to res, to nam znajo potrditi vsi tisti uradniki, ki so ali ki še' iščejo ,v Mariboru stanovanja. Kot dokaz naj navedemo za danes en tak slučaj. Pred se-bc/j Imamo zasebnega uradnika, sina bivšega slovenskega učitelja v okolici Maribora. Mož ima 1800 K mesečne plače, oženjen, z družino. Spomladi je po dolgem tarnanju dobil nakazavano stanovanje. Ze črez en mesec ga je milosrčni prijatelj uradnikov, dr. Juvan vrgel na cesto, ampak dobesedno rečeno vrgel ga je ven ravno pred kosilom, ki je moralo iz peči sfrčati za gladnim u-radnikom na cesto. Ni ta katoliška ideja krasno izvršena v dejanju? Ker ga je postavil samo na cesto, ne pa tudi s ceste v drugo stanovanje, je mož moral v hotel, kjer ga dosedaj stane bivanje nad 3000 K. Ker je poleg svoje plače že izčrpal vse svoje rezerve, je moral misliti na zasebno stanovanje. Mnogo jib je našel sam, toda prijatelj uradništva, g. dn Juvan je vstrajal na svojem katoliškem stališču, da bo za uradnika bolje, če ga iz hotela zopet vržejo na cesto. Po petih mesecih je zopet našel malo luknjo za stanovanje, ki bi jo bil za silo sprejel. Luknja predstavlja pisarno, kjer kraljuje neki prešerm Dunajčan, ki je sodno znan iz nemškega tolovajstva v Kamnici. Po predpisih Se lokali določeni za stanovanje, ne smejo izrabiti za pisarne in kjer se to zaloti, se morajo takoj izprazniti in vrniti svojemu namenu. Ker pa ima ta Dunajčan glavno, besedo, se mu je dopustil 30-dnevni rok za pritožbo. Nemec se je seveda oprijel te slovenske udanosti. in da mu pri stanovanjskem uradu gredo še bolj na roko, so pustili po stari navadi rekurz ležati v miznici celih 32 dni. In bi bil tam še ležal in kakor mnogo drugih obležal, da ga ni izvohal vbogi slovenski uradnik. In zdaj leži ta akt v Ljubljani. Med tem pa so v hotelu povišali cene na 50 K dnevno za eno sobo. In privatni uradnik z 1800 K mesečno plačo n3j jo še nadalje plačuje. Tako izgleda prijateljstvo SLS do našega uradništva. In to si naj naši uradniki 28. novembra zapomnijo’. — Dr. Korošec se pere po posebnih letakih: ki so jih izdali na tisoče. Na teh letakih so ozn^ene vse pregrehe, ki se dr. Korošcu očitajo od nasprotnih strank, n. pr.: da se je kot minister poročil, da si je napravil mnocro milijonov premoženja, da kupuje graščino itd. Pogrešamo pa, da se tudi njegova jajčja afera ne pere v t Kultura in umetnost. -f~ Baletna turneja Ylček-Wisia-kova. Baletni par: slovenska koncertna plesalka Lidija Wisjakova in bivši elan baleta narodnega gledališča v Pragi ter bivši baletni mojster narodnega gledališča v Ljubljani Vaclav VIček pričneta še tekom novembra baletno turnejo po vseh večjih krajih Jugoslavije. -j- Koncert Thierry-Jera’-Brezov-šek. Ta koncert, ki je bil projektiran za Maribor 14. novembra, se vrsi šele v decembru 1.1. V istem času nameravajo ti umetniki koncertirati tudi v mestnem gledališču v Ptuju. 4- Koncert čelista Jure Tkalčiča. Imenitni, nam že iz lanskega leta dobro, znan čelist Juro Tkalčič priredi dne 3. (kfcembra 11. v Goetzovi dvorani koncert. Opozarjamo cenjeno občinstvo že sedaj na to prireditev, ki bo nudila pri vseskozi prvovrstnem klasičnem sporedu redek muzikaličen užitek. Tkalčič je pri nas, kakor tudi v kulturnem inozemstvu znan kot eden najslavnejših čalistov, kojega igra je zelo cenjena vsled očiščenega okusa in mirnosti nlemenitega muzikaličnega izvajanja. Predprodaja vstopnic pri Hoferju, Šolska ulica. Sloven. narodno tfedališče. Repertoire bodočih dni: V soboto 20.: Ple=ni vefier „Sent Sl’ Ahese", slovite plesalke egiptovskih plesov. Izv. abon. V nedeljo 21.: Popoldne ob pol 15. uri (teisba“, postovauje ruske operete. Zvečer ob pol 20. uri »Ples v operi*. Izv. abon. V pondeljet 22.: Zaprto. V torek 23.: »Smrtni ples*. I. del. Ab. C—8. V sredo 24.: „Vampir“. (»Smrtnega plesa" H. dol). Ab. U—!). V Četrtek 25.: „Pohuj2anje v dolini šentflorjanski". Izv. abon. Italija je ratificirala rapallsko pogodbo. DKU Rim, 19. novembra. ("Brezžično). Parlament je danes ratificiral rapallsko pogodbo, Po odhodu Venizelosa. DKU Atene, 18. novembra. (Brezžično). Sestavil se je novi grški kabinet. Predsedstvo, zunanje posle in provizorično justico prevzame Rhallis. DKU Pariz, i9- novembra. Iz Aten se poroča: Po odhodu Venizelosa so se vršile velike manifestacije za kralja Konstantina. Vojaki in civilisti so priredili obhode, na katerih se je pelo doslej prepovedano himno ter nosilo Konstantinove slike, okrašene z oljčnimi vejicami. Wrang1ov! begunci. DKU Pariz, 19. novembra. (Brezžično.) Po poročilih iz Carigrada je došlo v mesto dosedaj nad 50.000 ujetnikov iz Krima. Pričakuje se še r;adaljne begunce. Podpis gdanske konvencije. LDU Pariz, 19. novembra. Zastopnik Poljske v Parizu, Paderewski, je včeraj za svojo vlado podpisal gdansko konvencijo. \ DAnnunzio se bo udal? DKU Rim, 19. novembra. (Stefani.) „Me=aggeros poroda iz Trsta: General Oavivlia in D’Annunzio sta imela v bližini Reke sestanek, na katerem je pre-čital Caviglia rapallsko pogodbo, posebno točke o Reki. Izjavil je, da se to zgodi v svrho informacij. Zastopniki Reke (?) so to. pogodbo kritizirali. — Gabrielle Annunzio je izjavil, da se čudi so glasnemu pripoznanju Italije, ter mir je žal da njegova bolest ne bo imela' nikakega vpliva. Za njegovo zadržanje bo edino merodajna dobrobit domovine. Stavka na Tirolskem. DKU Inomost, 19! novembra. Vj celi deželi je ustavljen ves promet., Železniška zveza za sedaj ni mogoča na nobeno stran. Ekspresni vlak Dunaj —Pariz se na Tirolskem ni sprejel in se je rajbrže vstavil na Solno-graškem. Za plebiscitno komisije* na Koroškem deločena garnitura posebnega vlaka, ki je odšel za Ostende v Celovec, se v Landeggu ni pusti'a! naprej. Ista usoda je doletela one vlake,! ki so odšli z Dunaja in ki niso pred; 24 uro prestopili tirolske meje. Stavka je splošna. Nemiri v Indiji. DKU Amsterdam, 19. nov. (tVolff)., »Algemeen Handelsbiadet* poroča, daj je izrazil v spodnji zbornici minister, za Indijo Montague, da je položaj v Indiji skrajno resen. Poljaki med Petljurovimi Četami. DKU Moskva, 19. novemara 1920, (Brezžično.) Med Petljurovimi Četami! se je agnosciralo mnogo poljskih častnikov in vojakov. Vlada grozi s posebno! strogimi odredbami, ako bi ti padli v ruske roke. Proti zasedbi ruhrskega ozemlja. LDU Pariz, 19. novembra. »Temps^, poživlja vlado,, naj izjavi, da so neresnične vse vesti o nameravani skorajšnji zasedbi ruhrskega ozemlja po francoskih četah in da Francija ne misli na to korenito nasilno odredbo, dokler! Nemčija izpolnjuje obveznosti, prevzet«-v Spaaji. - Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgoyorni urednik: Fran Voglar. Najnovejša poročila. Jugoslavija — Italijanska kolonija. LDU. Trst, 19. nov. Listi objavljajo intervju kom. Volpija, trgovske izvedence italijinske delegacije v Rapallu, ki je izjavil glede trgpvskih in gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo nastopno: Po nalogu minstra za zunanje stvari, grofa Sforze, sem z jugoslovensko delegacijo obravnal gospodarsko vprašanje. Določilo se je, da se v dveh mesecih snide v Beogradu posebna mešana komisija, ki se bo bajjjla z vsemi gospodarskimi zadevami. Posledica tega razgovora bo trgovinska pogodba. Pomisliti moramo, da ime Srbija žita j in živine preko svoje potrebe, dočim bi Italija dobavljala manufakture, bombaž1 svilo in stroje, kar vse primanjkuje Jugoslaviji. Tudi ne smemo pozabiti, da smo s posestjo Idrije dobili enega največjih rudnikov živega srebra na svetu, tako da bo Italija z Amiatom in Idrijo dežela, ki ima največ živega srebra. Nadalje ima Srbija velike Sklade premoga, nima pa tehnikov. To ji bomo dali mi in ji pomagali izrabiti svoje premogovnike. V interesu obeh držav je, da se zgradijo 'železnice. Edina žeflznika, ki od Jadrana lahko prodre v notranjost Balkana, je ona, ki bi sledila dolini Drine preko Stare Srbije in končala ob Donavi., Ne dvomm, da bosta obe državi hitro našli sporazum glede vprašanja, ki je 1. 1908 tvorilo predmet mednarodnih pogajanj. adružna banka Centrala: SPLIT Pitte: MARIBOR, Zagreb, Novi Sad AfllijacIJe: Zadružna banka Reka, Zadružna Stedionlca Trsi Qsnoytr glavnica: K 50,000.000*—- GO TEJ C3 Bankovni oddelek: Bavl se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izplačila na asa tu-cemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji, Blagovni oddelek: Kupuj«/(n prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode. Menjalnfca: Kupuje in prodaja tuje valute, devize lp čeke, ter vse vrste domačih In tujih efektov* Vloge: Snreitma denar ha vložni žiro In tekoče rafune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. H S B I Podružnica Maribor | Gosposka ulita 20 (Pirthanova hiša) prične s poslovanjem 8S1T 1. decembra 1920* 743 16—8 pleskar in slikar Maribor, Orožnova ul. $ EpS<^ir5a=3 H c=E0EE5][Htel[E Mite ssfflo fi HlfiMII IlllfijU m fešč Prva marib. tovarna mila preje C. BROS, Maribor nsan *af>" \ *■ <^y ^ 7^ VSAKE VRSTE ^ ^ K. KARNER MARIBOR,*.^ %4^/ca uucn toarsia m zalega Kcrslla cesta 46—53' Peter Kcchn®s»er Ssi d£•««*«»* , t>riporo£ftjo $701 o lio^ato zal o jo kompletnih spatnlti sob, kuhinjsk* oprave li meli* kcga lu trdega lesu, .kakor posemezne ('.c!e SPST P° znižanih cenah. IVAN KVAS 686 5-4 klobučarstuo in slamnikarstvo Maribor, Meljska c. 74 Stran 4 .'noJemBra' 1020] ■OBCBOOBI ! jo Boaoaooc c noano atinnuaat obdchibd” os. Martinc I 'Maribor 625 | Galanterijska veletrgovina | :naBna«onc.i«50OTna^aMBooow5f»acE-j »I !•)))[((•] {*})) (lO* i mm Stavbeno in umetno ključavničarstvo Ferdo Babič KarSbor, Splavarska u!. 3 Prevzema vsa v to stroko spadala dela. Postrežba toir.a! 769 Cene solidne! 10-2 Svoji k svojim! Drazoa lova. Mala oznanila. jSSviija gre na 0om delat. Lovska pvavica krajevne obline* Sladki Pristan št. 6. soi vrh se da potom dražbe do 30. junija 1926'peS«*,« »tuttim. za ta. V zalun. S koi se iSče. Naslov v uprav- T,i drsžba se visi na u^dnem dneuu okrai-ji ništvu. 731 3-3 neg* glavarstva Maribor v fefrie’*, dne 9. decem-L Ibra 1920 ob 10. uri dopoldne pri Sv. Lenartu v, *^as^anJJ«m v C&Č& leopit© najboljše in naie«!še Okrajno glavarstvo Maribor, 13.'novembra 1920 7rgoV8ka MStli dobro me. Okrajni glavar: Dr. LainŠic s. r. 7971 sto, se proda. 3 sobe, 1 ku- J hinja lokal takoj prost. ^s.raa 13119. 9 sfonlni alkohola, po ceni 20 in 18 K, od kleti na proda). Vprašati pri cl>*. Serriecit, Majstrova cesta št. l, Ih nadstropje. 775 3—9 Lena pujfjtfa ejarniSSuira 5a fcoSatSssavline, obstoječa i* velike narsm ;e Hočuhovinsi in rmi'a sa 7a 3500 K proda. Vprašati: Slovenska ulica št. 22-1, desno. 796 3—7 Mileva Zakrajšek flisEtsendrova tasta štev. 45-! w trgovini S Anice Traun, Maribor, bralski trg štev. 1 WJM mM W/Mzi izvršuje hitro in solidno vse v » garderobo elegantne dame j ** spadajoče obleke. Za kostume i ~ in plašče damski kroiač. j Prenarejanje st rih oblek, j 674 6—5 o«o *oo»oooeooo«ooadao©ao8©»oae«ooo* o * 3 ® 0 e 8 ®"® ° « o (7i ooo