264. številka.
Ljubljana, v soboto 16. novembra 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vetja po pošti prejeman Ba'avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25TK, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K BO h. Za poBUjanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poštnina.— Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoöüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila, plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga BL 12. Upravnlštvu naj so ^blagovolijo pofiiljati naročnine, rekiamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v npravni&tvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
Poslanica goriškemu ljudstvu !
„Moje kraljestvo ni od tega sveta".
(Jan. XVIII. 36.)
„Vi ste sol zemlje, ako se pa sol izpridi, s čim se bo solilo? Ni za drugega več, kakor da se ven vrže, in da jo ljudje poteptajo". „Dom moj je dom molitve, a vi ste naredili iz njega jamo razbojniško."
(Mat. XXI. 13.)
Stojimo pred deželnozborskimi volitvami in poteza se klerikalna, t. j. duhovniška stranka za moč v deželi, za zmago pri deželnozborskih volitvah.
čudno se mora zdeti našemu posestniku, obrtniku in trgovcu, da so se vrgli v volilni boj z vso silo duhovniki, da dosežejo vso politično moč, da vposežejo v narodnogospodarsko organizacijo posestnika, obrtnika in trgovca. Vendar je eno prvih načel nase krščanske vere, da »kraljestvo božjejni od tega sveta.« Duhovniku ne gre torej, siliti v boje za politično in gospodarsko moč, marveč je njegova dolžnost in naloga, gojiti verski čut v našem ljudstvu, v cerkvah, katere je ljudstvo sezidalo prostovoljno in s svojimi žulji.
Bridko mora biti zadeto verno slovensko ljudstvo, da duhovnik, stremeč po politični moči, rabi najostudnejša sredstva, da bi premagal političnega nasprotnika, laže in očita svojemu bližnjemu zaničljiv značaj in škodljiva dela.
Temelj krščanske vere je pač: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom.« Ali ni govoril Jezus: »A jaz Vam pravim, da vsak, kdor se brez razloga jezi na brata svojega, kriv bo sodbe; kdorkoli pa reče bratu svojemu: Raka! kriv bo zbora; a kdorkoli reče: Norec! kriv bo peklenskega ognja. Če torej prineseš dar svoj k oltarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj nekaj zoper tebe, pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi,
pomiri se prej z bratom svojim in potem pridi in prinesi dar svoj.« (Mat. V. 22, 24.) In ti, slovensko ljudstvo, katero živiš sedaj v volilnem boju, ali ne slišiš iz ust duhovnikov vedno obrekovanje bližnjega in podjedanje časti njegove in njega družine na javnih in zaprtih prostorih pred božjo daritvijo in po njej, pred in med besedo božjo in po njej ?
A jaz vam pravim: »Ljubite svoje sovražnike: Dobro jim storite, kateri vas sovražijo, in molite zanje, kateri vas pre ganjajo in obrekujejo; da boste otroci svojega očeta, ki je v nebesih, kateri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne in daje deževati na pravične in krivične« (Mat. V. 44.)
Možje slovenski, ki ste bili na toliko in toliko shodih narodno napredne stranke, ali ste slišali kdaj obrekovanje in laži, kakor čujete iz vrst mož, kateri bi Vas morali učiti miru in sprave ?
»In kadar moliš, ne bodi kakor hinavci, da radi po shajališčih in uličnih oglih stoje in molijo, da se pokažejo ljudem, resnično vam pravim, da so prejeli plačilo svoje. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram in zapri duri ter se pomoli očetu svojemu na skrivnem. In oče tvoj, ki vidi na skrivnem, povrnil ti bo očitno.« (Mat. VI. 5. 6.)
In če nam očitajo nasprotniki, da smo brezverci in hudobneži, ali zahtevajo ti ljudje, da se obnašamo, kakor farizeji in hinavci? Ali morda vidijo v naša srca, kaki smo in kaj hočemo? Ne! Zato nas ne smejo soditi, ne smejo se tikati našega verskega prepričanja.
Pač velja zanje izrek sv. pisma:
»Kajti s kakošno sodbo sodite, sodili bodo Vas; in s kakošno mero merite, odmerilo se bo Vam. Kaj pa vidiš troho v očesu brata svojega, bruna pa v očesu svojem ne vidiš? Ali kako porečeš bratu svojemu: Čaj, da izderem troho iz očesa tvojega, in glej, bruno je v očesu tvojem.
Hinavec! izderi poprej bruno iz očesa svojega in tedaj boš videl izdreti troho iz očesa brata svojega.« (Evan. sv. Mat. VI.)
Ce napredna stranka očita po shodih in časopisih nasprotnikom, da nimajo načel, da ni v korist ljudstva, ako se duhovniki pehajo med razjarjeno politično tolpo, če kažemo na one duhovnike, ki se ne obnašajo spodobno, govorimo jedino prav, in odgovor duhovništva na naše nastopanje ne sme biti tako nizek, kakor je.
Saj se ne sramujejo ti gospodje družbe ljudi, ki so krivi kazenskih dejanj! Kdor je na njih strani, dober in brat jim je tudi, če ne uživa splošnega spoštovanja. Najčistejše rodoljube narodno - napredne stranke pa blatijo in stavljajo pred Vas kot lažnike in škodovalce.
Rohne proti »Soči« in »Primorcu« ter žugajo s peklom onemu, ki jih čita. Ali ni tudi Jezus očital pismoukom: »Gorje vam farizejem! da ljubite prve stole po shajališčih in pozdrave po ulicah« (Evang. sv. Lukeža XI. 43.) Ali ni pisano dalje: »odgovarjajoč (Jezusu) eden od učenikov postave reče mu: Učenik (Jezus), govoreč to, sramotiš tudi nas.« On pa reče: »Gorje Vam učenikom postave! da nakladate ljudem neprenosljive butare, a sami se z enim prstom ne dotaknete butar« (Evang. sv. Luka XI. 45. 46.)
Ali ni tudi Jezus našel v tempeljnu božjem prodajalcev in menjalcev ter jih podil z bičem od ondot? »Odnesite to odtod, ne delajte iz hiše očeta mojega hiše trgovstva!« (Ev. sv. Ivana II. 14. 16..)
Ali vam ne ponujajo po cerkvah gospodarskih, konsumnih društev ? Ali se ne vsiljuje duhovnik povsodi v načelstvo posojilnic? Ali ne vplivajo na volilce z denarnimi in gospodarskimi zavodi?
Ali ne spoštujemo duhovnika, če spoštuje on sam svojo obleko ? »Kdor se med otrobe pomeša, ga svinje pojedo«, pravi narodni pregovor. Duhovnik, ko postane mašnik, je prisegel, da bode Čisto in sveto
živel. »Po njih dejanjih jih bodo spoznali«,
pravi evangelij.....Živite čisto, ne valjajte
svoje duhovne obleke, pa vas bodemo spoštovali kot oni stan, kojega je ustanovila potreba po duševnem življenji.
Ne vtikajte se pa v posvetno naše življenje, ne vtikajte se v družinsko naše življenje! Če zabite, zakaj ste postali duhovniki, dolžnost je vsacega državljana, da pokaže s prstom na vas, da se vas izloči od nas.
»Reče pa učencem svojim: ni mogoče, da pohujšanja ne bi prišla, ali gorje tistemu, po katerem prihajajo.« (Evang. sv. Luka XIII. 1.) Kadar se pa vtikate v politično in gospodarsko naše življenje, ne storite tega kot duhovniki, bodite prosti občanje, kakor vsakdo izmed nas. »Ne imenujte pa po nemarnem božjega imena.« Ne ustanavljate posojilnic in konsumnih društev v imenu Kristusa, ne postavljate deželnozborskih kandidatov pod zastavo sv. vere.
Saj imate svojega zastopnika v deželnem zboru, saj je škof-kardinal člen deželnega zbora ! Ali ni on junak ščititi vero in cerkev, če bi jo sploh kdo napadal? Zakaj se torej mešate med volilce in hočete poslanca po svoji volji! Gre se vam za posvetno gospodstvo nad posestniki, trgovci in obrtniki in prazna beseda je v njih ustih geslo: vse za vero, dom cesarja !
Moj stari oče je umrl na smrtonosni rani v bitki pri Wagramu izgubil kot vojak pravice do očetnega premoženja. Poginila sta edina dva iz moškega rodu moje slovenske matere, ko so je majali leta 1848.9. temelji avstrijske države eden pod stenami Brescie, drugi v bolnici Bu-dapešta. In tako je tisoče krepkih sinov slovenskega našega ljudstva krvavelo za vero, dom in cesarja. Rodovitna benečan-ska in milanska polja so nasičena krvi naših kmečkih sinov — vi možje slovenski  ste  pa  še vedno  podrejeno pleme
Sobotno pismo.
Preludij tega tedna so intonirali slovanski milijoni, in v njem se je spet enkrat oglašal prav krepek — dur! Av-strijsko-nemške, laške pa madjarske kosti so se spet enkrat nervozno tresle pred tem dur—om in pokazale, da imajo pred njim še večji respekt, nego mi dva, gosp. urednik, ki pomagava pri tem slovanskem koncertu samo »meh vleči!« —
Ta teden je slovensko-slovanski kurz prav pošteno poskočil, tako da si vse, kar nas ima »v želodcu«, same jeze na kurja očesa stopa! . . . Kar človek takega pogleda ali čita, vse »brenči« kot ob pasjih dneh, pa imamo vendar že november pred nosom, ki nam steza svojo zimsko melanholijo nasproti, da človek ne ve, kam naj bi se utaknil s svojim nahodom in kam z influenco. Za nameček je barometer padel za par milimetrov »na jug« kot bi posnemal Kitchenerja, in predvčerajšnjim zvečer so začeli »zgoraj« spuščati naenkrat prav »fulminantne bliske« ter rogoviliti z gromom, da se mora človek vprašati, komu vsa ta čast, ali pa strah, za ali — pred slovensko univerzo, hrvatsko književno 4001etnico ali pa za kazen Cham-berlainu, ki je te dni jezik brusil zoper rvstrijsko armado kakor pristna angleško
židovska vlačuga, kadar nima dosti zaslužka za svoj ciganski želodec. »Der Teufel weiss es, warum!«
Pa začniva, g. urednik, sekcirati — ta teden!
Tam gori v »nemškem Gradcu« je spustila slovenska akademiška straža prvi strel —, i kajpak, v prilog bodočej slo-venskej univerzi! Od tam je šinila ta električna iskra na Dunaj, kjer se je še večji kup smodnika vžgal; na to pa je počilo tudi v stostolpi Pragi, — uf! vse za slovensko univerzo! In tudi Zagreb se oglasi te dni! Ljubljana, lepa te čaka! Vseučiliško mesto, »Laibach, eine Universitätsstadt«! Gosp. urednik, ali nisem rekel, da je že čas, da se oglasi že enkrat »vzajemnost slovanska« z obligatnim durom, če se že tista kruljeva »zjedinjena Slovenija« ne more nikakor na lastne pete postaviti!
Italijansko krdelce s svojimi 800.000 dušami hoče v središči avstrijske irredente imeti svojo univerzo, in minister Härtel mu jo iz strahu pred njenimi »bombami« in »bodalci« — obljubil, 1,300.000 slovenskih ljudij pa mora blizu sto let prosjačiti za slovensko srednjo šolo in pa vseučilišče, vkljub temu, da nadkriljuje po številu in pravičnej zahtevi laško krdelce! — Ljubljana se mi že kaže z vseučiliščno palačo tam gori kje ob Du-najskej ali Franc Jožefa cesti utrjena; in zdi se mi, da tisoči,  ki jo zahtevajo in
jo še bodo zahtevali, ne bodo na Dunaju trkali več — brez uspeha!
Od nas Slovencev do Hrvatov je dandanes majhen korak, to se je tudi te dni pokazalo. Hrvatske književnosti 4001etnica je — združena s proslavljanjem njenega stvaritelja Maruliča — žela te dni primerne slavnosti, in tega slavlja so se — samo po sebi umevno — udeležili tudi Slovenci v primernem številu. Madjarski pandurji so tem povodom imeli zopet »Bereitschaft«, kakor v tej državnej polovici — nemški in laški, toda — račun se jim je temeljito prekrižal! Madjarska poštna uprava je začela zadnji čas celo hrvatski tekst na dopisnicah z globami dušiti, ali tudi s takimi »pandurijami« ne pojde njeno zelje v cvet! Ta reč ima namreč uprav nepraktično stran kakor novi avstrijski domovinski zakon, katerega se drže prav krčevito stare babnice po mestih, katerega bo pa moral parlament še enkrat pregnesti kakor pek hle bec, pred no bo za — praktično uporabo. Madjari niso povsod praktični. K temu je treba včasih sicer malo soli, ali brez nje ni uspeha še pri golažu ne.
Praktična stran je pa včasih mnogo vredna, kar dokazuje n. pr. naslednji slučaj nekega bizaviškega peričnika v nekej ljubljanski restavraciji. Nekega ponedeljka pride vanjo, da bi zajutrkoval. Natakarica ga vpraša: »Oče, kaj boste?« — »Krugelco piva pa en golaž!« — Natakarica zakliče
kuharici: »Kani, ein Gollasch Nr. 2.« — »Nič numara cvaj,« — se oglasi peričnik, — »numara ajns, cvaj pa sama pojej, če češ!« — Tableau!
Počasi postali bomo seveda tudi mi Slovenci praktični, in ne bomo peli svojega političnega korala vedno v molu! Korajža velja, in kdo bi tudi vedno — javkal! Dobra stran je pri nas ta, da nas tudi slabi časi ne — uduše, kot slabo vreme! Melanholikarji ne smemo biti, če smo tudi »tu doli «najug potisnjeni! In jaz za se vzel sem si te dni za vzgled nekega fanta, ki študira za »gospoda«.
Ko sem namreč predsinočnjem ogle-daval si prostor prihodnjih tržnic, udaril je nekdo v II. nadstropju ljubljanskega lemenata na citre in me predramil iz za-mišljenosti. Nekaj akordov je bilo v »molu«, naenkrat pa, kot bi ga bil v prste pičil gad, udari na struno, in oglasi se melodija: PreSmentane citre, kak' lepo pojo, kak' lepo pojo, kak' lepo pojo; So mene zmotile, Se ljubco mojo, Se b'ubco mojo, pa zares! . . .
Na to pa je v obližji jela flavta se-kundirati, jaz pa spodaj ploskati, — rekoč: fantje, le praktični! Dobro znate!
Gospod urednik! Polagoma bomo tudi Slovenci praktični postali, in ne strahopetcev igrali kot tisti ribniški konj, ki se je električnega voza bal, dokler ga ni dal kmet k vozu peljati s pozivom: FUks, le pagluj si ga, saj ni pašast, pa pameten bodi! ... J*
Nemcu, Lahu in Madjaru. In še bodete krvaveli za dom in cesarja in težke muke vas še čakajo, da se vam v lastni domovini dejanj ako prizna ena prvih človeških pravic: polen razvoj vaše narodnosti, materinega jezika in narodne izobrazbe.
Čemu torej rabiti geslo, ki nam le kaže bridko našo bedo! Smo verni, a smo bili preponižne sluge duhovščine; smo domoljubni, a zapuščeni in zanemarjeni na lastnih tleh, odvisni od vladajoče ptujščine.
Stopite torej, možje slovenski, na noge in zahtevajte to, kar se vam mora dati: narodne vaše pravice, polni gospodarski razvoj po omiki in napredku.
Zato za nami pod geslom : za svobodo, omiko in napredek!
Dr. Henrik Turna.
Tržačani in slovenski na-prednjaki.
Iz Trsta, 15. novembra.
Mej nemškoliberalnimi poslanci v drž. zboru je svoj čas sedel tudi neki Rudolf Auspitz, velik tovarnar in neznaten politik, ki takratnega voditelja nemških liberalcev, dr. Herbsta, kar živega ni mogel videti, dasi je bil proti Herbstu v vsakem oziru prava ničla, in se je vender neprestano vanj zaganjal in ga tudi javno napadal. Naposled se je Herbst tega večnega zbadanja naveličal in je Auspitzu v javni seji povedal, da goji zanj »die tiefgefühlteste Geringschätzung«.
Najnovejša polemika mej tržaškimi »voditelji« — ki so vsi ljubljeni, dični in nedolžni — in mej narodno • napredno stranko nas je spomnila na tega Rudolfa AuBpitza. Podobnost mej njim in našim dr. Rybafem je namreč v mnogih ozirih velika, zlasti kar se tiče nasprotja dr. Rybafa proti »tistim ljudem«, ki stoje na čelu slovenske napredne stranke in katere hoče dr. Rybaf pomesti na smetišče, kakor je Auspitz hotel pomesti dr. Herbsta. Ta paralela bi se dala mej Rybarem in Auspitzem prav dobro izpeljati in bi bila v mnogih ozirih jako pikantna.
Po zaslugi dr. Rybafa smo tržaški Slovenci zopet jedenkrat v boju s slovenskimi naprednjaki, in tu v Trstu vodimo ta boj s takim pogumom, kakršnega nikdar nimamo, kadar se gre zoper Italijane in vodimo ga tako, kakor bi ne imeli prav nobenega druzega posla.
Kdor bi sodil po »Edinosti«, bi utegnil misliti, da smo tržaški Slovenci vsi od prvega do zadnjega izvansebe, ker je »Slovenski Narod« odgovoril na dr. Rybafa provokacijo tako, kakor nekdaj dr. Herbst imenovanemu Auspitzu. Vsaj »Edinost« piše tako. in baš zato naj se oglasimo tudi tisti tržaški Slovenci, ki se ne strinjamo ž njo in z odborom pol. društva »Edinost«, ter naj tudi mi enkrat povemo svoje mnenje.
Naši »voditelji« so že nekaj let sem skoro neprestano v konfliktih zdaj s to zdaj z drugo stranko, največkrat pa z napredno stranko, jedenkrat s kranjsko, drugikrat z goriško. Zo to dejstvo samo mora obuditi začudenje, posebno še zaradi tega, ker mej narodn o-n aprednostranko in mej tržaškimi Slovenci ni absolutno nobenega nasprotja v interesih in torej nobenega pravega, nobenega stvarnega povoda takim konfliktom. Tržaški Slovenci bi lahko živeli v najlepši harmoniji z napredno stranko, ker ta nikdar od nas ne zahteva, naj bi se postavili na njeno stališče. In vender se konflikti redno ponavljajo in postajajo vedno ostrejši. To je gotovo jako čudno in nam usiljuje vprašanje, kdo je kriv, da ne moremo v miru in v prijaznosti živeti s kranjskimi in z goriškimi naprednjaki.
Odkrito moramo priznati, da je tega krivo izključno naše vodstvo, ki povsod in vedno išče prepirov, ki vedno izziva in draži, dasi v to nima povoda.
To je sicer huda ali resnična obtožba. Toda, kdor je količkaj pazno zasledoval zgodovino zadnjih desetih let ve, da je to gola istina. Kadar smo imeli konflikte, vselej so se začeli iz Trsta, in vselej zaradi stvari, ki nas k večjemu posredno zadevajo, ki pa niso bile nikdar take, da bi mi imeli vzroka, začeti boj proti bra-
tom, proti rojakom, ki nas podpirajo in ki molče tudi tedaj, kadar bi imeli vzroka se oglasiti, molče, ker nečejo konfliktov.
Tržaški naši »voditelji« tožijo vedno, da nas drugi Slovenci ne podpirajo tako kakor bi zaslužili in potrebovali. Te tožbe so na dnevnem redu. Ti naši »voditelji« pa store objednem vse, kar si zamore izmisliti človeška nerodnost, da druge Slovence od nas odvračajo. Naš položaj je obupen. Italijanstvo pritiska naš narod z vso brutalnostjo, potrebni amo simpatij in podpore, naši »voditelji« pa store vse, da zaduše zadnje simpatije, kar jih še imamo. Srečno so dosegli ti naši »voditelji«, da nas danes že nikjer več ne marajo, nenaKranj-3 k cm, ne na Goriškem, ne liberalci in ne klerikalci.
To je jedini uspeh, ki so ga dosegli naši »voditelji«. Ko je bil še Nabergoj vodja tržaških Slovencev, smo imeli vse slovenske frakcije na svoji strani, časopisje nam je posvečevalo veliko pozornosti, v kranjskem dež. zboru so se zavzemali za nas — sedaj pa smo odbili od sebe vse, nikjer ni več starih simpatij in časopisje se — klerikalno in liberalno — izogiba »tržaškemu vprašanju« ter molče odobrava vse, kar delajo naši »voditelji«. To je napredek, da se Bog usmili!
Tržaški Slovenci živimo v razmerah, ki nas morajo navdajati z najtemnejšimi mislimi za bodočnost. Razmere so take, da bi morali posvečevati vse svoje močijedino le konsoli-diranju tržaškega slovenstva in boju zoper italijanstvo, ki nam streže po življenju. Samo tisti, ki stoje na tem stališču, imajo pravico zahtevati, naj se priznava, da jih vodijo pa-trijotični motivi. Kdor izmej tržaških Slovencev zapusti to stališče, nima pravice zahtevati, naj se ga smatra resničnim rodoljubom.
Ali pa velja pri nas v Trstu to stališče? Ne! Pri nas imamo za vse drugo več časa in več skrbi, kakor za n a j v it a l n e j š e zadeve tržaških Slovencev. V našem mestnem svetu je naš jezik zaničevan tako. da se noben naših zastopnikov ne upa ziniti slovenske besede — a mi se trgamo z Ljubljančani zaradi njih gledališča. Dvajset let se že borimo zaradi slovenske šole — to se pravi, naredili smo dotične vloge in zdaj izdihujemo, do kakih odločnih nastopov v mestnem svetu ali celo demonstracij se še nismo povzpeli — a mi se lasamo z Goričani zaradi goriških učitelj skih zadev. V mestnem gospodarstvu vlada nečuvena korupcija, znane so vsakovrstne velikanske sleparije — a mi se za to ne menimo, naši zastopniki si teh zadev niti v misel ne upajo vzeti, mi gremo rajši v boj, da pometemo na smetišče »tiste ljudi«, ki vodijo slovensko napredno stranko. Nad dr. Tavčarja in dr. Turno se še upamo, pred Venezianom pa imamo strahovit respekt.
Takih izgledov bi lahko navedli še več in vsak bi svedočil, kako slaba in nezrela je naša politika. Ta se da na kratko označiti takole: Svoje rojake, katere potrebujemo, ki nam nič nečejo, te izzivamo in dražimo proti Italijanom pa nimamo srda, ne dovtipa, ne bojevitega patosa, ne polemične ostrosti, v borbi zoper Italijane nastopamo — vsaka številka »Edinosti« je priča — »im Winselton der Klageweiber«.
Dr. Rybaf je napadel napredno stranko na skrajno žaljiv način, a še do danes se nista ne on niti »Edinost« upala le najmanjšega dokaza navesti, da je bil ta napad opravičen. »Slov. Naroda ju je že pred dobrim tednom pozval, naj navedeta tiste slučaje, da so Kranjci in Goričani tako »ščuvali« proti istrskim duhovnikom, da je bilo treba radi tega na velikem političnem zborovanju kar s sekiro iti nad naprednjake, ali »Edinost« in dr. Ry-baf sta se potuhnila, še v misel ne vzameta več tega »ščuvanja« in z nobeno besedo ne reagirata na dotični direktni poziv »Slov. Naroda«. To Opravičuje v zadostni meri domnevanje, da sta si »Edinost« in dr. Rybaf tisto »ščuvanje« iz kateregakoli uzroka izmislila v namen, da bi mogla napasti napredno stranko.
In potem ta antipatična rabulistika, a katero se vodi polemika. Dr. Rybaf se je povzdignil do smešne trditve, da »Slov. Narod« izgublja prijateljev in da je »Slov. Narod« kriv, da je napredna stranka na Kranjskem pri volitvah izgubila dva mandata. No, «Slov. Narod« bi imel ravno v Trstu in v okolici prav veliko prijateljev, ko bi hotel sprejemati poslane mu dopise in ko bi hotel poskrbeti, da bi se ga dobilo v tržaških tobakarnah. Bodi tu povedano, da smo iz Trsta že večkrat uredništvo »Slov. Naroda« na to opozorili, a dobili smo odgovor: »Mi nečemo delati »Edinosti« konkurence in nečemo v Trstu zanetili mej Slovenci političnega nasprotja.« — Naša »Edinost« bi najbrž ne bila tako odgovorila. Kar se pa tiče mandatov, naj bi naši voditelji že celo molčali. Izgubili smo Nabrgojev mandat, izgubili jeden okoliški mandat za mestni zastop, a La-ginjev mandat nam ni bil odvzet v takem boju, kakor napredni stranki ribniški, niti po taki nenaravni k o a l i c i j i, kakor idrijski, ampak Laginjev mandat nam je bil odvzet vsled lastne malomarnosti, kakor je to, četudi z olepševalnimi besedami, priznala svoj čas »Edinost« sama. Sicer pa ima tudi Pomjan neki pomen!
Direktni povod, da smo se danes oglasili, nam je dala grda insulta, ki jo je zagnala »Edinost« napredni stranki v obraz. Zgodilo se je to v št. 260., kjer se je »Edinost« predrznila očitati napredni stranki, da je zjedinj eno Slovenijo pahnila med staro šaro. V tej insulti se zrcali podlost, ki nas je navdala z ogorčenjem. Tako očitanje je za nas tržaške Slovence sramotno, ker je ravno narodno•napredna stranka tista, ki omogočuje, da vzdržuje Ciril Metodova družba slovenske šole v Trstu. Ko bi ne bilo narodno • napredne stranke, bi ne imeli niti kacega otroškega vrtca v Trstu, kajti tu v Trstu je sicer veliko bogastva in je dosti slovenskih kapitalistov, umazanosti v denarnih stvareh paje še veliko več. Omenjeno očitanje nas je navdalo z indignacijo. Slovenske šole v Trstu si pustite od teh preklicanih naprednjakov vzdrževati, v zahvalo pa jih v svojem »dičnem« listu na tak način zasramujete. Vprašamo : Ali mislite, da bi v jednakih razmerah kak italijanski list tako postopal, kakor »Edinost v tem slučaju? »Slov. Narod« jej je tudi ta napad povrnil z nobleso. Lahko bi bil ožigosal strahopetno postopanje dr. Rybafa v našem mestnem svetu, kjer oni isti dr. Rybaf, ki se je pustil radi škofovega pogreba ven vreči, ni imel to liko srčnosti in narodne zavednosti, da bi bil nastopil proti italijanski univerzi v Trstu; ampak je upravičenost italijanske zahteve pripoznal. Celo Italijanom se je zdelo to tako nemoško in nenarodno, da so ironično klicali »Grazie, grazie«. A »Slov. Narod« je tudi to postopanje ignoriral, kakor že marsikako drugo nerodnost.
Končajmo. Kdor trezno presodi naš položaj, bo priznal, da zahteva narodna korist korenito premem-bo naše dosedanje politike. Vse svoje moči moramo posvetiti obrambi slovenske narodnosti in slovenskih pravic v Trstu, energičnejši obrambi, kakor doslej, a konec se mora narediti tistemu zdražbarstvu, ki se je pri nas v Trstu tako bujno razvilo, da imamo neprenehoma konflikte z vsemi slovenskimi strankami, dasi narodni interes zahteva, da skušamo pridobiti simpatijo vseh pravih slovenskih rodoljubov. Zlasti naj si to zapomni dr. Rybaf, ki je že večkrat pokazal, da pri njem zdražbarstvo nadome-stuje druge talente.
V KJubJJanl, 16. novembra. Državnozbopski opravilnik.
Podpredsednik poslanske zbornice, profesor Avgust Kaiser je bil pri c e-sarju v avdijenci. Cesar ga je pozdravil s sledečimi besedami: »Veseli me zelo, da vas zopet vidim. Prevzeli ste pač težaven posel. Žalosti me jako, da se najvažnejše stvari ne morejo hitro dognati. Videti je celo, kakor da  ao  se v zadnjem  času poo-
strila nasprostva strank«. Podpredsednik je odgovoril, da njegov nalog vsekakor ni lahak ter se važne točke vsled tačasnega opravilnega reda ne dajo urno dognati. Vladar je pripomnil: »O d vseh strani se opaža, da treba opravilnik izpremeniti, toda doslej ni še nihče v tem oziru ničesar storil. Obžalovati je zlasti, da se vsled mnogih nujnih predlogov proračunska debata ne more dovršiti. S tem, da se do-žene proračun, bi se spravile razmere v parlamentu zopet v pravi tir in gospodje naj bi se potrudili, da urede v tem oziru razmere zbornice«. Kaiser jo zagotovil cesarja, da store poslanci gotovo vse, kar bi utegnilo v parlamentu zopet napraviti red. »Tudi jaz mislim, da je možno z nekoliko potrpljenjem razmere zopet urediti«. S temi besedami se je poslovil cesar od podpredsednika. Da se razmere v zbornici vsaj malo izbolšajo, treba bi bilo vsekakor izpremeniti opravilni red ; to uvidevajo vse stranke, o tem se je že večkrat govorilo, toda ako glede izpre-membe opravilnika stranke no bodo složne, kar je pričakovati, nastale bodo zopet dolgovezne in dolgotrajne debate, reforma opravilnika pa le težko da bi se dosegla.
Dispozicijski fond in stranke.
Stranke se sedaj posvetujejo, ali naj bi v proračunskem odseku glasovale za dispozicijski fond ali proti njemu. Izmed levičarskih strank bodo glasovale za: nem. napredna, kršč. socialna in stranka ustavo-vernih veleposestnikov; proti pa nem. nacionalci. Ker bodo baje glasovali proti fondu tudi kat. narodna stranka, fevdalni veleposestniki in neki Jugoslovani, bo v proračunskem odseku večina glasov proti dispozicijskemu fondu. Ali stvar ni tako nevarna kakor se dozdeva. Stranke bodo glasovale za fond, ne da bi izražale Koerberju zaupanje ali pa bodo glasovalo proti fondu, ne da bi izražale Koerberju nezaupanje. Koerber pa bo že v naprej povedal, da glasovanja glede fonda sploh ne bo smatral izrazom zaupanja ali nezaupanja. Tako Koerber vsekakor šo ostane. —
Vojna v Južni Afriki.
Sir Edward Grey, poleg Asc[uitha vodja liberalnih imperialistov, jo v Liver-poolu agitiral za nov liberalen kabinet. Napadal je sedanjo vlado ter zagovarjal vojno. Sedanji kabinet je prepočasen in premalo energičen. Zato naj bi stopil na Salisburvjevo mesto lord Rosebery, ki reši Anglijo iz sedanjega kritičnega položaja. Ako se torej Burom posreči, da s svojo vztrajnostjo strmoglavijo sedanjo vlado, pride nova, ki bo morala biti le še »energičnejša«. Ali neki Avstrijec, ki se jo pravkar vrnil iz Johannesburga, poroča v listu »Times«, da bo trajala vojna vsaj šL> šest mesecev. Sedanja letna doba je Burom ugodnejša. Ali preko bodočega junija se Buri ne bodo mogli držati. Če pa vendarle vztrajajo še od maja do avgusta bodočega leta, potem je možno, da se raztegne vojna še preko vse bodoče zime. Sicer pa 30 Buri vojne že naveličani in bi radi sklenili mir, ako se jim zajamči bistvena avtonomija. »Daily Mail« poroča, da namerava Krüger naprositi Rusijo, Nemčijo in Avstro - Ogrsko, da naj bi posredovale za premirje. Ta vest pa je zelo neverjetna, kajti angleški listi priznavajo, da je sedanji položaj za Anglijo skrajno neugoden, da, celo kritičen ter da je naj nujnejše treba, da se odpošlje nekaj novih čet. V takem položaju pa Buri miru gotovo ne bodo iskali.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. novembra. — Za univerzo v Ljubljani.
Graški akademiki so na slovenske občine, različne korporacije in znane jim uplivne rodoljube poslali naslednji poziv:
Gradec, 13. novembra 1901. Vaše blagorodje! Slovenska akademična mladež nujno apeluje na Vaše znano rodoljubje, da zastavite v svojem delokrogu energično vse svoje moči v pospešitev naše opravičene zahteve, da nam vlada ustanovi kar najprej slovensko vseučilišče v Ljubljani. Manifestacije raznih korporacij, okrajnih za-
fcflT Dalje v prilogi. TÖI
Priloga „SlovensKemu Naroou" št 264, dn6 16. novembra 19ÖT
»topov, občinskih zastopov, političnih in drugih društev, zlasti učiteljskih, bi prav mogočno pospešile to velevažno narodno-kulturno zadevo. Vplivajte, da se kar mogočno slovesno sprejmo sklepi, resolucije in peticije za ustanovitev univerze. Slovansko dijaštvo je sklenilo na vsak način do konca vztrajati in se ne boji nobenih žrtev. Kvišku vse, kar narodno misli, za uresničenje tega velikega narodnega in kulturnega ideala!
Permanentni  odbor jugoslovanskih akademikov v Gradcu. Temu  pozivu  je  dodan naslednji obrazec: Visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje!
Odbor občine............izrazil je
v seji dne . . novembra 1901 soglasno prepričanje, da je za naš narod nezaslužena krivica, da še zmiraj nimamo svojega vseučilišča.
Sklenil je torej pozvati in naprositi visoko ces. kr. vlado, da čim prej izpolni vročo željo celega našega naroda ter istemu ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Občinski zastop......
Pečat. I. L,
občinski predstojnik. Peticijo pošljite kakemu poslancu ali pa na naslov: Akademično društvo »Triglav« v Gradcu. — Ker ta ali ona občina ali korporacija morda ni dobila tega poziva, smo prijavili oboje ter prosimo, naj bi vsi krogi razvili energično agitacijo v označenem smislu.
— Iz graških akademičnih krogov se nam piše: Tukajšnji slovenski visokošolci poslali so deputacijo v Zagreb, ki bi sporazumno s hrvatskim dija-štvom pripravljala  tla za veliko manifestacijo  hrvatskega dijaštva za slovensko univerzo v Ljubljani. Rektor zagrebškega vseučilišča določil je, da se ista vrši danes v soboto ob 11. uri na vseučilišču. Slovenski visokošolci stopili so v jednak namen tudi v zvezo s poljskimi visokošolci, ki so pozvali svoje kolege na vseučiliščih v Lvovu in Krakovem, da se izraziJG za izjavo  na  naučno  ministrstvo,  naj nam ustanovi univerzo, ker smo edini narod v Avstriji, ki nima nobenega vseučiliškega predavanja v  svojem   materinem jeziku. Ožji odsek  tukajšnjih slovenskih akademikov proklamiral se je permanentnim ter od jutra do večera na vse strani obvešča, pojasnjuje in sklepa. Razposlalo se je od tukaj v domovino nad 400 pozivov na korporacije in posameznike, da se pridružijo dijaštvu v zahtevi vseučilišča. Vse slovansko dijaštvo   vseh mest in krajev je globoko prepričano o krivici, katera se godi slovenskemu dijaštvu, ker nima svoje univerze, in treba bi bilo samo migljaja, in slovanski dijaki  storili bi za Slovence tudi najtežje žrtve. Nasvetovalo se je Slovencem od strani neslovenskih akademikov, da na Dunaju vsi Slovani skupno preprečijo na vseučilišču vsako  predavanje dotlej, da se nam ugodi. Pa ravno Slovenci so izjavili, da te žrtve ne morejo sprejeti, akoravno bi se gotovo dala z uspehom izpeljati. Kmalu bode govorilo pol Avstrije za našo pravično stvar. Vlada ne bode v zadregi za argumente glede naše zahteve. Slovensko dijaštvo pa ne veruje, da bi si vlada upala iste podcenjevati.
— Zagreb za univerzo v Ljubljani. Sinoči smo dobili — žal da že prekasno za včerajšnjo številko — brzojavno naznanilo, da bo danes na zagrebškem vseučilišču ob navzočnosti rektorja velika manifestacija za vseučilišče v Ljubljani.
— Namesto odgovora na »dopis« z Dunaja v tržaški »Edinosti«, v katerem se našemu listu — čujte in strmite! — očita mlačnost — prosimo, to ni šala, ampak popolna istina! — v zadevi ljubljanskega vseučilišča, prijavljamo naslednje pismo: Gradec 13. nov 1901. Slavno uredništvo! ... V imenu tukajšnjih dijakov vas lahko zagotavljamo, da nam ni prav, kar je dunajski dopisnik pisal o »Narodu«, da je glede univerze mlačen, ker je baš »Narod« za univerzo ves čas mnogo pisal in smo prepričani, da bode še tudi zanaprej . . . Vek. Kukovec, Vidovič, Senekovič, Sagadi.«
— Razpisani sta dve mesti višjesodnih svetnikov pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani. Mi smo o ti zadevi že izpregovorili, in tudi danes ne omenjamo druzega, nego da bi ugovarjali proti vsakemu urivanju štajerskih deželnosodnih
svetnikov, naj se imenujejo tako, ali tako. Višjega deželnega sodišča predsedniku grofu Gleispachu pa na srce pokladamo, da naj pri imenovanju sodnih funkcionarjev za Kranjsko že vendar jedenkrat poneha s svojimi intrigami, s kojimi že nekaj časa sem kali mirne naše politične razmere, in koje se mu — kot bivšemu justičnemu ministru — prav slabo pri-kladajo.
— Proslava 400letnice umetnega hrvatskega pesništva v zvezi s proslavo  Marka Marulicain  A v g. Šenoe.  Krasni  slavnostni  dnevi v Zagrebu so minili. Niso bili  hrupni  in viharni, nego svečanostno resnobni. Posvečeni  niso   bili  zabavi in veselju, nego delu, pripravljanju, organiziranju za bodočnost in uživanju umetnosti. Slavnost se je začela v torek zvečer v gledališču z opero »Por in« ter se je zaključila v Četrtek zvečer v gledališču z dramo »Zlatar ovo zlato«. V sredo zjutraj je bilo ogledovanje atelierjev hrvatskih slikarjev in   kiparjev,   ob   10.  je   bila v prestolni cerkvi  svečana   maša s staroslovenskim listom in  evangelijem,  ob 11. pa se je vršila  v   dvorani   Sokola   svečana seja. Imenom bolnega predsednika viteza Trn-skega je  pozdravil  goste podpredsednik svetnik dr. Mažuranič. Svečanostni nagovor je imel slavni romanopisec Šandor Gjalski iLjuba Babic). Njegov govor prinesemo v prevodu prihodnji teden. Potem je govoril župan spletski Milic, spletski arheolog Bulic ter je predaval akademik prof.  Milčetič.  Končno je deklamoval ravnatelj Fijan odlomek Maruličeve »Suzane«. Vsi govori in vsa predavanja so se bavila s Spletčanom Marulicem, z njegovo dobo in z nalogami leposlovja. Svečanostno   sejo,   katere   se   je vdeležilo ogromno  občinstva  vseh  slojev, — tudi duhovščine je  bilo  mnogo s škofom na čelu — je zaklučilo pevsko društvo »Kolo« s pesmijo Marulica. Popoldne se je vršilo na pokopališču slavlje mrtvih hrvatskih prepo-roditeljev, politikov in pisateljev. Govorila sta dr. Nikola Andrič in prof. M i 1 er. Ža-lobni zbor je zapelo »Kolo«. Ob 1/a8.jebila v gledališču svečana predstava. Prolog .viteza Trnskega je govorila v spletski narodni obleki  gospa Sram o v a,  nato je zaigral orkester Lisinskega ilirsko ouver-turo ter so operni solisti in zbora zapeli Zajčevo slavnostno kantato. Končno se je predstavljala   prigodna   igra »Uspomeni Marka  Marulica«.  Občinstvo je  došlo v praznični obleki:  dame v veliki toaleti, gospodje v frakih. Po predstavi je bil se stanek v hotelu »Imperial«. Stol je vodil pesnik  Mihovil   Nikolič.  Vršila  se je dolga, nepretrgana vrsta  govorov in na pitnic, med katerimi je vzbudila največje oduševljenje nazdravica ljubljanskega župana g. Iv. Hribarja, ki, je govoreč slo venski in hrvatski, nazdravil vzajemnosti vseh   Slovanov,   zlasti   pa pobratinstvu Hrvatov in  Slovencev, ki  rojeva  že realne, praktične sadove. Imenom Slovencev so  govorili  še gg.  Fr.  Govekar, dr. Lampe  in Anton   Medved, vsi burno pozdravljeni. V četrtek dopoldne je bilo ogledovanje    naravoslovnega   muzeja in Strossmayerjeve galerije, ob 10. dopoldne pa je bila izvanredna glavna skupščina društva hrvatskih književnikov, katero je vodil Šandor Gjalski. 0 potrebi hranilnice in pomožne zadruge za hrvatske književnike je referiral ured nik Milan Grlo vi č, o ljudskih knjižni cah je predaval Jos. Kirin, o javnih pre davanjih in posebej o tečajih  za analfa betih je govoril dr. Vel. Deželic in o založniških  razmerah   na  Hrvatskem je govoril  dr.  Mil.  Dež man.  Pesnik Ku-kuljevič pl. Sakcinski se  je zahvalil odboru za prireditev slavnosti, zlasti pa podpredsedniku Gjalskemu, ki je radi obo lelosti predsednika viteza Trnskega moral vršiti dvoje poslov. Podpredsednik Gjalsk je pozdravil vse goste  in se  vnovič za hvalil Slovencem, da so se vdeležili tud te slavnosti.  Ob 12. popoludne se  je vr iilo na Mesnički ulici svečano odkrivanje s pominske plošče AvgustaŠenoe Slavnosti  so  se vdeležila vsa literarna, umetniška in pevska društva z zastavami, obč. zastop, okoli 200 literatov in literatk ter nepregledna množica.  Slavnostni go vor je imel Stjepan pl. M i 1 e t i č, za njimi pa je govoril župan Mošinski. Društva so zapela Šenoino pesem »Glasna jasna« narod pa hrvatsko  himno »Liepa naša
domovina«.  IUI je veličasten, nepozaben trenotek. — Ploščo je izvršil kipar Valdec. Ob 2.  popoludne  se je vršil v dvorani glasbenega zavoda slavnostni banket, pri  katerem je  svirala  vojaška godba. Banketa se je  vdeležilo  okoli 150 oseb, najodličnejši  možje  hrvatski, umetniki, umetnice, župan, častniki in  mnogo od-ličnjakov iz vseh hrvatskih zemelj. Slovencem je napil Kukuljevič pl. Sakcinski, odgovoril je pisatelj Fr. Finžgar. Po banketu so odšli pisatelji, slikarji in kiparji pred Kačičev spomenik   ter položili predenj lovorov venec s trakovi. Govoril je dalmatinski pesnik   Rikard  K a-talinič-Jeretov. Takisto se je ovenčal Preradovičev spomenik, pred  katerim je govoril pesnik Mihovil Nikolič. Končno je šla množica pred  stanovanje bolnega Trnskega in zapela  dvoje  pesmij, prirejajoč mu velike ovacije. Zvečer ob 1/a8. se je   vršila   v   gledališču   prva predstava Š e n o a - Dežmanove    historične drame »Zlatarovo zlato«. O predstavi poročamo na drugem mestu.  Po predstavi je bil sestanek v hotelu Imperial, kjer so se Hrvatje poslovili od svojih gostov. Tako se je završila ta velika narodna  in literarna  slavnost,   ki   je  posvedočila, kako ljubi in časti hrvatski narod  svoje pisatelje, in  prvoboritelje  narodne prosvete.
— Duhovščina, pozor! Na Dunaju se je razsodilo, da imajo redak-torji pravico tožiti, ako se list javno grdi in sramoti. Naši mladi kaplani naj bodo torej previdni. Njihovega zabavljanja na naš list smo siti, in zategadelj bodemo tožili vsacega, kdor bode zabavljal, še celo škofa hočemo tožiti radi pastirskih listov; bode vsaj gosposka zbornica prišla v položaj, dobiti pravi pojem o oliki tega prelata.
— Wolf-Missia-Jeglič. Proslave štiristoletnice hrvatske književnosti v Zagrebu se je udeležil tudi dr. Lampe. Mož je še mlad in neizkušen, slovesnost pa je bila impozantna; tudi je imel priliko spoznati, kaj je  vse  škof Strossmavr storil za hrvatski   narod, vse  to je  obudilo v njem vsakovrstna čutila, očitno je, da ga je bilo  nekoliko sram,   da   se   naši slo venski škofje tako preklicano malo žrtvo vali za svoj narod, dočim je Strossmayer tako velike stvari ustvaril. Samo v takem duševnem razpoloženju je mogel pisati: »kaj bi bili pri nas naredili možje kakor Wolf, Missia, Jeglič, ako bi razpolagali z milijoni, mesto s par tisoči, ali kakor naš škof s krajcarji, katerih vsakega mu liberalna   samogoltnost   desetkrat prekolne, preden ga dobi za svoje velike in plemenite namene«. — Škofa Wolfa imenovati v isti sapi z Missio in Jegličem je narav nost nedopustno.   Wolf je — ne oziraje se na druzega nič — res veliko storil za slovenstvo, ker je omogočil, da imamo svoj slovar.   To je  zasluga, ki mu je slovenski narod nikdar ne pozabi. Kaj pa sta storila Missia in Jeglič, da jih postav lja dr. Lampe v isto  vrsto  z Wolfom, s čim pa s ta ta dva slovenstvu koristila? Naj premišljujemo in poizvedujemo kolikor hočemo, mi  ničesar ne najdemo, kar bi dr. Lampeta  opravičevalo, Missio  in Jegliča   postavljati v isto  vrsto z Wolfom Missia  nam je v narodnem  oziru samo škodoval   in še   za slovar določeni del Wolfove zapuščine  slovenstvu deloma vzel.   In   Jeglič?   Agitirati   zna  in iz ljudstva izpreševati  denar  za sloven skemu  narodu  sovražen  namen, za po popolnoma nepotrebne zavode v Št. Vidu Druzega   ni   še   ničesar storil in prepri čani smo, da tudi ne bo. Nihče ne more zahtevati  naj, bi  naši škofje v narodno kulturne  namene  darovali  toliko, kakor Strossmayer katerega mi ravno zaradi tega tako visoko in iskreno spoštujemo, ker smo uverjeni, da  se  prav v žrtvah za  narod   izraža  resnično ro doljubje«.   Ako  bi   Missia   in Jeglič svojim  dohodkom primerno žrtvovala za narodno - kulturne  namene,   bi   nas ne bilo  strah,  postavljati  jih  v isto vrsto s Strossmayerjem. A kaj sta žrtvovala od svojih lepih tisočakov? Nič, ker nimata nič srca za slovenski narod in za nje gova narodna in kulturna prizadevanja ampak  poznata  samo najgrje ultramon tanstvo.   Zato  pa  odločno protestujemo proti temu, da se jih postavlja na stran Wolfu,  ki ima le kot stvaritelj našega slovarja več zaslug za slovenstvo, kakor cel tucat Misaij in Jegličev.
— Škofova nagrada. Šentviški kaplan g. F er d. Erker je pred letom prosil župnije Škofje Loke, a je ni dobil. Pripovedoval je svojim vernim ovči-cam prav skrivnostno, da so škof rekli, da mora v št. Vidu ostati in dognati, kar je začel. A v Št. Vidu ni začel prav nič druzega, kakor da je vpeljal in strastno   vodil   nesramno gonjo proti ondotnemu nadučitelju g. Žirovniku. Saj je znano, da je ta gonja dospela ravno v zadnjem času tako daleč, da se je spozabil neznan zlikovec in streljal v nad-učiteljevo stanovanje. In zdaj bi mi navadni ljudje pričakovali, da bo naš pre-vzvišeni g. knezoškof vendar posvaril tega presitega  kaplana in  mu povedal, da z hujskanjem ne bo  pospeševal — vere. A — kaj še!   Ravno zdaj gre ta vredni duhovni  pastir, g. F er d. Erker v Kočevje  za — dekana.   Kočevci so se ga sicer malo branili, a naš predobri g. vla-dika jim je baje zapretil, da vzame de-kanijo iz Kočevja, če patron ne imenuje dekanom — g. Ferd. Erkerja. In šlo je! — Zdaj  ima šentviški  kaplan lepo nagrado  za ves trud, ki mu ga je provzročila vojska proti g. Žirovniku. — V Št. Vidu si je sicer  precej polomil ro-žičke, a ugnan pa popolnoma vendar š e ni, ker še vedno po gostilnah skrivnostno-sladko ginjen »v svetem ognju« bije ob mizo hujskajoč:   V Še nt Vidu ni nič „mož". Če bi bili Šentvidci res »možje«, tedaj bi ne dopuščali, da njihova duhovna »Narod« nazivlje — »püp a«! Po njegovem mnenju so torej  »možje« tisti, ki zanj jemljo kostanj iz žrjavice, ker si ga sam ne — upa, ker se je enkrat že pošteno opekel! — Zato mi opozorujemo nanj dobre Kočevce in želimo, da k njim ne prinese toliko pohujšanja, kolikor ga je v Št. Vidu
— pustil.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v nedelje bodeta dve predstavi: popoldne ob pol 3. uri se igra izvrstna komedija »Odgojitelj La-novec« iFlachsmann als Erzieher), ki je dosegla tako krasen uspeh, in na katero osobito opozarjamo slovensko učiteljstvo in zunanje goste. Zvečer pa se bo pela zadnjič v sezoni krasna opera »Karmen«.
— V torek se igra prvič v sezoni narodna igra s petjem »R o k o v n j a č i«.
— Koncerti ,,Glasb. Matice". Beethovnova »Missa so lern ni s« je pri zadnjem koncertu uspela tako krasno, da bi bilo res škoda, če bi se tako delo svetovne slave, za koje je trebalo toliko vztrajnega truda, culo samo enkrat. Zato se bode koncert ponavljal v nedeljo teden, dne 24. novembra ob 5. uri popoludne, zlasti da morejo priti tudi z dežele glasboljubivi rodoljubi v še večjem številu nego prvič. Z ozirom na to smo obširnejo oceno dela samega, namenjeno za danes, odložili za bodoči teden. — Pevski zbor nič ne prekine svojega vežbanja, marveč ima za drugi letošnji koncert moški zbor prvo pevsko vajo prihodnjo sredo ob 8. uri, ženski zbor pa prihodnji četrtek ob pol 6. uri zvečer. Prva skupna odborova seja ženskega in moškega zbora za drugi koncert je v ponedeljek zvečer ob 8. uri v društveni dvorani.
— Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 135. vodstveno sejo dne 7. novembra t. 1. v družbinih prostorih »Narodnega doma«. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik) in Dragotin Žagar. Svojo odsotnost so opravičili službeno zadržani: dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in tajnik Anton Žlogar. Ob 3. uri popoludne otvori prvomestnik sejo ter prebere cesarjevo zahvalo za izraz vdanostnih čutil XVI. velike skupščine v Mariboru, dne 8. avgusta 1901. Zahvala se je sprejela v radostno znanje. — Sprejelo se je več v družbin prid merečih prvomestnikovih predlogov. Blagajnik je izkazal od 1. ja-nuvarja do 1. novembra t. 1. 34 233 kron 12 vin. stroškov in 32.725 kron 77 vin. dohodkov; torej 1507 kron 35 vin. pri manjkljaja. Ta primanjkljaj pa seje zadnje dni zelo zmanjšal, ker so prav posebno še ženske podružnice pridno pošiljale lepe veselične dohodke. Tudi volila se množe.
— Ko ae rešijo razne prošnje in vzemö kurencije v znanje, zaključi prvomestnik sejo ob pol 6. uri zvečer.
— Pevskega društva »Ljubljane" Martinov večer, ki ae je vršil
pretočeno nedeljo v Sokolovi dvorani »Narodnega doma«, obnesel se je v vsakem oziru nad vse pričakovanje dobro. Res, da ni bil obisk tak, kakor se sme od narodnega občinstva napram narodnemu društvu zahtevati, vendar je bila zabava povsem neprisiljena in prijetna, ter je občinstvo sledilo s posebnim zanimanjem vsaki točki obširnega programa, ki se je v občo za-dovoljnost izvršila. Koncertne točke so se precizno in fino izvajale, posebno se je pa odlikoval g. Polašek, kateremu se je izročila lovorjeva lira na trobojnem traku z napisom in malim, od društvenikov nabranim darom. Premišljeno in dovršeno ga je na glasovirju spremljala gdč. Hilda Schinzlova. Meščanska godba se je tudi potrudila, da povzdigne koncert na nivo boljših priredeb. Coriandoli Corso je bil posebno živahen, za njim pa se je vršil ples in so se veseli posetniki do pozne ure vrlo sukali.
— Občni zbor „Radogoja" vrši se nocoj ob šestih v mestni dvorani, na kar gospode člane še posebej opozarjamo.
— Slovensko gledališče. Sinoči se je igrala narodna igra s petjem »Deseti brat«, žal, precej površnejše kot lani. Vendar je dosegla drama najlepši uspeh. Oceno prinesemo v ponedeljek.
— Povodom smrti vladnega svetnika Mahkota se nam piše, da je pokojnik 1. 1849. v družbi 30—40 tovarišev poslušal v ljubljanskemkurzu vseučiliška predavanja o civilnem in kazenskem pravu. Podučevala sta Mažgon in dr. vitez Lehmann, prvi civilno in drugi kazensko pravo. Kolega pokojnega Mahkote je bil tudi starosta slovenskih politikov, g. notar Svetec v Litiji.
— Poroka. Danes opoldne se je v Srca Jezusovega C6rkvi poročil gospod Milan Pajk, realčni profesor v Ljubljani, z gdč. Vido Levčevo, hčerko gospoda učiteljiščnega ravnatelja Frana Leve a. Iskreno čestitamo!
— Državni  telefon v Ljubljani. Že dolgo časa čujejo se v trgovskih krogih pritožbe radi že pred dvema letoma obljubljenega, pa še sedaj ne razširjenega telefonskega omrežja v Ljubljani. Do sedaj nismo hoteli dati duška popolnoma opravičenemu ogorčenju,  ki vlada radi tega ne le mej trgovstvom, marveč tudi med drugimi stanovi, ker se nam je vedno zatrjevalo, da se bodo premajhna in prešibka stojala na hišnih strehah, na koje so telefonske žice pritrjene zmen-jala z večjimi in močnejšimi, koja bodo vstrezala   nenavadno   hitremu razvitku telefonske naprave v našem mestu. Ker se pa ne moremo dalje  zadovoljevati s prošnjami za  potrpljenje od strani sicer jako uljudnih gospodov poštnih uradnikov smatramo   za   časnikarsko   dolžnost, da merodajne faktorje opozorimo na škandalozno — ad calendas graecas — zavlačevanje   razširjenja   telefonskega omrežja. Znano nam je dobro, da je že lepo število novih naročnikov prijavljenih in da bi se jih še več oglasilo, ako bi se prvim vstreglo. Neki gospod čaka na nujno potrebno postajo že od meseca nov. 1900. Takrat dejal mu je gospod načelnik telefonskega urada — obžalovaje, da pred majem 1901 ni misliti na razširjenje. Ko je naročnik  meseca junija t. 1. postajo urgiral, reklo se mu je, da trgovinsko ministrstvo še ni rešilo uloge poštnega ravnateljstva v Trstu za razširjenje telefonskega omrežja v Ljubljani. In še danes ni ta uloga rešena, dasi čaka neki drugi gospod že 2, piši dve leti na naročeno postajo. Ni li to škandal? Nastane torej vprašanje, kje je krivda temu zavlečevanju ? Po našem mnenju nikjer drugod, kakor pri trgovinskem ministrstvu. To ministrstvo je letos izdalo — glasom raznih časniških vesti, pač lepe stotisočake za sedaj   še nepotrebne drage cementne kanale za telefonske kabeljne, seveda — na Dunaju, za Ljubljano pa ni kredita par borih tisočakov  najti, dasi  se za to že dve leti moleduje. Treba bo torej vsekako akcijo v dosego razširjenja telefonskega omrežja v Ljubljani vprizoriti in sta v ta namen najbolj   poklicana trgovinska   in obrtna zbornica in občinski svet ljubljanski. Dobro bilo bi pa tudi, da kak   slovenski drž. poslanec, član proračunskega odseka, ministra barona Calla opozori na hitro reševanje  ulog  njegovega referenta  v teh
zadevah, ker se bai aedaj obravnava v proračunskem odseku etat trgovinskega ministrstva.
— Elizabetna otroška bolnica. V torek, 19. t. m., bo v križanski cerkvi povodom imendana pokroviteljice te bolnice, nadvojvodinje Eizabete Marije, maša.
— Bolniška blagajna mojstrov V Ljubljani naznanja, da bode tudi to leto razdelila 4 jubilarne podpore po 20 kron za onemogle člane, oziroma vdove, na dan 2. decembra 1.1. Prošnje aprejema društveni podnačelnik g. Fran Krajger, krojaški mojster na Kongresnem trgu, do 21. novembra t. 1.
— Narodna čitalnica v Spod. Šiški priredi v nedeljo, dne 17. t. m. v gostilni »Burja« pri »Ačniku« Martinovo veselico. Spored: Godba (svira oddelek »Ljubljanske meščanske godbe«). — Šaljivi prizor. — Tombola. — Petje. — Ples. — Začetek ob pol 8. uri. — Vstopnina prosta.
— Zborovanje učiteljskega društva v Lescah bo v torek, dne 19. novembra t. 1. ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. »Naša učiteljska plača«. 2. Razni nasveti.
— Veselica slov. bralnega društva v Selcih se vrši v nedeljo 17. t. m. pri g. županu Francu Šliberju. Na vsporedu je petje, tombola, srečkanje in igra. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Društvo, katero bode praznovalo drugo leto svojo 25. letnico, vabi vse prijatelje, katerim je do uspevanja omike med narodom.
— Vihar na barju. V noči od četrtka na petek je bil na barju silen silen vihar. Veter je odkril celo neki že lezniški vagon in vrgel streho v stran, pri kateri priliki je streha potrgala brzojavne žice.
— Skrivnostna pasažirja. Včeraj popoldne sta se, prišedši iz Pulja, pripeljala skozi Ljubljano, dva skrivnostna pasažirja, neki jako elegantni gospod z jako elegantno damo, a v spremstvu — orožnikov. V Ljubljani sta puljska orožnika izstopila in izročila skrivnostna pasažirja dvema ljubljanskima orožnikoma, ki sta ju odpeljala v Gradec. Seveda je bilo na kolodvoru veliko zanimanja, a nihče ni vedel povedati, kdo sta areto-vanca in kaj sta zakrivila.
— Električna železnica in občinstvo. Neki voznik električne železnice je bil tožen radi prestopka zoper telesno varnost, ker je električni voz zadel ob nekega pasanta in ga pahnil na stran. Toženi voznik je bil v drugi instanci oproščen, ker se vozniku ni mogla nepazljivost dokazati in ker se je sodišče postavilo na stališče, da je tudi občinstvo samo dolžno, imeti odprte oči, kadar zapusti trotoir.
— Konje za Angleže. Danes so zopet peljali skozi Ljubljano jako mnogo konj, namenjenih za angleško armado v Južni Afriki. Res, čudni so nazori »mero dajnih krogov« avstrijskih o — nevtralnosti!
— Iz čolna je padel v vodo bro-dar Franc Čelesnik včeraj dopoludne na Trnovskem pristanu. Mož ga je imel v glavi. Delavec Franc Gubic, ki je to videl, prišel mu je na pomoč in ga potegnil iz g.ve. _
* Premij era Šenoa-Dežma-nove drame „Zlatarovo zlato".
Dnevi alavlja 4001etnice hrvatskega slovstva so se zaključili z dramatično predstavo. Dr. Milivoj D e ž m a n je dramatiko val slavni roman Avgusta Šenoe »Zlatarovo zlato« za to slovesno priliko in ustvaril prav lepo, efektno dramo iz domače, lokalne zagrebške zgodovine. Krasno gledališče je bilo nabito polno najelegant-nejšega občinstva in naroda. Veliko število ljudij ni dobilo več vstopni",, in celo tuji gostje niso mogli v gledališče. Lože so bile prenapolnjene in natlačene, parter, balkon in galerija do zadnjega kotička zasedeni. In to občinstvo je hilo navdušeno ter je viharno ploskalo in za vsakim dejanjem pozvalo neštetokrat g. dr. Dei-mana na oder, kličoč mu zahvalen »Živio!« Drama se vrši na koncu 16. veka, a mnogo mislij in izrekov v njej je uprav danes docela aktuvalnih. Marsikaj je dobilo tako v tej zgodovinski drami ostro tendenčno ost na sedanje splošne hrvatske
in specialno zagrebške razmere. Tako je zgodovinska drama iz 16. stoletja hkratu prav moderno aktuvalna. Dramatizacija ae je Ivanovu (Dr. Dežmanu) prav sijajno posrečila. Seveda bo treba marsikaj okrajšati, aaj je trajala premij era od 1ii8.—1/412. Tudi nekatere brutalnosti bo izpustiti. Iz-borno se je posrečilo dejanje s saborom. Tu sodeluje živo in strastno hkratu na odru preko 50 oseb. A tudi več drugih ensembleskih prizorov je v drami. V končnem prizoru zadnjega dejanja pa je na odru okoli 100 oseb, ki vse igrajo ter skupno dovedejo dramo do zmage. Velika zasluga za to zmago ima vsekakor tudi izvrstna režija g. ravnatelja F i j a n a. Dokazal je iznova, kaj more napraviti reži ser-umetnik, ki ima potrebno fantazijo in okus. Ensemble zagrebškega gledališča je bil v tej drami prav dober in izvrstno izvežban. In to je potrebno. Saj so velike drame brez ensembla nemogoče ali pa — smešne. V Ljubljani doživimo to večkrat! Glavne vloge v Ivanovi-Dežmanovi drami ao igrali: g. Fijan, ki je bil izboren Stjepko Gregorijanec, g. Raškovič (Pa-vao Gregorijanec), gospa Šramova (Dora Krupiceva) in gdč. Mihičič (Klara Gru-berova). Hrvatje imajo novo efektno in zanimivo narodno dramo !
* Zaroka komtese Chotkove. Henrika Chotkova, najmlajša sestra pre-stolonaslednikove soproge, se je te dni zaročila s princem Stanislajem Radzi-willom. Nevesta šteje 20 spomladij, ženin pa le malo mesecev starejši, je poročnik*^ pri hulanskem polku v Hanoveru. Dve sestri prineovi sta omoženi z dvema bratoma, grofoma Potocky.
* Kraljica Draga. »Cris de Paris« pripoveduje: Pred nekoliko dnevi je prišla v Beligrad tajnostna ženska, ki se je nastanila v neposredni bližini kraljevske palače. Zavita v dolgo haljo vhaja v konak brez vsake ovire. Slučajno se je izvedelo, da je to gospa Zieboldova, Rusinja, katera slovi radi svoje čarodejne moči ter ima pripomoči kraljici, da dobi potomca. Ta zadeva pa je sploh po mestu javna skrivnost.
* Eksplozija. Iz Filadelfije brzo-javljajo: Parnik »Etelka« je videl v noči 7. t. m. mej 41. stopinjo severne širine in 59. stopinjo zahodne dolžine, kako se je potapljala goreča ladija. Ko je prišel parnik v bližino ni bilo o ladiji, niti o moštvu ni sluha, ni duha več.
* Linčanje v Ameriki. Pred tremi tedni je umoril v Balltownu zamorec Bili Moriš gospo John. Takoj se je zbralo 200 linčarjev ter so zločinca vjeli. Jetnika so z verigami privezali k železnemu drogu, nanosili krog njega drv, jih polili s petrolejem in zažgali. Moriš kljub groznih muk ni kričal, niti prosil odpuščenja. Predno so ga privezali k drogu, je priznal svoj čin. On je gospo John prosil, naj mu da jesti, in ko se je poslednja okre-nila, da mu prinese kruh in meso, pobil jo je na tla, na kar je oplenil hišo.
* Američanki. Znano je, da so vjeli na Turškem lopovi amerikansko misijonarsko Stone ter zahtevajo za njo veliko odkupnino Te dni pa sta se namenili dve bogati Američanki, da se dasti tudi na Turškem vjeti, da poskusita, kako se človek počuti v tolovajskih rokah. Preden sta se podali na Turško, vložili sta v zavarovalni družbi za življenje veliko avoto denarja za odkupnino tolovajem. Na Kranjskem bi take poslali takoj na Studenec.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novo mesto 16. novembra. Za danes se je sklicala seja mestnega odbora novomeškega ad hoc, v svrho manifestacije za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
Tolmin 16. novembra. V Grahovem, Srpenicah in v Žagi so zmagali naprednjaki. Borba je bila povsod strahovita.
Trst 16. novembra. Volitev volilnih mož v Istri se že vrši. Hrvatje so dosegli lep aspeh v Lovranu. Tu so prvič zmagali, za kar ima največjo zaslugo opatijski „Narodni List". Laški časopisi trde, da so Lahi zmagali v Višnjami, kjer so pri zadnjih volitvah imeli večino Hrvatje in v Pomjanu, tu baje s 135 proti 14 glasovom.
Zagreb 16. novembra. Ob ogromni udeležbi jugoslovanskih akademikov in ob navzočnosti rektorja se je danes tu vršil shod za ljubljansko vseučilišče. Predsednik M u s o 1 i n je pozdravil rektorja dra. Vrbaniča in slovenskega zastopnika, ki je bil navdušeno sprejet. Oba sta odzdravila. Jurist Švrljuga je krasno razvijal idejo ljubljanskega vseučilišča, povdarjaje, da ne bo na škodo zagrebškemu vseučilišču. Jurist Fattori je duhovito razpravljal o italijanskih zahtevah. Bolgar Čurčijev je pritrdil predgovornikoma Srb Om-čikuš je prečital resolucijo, ki pozdravlja z najtoplejšimi besedami slovenske težnje Resolucija je bila z vzklikom vsprejeta, na kar so navzoč-niki skupno zapeli „Naprej zastava slave" in viharno klicali: Živeli Slovenci! Navdušenje je velikansko.
Dunaj 16. novembra. Zapisniku predvčerajšnje seje poslanske zbornice je dodana prva peticija za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Poslala jo je občina Griže.
Dunaj 16. novembra. Poljski klub ima danes sejo, v kateri se posvetuje o zahtevah glede jugoslovanskega, malo-ruskega in italijanskega vseučilišča.
Dunaj 16. novembra. Tukajšnja „Reichswehr" prijavlja danes skoro neverjetno vest, da se bodeta zastopnika Susteršičevega kluba v proračunskem odseku pri glasovanju o dispozicijskem fondu absentirala. To poročilo obuja ogorčenje v vseh slovanskih krogih. Kaj stori Barwinski je njegova stvar, ali če bi pri taki priliki, ko se gre za zaupnico vladi, slovanski poslanec zbežal, bi bil to škandal.
Dunaj 16. novembra. V poslanskih krogih se je danes raznesla govorica, da odstopi naučni minister Härtel, in sicer vsled najvišje nezadovoljnosti z njegovim postopanjem glede izgredov nemških akademikov v Inomostu.
Dunaj 16 novembra. Nemški listi poročajo, da se je začela nova akcija za rešitev Körberjevega ministrstva. Ustvariti jse hoče neko porazumljenje mej Nernci in Čehi. Parlamentarne komisije češkega kluba čeških veleposestnikov in čeških agrarcev se bodo o tem v torek posvetovale. Nemci so pripravljeni na tako porazumljenje s pogojem, da puste Cehi na strani vse narodne in politične zahteve, mej tem ko zahtevajo Cehi remeduro glede notranjega uradnega jezika in češko vseučilišče na Moravi. Nemški nacionalci silijo Vse-nemce v ospredje, češ, naj ti najdejo kak modus vivendi s Cehi.
Dunaj 16. novembra Posl. Tollin-ger se poganja, naj bi se pripoznalo prvo branje načrta o kmetijskih zadrugah kot nujno in izvršilo pred razpravo o drugih nujnih predlogih.
Dunaj 16. novembra. Proračunski odsek je sklican na ponedeljek popoldne na sejo.
Dunaj 16. novembra. Nemško katoliško šolsko društvo je imelo včeraj tu svoj shod, na katerem se je silno ostro nastopalo proti gibanju »Proč od Rima". Princ Lichtenstein, dr Porzer in Schwarz so proglašali gibanje nemških radikalcev kot veleizdajalsko Isto-tako se je izrekel prezident upravnega sodišča, grof Schönborn, ki je dejal, da kakor bi bil kazniv panslavizem, ki bi gledal čez mejo, tako je tudi vsenem-ško gibanje. Končno je rekel, da pričakuje razsvetljenja od zgoraj.
Dunaj 16. novembra. Na vseučilišču je bil danes zopet velik izgred. Nemški radikalci so pretepali nemške klerikalce, ti pa zopet prve. Rektor jih je prišel osebno mirit. Radikalci so v njegovi navzočnosti napadli klerikalce s palicami in s pestmi in jih potisnili iz avle.
Dunaj 16. novembra V političnih in vojaških krogih obuja veliko zanimanja vest, da je šef generalnega štaba fem. baron Beck šel v Dalmacijo na inšpekcijsko potovanje ob črnogorski meji. Spremlja ga polkovnik Koloszvary, načelnik oddelka za vojne operacije v general-
DaU<
»ilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 264, dn6 16» novembra 1901.
štabu. Namen potovanju je baje inspi-ciranje Kotorskih trdnjav, ali v reče-nih krogih se opozarja na momente, ki dajejo temu potovanju važnejši pomen. Pred vsem se opozarja da sedanji čas ni ugoden za take inšpekcije, ki se običajno vrše po leti tem manj, ker je vožnja po morju skrajno težavna in bi se ji priletni šef gen. štaba gotovo ognil, da nima posebnih vzrokov za to pot. Dalje se opozarja, de inspiciranje trdnjav ne spada v področje šefa gen štaba, ampak da je to stvar šefa genij skega štaba in končno se posebno naglasa, da je Beekov spremljevalec šef tistega oddelka v gener. štabu, ki izdeluje operacijske načrte za vojno. Iz tega se sklepa da ima to potovanje večjo važnost in da je v zvezi s političnim položajem na Balkanu. V koliko je to sklepanje opravičeno, se seveda ne da uganiti.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Ciril« In Metoda. Gosp. Zofija Haring v Črnomlji 104 K 58 vin., kot Cisti prebitek veselice z dne 10. novembra t. 1. Posebna zasluga gre blag. gospej Lini Gustin-ovi in čast. gosp. žnpniku J. Lilek za nabiranje ustopnine in prostovoljnih doneskov. — Gospica Franjica Maj-zelj-eva v Belicerkvi 15 K, in sicer 2 K daroval neki rodoljub, 13 K pa novomeški lovci, zbrani 13. t. m. na Majzeljevem lovu:
„Lovci smo ves dan lovili — Za kazen 13 krone zložili!" Skupaj 119 K 58 vin. — Živeli!
V podporo akcije visokošolcev za vseučilišče: G. Fran Tavčar iz Selc nad Škofjo Loko 5 K, z željo, da bi se njih napor uresničil. Začnimo toraj sirom slovenske domovine, za nje nabirati. — Hvala! Znesek se je poslal društvu „Triglav" v Gradec.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti ute&ujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla jenja. Cena steklenici K 1. 99. Po poštnem povztj razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2   (2—16)
Zahvala.
Surovinsko društvo erevlJarsUe o lir to volne z a tirna-«* v iJ unij an 1 se naj-udaneje zahvaljuje si. deželnemu odboru za znatno podporo 600 K, si. mestnemu magistratu za podeljeni znesek 300 K ter al. trgovski in obrtni zbornici in črevljarski zadrugi v Ljubljani za podarjene zneske ä 200 K. Ker je surovinsko društvo črevljarjev s sedežem v Ljubljani namenjeno le v obrambo in prospeh malega obrta črevljarskega v Ljubljani in po celem Kranjskem, je toliko bolj hvalevreden ta čin humanitete in naklonjenosti imenovanih slavnih uradov in zadruge napram temu društvu. S tem izreka še jedenkrat najtoplejšo zahvalo v imenu društvenega odbora (2509)
Ferdo Turna s. r.
ravnatelj surovinskega društva črevljarske obrto-valne zadruge v Ljubljani.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 28. Dr. pr. 1135.
V nedeljo, 17. novembra 1901.
Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah.
Začetek ob 7,8. uri. Noviteta! Tretjič. Sovi teta!
Vzgojitelj Canovec.
(Flachsmann als Erzieher.)
Veseloigra v 3 dejanjih. Spisal Oton Ernst. Poslovenil Iv. Šega. Režiser Anton Verovšek.
Štev. 27. Dr. pr. 1136.
Začetek ob '/,8. uri.
Opera!       Četrtikrat v sezoni: Opera!
Opera v 4 dejanjih Po noveli P. Merimeea spisala H. Melhac in L. Halevy.   Vglasbil Georges Bizet. Kapelnik Bogumil Tomaš.  Režiser Josip Nolli.
Bltnjwc» m odpre ob 7. ari. — ZftfeUk tb 1 -,8. ni. — Ium ok 19. tri.
Prt predstavi »deluje orkester si. c. In kr. peli. polka Leopold II. It 27.
Prihodnja predstava bode v torek, 19. novembra. ,Rokovnjači".
Meteorologično poročilo.
Yliin« n»d morjem 803-2 m. 8;eda]l «rainii Hak 780-0 mm.
Marija 14 al an javlja potrtim srcem vsem sočustvujočim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen dobri, dolgoletni gospodar, gospod
Nikolaj Hoffmann
nožar, orožar in Izdelovalec ranocel-nišklh instrumentov, Isstnilc mnogih svetinj za zasluge, član mnogih znanstvenih društev itd.
danes zjutraj ob 8. uri po dolgem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje dobe blaženo in vdan v Božjo voljo zaspal.
Pogrebni sprevod bode krenil v nedeljo, dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne od smrtne hiše v Konjušnih ulicah št. 2 na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer se bode truplo pokojnikovo pokopalo v lastni rakvi. (2517)
Svete zadušne maše brale se bodo v župni cerkvi ▼ Trnovem in v drugih cerkvah.
Dragi pokojnik bodi priporočen pobožnemu spominu.
Naj v miru počiva!
V Ljubljani, 16. novembra 1901.
PŠST Izurjenem ~S2Q
šivilja
se priporoča cenjenim damam za vsakovrstna dela in sicer samo v privatnih stanovanjih.
Cenjene ponube prosi pošiljati pod naslovom „F. T." na upravništvo „Slov. Naroda". (2520)
"CXradlaa© dovolj ona (2506)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice fit. 6
iS*e> nujno z
spretno kuharico za hotel V Gorici, *lona-iatec in učenec za kavarno, nattnatakarja
za večji zavod, protinjalko (za manufakturno blago) na Notranjsko 15—20 gld. plače. Priporočam nekaj spretnih, čednih in urnih natakaric za tukaj in drugod. Natančneje v pisarni.
MaTTOhh^,
lična kislina
kateri je kot zdraviln vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihsl in prsbsvil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (25—8)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in t vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih ia delikatesnih trgovinah.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod Gradec, poste
restante. (766—32)
Proda so ceno
klavir
dobro ohranjen.  Poizve se na Karlovski cesti št. 30 v Ljubljani, I. nadstropje.
(2507—1)
Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbet
21. nov.   Potsdam      8*30 dopoldne. 28. nov.   Maasdam      2*30 popoldne. 5. dec.   Amsterdam   9*0O dopoldne. 12. dec.  Statendam    2-oo popoldne. Paniki na 2 vijaka 12.500 ton.
Rotter dem 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.600 ton. (2211-6) Cene t prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K     „    j nišča m. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Nov. 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo	P
15	9. zvečerj	7274	7 9 si. svzhod		dež	g
16	7. zjutraj	7281	65	al. sever	dež	
■	SLpopol.	7277	14 2 ar. jzahod		dež	2
Srednja včerajšnja temperatura 9'4°, nor-
Žran $tupica
notarski Kandidat
rojena Srhovnic
Ljubljana
Gt§~- poročena. ~§£3
dne 16. novembra 1901.
(2508)
Ribnica
A 104 1 11.
Oklic.
(2377-3)
C. kr. okrajna sodnija v Vipavi daje na znanje, da je posestnik Viljem Schmutz v Vipavi, dne 28. junija 1901 neoporočno, umrl.
Ker tej sodniji niso vse osebe znane, kojim gre dedna pravica, nadalje ker ste po zakonu k dedinstvu poklicani Rozina in Emilija Smolik neznano kje v Ameriki odsotne, opozarjajo se imenovani sestri in ravno tako vsi, ki menijo imeti pravico do te ostaline, da se imajo v teku enega leta zglasiti in podati dedinske pri glasbe, ker se bode sicer zapuščina razpravljala le s priglašenimi dediči in gospodom Mirkotom Perhavec iz Vipave, ki se je tej ostalini in zajedno osebam neznanega bivanja oskrbnikom postavil.
Na predlog dosedaj priglašenih dedičev dovoljuje se zajedno prostovoljna nadrobna dražba k tej zapuščini pripadajočega posestva vi. štv. 180 k. o. Vipava v ce-nilni vrednosti 16.141 K in premičnin v vrednosti 218 K 40 vin., — nadalje prostovoljna dražba premičnin pokojne Rozine Schmutz v vrednosti 153 K 40 vin.
D an dražbe določa se na S. decembra 1901 ob 9. uri.
Zadevni pogoji te dražbe so pri tej sodniji na razpolago in se bodo pri dražbi naznanili.
C. kr. okrajna sodnija v Vipavi,
dne 23. oktobra 1901.
Št. 6698. i       N _ mm (2519-1)
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem
ponudbeno obravnavo za leto 1902. eventualno 1903. glede čiščenja stranišč« oziroma odprave fekalij iz njih.
Ponudbe, ki se morajo opremiti s kolekom za jedno krono od vsake pole, morajo imeti na vnanji strani kuverta napis: »Ponudba za čiščenje stranišč, oziroma za odpravo fekalij k štev. 6698 ex 1901«, se naj vlože najpozneje do 25. novembra 1901, do enajste ure dopoludne pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni.
Način, kako je odpravljati fekalije, je razvideti iz pogojev, ki so razpoloženi na vpogled pri c. kr. tobačni glavni tovarni. Ponudniki morajo v ponudbah izrecno opomniti, da se strinjajo s temi pogoji.
Ponudniku dano je na prosto voljo, da stavi ponudbo za jedno ali dve leti. Ponudeno ceno je navesti s številkami in besedami. Odločitev o došlih ponudbah je v rokah c. kr. generalnega vodstva tobačne uprave na Dunaju in si isto pridrži pravico, čiščenje stranišč oddati za jedno ali dve leti.
Vsak ponudnik je s svojo ponudbo vezan do odločitve c. kr. generalnega vodstva tobačne uprave in je dolžan odpovedati se določbam § 862 a. b. d. z. in člena 318 in 319 trgovinskega zakona, glede roka za razglasitev odločbe o njegovi ponudbi.
Na ponudbe, ki ae ne strinjajo z navedenimi pogoji ali se prepozno vlože, se ne bode oziralo.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 4. novembra 1901.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. teta.
Odhod is IJubljsn» jut. kol. Proga ots Trbift. Ob 13. ari 24 m po noči osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ees Selstbal v Aosaee, Soloograd, fes Klein-Reifling ▼ Stevr, t Line n» Dnoaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobui vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj, tez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franaensfeäte, Inomost, Monakovo, Ljubno, fiez Selztbal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Qenevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni vozovi L in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zells ob jezeru. Len d - Qasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobui vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega mosta in Eoievja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod li Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393)
Išče se kompanjon
kateri ima najmanj 1000 kron premoženja, za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v prav lepem kraju tik farne cerkve na Dolenjskem.
Ponudbe naj se dopošljejo do 1. decembra t. I. pod šifro „Dolenjec" upravništvu »Slov. Naroda«. (2498—2)
ubertus-čepice:
za lovce, z uhali iz baržuna in neprozrač-nega lodna, podšite,
priporoča
(2513)
}. S. Benedikt, Cjubljana.
Cenetovo posestvo
s hišo in gospodarskimi poslopji v Zagorji za Savo se proda skupaj aii pa posamezno.
Hiša in poslopja ležijo na najlepšem prostoru blizu cerkve ter se da s trgovino še veliko narediti, posebno če se bodo delavci rudokopa od 1500—5000 pomnožili. V hiši je gostilna, zraven loterija, mesarija in strojarija, vse te obrti jako lepo napredujejo.
Tik zemljišča je velika vodna moč, kjer bi se dala tudi kaka industrija napraviti. (2483-2)
Več se izve pri gosp. M. Intiharju v Zagorju za Savo ali pa pri lastniku g. J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku.
Dr. Friderika Leng-iel-a
BrezoT balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dragi deli polti ločijo ss is drugi dsn neznatne luskine od polti, ki postsne vslsd tsgs čisto bsla In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale
gube in ko zave pike ter mu daje mladostno arvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažno8ti na polti. — Cena vrču z navodom vred gid. 1-50. (112—21)
Dr. Friderika Lenglel-a
NajmilejSe in najdobrodejnejse milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnköczy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Hsnn, Dunaj, X.
Posestvo
v obljudenem kraju z več obrti, s čistim letnim dobičkom 5—6000 kron. je s fundusom za 80000 kron na prodaj. Potrebno je 40000 kron. (2438—5) Vprašanja pod šifro „posestvo št. 80" na uprav. »Slov. Naroda«.
Sijajen postranski zaslužek
za zimsko sezono si pridobe zgovorn^ solidni ljudje, kateri so že opravljali kako agenturo (zastopstvo) itd. ali se hočejo baviti z zastopstvom cisto solidnega podvzetja na deželi. Nika-koršne srečke ali patenti. (2460-2)
Ponudbe solidnih oseb sprejema J. Hübscher, Praga 1572, II
Eckerts™žlahtna kupa
(Edelraute) (871—17)
—^ dij etični
naravni liker
iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pri Izletih vodi primešan Izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domaee sredstvo.
Ces. kralj. šjjjjjf dež. priv.
tovarna za likerje
All.EclerlMfic.
koroški
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-47)
Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko:
17z*aii lto|ntk Ljubljana. Pred škofijo mi. »».
M. L. Barborič
v Jtovem mestu
glavni trg v hiši g. pl. Fichtenau-a
priporoča svojo zalogo raznovrstnega blaga po najnižji ceni. Na izbero ima: ovratnike, kravate, srajce, rokavice, nogavice, predpasnike, bluze, spodnja krila, zimske čevlje, galoše.
Nadalje fine mnfe, male in velike boe, baržnn, svilo itd., sploh vse v to stroko spadajoče reči za lišp in pripravo za šivilje in krojače. (2284—5)
i Kašelj utolažijo
preizkušeni in fino okusni
(2344-4)   Kaiserjevi *
prsni bonboni.
f>-» a f\ notarsko overovljenih / I aLi 1 »prieeval jamči za getov im I ■ U vspeli pri kašlju, lirlpa-voHti. katarja in zasllženja. Mestn teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnköczyju In v dež. lekarni Milana Leusteka v LJubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič.
Spretne in zanesljive
stenografe
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji tnkajien odvetnik.
Ponudbe pod „90" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2478—6)
Glasbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser & sin v Gradcu.
Trobila in godala
Izpričane dobrote za nizko ceno.
Popravlja se hitro, dobro in ceno.
Novi ceniki brezplačno. (1996—10)
Pri žlezah, ikrofelnlh, angleški bolezni, kožnih Izpust«»Jih, nrotlnu, revniatizmu, pri boleznih v vratu In na pljueih, starem kašlju, sa slsbotne
mslokrvne otroke priporočam svoj povsod znani in priljubljeni In od zdravnikov veliko priporočani (2106—5)
Lakusen-ov jedoželeznati
(salo lz kltovlh Jeter),
Ta Jako dobri in vspešno vplivajoči jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse slične izdelke in novefSa zdravila. Okus jako fin in mil, zato ga jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 in 6 K, zadnja količina se priporoča sa daljšo uporabo. Ozira naj se pri nakupu na tvrdko tovarnarja apotekarja Lahusen-a v Bremah. V I Ju bi Jani se dobiva v lekarni pri „Marl J i pomagaj, na Resljevi cesti St. 1, pri „Orlovi lekarni", na Jurčičevem trgu St. 3, v leksrnl pri „Angelju", Dunajska cesta St. 4, lekarna pri „«la-tem Jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri „Jednorogu" na Mestnem trgu.
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v* milijona tacifi strojev v rabi!
Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko ln parno moč.
o ■   Načrti  proračuni.   ■ s>
(470)    Akcijska diužba m
Alf a-Separator
Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brszp lačno.
(1912-22)
Veliki krah!
New-York in Lososa nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebmine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. smer. pat. srebrnih vilic iz enega
komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea ■a jaho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria caaie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za caj;
1 kom. najfin. sipalniee za sladkor.
SS komadov skupaj samo ajid. ••SO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
ileparljl
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudiza vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—42)
A. HIRSCHBERG-a
Ekspertni hiši aaericanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr.19/M. Telefon 14597.
PoBiljase v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vposije. Čistilni prašek sa njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek ls pohvalnih pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana.
Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Božane, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno.
St. Pavel pri Preboldu. Dr. Kanilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Bfma»«BV»«BV«-«BBm«-«ami»«Bvm««BV>«aB«
Tovarna pečij :
in raznih prstenih izdelkov i
j Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska J cesta, Veliki Stradon št. 9 §
m.....priporoča vsem zidarskim ♦
mojstrom  in  stavbenikom 2 svojo veliko zalogo S
najmodernejših pre- X danih, ter barvanih g prstenih «
I>oolj l
in naj tr pežnej ših ±
štedilnih ognjišč :
lastnega izdelka, in sicer ru- T
javih, zelenih, modrih, sivih, J
belih, rumenih i. t. d., po ■
najnižjih cenah. T
Ceniki brezplačno in pošt- i
(1260)   nine prosto.      (23) I
100
do 300goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v v«»h krajih gotovo in poSteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gssse 8, Budspest. (2394—3)
Vinski sodi
od 50—1000 litrov vsebine se kupijo.
Ponudbe z navedeno ceno in množino sprejema (2464-3)
Ivan Wakonlgg
v Šmantnem pri Litiji.
Jos. Leuz
trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
Reseljeva cesta št. 1.
Kupujem po najvišjih cenah
suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, dobro seno za konje, češmin in sveže smrekove storže.
(2514)
l I
Priznano naravna
istrska vina
pošiljata po nizki ceni (2010—19)
Rebec & Zalaznik, Pulj.
!! Božična prilika II
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje iz nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 36 podob, najkras-nejSih na svetu, 1 računski stroj „Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 podstavek na pisma za vsakogar poraben, 5 komadov prelepih razglednic, 6 komadov čudu-vitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manäetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle-palom, 3% zlata, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modern prstan za gospode z imit. druguljem, 20 kom. predmetov za dopisovanje in Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane S fj!<■• SO kp. Odpošilja po postnem povzetju ali če se denar prej poSlje. (2611)
Ch. Jungwirth v Krakovu.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
V celih vagonih po 100 meter-skih stoto v s Škal nudi
Brikets
vagon blizu 22000 kom. za 140 K.
Premog v koscih
za 32 kron
na vse železniške postaje, izvzemši one na progi Spodnji Dravograd-Celje, (2099-8)
Škalski rudokop za premog
Velenje (Juž. Štajersko.)
a
Ustanovljeno
Brata Eberl
liti 1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra e. kr. drž. ia e. kr. priv. 47 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno is aa debelo.
Velik* lzMrka dr. Sohotnfold-ovlh
barv T tubah za aktd. slikarjo.
Zaloga
vsakovrstnih čopičev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnera mazila sa hrastov« pode, karboBaeJa Itd.
Posebno priporočava al. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo m likanje
šotnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah.
j.^or Alojzij Erjavec Ä
čroljarski mojster v Ljubljani, Crevljarske ulico 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani o. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu sa obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so na mazila, voščila za črno in rojavo obuvalo.
ter razne potrebščine za to obrt 47 lav n ikruj^jt. — Tuajis unSkrn iaj m pridan mm.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar na CSllncfan št. 9*
fiilijalka: Šelenturgove ulice št 1
priporoča svojo veliko zalogo atrua-arsItUa del lastnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno. Is to tako izvrSuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 47
MODERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki üvot in v vsaki faconi
priporoča   ®   @   g©)   (§5 jg)
v Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. @ ® 47
Skladlioe za modno blago, pozsmentrijs, trakove, öipke, svileno blago, perilo, m m • • • klobuke as dene, tkana n kratka roba na debelo In drobno, m s m m m
HENRIK KENDA
................tr
! Miklavža!
priporoča
pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg st. 21
mzmfflam«sjd««>9  aveAe tam zcsaa-aaars* 47
Betarsko in naslaino temo.
lillilllllel4ell|Mkl«lsillA
Ruske, angleške in avstrijske
galoše
LIST J- S. Benedikt
Ljubljana Stari trg št. 6.
Snt. razstava v Parizu 1900 „Grand Prix".    SvetO VFlOZfiani
ruski karavanski čaj
K^O^KnCPOPOFF
^ 1  i—- MOSKVA
kr. dvornih zalajjateljsv.
Vintt. znamka postarno zararovana-        Najfinejše blago.
Pisarna:  Dunaj, Vil      Ureltes;aa*te 9.
Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejših trgovinah v originalnih zavitkih 2275-3)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener (Jürtel, na Dnnaji
ali (1115—20)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
lüss-Staufer-jev klej
P
■ v tobolrlh lat steklenleak
večkrat odlikovan s zlatimi in arebrnimi svetinjami, s katerim se lshko slepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Pršut kellniann v ljublj»nl. (Bil—19)
Na prodaj je
večja gostilna
v bližini mesta Celja (2441-5) pod jako ugodnimi pogoji.
Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
Ljodevit Borovnik
piiHkar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroakent
86 priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samo kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. presku&e-valnici in od mene preskusene. — Euitro-(2692) vani ceniki laitonj. (45)
Zaradi smrti gospodi so v najem
(2497-2)
mlin in žaga
blizu Ljubljano na močni vodi in v najboljšem stanu. Naslov pove upravniätvo »Slov. Nar.«.
SUCHARD
grand prix
Paris 1900.
Snecijalna trgoma za Im
Edmund Kavčič
v LJubljani, Prešernova nlloe, nasproti posta
priporoča
kavo MinloM dobrega okusa po gld. 1— kilo IVellsrherry aromatično-
krepkega okusa.....„   140 B
Plr«ldy najfinejega okusa   _   ieO a Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno špecerijsko lilaao v najboljši kakovosti (18-225) Glavna zaloga J. Klauer-jevega ,,Trlsjl»v»".
S. Goldschmidt & sin
tovarna Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenoallna šteti 11 na oarnjIM«*» v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost po&ilja. .923—29)
St. 39346.
Razpis
(3463—2)
cesar Franc Jožefovih jubilejskih ustanov.
Dne 9. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem cesar Prane «Jozcfovc Jiihllejslke ustanove, namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.
Teh ustanov je dvanajst in sicer: 2 po 50 K, 10 pa po 40 K in je prošnje za njih podelitev vlagati do S9. novembra letos pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 5. novembra 1901.
Št. 40.173.
Razglas.
(2479—2)
V smislu §. 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1. 1902
1. mestnega zaklada,
2. mestnega ubožnega zaklada. H. zaklada meščanske imovine.
4. ustanovnega zaklada,
5. mestne elektrarne, že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dnij, in sicer od 13. do 97. novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Mostni magistrat m Ljubljani
dne 12. novembra 1901.
mestnega loter. zaklada,
7. amortlzacnega zaklada mestnega loterijskega posojila,
8. mestnega vodovoda in 9 mestne klavnice
Žrebanje dne Is decembre 1901.
Glavni dobitek.
Promese k državnim srečkam iz leta 1864. po,0c^ l27! K 300.000'
Žrebanje dne 12. decembra 1901.
Glavni dobitek.
Srečke državne loterije ä 4 K     K 200.000'
16.404 druzih denarnih dobitkov
(2518)
prlp<
..Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4fL0|o
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopolndne. <2693—46)
Poštnegs hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop ■ * a d ne g; a trs;«. P o ga carjev trs;.
Umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Ta teden od 17. novembra do 23. novembra 1.1.
Prvo potovanje po zanimivi
Sardiniji in Siciliji.
Otiorjeno vsak. dan, tudi ob nedeljah in  praznikih,  od  O. ure  zjutraj do
9. ure zvečer. (2510) Vstopnina za odrasle SO h, za otroke, dijake in vojake do narednika SO h.
Znamenito zavarovalno društvo za življenje išče za vodstvo
spretnega strokovnjaka, ki je že sodeloval z vspehom pri organizaciji ali akviziciji.    Služba je jako
dobro dotirana in stalna.
molčečnost <§»*3 strogo jamči.
Ponudbe z natančnimi podatki dosedanje delavnosti pod šifro   General Agentur" na upravništvo „Slovenskega Naroda". (2615—i)
»£. .O. *£. «A. «A. «£•        »A. «y* *&* *v* *v* *V* *V* *t* *¥* "t* "9* *V* *t   *V" *V* *V* *V* *V* *V* *V" *V* *V* *V* *V" *V* *¥* *V* *V* *V* *V* *V* *V* *V* *V* *V* *V" *V*
* T   T  T  T   T TTTTTTTTTTTTTTTTfTTTiTTl   1 i   T  T  T  T  T  T   ! i i
Cüflezna svetlita.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd.
fMderlanipe.
po najnižjih cenah.
46
Lekarna mM orlu"
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
priporoča:
Povsod znane „Dunajake želod ene kapljiee", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
Baby-puder, priljubljen in jako cenen trosilni praSek za otroke, 1 majhna skat-ljica 30 h. 1 večja Skatljica 50 h.
Menthol-pražek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehaatih Skatljicah k 60 h.
K temu Menthol sobna in notna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se t lekarničnem laboratoriju izdelujejo aaneslflvo moena, eist« kernten a
sodovica in pokalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
Xja.at33.UE: 46
Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Blaž Jesenko
Iajubljana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
46
o naf
I loa e<
Mehanik
lian Uteri
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni
»JI po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In oeno._46
SJSF"~ Vnanja naročila se točno ixvr8e\ '•SSJ
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 46
različnih vrat sa polovico cene.
Vzorce pošilja na zahtsvanje poštnina prosto.
592379
27
ŽIVILA
Največje važnosti za vsako rodbino.
MAGGI
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
Zel
zaloelo
daje juham, bouillonom, primakam, socivjem itd. presenetljiv, krepak in
dober okus. = Jlalo Itapljle zadosea. =.
Stekleničice od 50 h naprej.
w tabletah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii 111■iii11■ i.......
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggijeve jnhe v tabletah omogočijo hitro Mamo z vodo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe.
-*S 19 različnih vmt. S-«-
* Konsomme & Bouillon v tobolcih. *
1 Consonime-tobolee za 2 porciji najfinejše krepke juhe W h. 1 Boulllon-lobolrr za 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo.
Poskuönja prepriča bolje, nego vsaka reklama.
Dobiva se v vseh kolonljalnlh, delikatesnih In drocerljsklh trgovinah.
(2499;
Sittger-jevi šivalni stroji
Pariz 1900 „Grand Prix".
Naša tovarna je priznano prva te stroke, njen BOletni obstoj ter njen svetovni sloves jamčita za dobroto njenih izdelkov, in vedno naraščajoče spečavanje potrjuje njene prednosti.
Brezplačni pournl teeaji tudi v modernem umetnem vezenju.
Singer Co, delniško društvo za šivalne stroje.
(2501) Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Največja in najstarejša zaloga
glasovirjev.
Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in pijanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; blag-o Je doslo.
Priporočam svojo veliko izbero glasovirjev k nakupu in izposoji! j. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k ubi-ranju in k popravljanju glasovirjev.
S spoštovanjem (1954—11)
IF^erd- IDrsigra/tin.
ubiralec glasovirjev, zapriseženi cenitelj c. kr. okrajne aodnije v Ljubljani. Postajališče cestne železnice.     Florijanske ulice 50.     Postajališče cestne železnice.
Jtaztianilo
gostilničarjem, krčmarjem in zasebnikom.
Podpisani si usoja naznaniti častitim gori imenovanim, da pri letošni obilni trgatvi na dobrem gasu stoječih vin iz Isole (Istra) more postreči z izbornimi vini iz poglavitnih kleti, belimi in črnimi, refoški in sladkimi moškati po najbolje ugaja-jočih cenah ter sprejema tudi naiočila naravnost potom poštne dopisnice. Zagotavljajoč, da bodo odjemalci popolnoma zadovoljni in nadejajo se, da ga počaste s svojim posetom ali s svojimi naročili, beleži najudaneje
Tomas Garboncich
zaprisežen sensal in patentiran za komisije in špedicije v Isoli
V Istriji. (2234-6)
-Iba« jlzvrNtneJNi. priznano najboljši
jekleni plugi na 1, 2, 3 in 4 strgala, brane za travnike in mah, členkaste in diagonalne, krožčasti ali gladki jekleni poljski valji, se-jalni stroji „Agricola'*, sečni stroji za travo, deteljo in žito, grnblje za seno in žetev, obračala za seno, patentovani sušilni pristroji za sadje in zelenjavo itd. Stiskalnice za grozdje in sadje, kakor tudi za druge namene, mlini za sadje in grozdje, stroji za mečkanje grozdja (Tra ubenrebelm aschinen), stiskal-niče za seno in slamo, za ročno go-nitev, stoječe ali prevozne, slamo-rezni stol s patentov an itn vrtilnim krožnim mazilnikom, z lahkim hodom, prihrani se kakih 40% moči, prenosne štedtlnokotlene peči, pa-
rilniki za ki a j o, izbir al-ni ki, strgala
za koruzo, mlini za debelo moko, rezalnice za repo, najn ovejše
čistilnice za žito, mlatilni-ce spaten to va-tvim vrtilnim krožnim mazilnikom za gonitev z roko, vitlom (geplom) ali s paro. vitli (gepiij za vprego 1— (i uprežti ih živalij, samodelavne pntentovane t rt ne brizgaluice „Sy-phonia" za. uničevati je grintovca in krvnih uši, kakor tudi vse druge gospodarske stroje izdeluje po naj-'   novejši, nagradeni konstrukciji
Ph. Mayfarth «Sc Co.
c. in kr. izključno pat. tovarna gospodarskih strojev, železolivnic,
parnih fnžin. (2282—3)
Ustanovljeno 1872.    Dunaj II/l Taborstrasse št. 71.     750 delavcev.
Nagrajena več kakor s 450 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančne kataloge in nebrojna prilznana pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
250 hektolitrov vina
letošnjega, lastne trgatve, belega, črnega in rudečega (šilher)
—proda   y§*— (2502-D
oskrbništvo posestva „Janusevac", pošta Savskimarof via Brežice na Savi.
Št. 39347.     -r\ • J_ (2467-2)
Razpis raznih ustanov.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardlnijevo v znesku K 200
2. Jos. Jak. Schillingovo v znesku K 204
3. Jurij Thalmeinerjevo v znesku K 194
4. Jan. Jost. Weber)evo v znesku K 209 do  katerih  imajo  pravico  hčere ljub ljanskih meščanov, ki so se letos orno-žile, so uboge in lepega vedenja.
5. Jan. Nlkl. Kraškovlčevo v znesku K 163 do katere ima letos pravico uboga nevesta iz Št. Peterske župnije v Ljubljani.
6. Jan. Anz. Fancojevo v znesku K134 do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjeega stanu.
7. Jos. Sr. Sinovo v znesku K 96* katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane.
8. Jan. Krst. Kovačevo v znesku K 302-katero je  razdeliti med štiri  v Ljub-
ljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 9. Miha Pakičevo v znesku K 260- do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu alj pa njih vdove.
10. Marije Kosniačeve v znesku K 204 do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženskega spola iz Ljubljane ki so lepega vedenja.
11. Helene Valentinijeve v znesku K 168- katere je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
12. Ustanovo za onemogle posle v znesku K 100- katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega slovesa.
Prošnje za podelitev ene ali druge teh ustanov vložiti je opremljene s potrebnimi dokazili do 30. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
dne 4. novembra 1901.
-SOJ
Stanje hranilnih vlog:
Rezervni zaklad
nad 300.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. ane-m
{fmtftr Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno.
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotograflene aparate in po-treb seine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In aenjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 47
Oblast v. konces. oddaja strupov.
Za sElviaore|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, •oliter, encjan, koimož, krmilno apno 1.1, d. Vnanja naroČila izvrSuie:o se točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, SelenHurgore ulica it. 3
o
o
C
•o
o
47
* Pa Zajec
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana. Stari trg št. 28
priporoCa svojov veliko zalogo raznovrstnih avlraraklh šepnili in stenskih ur.
Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. Srebrna cilinder remontoar ura „    „  s*—• Trgovina vseh  optlenlh   predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila so izvrtaj o Jo natančno i» ■ jamstvom.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 47 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši faoone
priporočam ■»<
J. S. Benedikt
47
Ljubljana, Stari trg, tik moje lavne prodajalne na vogla.
999
>
(O
Im
Ol
"J
»O
o o o c
© "c* o
c
O CD C CO
ca (O
a-S
(D C
(0 tO
Ji
Lattermannov drevored! Tukaj samo kratek čas!
, izboljšani orjaški kinematograf.
Mi* mathnlh ■pa^enik «11k. - Zadn|l^ dva meseei
Olt nedeljah In praznikih vsako uro predstavo.   Ob delavnikih po potrebi.   P« S. url popoludne vsak« uro predstava a bogatim, vsake
tri dni menjajoelin se programom.
Burska vojska, boji na suhem in na morju na Kitajskem, železniški vlaki, kakor tudi senzacijski božični sen, 500 čevljev dolg film itd. itd., kakor tudi najnovejše humoristične slike.
Vstopnina: I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr., stojišča 10 kr.
Oh enem priporočam na ulju dno uporabo najnovejši električni
dirj&juči kar ušel (501* žarnic, 6 »bločnic» m zibajočimi s© konji.
vrtečimi ®e> sandalami ia eal&tei«
Prizadeval si bodeni, da tudi tukajšnje p. n. občinstvo zadovoljim v vsakem ozlru ter prosim za miiogobrojen obisk. (2500—2) z velespo sto vonjem dSr. ^W O R T M£ JW.
0» (0
s--g
<D o
g"5'
3 ?
O 9
O
■o
(671-36j
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v üehwanen-Apotheke, Frankfurt n./M.
Proti
malokrvnosti
«als vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže
ima x sebi QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča clilna-žrleziinla vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v       III. (1368—49)
Vsied tega največje Jamstvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju.
K sezoni
K sezoni
§1
OS _ C0
£ N
« tM > oo
o c
m 3 Jo • •
< 3
o =
o-o 3. o
priporočam svojo hogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev
itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na
V3LT trocevne puške ~S£q
katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkute in priročhosti vsakemu
priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo. z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogo-brojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe In poprave točno, solidno
in najceneje.
Z velespoStovanjem (1596—17)
Fran Sevčik. puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
RONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri
anemiji« klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—11)
Dobre cenene ure
8 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln
Most (Brüx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „  120
Nikelnasti budilec.......... „   1 95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2611—96)
JQT B—OS—Si katalog maatonf tn poštnin* promto.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče cbutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—46)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se q kr. priv. p O VSO d i.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mncglh posnemanj brez vredno- ao>   £i Ppröfllenflt
sti pazi naj se natančno na moje ime 0BF~~ fc*W«* GiUUlCuUW« "ajoj
Prave ruske vRiei delane
aiose
x^ vrhni čevlji
znamka zvezda     najboljše vrste.
Kalocfa na debeloi
(2486 -3)
Anton Krisper in Vaso Petričič.
Prave se dobivajo samo pri sledečih tvrdkah po stalnih cenah:
Idrija:   Valentin  Lapajne, Valentin Traven.
Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar-telme.
Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger.
Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij
Persche, M. Cescutti. Novo mesto: Josip Medved, M.
Barboric. Postojina: D. Do;ničar. Radovljica : Leopold Fürsager, Fri-
derik Homann, Oton Homann. Skofja Loka: J. N. Koceli.
v Zgornji Šiški pri Ljubljani.
Viktor Graul
v Zgornji Šiški pri Ljubljani.
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu za izvrševanje kompletnih sobnih pohištev, kakor tudi posameznih komadov hišne oprave po vzornih načrtih v najmodernejšem slogu. (2396-s)
Tudi se ondi nahaja v zalogi že gotovo pohištvo iz orehovega lesa, jako  lepo  izgotovljeno in  po zelo ~-      nizkih cenah. - —
m m
iS ®
iS *
m $
m *
i*
m
m
•K M j*
Mizarska zadruga |h Gorici (Solkan)
*> na Pvimorskom
naznanja slavnemu občinstvu,  gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
(1269-12)
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke j J£ £J Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia štev. 1, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
&$6i$8t f&äfc
7WJ fmf* «e» im*iW**W* 3eŽ3SŽ3B ************ *W**W*\
na Primorskem.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po  naročilu v najkrajšem času. UM
= Cene zmerne. =
Delo je lično ter dobro osušeno.
m
s* i
^e%^^^ ^^t\^w**wK ^vc^v^^^c jt|^7<k.v% ^rT^^^e>
•A.  »A. »V»  »i-.  *l-> . jf.  r±%  «1»   *j,.  ril  vir» 4LS
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnlo uradnikov
Ljubljana, Selenbursove ulice št. 4
ae priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-ooni in najpovoljnejBih conah. Angle-Bko, fi*anco8ko in tuzcmeko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justič-Bjpj uradnikom pa za izdelavanje
lev in baretov.
talarj«
47
f  Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, is tule, jekla in nikla, kakor tudi atenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. 3fcTo-voaitl v žepnih in atenskih urah so vedno v zalogi. 47 Popravila s* Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičniti aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
47
Su cnenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za jnsfa) in ZiMo sezono
T
se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x
x x
47
Hugo Ihl
xxxi Ljubjani x x x v Spitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zabtevanje poštnine prosto.
Prodaja in razposojevalnica glasovirjev in harmonijev.
Sv. Petra cista 6. XJ\x"blJajn.si Sv. Patra cesta 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Zastop dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju, -gaj
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: »Glasbena Matica" ter „Filharmonicno druitvo" (2231-6) w Ljubljani.
LiHtna delalnlca za popravljanje.
o "3
N
HO
u
es >
'Za sv. Miklavža in Božič i i i najprimernejša darila
vsake vrste pletenin in tkanin, kakor nogavice, jopiče, otroške obleke.
priporoča
Dragotin Hribar
spodnja krita itd. itd. Šelenburgove ulice štev. 3.
N
a
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten l»orilaiid-cemeit* v 7^VI  ^ ™ ^1'
vse od avstrijskega društva inženiriev in arhitektov doloCene predpise glede" tiskovne in odporne trdote dale« nadkrlljujael dobroti, kakor tudi svojo priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in na j si o v i te j 8 ih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (aill~8) .. •    Dunaj, I., lYIaximlllanstrasso 3. ___
Fran ja Meršol
* Ljubljana * Mestni trg 18
1
priporoča svojo bogato  zalogo pričetih, in Izvršenih  ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-22) M o no gram i in ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Zopet bodem prijazna
kadar mi kupiš ali oni lepi rudeel paletot m prUino hožuhotlno Iz Mkimea, ali pa Mvileno-baržunaMlo-pllMPio Jopo m priMlnlm unlra-hanoni, katero blago sem videla v izložbi ■»■-■ Uernatovlčaa
v »angleškem skladišču oblek44
in vsako stane aamo 25 fjlcl. Tudi sem videla v tem skladišču Se veliko lepših In llnejalli modelov za ruda nizke cene; isto tako moderne ■porine suknje, obleke, zimske suknje I. t. d., in so mi vse pokazali
drage volje, ne da bi morala kaj kupiti. (2503— 2)
(101—77)
pristnih Jos. Reit-STYRIA.V     hoffer sinov
Styria-, francoskih Peugeot-, Austria-koles.
1 Pneumatik
katere nudim po Iwtl ceni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln Jamstvo 1
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
*t3
o
<
m
Zaradi prodaje trgovine uradno dovoljena
popolna razprodaja
pri
I
w m m
i
m w
■> W
t
farni W
w ar w w m
t
w w m m
m-
Lr m-
m m m m
j*. J. jff inibek
Jftarijin trg št. 1 nasproti frančiškanske cerkve.
I
-a
1
a
■1
a
i t
t t
I.....................
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip NollL
Od danes do 25. decembra t« I. prodajalo se bode vse
urno
po tovarniških cenah.
Med drugim posebno lepo odbrana zaloga Sllkna za gospode, velika izbira
robe za obleke za gospe, barhanta, prtenine, platna za postelje, razno platno izvrstne kakovosti, velika izbira echarpes, srajc, ovratnikov
zavratnikov.
in
(2466-2)
ne zamudi te tako ugodne prilike za ceni
blaga.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
9880
32
SX