Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 2050, interurban 2050 Rokopisi sc ne vračalo Posamezna št.l Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavlfen Ust 5 "Din. Celoletna naročnina 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru Uprava: Miklošičeva c. 5 (paviljon) Poštni ček. račun, CJublJana 15.179 Telejon štev. 3030 Dvojni Vse inflacijske težave premagane - Skoraj t3G milijonov premoženja - Uspešno delo zavoda -Denar mora os Sati v pokrajini, kjer se zbira - Enkratna dvojna plača uradnikom in rentnihom Pokojninski zavod je danes slavil dvojni jubilej: desetletnico svojega obstoja in dvajsetletnico zakona o pokojninskem zavarovanju. Svoj dvojni jubilej je proslavil Pokojninski zavod na svečan način. Zjutraj oh 9 se je vršil v magistralni dvorani osmi redni občni zbor. Premoženje Pokojninskega zavoda. Na dnevnem redu je bilo nato sklepanja o računskem zaključku. Na željo delegacijo se to poročilo ni čitalo. Predsednik je nato na 1 kratko označil premoženje Pokojninskega zavoda, kakor jo bilo na dan 5. septembra 1929: V blagajni 44.717 Din, pri denarnih zavodih 15,740.156 Din, v posojilih 69,054.202 Din, dalje nepremičnine: zemljišče za Rožnikom, na Brinju, uradno poslopje v Gledališki ulici, hiše pod Rožnikom in na Brinju, palača na Miklošičevi cesti ter zemljišče v Splitu, državni papirji 28,124.848 Din, 2000 delnic prvega kvartala vplačanih delnic Priv. agrarne banke v vrednosti 250.000 Din. Od tega je treba odšteti upnike, to jc Poštno hranilnico in Narodno banko v skupnem znesku 11,000.000 dinarjev, tako da znaša celotno čisto premoženje Pokojninskega zavoda 127,970.000 Din. Nato jo bilo soglasno odobreno poročilo revizorjev dr. Jeriča in Len, Frankcta. Rentabiliteta premoženja. Ravnatelj g. Čcč je želel pojasnila o ren-tabiliteti zavodovega premoženja in izrazil željo, naj bi se pri investicijah oziralo tudi na druge kraje, iz katerih se steka premoženje Pokojninskega zavoda. Iz pojasnil predsedstva je bilo razvidno, da se rentira: v denarnih zavodih naložen denar po 8 cdstot., izposojen denar po 8.7 od-stot., v vrednostnih papirjih po 8.25 odstot., v realitetah po 5.8 odstot., nekatere realitete celo po 7.8 odstot. Občni zbor je nato soglasno podelil na-čelstvu odvezo. Nova palača v Splitu. Po živahnejši debati je bil sprejet predlog, da Pokojninski zavod dokupi k svojemu zemljišču v Splitu še nekaj sto metrov sveta. Na tem zemljišču bo zgradil palačo, za katero je sprva bilo določeno 2 in pol do 3 milijone dinarjev. Dr. Jerič je nato utemeljeval predlog, da se pooblasti načelstvo za nakup parcel, la^t Ljublj. kreditne banko, ob Dunajski cesti, Ga-jevi in Beethovnovi ulici za ceno 817.000 Din. Načelstvo naj preštudira pogoje in sklepa o pogojih. Predlog je bil sprejet. Slavnostno zborovanje Pokojninskega zavoda. Ob pol 12 je otvoril predsednik g. Vrtovec v isti dvorani slavnostni občni zbor. Uvodoma je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki je bila sprejeta s trikratnim burnim :>Živio<;. Nato je predsednik g. Vrtovec imel slavnostni govor, v katerem je slavil delo In pomen Pokojninskega zavoda. Ker je predsednik glavne misli svojega govora navajal že v včerajšnjem »Slovencu«, opuščamo podrobnejše poročilo o tem. S posebnim poudarkom pa se je zahvalil predsednik bivšim ministrom 7.a soc. politiko. Zborovanje je sprejelo nato na predsednikov predlog pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku generalu Petru Živkovi-ču iu ministroma dr. Korošcu in dr. Drinko-viču. Svoj govor je predsednik zaključil z besedami i »Pokojninski zavod volja danes za Slovenijo in | Dalmacijo. Konstatirati moramo ob tej prililki, da je vladala med slovenskimi in dnlmati nskimi delegati vselej popolna harmonija in da je tudi današnji dan, dokaz za to, da stoji za Pokojninskim zavodom vse nameščen ntvo in vse gospodarstvo Slovenije i'* Dalmac i je O razvoju Pokojninskega zavoda je govoril nato ravnatelj dr. Sagadin. Tudi njegovega govora je bila objavljena Slovencu r in jo zato opu- zevoda. vsebina v včerajšnjem ščamo. Bodočnost Pokojninske; O izgledih Pokojninskega zavoda v pri-hodnjosti je govoril njegov podpredsednik g. Evgrn Lovšin. Izvajal je med drugim: Smatramo, da je temelj novim uspehom v starostnem zavarovanju zasebnih nameščencev konsekventno izvedena misel samouprave pod direktnim nadzorstvom ministra m socialno politiko. Zavarovanca jc treba zadovoljili ob znosni premiji .s takim pričakovanjem ali rento, ki predstavlja zanj vsaj eksistenčni minimum. Poslodavcu je treba olajšati bremena z možnostjo cenejših meničnih in hipo-tekarnih kreditov. Oba zahtevata skrajno štedljivost v upravnih stroških, ker je ta predpogoj koristim, ki jih pričakujeta od zaveda. Vsemu našemu posredno ali neposredno prizadetemu gospodarstvu pa naj bo za te večje dajatve še nadalje ekvivalent v tein, da ostaja imovina zavoda v krajih, od keder je izšla, da jih oploja v tej ali drugi obliki in rodi novo bogastvo. Predlog zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, sprejet soglasno na lanskem občnem zboru in predložen pristojnemu ministrstvu, predvideva tri take pokrajinske samouprave, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Ako hočemo doseči pokritje našega današnjega primanjkljaja v preinijskih rezervah v višini Din 30,209.351.23, obenem pa izpol-' niti nade na povišanje rente cb isti višini : efektivne premije, s.: moramo brezpogojno iz-! ogniti velikim ri?ikon>, ki bi nastali pri pome-I šanju zavarovanja v Sloveniji iu Dalmaciji z I drugimi raznovrstnimi pokrajinami naše države. O drugih pokrajinah nam manjka v:;a-1 kršna zanesljiva statistika razmer zavarovancev in njihovih družinskih članov. Kakšna tveganja nas čakajo, če vzamemo ' še en primer, ki nam je slučajno na razpola-i go, v slabem izterjevanju bolniških in nezgod-' nih premij v drugih delili države, nam precl-1 ceijo sledeče številke: Izkaz o zaostanku predpisanih premij Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu: V letu 1926. znašajo zaostanki 53.06 odstot., v letu 1927. 50.17 odstot., med tem ko znašajo v Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani, kjer so zavarovani samo nameščenci Slovenije za leto 1926. 25.49 odstot., za leto 1927. pa samo 21.83 odstot. Okrožni urad ljubljanski izkazuje 1. 1926. 34.20%, lela 1927. pa 29.50%. Avtonomno upravljanje imovino Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ločeno nd drugih zavarovanj, jc v izogib največjim nevarnostim neobhodno potrebno vsled važnih okolb ščin, ki v bolniškem in nezgodnem zavarovanju vsled danih razmer (valorizacija pokojninskih rent) ali vsled drugega značaja zavarovanja pri teh dveh zavarovalnih panogah no pridejo, vsaj 110 v taki meri, v poštev. Iz višjega donosa kot 6% zakonitega obresiovanja, nvora zavod kriti en del svojega zgoraj omenjenega primanjkljaja. Zato bi bilo naložbo v bolnice, sanatorije, kopališča, ambulatorije in druge zdravstveno napravo za celo vrsto let še neprimerno, lahko pogubo-gubonosna naložba zavodove imovine, in to tudi v obliki posojila. Starostno zavarovanje nameščencev ne spada v okvir starostnega zavarovanja delavcev. Zc višina premije in rentne razlike v razmerah obeli slojev, njihovih družinskih članov, stalnosti nameščenja itd., ustvarjajo popolnoma nove proračune, o katerih vodita lahko samo dva popolnoma ločena zavoda pravilen račun. Prosimo gospod:! ministru, da blagovoli upoštevali novi predlog zakona :■ čimprejšnjo veljavnostjo za Slovenijo in Dalmacijo, za druge pokrajine našo države pa stopnjenia po posameznih, za starostno zavarovanje nameščencev že godnih pokrajinah ali nameščen-skih strokah.« Čestitka ministru za socialno politiko. Zastopnik ministra za socialno politiko dr. Tujkovič jo sporočil čestitke v imenu odsotnega ministra dr. Drinkoviča. Pokojninski zavod predstavlja celo vrsto let dela in želja ministrstva je, da se razvija Se daljo v vzgled še ostalim pokrajinam države. Čestitko ostalih zastopnikov. Dr. Andrejka je naglašal, da spada v gotovih czirih Pokojninski zavod pod ingerenc > velikega župana, da pa jo vladala med obema vedno velika harmonija. Oblastni komisar dr. Marko Natlačen jc v t veji čestitki omenjal velike socialne naloge, ki jih vrši Pokojninski zavod. Oblastna samouprava in občine imajo težko breme: skrb za ubogo in virole. Če Pokojninski zavod s prisilno štednjo skrbi mnogim za starost, zmanjšuje bedo in s tem lajša bremena samoupravnim oblastem. Predsednik Zbornice TOl g. Jelačin je naglašal v svoji čestitki vzorno gospodarstvo v Pokojninskem zavodu, ki je lahko v vzor marsikakemu drugemu gospodarstvu z javnim denarjem. Podčrtal je solidarnost, ki je v Pokojninskem zavodu vladala med delodajalci in delojemalci in zagotavljal pripravljenost delodajalcev za podporo tej instituciji. Zelo energično je nastopal govornik proti temu, dn bi Pokojninski zavod razširil svoje delovanje na druge pokrajine v državi, ki naj si osnujejo lastne Pokojninske zavode. Predsednik OUZD g. Krek je izrekel svoje čestitke Pokojninskemu zavodu v imenu f.orcdne socialne institucije. Usoda Pokojninskega zaveda je oz.lco zvezana z usodo OUZD. Srečno naključje bo naneslo, da bo letos slavil svojo ntiridesetletnico tudi OUZD oziroma delavsko bolniško zavarovanje in že danes vabi gg. zastopnike na ta jubilej- Tako lxido imeli priliko tekom enega meseca, pregledati in prepričati se o socialnem delu naših dveh najvažnejših socialnih institucij. Če je že med delodajalci tako živa zavest o potrebi starostnega zavarovanja, koliko bolj živa mora biti ia zavest tudi med delojemalci. Tudi delavec čuti to potrebo. Saj je miren iti zadovoljen delavec najbolj sigurna podlaga za družbo iu njen prospeh. Predsednik Delavske zbornice g. Čobal izrazi svoje čestitko z željo, da pridejo tudi delavci nekoč do splošnega starostnega in in-val idnega zavarovanja. G. Tavčar v imenu ljubljanske občine omenja veliko delo, ki ga jo izvršil Pokojninski zavod za omiljenje stanovanjske bedo. Delegat Donadini iz Splita izjavlja, da imajo Dalmatinci polno upanje v slovensko upravo Pokojninskega zavoda, ki se je pod dosedanjim vodstvom tako srečno in krasno j razvijal. Pokojninskemu zavodu je v daljšem govoru čestital še glavni tajnik zbornice TOl dr. \Vindischer. Delegat Pintar predlaga, naj sc ob desetletnem jubileju Pokojninskega zaveda da dejansko priznanje tudi uradnišlvu v obliki on-i kratile mesečne plače. Podpredsednik Lovšin | pa predlaga, naj so Pokojninski zavod spomni tudi svojih rentnikov ter jim nakaže še cn-! kratno mesečno rento. Oba predloga sta bila sprejeta in je bilo načelstvo pooblaščeno, naj najde kritje. Slovesnost je zaključil prodsednik g. Vrtovec, ki se je najpoprej še zahvalil delegatom | in vsem zastopnikom, zlasti pa načelniku dr. Tujkoviču, in izrazil trdno vero, da bo ta tol-! mnčil ministru vse želje /.borovničev in vsega I privatnega nameščenstva Slovenije in Dalmacije. 1 Zvečer ob 8 se je vršil banket. Angleški opomin Bolgarski Pariz, 8. sept. (AA.) Temps objavlja uvodnik, v katerem komentira razmerje med Jugoslavijo in Bolgarsko ter pravi, da je Jugoslavija po praviti vznemirjena zaradi neprestanih vpadov in akcij UMIIO. Na bolgarski vladi bi bilo, da enkrat prepreči te ne prestane provokacije. Članek min, Marinkoviča London, 8. sept. (AA.) Sunday Ke\vie\v< objavlja članek jugoslovanskega ministra zunanjih poslov dr. Voje Marinkoviča o Jugoslaviji 111 miru. Dr. Marinkovič pojasnjuje v tem članku skupnost interesov, ki vežejo Jugoslavijo z. Veliko Britanijo ter kulturne in gospodarske stike med obema državama. Kar so tiče reševanja povojnih problemov, je Jugoslavija z vsem srcem za miroljubna prizadevanja zapadnih velesil. Jugoslavija spremlja delo Društva narodov /. iskrenimi simpatijami, v čegar ideale veruje prejkoslej čvrsto Naša mornarica se spopotnjuj Hamburg, 8. sept. (Tel. SI. L.' ) Nemška ladjedelnica v Hamburgu je zgradila za Jugoslavijo na račun reparacij plavajoč dok s ten-derjor.i /a potapljanje. Dok ima nosilno sposobnost 7Slove-nect. danes pa je bilo v Unionu zborovanje in razvitje prapora. Slavlja »o se udeležili 'udi zastopniki čeških železničarjev. Zborovanje je otvoril predsednik Jug, ki je v nagovoru zlasti toplo pozdravil češke go-■ite, potom vi. taj. Svetka, ki je zastopal vel. napa na, Cedo Joranoviča kot zastopnika vojake, obl. komisarja dr. Natlačena ter druge jdlične gost«. V svojem nagovorn .j« predsednik Jug f*oudarjal, da veljaj današnje zborovanje spominu na prehojeno dvajsetletno pot, vsem Jtrtvum a tudi vsem uspehom; veljaj pa obenem kot smernica in bodrilo za naprej. Potrebno je, da se bodrimo, da še bolj strnemo woje vrste, da složno nastopimo pot v bodočnost. za dobrobit vseh jugoslovanskih železničarjev. Tovariš Skrjanec je nato podal zgodovino železničarske organizacije. Ustanovljena je bila v Trstu, bila nato priklopljena k organizaciji čeških železničarjev, s katerimi je skupno vodila borbo za pravice slovenskih železničarjev. Kmalu je postalo društvo samostojna organizacija vseh jugoslovanskih železničarjev. Nov val navdušenja nas je objel. Sleherno nedeljo so se sestajali odbori, so se vršili sestanki, zbori, povsod je primanjkovalo govornikov. L. 1010. je biln ustanovljena Liga slovanskih železničarjev, ki sta jo tvorili po dve poljski, dve češki in dve jugoslovanski organizaciji. L. 1011. je prvič izšel >Jugoslovanski železničar«, obenem se je začelo s sistematičnim delom z« gospodarsko in socialno korist članov. Priborili smo si praginatiko, boljše plače, ki so bile 40—50 odstot. višje ko danes, naš položaj se je učvrstil. Med vojno je zveza prenehala s svojim delovanjem, kec bi bila sicer razpuščena. Vojna je minula in zopet smo stopili v razviti vrsti na plan. Domovina se ima v največji meri zahvaliti ravno železničarjem, da razkropljena armada ni »pustošila slovenskih domov. Letos smo prišli v dvajseto leto svojega obstoja in uverjen sem, da se bo upoštevalo naše trudapolno delo. Obljubimo si ob tem prazniku, ko bo prvič zaplapolal naš novi prapor, da bomo šli s podvojeno silo in s skupnimi močmi na delo za našo organizacijo. Potem je govoril še tov. Oeriif o razvoju organizacije po prevratu. Prvi občni zbor se je vršil v Unionu, ki je izvolil novo vodstvo m sklenil, da se prenese sedež zveze iz Trsta v Ljubljano. Od tu se je širila naša misel po v*ej Jugoslaviji, dobili smo stik z Zagrebom, potem še 7, Belgradom. Govornik se je nadalje bavil z razmerami po prevratu, ko so na najvišjih položajih železniške uprave sedeli tnjci in nam domačinom rezali kruh. Sledila je stavka v Primorju, ki je vrgla sem čez mejo Številne slovenske, od Italijanov odpuščene feleuničarje. Nova in nova razočaranja so pri- nad nas, strokovna borba je rastla, imeli Ljub-ljana« pod taktirko dr. A. Dolinarja, na orgle pa je igral naš priznani mojster St. Premrl. Med slavnostnim obedom je knezoškof dr. Karlin sporočil zbranim gostom, da je v priznanje izrednih zaslug imenoval za častnega konzistorijalnega svetnika župnika novo bazilike g. Josipa Tratnika, g. opata Epalle in videmskega dekana g. Ivana McdreSčka. Telovadba Orlov. Ob 2 pop. se je vršila v proslavo 20 letnice obstoja Orla javna telovadba, kateri je prisostvovala ogromna množica ljudi, med njimi tudi knezoškof dr. Karlin s spremstvom. Vsi so z velikim zanimanjem sledili krasnim izvajanjem Orlov in Orlic. Vsi nastopi so brez pretiravanja v vsakem oziru popolnoma uspeli. Ob pol štirih pop. se je v prostrani baziliki, ki je bila do zadnjega kotička nabito polna — bilo je navzočih gostov nad 4000 ljudi — vršil cerkv. koncert pevskega društva »Ljubljane« pod vodstvom pevovodje g. prof. dr. A. Dolinarja. Vse točke sporeda so bile kar najdo-vršenejše izvedene. Pet orgelskih točk, ki jih ! je izvajal g. stolni kapelnik svetnik Premrl, 1 so pokazale moč in prožnost orjaškega orgelskega instrumenta. Med koncertom nastopajo-1 čl solisti g. Oostič, gdč. Gerlovičeva in gdč. j Pirčeva so bili z največjim zadovoljstovm sprejeti. Zlasti ruske cerkvene pesmi so bile pri navzočih pravoslavnih bratih navdušeno spre-! jete. Samo okrog 50 cerkva na širnem katoliškem svetu je, ki uživajo čast bazilike in njim se je včeraj pridružila mogočna cerkev Lurška Marije v Rajhenburgu, v slovenskem Lurdu. To izredno čast je slovensko verno ljudstvo dobro precenilo in s svojo ogromno udeležbo pokazalo, da bo ostala nova bazilika vedno v srcu naroda. Praznik blaženega Janeza Bosca Velik praznik je bil včeraj na Rakovniku. Na desettisoče ljudi je proslavilo praznik bi. Janeza Bosca. Že včeraj ves dan so prihajali romarji in premolili v cerkvi vso noč. Natrpano polna cerkev jih je bila, vsak sedež je bil zaseden, tudi po dvorišču je vso noč mrgolelo ljudstva. Snoči od 11 do polnoči je bila ura molitve; govoril je salezijanec dr. Blatnik-Ob pol 10 je bila slovesna pontifikalna sveta maša, katero je bral preč. g. škof Toma ž i č iz Maribora, ki je tudi pridigal zbranim trumam vernega ljudstva. Neprestano so ljudje prihajali in odhajali, po Dolenjski cesti je vse dopoldne živahno valovilo. Ob pol 12 dopoldne je bil shod salezi-janskega sotrudništva na prostem, v prijetnem senčnem gaju pred lurško kapelico. Nadvse posrečena in res prisrčna in ganljiva je bila današnja popoldansko procesija na Rakovniku. Udeležilo 6e je je veliko število vernikov, zlasti pobožnih žensk in članic Marijinih družb z zastavami. Igrala je godba bivših salezijanskih gojencev in polna vojaška godba. Najsvetejše je v procesiji nosil mari-I borski škof dr. Tomažič. V procesiji so nosili tudi kip blaženega Janeza Bosca, katerega je spremljala častna straža s helebardami. Vos čas je slovesno ubrano zvonenje poveličevalo | slovesnost procesije. Po procesiji je podelil škof dr. Tomažič množici pred cerkvijo blagoslov. Nato je sledilo darovanje ter pridiga škofa dr. Rozmana ; o življenju in čednostih blaženega Janeza Bo-ska. Verno ljudstvo se je do večera z Rakovni-j ka razšlo. Promet preti mestu, zlasti proti kolodvorom je bil silen, pomnoženi tramvaji so ga komaj zmagovali. Belgrad, 8, sept, (Tel. »SI. L«) Danes ob 10 dopoldne so otvorili v dvorani belgrajsks univerze sedmi kongres zastopnikov vseh gospodarskih zbornic in organizacij iz države. Zborovanju je predsedoval Milutin Stanoje-vič, predsednik trgovske zbornice. V svojem pozdravnem govoru je poudaril, da predstavniki vsega našega gospodarstva neumorno delajo na zboljšanju naših gospodarskih razmer, za dosego tega uspeha pa je potrebno čim tesnejše sodelovanje med vlado in gospodarskimi zbornicami ter organizacijami. Zborovalci so nato poslali brzojaven pozdrav Nj. Vel. kralju na Bled. Nato je povzei besedo tajnik industrijske zbornice Dragan Miličevič, ki je poročal o uspehih, ki so se dosegli z ozirom na lansko leto sklenjene resolucije. Za njim je poda! poročilo o naši uvozni in izvozni trgovini Sta-nojevič, ki je omenil, da je bilo na lanskem kongresu predvideno, da se bo izvozilo od 1. septembra 1928 do 31. avgusta 1929 iz naše države v vrednosti 6.985,čOO.OOO Din, dočim je stvarno znašal izvoz za 85 milijonov manj. V istem razdobju pa je dosege! naš uvoz 7.782,124.000 Din, kar znači, da je uvoz za «82 milijonov večji od izvoza. * Bol za šahovsko prvenstvo V Wiesbadenu se je pričel v petek boj med Aljehinom in Bogoljubovom za naslov svetovnega prvaka v šahu Zmaga tisti, ki od 30 odigranih partij dobi 15 in pol točke ali pa kot prvi šest partij. Splošno vsi napovedujejo zmago Aliehinu, ki se ie na turnirjih izkazal kot močnejši. Bogo-jlubov pa je silno samozavesten in kljub težkemu neuspehu v Karlovih Vnrih pravi, da bo Aljehina premagal. Ali že začetek mateha ie moral precej omajati Bogoljubovo samozavest, kajti takoj prvo partijo je dobil Aljehin gladko žc v 26. potezah. Druga partija se je odigrala v soboto. Bogoljubov je otvoril igro z damskim kmetom, Aljehin pa se je zagovarjal indijsko. Sredi igre je po mnogih peripetijah nastala remis-pozlcija. Tedaj pa je vzel Bogol|ubov od Aljehina ponujenega kmeta, nakar je prišel v težko stisko. Partija ie biln prekinjena, a je Aljcliinova pozicija sigurno boljša. Nekaj možnosti pa je le še za Bogoljubova, da iztolče remis. Wicsbaden, 8. sept. (Tel. »Slov. L.«) Danes se je med Bogoljubovom in Aljehinom nadaljevala včeraj prekinjena igra. Bogoljubov je bil že v zelo slabem položaju, a je končno našel izhod, tako da je igra po 31. poleži ostala remis. Mariborska nedelja Maribor, 8. septembra. Današnja nedelja se je vršila v znamenja vsedržavnih strelskih tekem, kongresa Jugoslovanske gozdarske zveze ter otvoritve avtomatske telefonske centrale. Mnogi hišni posestniki so na poziv župana razobesili narodne in državne zastave. Običajni nedeljski dogodki so stopili popolnoma v ozadje, Vsedrlavns strelske tekme. Na radvanjskem strelišču se je nadaljevalo nagradno streljanje, v čemer so zlasti pokazali svojo izvežbanost strelci-tekmovalci iz Srbije, zlasti is Kragujevca. Kongres Jugoslovanske gozdarske zveze, se je vršil v lepo okrašeni Unionski dvorani in je v vseh ozirih odlično uspel. Otvoril ga je podpredsednik Jugoslovanske gozdarske zveze ing. Milan Lenarčič ter pozdravil vse navzoče zbo-rovalce, zlasti civilnih in vojaških oblasti. Nato je sledil referat inž. U r b a s a , ki je z globokim strokovnim znanjem razgrnil v svoiem predavanju o gozdovih in njihovem socialnem pomenu v mariborski oblasti vse aktualne probleme gozdarstva v naši oblasti. Ing. P e r u š i č . gozdarski ravnatelj iz Ogulina p» je predaval o go-zdars! '.em gospodarstvu v zapadni Hrvatski. Pri popoldanskem zborovanju so posamezne sekcije f>odale poročila. Pri slučajnostih pa so razprnv-jali o najaktualnejših vprašanjih naše gozdarske politike, o stanovskih interesih ter gozdarskem. Ob aključku so bile sprejele tudi nekatere resolucije. l;j se tičejo predvsem nameščenja inozem-cev \ gozdarski stroki ter ustanovitve gozdarske šole v Mariboru. Pri volitvah je bil v glavnem izvoli en stari odbor Jugoslovanske gozdarske zveze. Tekom jutrišnjega dne se pcdaio gostje na izlet v Falo in Ruše, kicr si bodo ogledali elektrarno in tovarno za dušik. Otvoritev avtomatične tel. centrale. V lepo okrašeni centralni dvorani na tukajšnji glavni pošti se je zbralo k otvoritvi avtomatske telefonske centrale lepo število občinstva. Otvoritveni pozdravni govor je imel poštni ravnatelj iz Ljubljane dr. G r e g o r i č , ki je najprej pozdravil vse navzoče predstavnike oblasti in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi ideje avtomatske telelonske centrale v Mariboru. Za njim so govorili: načelnik tehničnega oddelka oblastne poštne uprave v Ljubljani ing. K o 1 a r i č, načelnik tukajšnje tehnične sekcije Bračko, ki je podal zgodovino vseh naporov in želj, ki so bile potrebne, da je prišlo do montaže avtomatske telefonske centrale, mestni župan dr. Juvan, vladni svetnik dr. Pfeifer kot zastopnik velikega župana, ravnatelj oblastnih uradov Ivan Gračner in drugi. Govorniki so zlasti poudarjali zasluge vseh činiteljev, ki so pripomogli k temu, da se je mogla otvoriti avtomatska telefonska centrala v Mariboru, zlasti velike zasluge imajo za to dr. S u -perina, vseuč. prof. ing. Osana ter šef tukajšnjega oddelka Bračko. Nato so si gostje ogledali obe centrali ter klet, kjer se nahajajo ako-mulatorske baterije. Opoldne pa se je v tukajšnii kazinski dvorani vršil banket. Na banketu je mestni župan dr. Juvan napil Nj. Vel. kralju Aleksandru, nakar so spregovorili še ravnatelj ljubljanskega poštnega ravnateljstva dr. Gregorič. glavni gozdar, ravnatelj inž. Cmelik in inž. Kolarič Policijska kronika ne beleži važnejših dogodkov, pač pa našteva nezgodna kronika sledeče slučaje: 22 letni pomočnik Alojz Bubin iz Tezna je po nesrečnem naključju prišel v dotiko z električnim tokom in pade! nezavesten na tla. Skoro istočasno ie 19 letni natakar Lambert Tavčar padel z motornega kolesa in dobil precejšnje notranje poškodbe. 26 letni slikarski pomočnik Matija Lešnik je dobil pri tekmi Maribor-Rapid pri padcu rane na obeh kolenih, na 'vogalu Aleksandrove ceste in Kopališke ulice pa je avto kneza Windischg:atza treščil v kolo zasebnega nameščenca Josipa Kavčiča, ki je dobil težke notranje poškodbe. V vseli štirih slučajih je interveniral rešilni oddelek. Rekordna nedelja na velesejmski razstavi Ljubljančani imajo že vkoreninjeno navado, da v največjem številu navale na sejem predzad-I nji dan. Na razstavišču je vladala včeraj ves dan i gneča Po približni cenitvi velesejmskega urada je včeraj obiskalo razstavo nad 20,000 ljudi. Vse-! ga skupaj pa jih je obiskalo to razstavo približno 100.000 Tudi včeraj je šla kupčija prav dobro Po-deželani so se pred vsem zanimali za gospodarske stroja, šle pa so dobro tudi razne male novosti: pletenine, pohištvo, zlasti pa godala. Kupo-valci so se zanimali predvsem za harmonike in kitare. Tekma harmonikarjev. Glavno zanimanje podeželskega občinstva in seveda tudi Ljubljančanov je včeraj veljalo tekmi harmonikarjev. Uspeh je bil nepričakovan. K tekmi se je priglasilo nič manj kot 96 igralcev, hnponirali so malčki v starosti do kvečjemu 9 let, Med temi sta bili tudi dve deklici. Enako ni med odraslimi tekmovalci manjkalo žensk. Rezultati tekme so: Med mladino so odnesli prve nagrade: 1, 9 letni Leopold Kucler iz Drenovega griča, 2 ^Tonček Rakar iz Litije, 3. Jožica Prevalnik 4. Felicijan Justin, 5, Mirko Remškar, 6. Anica Umek, 7. Martin Praprotnik. V tekmi s krematičnimi harmonikami: V skupini začetnikov: 1. Josipina Strnad (ameriška Slovenka); 2. Martin Malovrh. Diatonična harmonika (lažja skupina): 1. Josip Omahen; 2 .Marija Bertoncelj; 3. Slavko Lo-botla; 4. Franc Pristave; 5. Anton Zalar; 6, Janez Rihtarič. Diatonična harmonika (težja skupina): Izven konkurence Avgust Stanko. Tekmovalci: 1. dr. Schvvciger, zdravnik; 2. Zabukovec; 3. Fran-| cekovič; 4. Magister. Izdelovalci harmonik: 1, Robert Lubas; 2, | Jože Fleiss. I Profesijonali: 1. Josip Pillich, Maribor. ! Kromatična h&rmnnika (težja skupina): 1. Vladimir Prinčič; 2. Franc Ojsteršek; 3. Franc Metelko; 4. Edvard Kovač; 5. Anton Herman. Tekmovalcem so bile ob 7 razdeljene nagrade in diplome. Badlmpeltmnkl Šahovski turnir. Odigrano |e bilo :'e šesto kolo in je stanje po 6, kolu to-le: Capablanca 5'A, Rubinstein 4'A, Tartakover 4. Canal 3K, Vajda 3 (1), Thomas Ilavasi, MoMieelli 3, Perzepiorka 2% (1), Bosch, Prokeš 2, Steip«;r 1)4 (1), Brinckmann Itf, Colle 1 (1). Strokovno društvo tobačnih ttpokojencev i in upokojenk v Ljubljani Ima svoj letni redni občni zbor v sredo dne 11. septembru 1929 ob pol 8 popoldne v Rokodelskem domu, Komen-slcega ulica 12, z običajnim dnevnim redom. Opominjamo, da je to društvo včlanjeno v Jugoslovanski strokovni zvezi. Vabi odbor, Sp®?t Hatcna Concordift:Atena 13:0 (5:3). Gostujoča družina je svoj sloves Z vČernjSnlo i aro docela potrdila. Ooji hitro, enostavno igro, kombinira precizno brez nepotrebnega zadrževanji žoge. Igralke so dobro vignine. Napad je najboljši del moštva. To velja zluati za obe Tonkovičevi, ki sta si znali vedno napraviti prostor pred golom za lepe strelo. Atena s s vejo igro ni posebno ugajal«. Manjka skupne igre. Tudi desna krllka ni bila vedno na mestu. Slab, nevipran napad in neslgurne krilke so zakrivile poraz, ki je po poteku igre provisoko izražen. CoucordiaiPrimorje 8:0 (1:0). Po dolgem Času Jobila včeraj Conconlla gost enega naših klubov. Topot je gostovala proti prvaku Primorju. Concordia velja r.n eno najboljših ino-£lev Zagreba, njeni uspehi v inozemstvu so jo pa dvignili med prva moštva v državi. S svojo igro proti Primorju je ta sloves le deloma potrdila, kljub včasih preostri igri Primorja. Posamezni igralci Concordije so r Bvojiml triki naravnost Irapirali. V pogledu skupne igre so Prltnorje precej prekašali. rJapad je preveč kombiniral in s tem zamudil precej prilik In bi bil, da se je veS streljalo, rezultat Dniiko večji. Primorje ni podalo ravno najboljše igre, zlasti vsled preostre igre za napad. Kako vnik: Ilirija 7:3 (9:1). Rakovnik so od igre do igre boljša, je zmago policistoma zu«lužil. Tekmi je prisostvovalo veliko šiievilu romnrjev, ki so z zanimanjem in umehom klcdili tekmi. Jugoslavija-Gradjantke 4:0 Belgrad, 8. sept. (Tel. SI. 1.«) Pri današnji tekmi za državno prvenstvo je zmagala Jugoslavija proti Gradjanskcmu s 4 : 0. Rezultat prvega polčasa je 1:0. Tekmi je prisostvovalo 7000 ljudi. V predigri j« rezerva BSK premagala rezervo Jugoslavije s 3 : 1. Veliki Bečkerek, 8. sept. (Tel. »SI. U) Tekma BSK proti Obiliču je končala z reaul-tatcin 5 : 4 za BSK. Prvi polčas 2 :0. Madjarska- Češkoslovaška Iti Praga, 8. sept. (Tel. >Sl. L.<) V boju za dr. Švehlovo darilo je v mednarodni nogometni tekmi med Češkoslovaško iu Madjarsko končala igra z 1:1 (1 :0). Med Igro so se dogajali veliki škandali radi napetih razmer med Češkoslovaško in Madjari. Češkoslovaška nogometna zveza je že prejšnji večer opominjala občinstvo k zmernosti, da ne bi trpel dobri glas praškega športnega občinstva. Vendar pa je bil opomin brezuspešen. Pri Igri se niso razvile v visoki meri samo športne sriasti, temveč je nastopila tudi politična napetost. Pri tem se je v teku igre tudi pokazalo, da bi eventualno Madjari lahko dosegli srednjeevropsko darilo, ki ga je ustanovil biv-fci ministrski predsednik fcvehla. Igra se je začela v divjem tempu in se je igrala silno ostro, vendar pa je ostala še dostojna. V drugi polovici pa je prišlo do škandalov, ki bodo najbrže povzročili, da se bodo prekinili nogometni odnošaji med Češkoslovaško in Madjarsko. Najprej sta se spopadla češki igralec Kada in madjarskl igralec Tursay, tako da je Kada padel na tla. Nato je češki igralec Burger z nogo brcnil Tursaya, ta pa je sunil Burgerja t glavo v obraz, tako dn je padel na tla. Nastal je nato pretep in policija je bila preslaba, da bi napravila mir. šele po dolgem času se je posrečilo stranke pomiriti in ao morali Madjari zapustiti igrišče. Po daljših pogajanjih so Madjari zopet nastopili, občinstvo pa je prisililo vodstvo igre, da Tursay ni več nastopil. Madjari so potem dobro igrali in končno dosegli izravnavo s Čehi, tako da je igra ostala neodločena. Po končani igri so Madjari zapustili prostor v spremstvu policijo. Sodnik je bil Švicar ltuoff, ki se je bil oddahnil, ko jo bila lbrrti končnna. Gledalcov je bilo 30.000. M$e zunanje iehme Dunaj, 8. sept. (Tel. SI. L.-r) Admlra-Hakoah 3:0 (2 :0). 11.000 gledalcev. Wienna-WAC 2 :1 (0 :1). Herta—NVacker 2:2 (2:1). Rapld—Florisdorf 1:1 (0 : 0). 16.000 gledalcev. Auslria—Nicholson 5:1 (2 :0). Budimpešta, 8. sept. (Tel. >S1. L.<) Budu-pest—Buda XXXIII. 4 :3 (2 :1). Hungaria—Kispest 5:1 (1:1). Dunaj, 8. sept. (Tel. »SI. L.*) Na današnjem mednarodnem teku o! oli dunajskega ringa v dolgosti nad 5 km je bil prvi zmagovalec Čeh Kostiak od Moravske Slavijo, ki je potreboval 17 minut 19 sek. Drugi je bil Hel-ber iz Stuttgarta 30 m za njini. Tretji pa je bil Szerbmac iz Budimpe&e. Varšava, 8. sept. (Tel. »81. L. ) DrugI dan mednarodnih lahkoatletskih tekem Akd. športne zvezo v Varšavi je imel Nurmi težek boj. V teku 4 augl. milj pa je koufno ostal zmagovalec v času 19' 35", dasi radi neugodnega vetra ni dosegel lanskega rekorda 19 :15.0. Drugo mesto je dosegel Poljak Pot-kievvicz z 19:41.7, dasi je včeruj premagal Nurmija v teku 3000 ni. Mednarodna tekma motornih vozil. Saliburg, 8. sept. (Tel. »SI. L.<) Ob ielo lepem vremenu se je vršila danes prod 15.000 gledalci prva mednarodna tekma motornih vo-ril na Gaisbergu v dolgosti 11.9 km. Pri motornih kolesih je bil prvi \Valla z Dunaja na »Sandinu< 8 :18.9, hitrost na uro 85.85 km. V tekmi moioniih koles s prikolico je bil prvi Herman Daimel z Dunaja na »Stilettu« 9 :42, hitrost na uro 73.48 km. Pri tekmi športnih avtomobilov je dosegel prvo mesto Maks grof Arco-Zinneberg lz MUnchna na vozu >Merce-des Benz< v času 8:50.9, hitrost na uro 80.677 km. Pri dirkalnih avtih je dosegel prvo mesto princ Kristijan Lobkowitz na »Bugattl-ju< v času 9 :01, s hitrostjo na uro 78.185 km. Tekme so pokazale, da je Gaisberg popolnoma primeren za motorne športne prireditve, ki so se srečno končale. Ljubljanska nedelja Na ljubljanskih ulicah je bilo včeraj opaziti, da izletniška sezona polagoma popušča. Policijska kronika je bila mrlava. Gostilničar Avgust Marenčič je prijavil, da so mu ukradli cigani 500 kg suhe detelje. — DcIavcu Francu Artaču v Tesarski ulici je bil ukraden zaboj obleke, vredne 2000 Din. — Posestnica Amalija Kerc v Mali čolnarski ulici je prijavila, da ji je neznana oseba ukradla hranilno knjižico na 4000 Din. V knjižici je bilo 1100 Din v bankovcih. Tat pa v hranilnici ne bo mogel dvigniti denarja, ker jc knjižica vinkulirana V ljubljansko bolniinlco i* prcpsli&l v soboto pozno zvečer reševalni avto iSietiKga Ven-ceslava Slmončiča, čevljnr*k»i|ti v;> lonca v Ši. Ku-pertu na Dolenjskem. V petek je obital jabolka in Padel z jablane ter se s prsmi nasadil na plot. oškodba je težja, ker si je ranil prsno mreno. — Včeraj popoldne je rcSevalni avto prepeljal iz Zg. Kašlja 6 letnega Borisa Družina, sina kuria-škega mojstra. Fantek je z roko razbil kozarec ter si prerezal žilo. Pogreb pok. HerbetU Brandta. Žalni sprevod se je ob V:5 vil iz evangelj*ke cerkve med gostim špalirjem občinstva in zvokih žalnih ko- račnic ieleznlčarsko godbe .Sloge« n.i evmgelj-sko pokopališč«. V »prevodu, v katerem ie bilo mn-go krasnih vcnccv, so stopali zelo številni cnanci in prijatelji pokojnika. Nofina nl".Cbr> lekarn. Nučno službo imajo drcvi: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakartič, Sv. Jakoba trg. 9. Tei?:o m'mc~fSre'1e Pred dnevi se;n bral v n»koni slovenskem lih!u, da je vodljivi balon -Grof Zeppelin< p r c \ a 1 i i nad deset tisoč kilometrov! Ti revež ii! Koliko jo moral siromak trpoti v nadležni sopari prešlih dni, predno jo deset tisoč kilometrov prevalil. Od trgovskih hlapcev kar vse ceri, kadar valijo pelrolejske sode z vozov v skladišča, čeprav jih prevale komaj kakih deset. Ubogi Zeppelin je pa moral prevaliti kar deset tisoč kilometrov! Sicer ni na.anko povedano, uli je valil kllomelre kakor kokljtt jajca, nI i pn jo valil sode iz kukšne dalmatinske kleti deset tisoč kilometrov daleč, lodu to nič ne stori: prevalil je deset tisoč kilometrov in to je glavno. Kako prevalil, kaj je prevalil, zakaj je prevalil, to jo za senzacionalne možgane čisto postranska sAar, glavno ie, da je prevalil. Mogoče je prevalil Spulo, na katero je bilo namotnnih 10.000 kilometrov žice za elektrifikacijo kranjske dežele z Ljubljano vred ali karkoli i samo da je prevalil in da nI preletel. V tehniki ga v Ljubljani sploh pihnemo. Neki list, ki pravi, da je tudi sloveuski, je poročal te dni, da je avtomobil pregazil neko kmetico na Dolenjskem. Tisto kmetico bi bil jaz silno rad poznal. To je morala biti Široka in močnorasta ženska, da je bilo trebn preko nje kar gazili! In tudi tisti avtomobil, ki je nesrečno žensko pregazil, je moral biti posebne vrste izdelek. Navadno imajo avtomobili kolesa. Ta avtomobil pa je moral imeti tudi noge, ker vsaj jaz še nikdar nisem slišal, dn je kdo s kolesi koga pregazil, ampak gazimo sneg in blato z nogami. Važno vprašanje ie seveda, koliko nog jo imel tisti avtomobil. Dve kakor človek? Ali štiri kakor osel? Strašno bi bilo, če bi jih imel šest kakor muha, ker bi petem lahko no samo gazil, ampak še po steklenih stenah plezal navpik in navzdol in počez — o, čudo nad čudo! In pa sitnosti, ki jih morajo imeli starejši zdravniki s prega-ženimi ljudmi! Kako naj jih zdravijo? S povoženim človekom se da še kaj napraviti — kako pa s pregaženim? Eno jo gotovo — sa svečane povorke pregožen človek nI ved ... Tudi povorke imamo namreč v Ljubljani. Nekatere so svečane, drugo so pa navadne. Kdcr nc ve, kaj je povorka, naj si jo ogloda morebiti nt' jesenskem sejnin, če jo imajo kod razstavljeno, ali pa naj pogledu šolarje, ko gredo i/, šolo ali pa v solo. To so menda povorke, ampak natanko tega šo ne vem, Včasih >o hodile v šolo kar celo vrste otrok, dandanes je pa w; drugače. Mene žalosti ob pogledu na Solit rji! le lo, du no morem več ž njimi v šolo, da bi so se enkrat z bridkostjo učil vsega, kar so morajo učiti otroci, da bi potem šo enkrat z velikim veseljem vse pozabil, kar sem su muttil, kajti vse pozabiti pravi, vse odpustiti. Dražba ševlsedcinega avtomobila se vrši glasom Hodnegu ediktu v Mozirju št. 106 dn» H. sept. ob pol 12. uri, nn kar se interesent' opozarjajo. Njiva ob Koroški ccsti proti Kamnici še \ mestnem območju, /.do pripravna za stavbi* uporabo, 5913 m', na prodaj. Vprašati Vinar ska ulica št. 25. Vaem -8tra, gosi* Iuana Hralj v nedeljo, dne R. sopt. 192B ob r> »večer mirno v Oo»podu zanpala. Pogreb nepozabne rajnio' bo v torek. dne 10. t. m. ob pol 4 pop. ic hiše žalosti, Strelifckn ul. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Ljnblj.-Joliet, Ill.-Maribor, S. se^ MOD. Antou Kralj, tajnik Zadrui. zveze, soprog. — Iviea. hči. — Marija stotina, sestra. — Jožel in Kranr l^elten, brat« iu ostali sorodniki. t Danes In jutri si še lahko og5eda5e nove najmodernejše aparate ■ |. v-v . ■■, ... ■ na naši razstavi c s e j m u na v c n Cešftšm Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo. 38 Gauvainu je bilo trideset let; imel je postavo kot Herkules, oči kot prerok in smehljaj otroka. Ni kadil ne pil ne klel. Nosil je v vojsko s seboj toaletni kovčeg, skrbno negoval svoje zobe, nohte in prekrasne kostanjeve lase ter pri vsakem oddihu na poti sam iztresal prah iz svoje od krogelj preluknjane stotniške suknje. Čeprav se je vsakikrat kot nor vrgel v bitko, ni bil še nikoli ranjen. Njegov nežen glas je umel osorno komandirati. Kadar je bilo treba v vetru, dežju ali snegu spati na tleh, je dajal dober zgled in položil svojo lepo glavo na kamen, tesno zavit v plašč. Bil je junaška in nedolžna duša. Če pa je držal sabljo v roki, se je ves izpremenil. Bil je kakor ženska, ki v borbi postaja strašna. Vrhu tega je bil mislec in filozof, mlad modrijan. V nezaslišani improvizaciji, ki se imenuje francoska revolucija, se je ta mladi mož takoj povzpel do vodilnega vojaškega mesta. Njegov odred, ki ga je bil on sam sestavil, je bil kakor rimska legija popolna armada v malem, s peholo, konjenico, prednjo četo, pionirji, kopalci jarkov in gradilci mostov. In kakor je rimska legija imela katapulte, tako je njegov odred imel topove. Trije topovi z vprego so kolono ojačevali, ne da bi ovirali njeno podvižnosl. Tudi Lantenac jc bil rojen poveljnik. Bil je celo nevarnejši od Gauvaina, ker je bil bolj razsoden in bolj predrzen. Pravi stari junaki so hladnejši od mladih, ker imajo svoje najlepše dni za seboj in so bolj predrzni, ker so bližje smrti. Kaj imajo 8e izgubiti? Tako malo! Odtod predrzne pa kljub temu dobro premišljene poteze Lantenaca. Vendar pa je v tem trdovratnem dvoboju med mladcem in starcem povečini odnesel zmafjo mladec. To je bilo bolj sreča ko drugo. Uspeh, tudi Uspeh v strašnih stvareh, ljuti mladino. Zmaga ima na sebi nekaj vlačugarskega. Lantenac je bil divji na Gauvaina; prvič, ker ga je Gauvain bil, drugič, ker je bil njegov nečak. Kaj mu je padlo v glavo temu smrkovcu, da je postal ja-kobinec! Ta Gauvain! Ta lopov! Njegov dedič, kajti marquis je bil brez otrok — njegov pranečak, skorajda njegov vnuk! »Le čakaj,« je govoril ded, »če te dobim, te ustrelim kol psa!« Republika je imela vzrok, da se. je zaradi Lantenaca vznemirjala. Lanlenac je bil vojskovodja iz šole Friderika Velikega in je imel združiti veliko vojsko z malo. Ni mara! vojske, razkropljene po grmičju in gozdu, ki sovražnika sicer vznemirja, a ga ni vstanu poraziti. Čctaško vojevanje ne vodi k cilju; začenja se z napadom na republike in konča z oropanjem poštnega voza. Lantenac ni imel razumevanja za bretonski način vojske kr.kor sta jo vodila Rochcjaquelin in Jean Chouan; holel je resnično vojsko, ki se opira na vojaka, vstaša pa le uporablja. Kmetske tolpe so bile dobre za napad, zasede in iznenadenja, ker so se hitro zbrale in zopet hitro izginile ko voda, ki se na roki razteče na vse strani, Toda to ni prida za pravo vojsko, ki potrebuje uspehov in zato je Lantenac hotel tej semintja nihajoči in razblinjajoči se četaški vojski vstvarili trdno točko opore. Divjim armadam gozdov je bilo treba postaviti v stran redno armado, ki bi združevala, usmerjala in urejala gibanje kmetov. Globoka, in strašna misel. Če bi jo Lantenac mogel izvesti, bi republika Vandeji nikoli ne bila odolela. Toda kje vzeti redno vojsko? Kje vojakov, regimentov, goiovo armado? Samo v Angliji, To je bila fiksna ideja marquisa Lantenaca: omogočili izkrcanje Angležev. Starec se ni pomišljal zagrešiti tako izdn.io, kajti v njegovih, strankarsko zaslepljenih očeh to sploh ni bila izdaja. Bela kokarda je zakrivala angleški rdeči jopič. Lantenac je mislil samo eno: kako bi se polastil koščka obale, da jo izroči Pittu. Zato se je takoj vrgel na nezavarovani Dol. Kajti če je ime! Do!, je bil njegov hrib, kdor je pa bil gospodar hriba, jc imel obaL " Kraj je bil dobro izbran. Baterija na dolskem hribu je lahko zadrževala francosko brodovje iz Lancala, da se ni preveč približalo in moralo pustiti svoboden prostor Angležem za izkrcanje na o'>al od mesta Ras-sur-Couesnon do Saint-Mčloir-des-Ondes. Da zasigura temu odločilnemu udarcu uspeh, je Lantenac vzel s seboj nad šestlisoč mož, najboljše, kar jih je imel; vrhtega deset lahkih topov ter en 06em-funtovski in en štirifuntovski mo>.nar. Hotel je postaviti na hrib močno baterijo, dobro vedoč, da ima tisoč strelov iz deset topov večji učinek nego tisoč-petsto strelov iz pel topov. Uspeli se je zdel gotov. Drugega se ni bilo bati ko Cauvaina z njegovimi tisočpetsto mo/ini iz smeri Avrancha in Lčchella iz smeri Dinana. Lčchelle je siccr imel petindvajsettisoč mož, bi je pn oddaljen dobrih dvajset milj. Lanlcnac je bil napram Lčchellu z njegovim velikim številom moštva zavarovan po veliki razdalji, Gauvainov odred, ki je bil sicer blizu, pa je bil zelo maloštevilen. K temu pride okolnost, da je bil Lechelle popolnoma nesposoben in je pozneje pustil svojih petindvajset tisoč mož poklati na ravnini Oroix-Bataille — poraz, ki ga je stal življenje, ker je bil primoran, da se sam ustreli. Lantenac se je zategadelj čutil popolnoma varnega. Hitro in brez vseh ceremonij je vkorakal v Dol. Marquisa Lantenaca je poznala že vsa Francija po njegovi neusmiljeni krutosti, Zato nihče niti poskušal ni, da bi se branil. Prestrašeni prebivavci so se zaprli v svoje hiše in zabarikadirali vrata. Šest-tisoč vandejskih kmetov sc je nastanilo v mesto v pravem kmelskem neredu, brez konačarja*, brez nakazanih ležišč. Bilo je kakor na sejmu. Vsak se je vlegel, kamor se mu je zdelo. Nekateri so kuhali nn prostem, drugi so se porazkropili po cerkvah in zamenjali puške z rožnim vencem. Lantenac z nekaterimi oficirji jc šel takoj na ogled na hrib' i oimest-nika jc določil Gouge-le-BruanU. S Oif. gHS^i KSKs ~ rv «-—, Pf b N C S - CA M a - i lUKtl r ------ [ *c Quartiennacbe»> »m i-i fig! (V o.? P {51 ar g^sčas- i I^Fn c«l § P ^O^fi K-ptJ. N rv hI Kg Inserirajte v „Slov. Usta l" ^idarska dela nove stavbe in vsa hišna popravila izvršuje strokovno in po primerno nizki ceni Stavbno podjetje IVAN VlžINTIN LJUBLJANA :s Močnikova ulica št. 13. Rabim večjo množino kostanj. drv za tanin in smrekovo skorjo ter plačam najboljše dnevne cene. — Iščem na-kupovalce proti proviziji. ERNEST MARINC, Celje, Zrinske^a ul. 4. Telefon interurb. 136. Telefon interurb. 136, ZNAMKE Proda sc par tisoč različnih znamk po nizki ceni. Naslov: Fran Ksav. Ažman, Javornik, Gorenjsko. Inserirajte v »Slovenskem Listu«! Cenejše kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17 Račun Poštne hranil. Ljubljana štev. 10.680 Račun Poštne hranil. Ljubljana štev. 10.680 najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ..Tribuno" F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. randmea Ljubljana je denarni zavod Ljubljanske oblasti, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo Vlogo na knjižice in tekoči ručun obrestuje nevezano po 5%, vezano višje do 7% brez odbitka rent. davka Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji — daje menična posojila — vrši vse konlokorentne posle Najbolj vama naložba denarja SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. JUGOSLOVANSKI'. TISKARNE I* REJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA1.0 II. NADSTROPJE Ljublfanska gradbena družba z o. z. Telefon 25—27. Brzojavka Gradbena Ljubljana. Ljubljana, Slomškova ulica 19 Gradbeno podjetje za vse vrste visokih zgradb, industrijske zgradbe, gospodarske zgradbe, cestne in mostne zgradbe, ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Najnižje cene in najsolidnejša izvršitev. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII1IIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII Pupilarno varni zavod, najbolj varna naložba! Milnice mariborske oblasti Centrala: Maribor, Trg Svobode št. 3, tel. 281. Poštna hranilnica 12.363. Podružnica: Celje, Cankarjeva št. 11, nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica. Tel. št. 93. Pošt. hran. 10.727, Sprejema vloge - najugodnejše obrestovanje. Dovoljuje vsakovrstna posojila - najugodnejši pogoji. - Za varnost jamči Mariborska oblast z vso svojo davčno močjo in premoženjem. ............................................i...................................mil A. Verbajs 1:1 Ljubljana Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej) Tovarniška zaloga vsega elektroinst. mate-rijala in strojev. — Radloaparatov in njih sestavnih delov. — Medicinski aparati I. t. d. — lzvršule vsakovrstne instalacije pod vodstvom strokovnega inženerja. Načrti in proraJunl na zahteval Cene priznano nelntfie! rito A rffc tftt. Špecerijsko m Monigalno atiago. umetna gnojila. cement itd. itd. dobavlja @®§podar$ha zveza v Ljubljani Zvonarna in železoiivarna, st.uid n.Ljubiano Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvonovi za cerkve, podružnice in kapele i/, zajamčeno prvovrstne bronovine, v akordnem skladu in v vseli velikostih. Odlikujejo se izredno po lepem, čistem in močnem ter daleč donečem glasu. Mnogobrojna priznanja preč. župnih uradov na razpolago. Kovinama Železoiivarna i Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelu ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rdeče litine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin, surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje (ležajne šalice, osovine) parne strojo, vagone, vagonete, polnojarmenike. brugalne, žage, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, vodovode, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba IHlilllHIHH II 'IMIUlMilllll MF1 Bfzoavi. Gospobsnka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2C57, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Krani, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital iu rezerve skupno nad Din 16,000.000—, vloge nad Din 400,000.000-—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča SLOVAR TUJK. Sestavil dr. Fr. Bradač. Cena v platno vezan 50 Din, po pošti 3 Din več. V slovarju najdemo vse, kar je laiku nepoznanega, tujega; seveda z dodatkom od kje beseda izhaja. Jc zanesljiv vodnik in tolmač v številno množico tujih izrazov, katerih je danes natrpano dnevno časopisje. Ima pa tudi namen posloveniti in nadomestiti tuje izraze z dobrimi domačimi. SLOVENSKO - SRBOHRVATSKI SLOVAR. Sestavil dr. Albin Vil h ar. Vezan v platno 70 Din, po pošti 3 Din več. SRBOHRVATSKO - SLOVENSKI SLOVAR Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan 60 Din, po pošti 3 Din več. NEMŠKO - SLOVENSKI SLOVAR. Sestavil dr. Franc Bradač s sodelovanjem dr. J. Šlcbingcrja. Cena 96 Din, po pošti 5 Din več. — Izmed vseh dos.danjih slovarjev je ta slovar najpotrebnejši nc samo uradniku, trgovcu, dijaku, temveč vsakemu, ki sc nemščine šele uči. Slovar jc tiskan v latinici. B a. "V Šolske potrebščine * Knjigarna Nova založba r. z. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg19 priporoča ob pričetku šolskega leta staršem in dijakom svojo zalogo knjig za vse šole osnovne, srednje in strokovne, bodisi vse predpisane učne, bodisi pomožne knjige pisalno in risalno orodje računala, risalne deske, položna ravnila * vsaki izberi, dalje vse vrste papirja m zvezkov Postrežba najtočnejša in solidna Brezplačen Dijaške koledarček pri večjem nakupu ena slov. leposlovna knjiga povrhu Pridobivajte novih naročnikov! ; ftho ie perilo ie laho zamazano zadobi snežno belino, ako se za pranjeuporablja res dobro milo. Na stotisoče gospodinj danes pere s pravim terpcnlinovlm milom .Oaiekr kajti uverile so se, da je to neprekosljivo in za vsako gospodinjstvo neobhodno potrebno. o^V Za jesensko in šolsko sezono smo pripravili 2000 do 3000 parov čevljev znamke i izrednim popustom pri nekaterih artiklih pa tudi več, kakoršna je pač vrsta in kvaliteta usnj'a prvovrstnih »STANDARD" čevljev, kateri so po kvaliteti in ceni b r e z vsake konkurence. Hitite, da ne zamudite Vam dano priliko, da pravočasno preskrbite obuvala za Vas in za Vaše malčke, katerim bo pot v šolo s „ S T A N D A R D - Č E V Lj I " mnogo olajšana. prodala čevljev »standard* Pollak, d. d. LtuMjana. Dunajska c. 23 (na dvor.)