Poitntaa plačan« ▼ gotovini uto ixi. stev. zs. v uoDiioni i tora 31. innnrlo 1921 Gram r— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. - Lnserati do 30 petit * 2— Din, do 100 vrst 250 Dio, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek poeebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, sa inozemstvo 420.— Din. Cpravništvo: Knaftova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropfe. — TeMoa NM Odločilni dan y naši notranji politi ki Včerajšnja seja demokratskega kluba je pokazala, da je sedanji položaj nevzdržen. — Zagovornik! klero - radikalnega režima bi radi odgodili usodne sklepe demokratskega kluba. Beograd, 31. januarja. Včerajšnja feeja demokratskega kluba še ni prinesla končne odločitve, vendar pa je kocka padla. Demokratski klub mora seda.i točno in jasno odgovoriti na dvoje vpra-Šanj, ki mu iih je stavi! g. Davidov ć: ali je za koncentracijo in ali je za 'r da se izvede ta koncentracija pc' fuzije kluba Demokratske zajedn'c klubom Kmečko-demokratske koa-S tem je situacija presekana in v>al;j nadaljne zavlačevanje in izigravanje onemogačeno. Potek včerajšnje seje sicer še ne nudi jasne slike, da bi se lahko pred-videval izid glasovanja, ki se bo vr-Šilo po vsej priliki na današnji popol-danski seji. Vendar pa je včerajšnja debata pokazala, d,a je sedanje stane nevzdržno, in da mora, če tuđi za ceno razcepa stranke, priti do definttivnega razčiščenja. Pokazalo pa se je tuđi, da zagovorniki današnjega režima napram utemeljenim razlogom, ki govore za tezo g. Davidovića in za široko nacijo-nalno koncentracijo, ne morejo navesti v obrambo svojega stališča drugega, nego zgolj svoje oportunistične prepri-čanje. Zunanji minister g. dr. Marinko-vić kot vodja nasprotnikov g. Davidovića v demokratskem klubu se je iz-recno izrazil za koncentracijo in s tem indirektno prizna], da je sedanja vlada nesposobna za izvedbo velikih nal-ng, ki čakajo nujne rešitve in da je temeljita izprememba potrebna. Predlog ministra dr. Kumauudija, naj bi se skie-panje o predlogih g. Davidovića še za nekaj časa odgodilo, češ\ da položaj še ni dovolj zrel, je vzbudil v politični jav-nosti vt«s, da zagovorniki vlade ne upa-io. da bi dobili za svoje stalšče odobrenje večine in da bi se hoteli z Orsodit-vijo razprave izogniti usodni odločitvi, da bi tako pridobili na času. Ražen ministrov in poslanca Cubro-vica so se vsi včerajšnji govor niki odločno izjavili za politiko g. Davidovića. Prijatelji g. Davidovića so po včerajšnji seji izjavili, da so prepričani, da bo dobil g. Davidović za svoje predloge absolutno većino. Sprejetje predio za 2. Davidovića bi značilo temeljito spre-rnembo sedanje politične situacije, ki bi imela za neizbežno posledico demisijo celokupne vlade. Iz vrst vladnih demokratov pa se je že včeraj popoldne sondiral teren za primeren kompromis. Njihov predlog gre za tem. da bi se razprava zaenkrat odgodila in poverila posebnomu odboru naloga, da zadevo točno prouči in poda klubu svoje poročilo, na podlagi katere-ga naj bi se nato brez debate sklepalo o predlogih g. Davidovća. Obstoja tuđi Še tretji predlog. ki gre za tem, naj bi se pred definitivnim glasovanjem o predlogu g. Davidovića, potom nekakega poskusnega glasovanja ugotovila većina. Ce bi se pri tem ve-čina izjavite za politiko g. Davidovića, naj bi demokratski ministri takoj podali ostavko in s tem izzvali demisijo celokupne vlade. Povdarja pa se, da je raz-cep demokratske stranke ne'zogiben, če se demokratski ministri ne bi pokorili sklepu večine. Davidovićevci so slej ko prej zelo borbeni in povdarjajo da o kompromisu tokrat ne more biti govora, ker gre za načelne osnove politike demokratske stranke. Odločno izjavljajo, da bodo iz-vedli započeto akcijo tuđi v slučaju, da ostanejo v manjšini. Vsekakor pa je današnji dan usoden za demokratsko stranko, pa tuđi za ves nadaljni razvoj notranjepolitične situacije, ker bo tako padec sedanje vlade kakor razcep demokratske stranke rodil dalekosežne posledice. Se a Narodne skupščine Davčni zakon v načelu sprejet. — Jutri se prične razprava o proračunu« — Beograd, 31. januarja. VčerajŠTija popol-danska seja Narodne skupščine je bila zgolj for-malnega značaja. Opozicija je pred zaključkom dopoldanske seje preglasovala vladno većino in zahtevala, da se seje vrše tuđi popoldne. Na podlagi tega sklepa je moral predsedniik sklicati sejo tuđi za popoldne. Vendar pa je takoj po otvoritvi sporočil, da bo v smislu sporazuma med 5efj parlamentarnih skupin pred pričetkom proračunske razprave zasedala Narodna skup-Ščma samo dapoldne. Zato je takoj nato sejo zo-pet zaključil in na.povedal prihodnj-o za danes dopoldne ob pol 10. uri. Na današnji dopoldanski seji je bil davčni zakon v načelu sprejet in bo jutri pri-čela specijalna debata. Po običajnih formalnostih je podal po-slanec Šečerov kot poročevalec večine davčnega odbora zaključno poročilo. V svojem govoru pa se je zapletel v oštre kontraverze z opozicijo, ki ga je često prekinjala z medklici tako, da ie prišlo mestoma do zek> burnega prerekanja. Poste nec Pavle Radić je pred zaključkom debate ponovno stavil predlog, nai se davčni zakon vrne davčnemu odboru v svrho iz-boljšanja in izpopo'nitve. Vladna večina je njegov predlog ponovno odklonila, na kar je bil pri glasovanju davčni zakon s 182 proti 72 glasovom o-pozicije v načelu spreiet. Seja je bila nato zaključena in prihodnja napovedana za jutri dopoldne ob 9. V smislu sporazuma med šef i parlamentarnih skupin prične jutri dopoldne razprava o proračunu, dočim se bo popoldne nadalje-vala specijelna debata o davčnem zakonu. Ogromen deficit v novem proračunu Finančni odbor je predložil Narodni skupšeini poročilo o novem proračunu ki izkazuje nad 210 milijonov deficita. - Zahtera po temeljiti reformi državne uprave. — Beograd, 31. januarja. Včeraj je ii-na-nčni odbor predloži] Narodni skupščini pcročilo o proračunu za leto 1928-29. Uvo-doma ugotavlja poročilo, da znaša ćelo-kuprri deficit 210,322.1 S2 Din. Poročilo nadalje obširno govori o redukciji izdatkov pri poedinih ministrstvih, ki je bila izvedena tekom proračunske razprave v finan-Čnern odboru. Na ta način bi bil proračun znižan skupno za 52,462.082 Din. Poročilo nadalje ugotavlja, da državni dohodki stalno nazadujejo ter da iz tega razloga ni niogoče uporabiti proračunskih postavk v celoti. V zvezi stem navaja poročilo, da so davčna bremena ponekod ogromna in da ogrožajo gospodarski razvoj. Poročilo po-t*darja, da si vlada prizadeva, da se s spre-jetjem novega davčnega zakana davčna bremena izenači. Radi rajzličnih davčnih si-stemov v poedinih pokrajinah vlada na d2včnem polju velika neenakost. V svojem nadaljnem poročilu opozarja finančni odbor, da so krediti za poljedel-stve, organizacijo domaćih trgov wi za rardolžttev kmečkega preWvalstva pce- msjhni. V zvezi s t©m poudarja, da je treba končno resiti vprašanje naših carinskih ta-rif, ker zaščitene carine zelo ovirajo naš izvoz. Končno poudarja, da# ie finančni odbor upošteval vladajočo gospodarsko in finančno krizo. Navajajoč poedine postavke naglaša poročilo fmančnega odbora, da so osebni izdatki neprimerno večji, ne«o materijalni in da bo treba vzporedno z re-Sitvijo uradniSkega vprašanja izvesti temeljito reformo državne uprave. Končno za-hteva poročilo, da vlada stavi konkretne predloge za kritje proračunskega deficita. PONAREJALCI POTNffl USTOV Pariz, 31. januarja. Policija je areti-rala tri pustoiovce, ki so imeK pravo tvornico za izdajanje ponarejenih pot-nih listov. Družba je imela svoje za-stopnike v vseh evropskih državah in je ponarejala potne liste tako spretno, da jih ni bilo mogoče točiti od pravih. Pariška policija se nadeja, da bodo padH v roke pravice vsi elani družbe. 9HIN nade ta iiiillie Demokratski ministri pripravljeni žrtvovati g. Vukićevića Vse kaže, da se bo demokratski klub skoraj soglasno izrekel za koncentracijo demokracije. — Dr. Marinković pripravljen žrtvovati g. Vukićevića- — Nove intrige proti KDK. — Beograd, 31. januarja. Demokratski ppslanski klub je danes dbpoldne nadaljeval razpravo o predlogih gosp. Davidovića. Situacija je bila na današ-n;i dopoldanski seji približno enaka kakor včeraj. Ministri so zagovarjali sta-liSče g. Marinkovića, doČim poslanci večine vztrajajo na politiki g. Davidovića in zabtevajo takojšnji odstop demokratskih ministrov. Seja je bila opol-dhe prek4njena in se nadaljuje popoldne ob 16. Lista govomikov bo na popol-danski seji izčrpana, na kar bo po za-kljucnem govoru g. Davidovića sledilo glasovanje. V vrstah pristasev sedanje vladne koalicije je bilo danes opažati narašča-oče vznemirjenje. 2e včeraj so se pri-čele intrige na \"se strani in danes, ko se bliža končna odločitev, so viadinovci podvojili svoje napore, da rešijo situacijo v svoj prilog. Njihovo stremljenje gre predVsem za tem, da prepreČijo vsaj za esnkrat odloČilno glasovanje. Dosedanja debata v demokratskem klubu pa je pokazala, da Ima g, Davl-dović v klubu nesporno večine ter da se tuđi zagovornik! režima iz javljalo za koncentracijo. Verjetno je, da se bo demokratski klub ari glasovanju skoraj suglasno izrekel za koncentracijo. Tuđi glede vprašanja fuzije kluba demokratske zajednice s klubom Kinesko • demokratske koalicije so davidovlčevci sigurni, da bodo dobili većino. Njim gre Ie še za to, da preprečtjo razcep stranke. V tej smeri bodo etii kakor drugi izkoris'tili popoldlansko pavzo. Takoj po zak'ljučku dopol damske seje so se pričele konference in posvetovatija na vse strani. Da resi situacijo y svoj prilog, je g. dr. Marinković tekom današnjega do-poldneva stavil g. Davidoviću kompromisni predlog. V smislu tega predloga se demokratski ministri iz ja vi jo za koncentracijo, ki naj bi se razvila iz sedanje vladne koalicije. Pripravljeni pa so žrtvovati g. Vukičevića, ki naj bi se umaknil s predsedniškega mesta. Koncentracija sama pa naj se izvede na ta način, da vstopi HSS takoj v vlado, do-črm bi bil vstop SDS v vlado rnogoč sele čez mesec dni. Ta predlog stremi predvsem za tem, da se razbije Kmečko-demokratska koalicija, ki jo smatrajo režimovci za izrazito prečansko formacijo, ki je ne morejo tolerirati. Dom ne v a pa se, da hoče g. dr. Marinković s tem svojim predlogom doSeči samo odgoditev od-loćilnega glasovanja, ker je sam prepričan, da njegov predlog ne bo sprejet Iz okol;ce g. Davidovića se doznava, da je g. Davidović ta predlog odločno odklo-nil, ker je dobil od KDK zagotovilo, da bo vztrajala dosledno na svojem seda-njem stališču z demokrati v vladi in opoziciji. Med dopoldansko sejo, kateri je deloma predsedoval podpredsednik g. Radović. se je vršila dolgotrajna kon-ferenca med gg. Davidovićem, dr. Velj-kovićem in dr. Marinkovićem. Po tej konferenci je obvestil posl. Grol gg. Radića in Pribićevića o položaju v demokratskem klubu, na kar se je vršila seja khtba Kmecko - demokratske koalicije. Na tej seji je g. Radić obširno poro-čal o situaciji ter zlasti opozarjal na intrige režimovcev, ki so danes podvojili svoje napore, da preprečijo ujedinjenje demokracije in razbijeio koalicijo. Tako so se danes zjutraj Širile iz vladnih krogov vesti, đa je g. Radić na-padal g. Davidovića. Te vesti imajo predvsem namen, da vplivajo na razpo-loženje v demokratskem klubu. Vodstvo koalicije jih je seveda takoj najod-ločneiše demantiralo. Prav tako je bil izdan odiločen demanti verzij, da se vrše med radićevci in g. Vukičevićern tajna pogajanja za vstop HSS v vlado. Klub Kmečko - demokratske koalicije se jutri zjutraj ob 8. ponovno sestane k seij ,da zavzame svoje definitivno sta-lišce k današnjim odločitvam v demokratskem klubu. U vlada si su iiiMki liiKUl Današnja seja demokratskega kluba V načelu so ćelo demokratski ministri za koncentracijo. — Vehementni napadi na vlado. — Demokratski ministri naj takoj odstopijo* . Beograd, 31. januarja. Današnja dopol danska seja demokratskega poslan-skega kluba je pričela ob 9. in je trajala do 12. ure. ko je bila radi glasovanja v Narodni skupščini prekinjena ter se nadaljuje popoldne ob 16.30. Današnji do-poldanski seji je deloma predsedoval drugi podpredsednik posl. g. Radović, ker je imel g, Davidović med sejo dol-gotrajne konference deloma s svojimi prijatelji, deloma pa z viadinovci. Prvi je govori! posl. Gjoka Popović, ki je opozarjal na velike žrtve, ki jih je doprinesla demokratska stranka na žrtvenik parlamentarizma. Izjavil se ie za sporazum s Kmecko - demokratsko koalicijo, zahteva pa, da se poprej izvrši fuzija DS in SDS. Posl. dr. Ribar je govoril zelo ne* odločno, dasi je sicer znan pristaš in zagovornik sedanje vladne koalicije. Zavzemal se je pred vsem za ohranitev edinstva demokratske stranke ter po* u dar jal potrebo stvarnega dela v par* lamentu. Dasi se ni preveč eksponiral za vlado, vendar tuđi ni direktno odo* braval stališča g. Davidovića. Poudar* jal je Ie potrebo sprejet ja proračuna in davčnega zakona. Minister dr. Šumenkovič je odločno zastopal mnenje dr. Marinkoviča in se zavzemal za ohranitev vladne koalici* je. Izjavil pa se je načeloma za fcon* centracijo, vendar pa proti fuziji obeh klubov. Posl. Košta Timottjević se je držal nekako sredhje linije in svaril pred raz-cepotn stranke, vendar pa se je bolj nagiba! k vladi kakor pa za Davidovića. Zelo temperamentno je nastopil proti vladi posl. dr. Stevčić, ki je naglašal, da je izrekel kongres stranke g. Davidoviću popalno in neomejeno zaupanje in da se mora sklepam kongresa kot najvišjega foruma stranke pokoriti tuđi poslansk iklub. Odločno se je izjavil za koncentracijo in za takojšnjo fuzijo obeh klubov. Sedanja koalicija je prinesla na ćeli crti zgolj razočaranje. Zahteva, naj demokratski ministri takoj podajo ostavko, da lahko prevzanie g. Davidović položaj v svoje roke in izvede koncentracijo demokracije. To se mora zgoditi še prav posebno zato, da se vrne situacija v parlament ter da se ne bode delala politika preko parlamenta in preko poslanskih klubov, kakor se to godi sedaj. Tudti naslednji govornik poslamec Slavko Dukanac je povdarjal, da zahte-vaio življenski interesi celokupnega naroda, da sedanji režim čim prej izgine ter ga nadomesti vlada široke narodne koncentracije. Demokratski ministri naj takoj podajo ostavko in stavijo svoje položaje na razpolago kluba. Položaj ise mora vrniti v klub in v parlament Tuđi posl. Glišić se ie energično izjavi! za tezo g. Davidovića ter povdar-jal, da zahteva koncentracijo ves narod. Zavrača očitke nelojalnosti Kmečko - demokratske koalicije in povdarja, đa ni nihče tako lojaleo, kot so sedanji radikalski zaveznrki. Zadnji je govoril posl. Rajković, ki se je pridružil predgovorniku in zahte-val takojšni odstop vseh demokratskih ministrov. TEŽAVE NEMŠKE VLADE — Berlin. 30. jaauarja. V sobcrto ie J« bev4l predsednik nemSkesa centruma i proiamni mi sc>o sttrankrne ek^ckuthe, ki bo sfci&ala o^vt-■vHi nasc>ro wp+> razuma. SAMOMOR LA2NEGA NOVINARJA — BiKlimpCsti. 31. jan. Neki N£oi*j T5-rok, ki se ie izdajal za novinarja, ic i plakati in časopisnimi oglasi naz»>ait}ai, A£jd+in 13.563 bi.. Budimpešta 9.942 bi.. Currt 1093.1 i do 1096.13 (1094.63), Dunaj 8.0001—8.301 (8.151). London 276.87—277.67 (277.27). Newyork S6.76 do 56.96 (56.86), Pariz 223.67 bi.. Praga 168.11025 do 16S.9025 (168.5025). Milan 300.27—302.27 (301.27). Efekti: Celjska 164 denar. L^ubljans^s kreditna 135 denar, Kredkni xavod 160 denar, Stroine 80 bi. Vevie 140 denar. Ruše 2W—280. Stavbna 56 denar, šešir 125 denar. Les ni trg: Tendenca nesp remenje« a. Zaključeno 3 vagone in sicer 2 vajtona desk, smreka, jelka, III, franco vason meja po 385, 1 vaeon bukovih plohov, III, po 400. Deželni pridelki: Temlemca čvrsta. Zaključeno 1 in pol vagona pšenice. Geoe moki so za malenkost višje. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 7 odst. mvest. po*o,jilo 1921 87, 2 in po4 odst. Vojna škoda 436, Hipotekama banka 65—66, Ljubljanska kreditna 135 desi., Praš4ediona 875, Trboveljska 505, Vevče 154. Devize: London 276.87—277.67. Newyork 56.76—56.97, Milan 300.27—302.27, Curih 1093.K' do 1096.13, Berlin 1354.8—1357.8, Duna] 8t50.01 do 803.01, Praga 168.1025—168.9025. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.315, Newy.ork M9.70, PaTiz 20^15, Milan 27.52, Berlin 123.SO, Dmmj 73.21, Beoerad 9.1375, Prasa 15.39. Izpred sodišča RUBE2 STA HOTELA PKEPREĆ1T1. Rudarjeva žena Micka je imela dolg prf trgovcu R. v Zagorju. Ker mož ni dobil svojega denarja, je Micko tožil. Žena je bil« obeojena, a ker ni imela d^narja, ni mogla plačati. Trgovec je pa dobro vedel, da ima Mica v Ameriki moža, ki ji poilje vtesi do-larje. Poizvedoval je in prav tiavti 6m, Uni novembra, je zvedel, da caka Mico na poSti v Zagorju denar iz Amerike. R. je hltel k sodniji in dobil sklep, da srne denar iaru-biti. S sklepom je iel sodni Mufpi na poHo čakat Mico, da dvigne denar. Mica je kma-lu prihitela na zagorsko podto, s seboj }« pa privedla svojega svaka rudarja Frano^ta, čeŠ, da mu bo izrodila denar, 6e bo slutila nevarnost in zagledala kje iivršilnega or-(?ana Marka. Dvignila je pošiljko, prisiopil je Marko, si navihal brke in dejal strogo: — Micka, denar boste pa meni dali, tarab-ljen je, Ie poglejte tale sklep. — Micka te debelo pogledala rubeiarja »n mu otyrmia hrbet. __ Pametni bodi te Mkika, pa denar mi dajte, — jo je spet opozoril Marko in izteg-nil roko. Mica se je pa branila in jela sU se prerivati pred pošto. Tedaj je pa pristb-pil Micin svak Francelj in urno »egel po denarju. Zagrabil je ti»o6 din*rj«v in dbefel. Marko pa za njim. France ima pa urne noge in Marko se je »maa pehal po oeati. Opustil je preganjanje in je raje oba na-znanil. — Sama sem hotela iti jjlaBat, — m Je sagovarjala Micka pred sodnijo. — Micki sem botel pomagati, aaj sam vedel, kaj sta imela, — }e trdil Micka pa vendar ne bo udavala 0a denarja, ker bo % njim aodnija poraTna-la njen dolg. Oba, Micka in FranoelL boate sedela in sicer vsak 10 dni, pa eokrai te boaia postila«. Stran 2. •SLOVENSKI NA R O I>» dne 31. JanofJa 1928. Str* f) Več jasnosti in načelnosti Ljubljanski obcinski svet in SLS- — Potreba dosledaoeti, na- Selnorti in odkritostL Za včerajšnio prvo sejo občinskega sve« ta ie bilo v Lhabljani p«recej ztnJmanja. Ljubljanski občirnki očetje ie dolgo nišo razpravliall o zadevah ljiibljaiiskib me.š; nov, ali boli« reCeno proletarcev in zato čuda, da je postala po dolgih letih seja ob činskega sveta tako nejiavadna, kar ie obr-nil-o poz-oraost vsaj dobršnega dela ljubljan-skega prebivalstva od kinematografov kl drugih ljubljanskih atrakcij na drugo res-nejšo stran. Ceprav dnevni red ni ofoetal nobenih posebnih senzacij, je vendaT včerajšnja seja občinskega sveta pokazala, da pri vseii dosedanjih kompromlsih za redno delo ven-darle a' mogoče preiti preko strogo načcl-irih vpraianj, na đrusi strani pa, da ie so-delovanje vseh v občinskem svetu zastopa-nih strank ob gotovi stopnji zmernosti in razsodnosti prav tako lahko moffoče. Tako se »e zgodilo včeraj, da so štirje kormini-stifini in socijalisiičiri zastopniki igrali dva-krat pri glasovanju jezičefc na tehtnici, — enkrat so glasovali skupn-o ž njimi napredni občmski svetmki, drugič pa člani SLS in oba radikala. Razlika med obema glasova-njema je bila samo ta, da so napredni obč. svetniki glasovali prvič s socijalisti iz načelnih ozirov, dmgič pa so glasovali za njihov predlog člani kluba SLS in zvesto ž njimi združena oba radikala samo zaradi tesra, da so se revacnlirali, kar pa tuđi ni povzrodik) nobetie škode. In je končno tuđi pravilno, da se glasuje po načelnih in stvarnih potreban, ker more to doprinesu samo k popolnemu razjašnjenju raizmer in do Čistih računov. ^načilno, tada za poznavalce razroer prav n*c čudnega ni bilo, da ie dobo obČin. gospodarstva pod vladinim fcomisarijatom, ki nam ie prinesla samo lansko leto 43 nw-lijonov Dki nepokritih dolgov, zagovarjal predsednik radikalsikega »kluba« v občin. svetu dr. Ravnihar ob odobravanju jx>d-predsedsrika tega kluba brez ostalih članov ?a ćelo brez odobravanja cbčin. svefenikov SJLS. ramed katenh se nihče ni upal zavzetl za gospodarstvo v času interregna pod vlaidfiim komisarijatom, četprav sta sedela poleg tuđi ncposredsna udeleženca gg. Pire in Pust. In prav to dejstvo štejetno v dobro SLS. Zdi se nam, da je z ozirom na nesigurni politični položaj prevladala tuđi med njimi stvarna u vide vn ost, kaj zbuja pričakova-nie spoznanja med njimi, da gospodarstva po sedanjem načinu Ljubljana ne more več prenašati, ker so občiinske blagajne do skrajnosti Izčrpane. 2eleli bi samo, da bi bila ta uvidevnost boJj Iskrena in osnovana na bolj načelni podlaci, kakor so k> včeraj potrajati sartop-nlki SLS v UtfblJanskem obetnskam sveto. Zaka], baš pri glasovanju o nuinea pređ-logu socijallttfenegt občinrtegt sv«toka g. Ukarja, kl je priJel nepriCakovasK) In je zahteval, naj se »tore potrebni ukrepi za odpravo doloflbe občinakega reda iz L 1878, po katari se zahteva koalifictrana većina za odohritev proračuna in ki je bila morebiti umestma tedaj, ko 5e iri bilo splošne te ena-ke proporcijonalne volltee pravice, ko *> btii volilef razdeljeui Se po vl§inl svojeta premoženja in ko je bila potrebna garancija, da bi en razred volilcev ne bil pregla-sovan od drugih dveh maJoštevilnejšib, pa zato bolj premožnih, so včerai zastopaiki SLS v Ijubljajnskem občrnskem svetu pokazali, da njihovo nač&ijo stahSče ni iskreno. Razumemo, da si hoče SLS % oiirom na število svojih zastopnlkov čim bolj za-va:rovati svoje postojanke, kaT n tuđi prav nič ne zamerimo, n'kakor pa ne moremo preiti brez Vritike preko dejstva, da so za-stopnik! SLS zatajili načelo demokratima ob prvi prilfki samo zaradi teea, ker ttm ie trenutno tako kazalo. Prav n*č ne oprav4-čuie niihovega staliSča isjovor enega iz-med njihovih zastoprnkov, da moralo biti zaščitene pravice manjšine, ker se odgovornost tistih, ki fflasujcjo ah pa tuđi ne za proračun, prav nič ne zmanjSa, če je v veljavJ kvalificirana većina ato' na ne. Pravilno so tolmačili zagovomild soci-jalističnega predloga, da pomenja do-ločba o potrebi navzočnosti đvetrettlnske večine pri glasovanju o proračunu samo možnost, da ena ali druga stranka tz zgolj političnih ozirov onemogoči irveliavfjenje rednega proračuna in rednega poslovanja avto-nomnega obdinskega sveta. Šikano, kl se prav nič ne vjerna z demokratlčnimi na» čel!. V vsakem slučaju bodo nosili odgovornost za proračun pač oni, ki bodo zanj glasovali, ne pa tišti, ki bodo sicer navzoči, glasovali pa proti. Po na5em mnenju ie včera]§nia seia Ihi4>-lianskega občinskega sveta dovoll jasno pokazala, da se vsaj na strani onih, kl too-čejo odkrito prevzeti odgovornost za ob-činsko gospodarstvo v bodočnosti, noče postopati samovoljno zgolj z ozirom na strankarske interese, temvec da se Želi resno sodelervanje z vsemi. ki hočejo zares smotreno gospodarstvo v občinski upravi. To moramo ugotoviti, da bi zastopntfd SLS v obCinskem svetu še ob pravem času revidirali svoje stališče v prid Ijubljanske-mu prebivalstvu, pri čemer bi gotovo pridobili tuđi na ugledu, čeprav je za nas -to postranskega pomena in baS iz strankar-sklh ozirov nezaželieno. Pisane zgodbe iz naših krajev Venerologija in prostitucija. — Neverjetna vlomilčeva predn-nost. — Tajinstven samomor v Sarajevu. — Zagoneten umor nogometaša. Včeraj in predvčerajšnjim se je vršila v Zagrebu konferenca venerologov. Razpravljalo se je samo o vprašanju Tx>bijanja prostitucije. Po živahni debati, v katero so posegli zdravniki iz vseh večjih mest, je konferenca sklenila, da se morajo vse javne hi§e v Jugoslaviji takoj zapreti in da naj oblasti strogo prepovedo ustanavljati nove javne hiše. Za ohranitev javnih faiš se je izreklo Ie nekaj zdravnikov iz podeželskih mest. Popolnoma naj se tuđi preuredi sistem regletnentacije. Policijsko pojmovanje reglementacije je treba odpraviti in naj se uvede čisto zdravstvena reglemen-tacija. Nadzorstva nad prostitucijo ne bo imela več policija. Nadzorovalna oblast bo sestavljena iz zdravnikov, so-deloval bo pa skrbniški urad, sestavljen v glavnem iz žensk. Te zdravstvene oblasti bi bile predvsem venerične ambulante (antivenerični dispanzerji) in policijski zdravstveni odseki. Policijske upravne oblasti sodelujejo s temi soci-jalno-sanitamimi samo kolikor je to v zvezi z administrativnrm poslovanjem nadzorstva in odkrivanja prostitucije. Pa rudi v tej službi naj se uvede kvalificirano žensko osobje. Odpravi nai se prisilno zdravniško nadzorstvo prosti-tutk. Nadzorovati je treba tuđi moške, ki podpirajo prostitucijo. Ti sklepi so začasni in naj se uzakonijo, dokler ne dobimo posebnega zakona o pobijanju spolnih bolezni. Sklepi konference bo-do predloženi y odobrenje ministru za narodno zdravje. Včeraj popoldne je vlomil neznan k>pov v stanovanje trgovca Maksa Tandlerja v Zagrebu. Odnesel je razne predmete in vrednote v vrednosti 3500 dinarjev. Vlomilec i© vlomil v stanovanje tako spretno da era nihče ni opazil. Krenil je takaj v trgovčevo spalnico. Ni ga prav nič motilo, da je v postelji spala trgovčeva žena. flodil je po sobi in si jo ogledoval. Iskal je denar in vrednostno predmete. Zbral je na kup najboljše perilo in pred odhodom je š© pogledal v nočno omarioo. Ni se prav nič bal, da bi se gospa probudila. Iz nočne omarice je pobral nekaj zlatnine. Pri tem seveda ni stal, ternveč ie uđob no sedel na post&ijo, Tedaj se je trgov^ čeva žena zbudila in prestrašeno za-kričala, videč neznanca na postelji. Lopov se je počasi dvignil, vzel vrednejše predmete in zapustil spalnico. Škattjico z zlatnino je pustil na stopnicah v dru-gem nadsrropiu. 2ena si je med tem odo-mogla od strahu in poklicala sosede na pomoč. 0 drznem vlomHcu pa ni bilo duha ne sluha. Policija ga pridao && V čerrtek je dospela te Zagreba v Sarajevo 191etna Matilda Salamonova Danon. V Zagrebu je bila nameščena v neki pisarni. Hkrati je bila šefova ljubica. Toda kmalu se je sprla s šefom in odpovedali so ji službo. Zato se je ponudila svoji sestrični Lenki Finzi v Sarajevu v službo. Sestrična io je res zaposlila v svoji trgovini. Nekaj dni je bila Matilda dobre volje in marljiva. Potem je pa postala naenkrat otožna. Malo je govorila in ogibala se je družbe. Ko se je njena sestrična včerai vr-nila iz mesta v trgovino, je nasla Matil-do na tleh nezavestno. Obvestila je takoj rešilno postajo, ki je dekle odpra-vila v bolnico. Zdravniki so u*otovili. da se je Matilda zastrupila. Kasneje so našli v trgovini pod mizo steklenicico lizola. Samomorilka je popila večjo količino strupa in v bolnici umrla. Policija se zanima za vzroke samomora, ker se govori, da je dekletovo smrt zakrivil njen prejšnji gospodar. Pri njej nlso našli nobenega pisma. Matilda je bila lepa in postavna ter pred leti pokliena prostitutka. Neki trgovec je dolgro skr-bel za njo m jo potem zopet pahnil na ulico. Zaradi tega je dekle najbrž obti-palo. Iz Subotice poročajo. da je bi! snoči tam izvrSen dosedaj še nepoiasnjcn umor, ki je vzbudil v mestu splošno raz-burjenost. Po nogometni tekmi je znani nogometaš N. Szabo od$el z nekate-rimi svojimi tovariši v jostilno. Pri mi-zi so zmerno pili in se prijateljsko po-govarjali. Pod noČ so zapustili gostilno in Nikola Szabo se je sam vračal do-mov. V neki temni ulici so ga med potjo napadli trije neznani maskirani roparji. Eden ga Je udarfl po glavi tako, da J© nesrečneža takoj oblila kri Vendar pa ni izgubi! po guma in se je postavi! v bran. Napadale! so pa potegnill nofe In Igralca ve-čkrat prebodli. Teiko ranjen se obležal Szaho na eesH v mlaki krvi in nezavesten. morilci & pa pobecnill. MlmokloCi meščani so ga nalli hi ga od-nesll v bolnico, kjer je kmalu nato umri. Policija je takoj uvedla strogo prelska-* vo, vendar morilcev še ni izsledila. po-mneva se, da gre za osveto. Szabo je bi] eden naiboljlih nogometa5ev in Je Ime] mnogo zavistnežev. Ni izkUnčeno, da je nmor prlpravil kak njegov tek-mec v nogometu. Dam i te za spomenik kralja Petra Otrobodilelju! Gorostasnosti pri odmeri dohodninskega davka Zanimlrm paralela »ed minittrom ia drianiim aradaikom« — Odmeco dohodatnakmi* daTka bi bife treba centralizirati pa bi bOo kmahi konec krffižnosti. Pred kratkim smo porofeU pod naslovom: >Ko1Ur> stane đrfeTO vwlc mialster?<, da znašajo glasom podatkor bivšega pred-sednika Narodne akvplSlna g. Trifkori&n temeljna plate ili dneToic« (nm poalansk«, marveč uradnilke) aktivnoga ministra me-ftfno 14.000 Din ali dnevno 470 Din. Prat Čedni vsota, s katero se i« da flveti. Ker je pa vsak mlnlster tuđi poslanec, se morajo znesku 14.000 Din prišteti seveda še poslan-ske dnevnice. Od mesečnih dohodkov 14.000 Din plaču je aktivni minister davka na me-sec 600 Din ali dnevno 20 Din tako, da mu ostane tfftega mesečno 1&400 Din ali dnevno 450 Din. Seđaj pa poglejmo rasmere nade^a nrad-niitra ter primerjajmo pla9e in davek ministra s plače in davkom uradnika. Znan nam je slučaj nekega visokega uradoika, popolnoma iijemni «luCaj, kakršnih je pri nas prav malo. Vzeli smo nalaŠČ ta primer, ker je najmilejii, kajti, Če bi primerjali kakega Biljega utln2b«nca, bi prišli Se do gorostasne j§ih reiultatov. DotiSnemu uradniku je davčna oblast odmerila davka — osebna do-hodnlna, >vojni< pribitek, invalidni davek, komorna dok lađa — pod vršene službene prejemke sa leto 1926 x zneskom 49.437 D ietno ter mu predpiaala prvotno letni davek v cnesku (reci in piši) 12197 Din, kar znaša mese^no 1016 Din. V tem primeru snašajo torej uradnikovi prejemki na me sec 4118 D, od katerih mora od računati eelo žetrtino kot davek, dočim odrafuna ministar od xneska« ki je ve5 kot trikrat ▼•fji, Ie •■« triindvaj-aetino kot davek I Tableau! Ta gorostasno8t se je «dela ćelo, čujte in Btrraite, naSi delegaciji mintstrstva financ preveč. Se predno |e prišel n«sreSnl davčni zaveumec-^etrtinkar s svojimi neStetlmi so-trpinl do tega, da bi vložll priziv, je men-da delegacija sama posegla vmes ter je bil naiemu možakarju nato davek odmerjen na novo, in sicer na vsoto 8352 Din Ietno ali 696 Din, t. j. okroglo 700 Din meseCno, kar zusla ie vodno skoro Šestino njegovih dohodkov. Naš možakar in tovariši so tako postali iz četrtinkarjev Sestinkarji. Torej da rekapituliramo: Minister z me-sečno pla5o 14.000 Din ali dnevnno 470 Din, brez poslanfikih dnevnic in doklade sa av-tomobil, pla^uje mesečno 600 Din ali dnevno 20 Din, to je eno triindvajsetinko svojih prejemkov kot davek, a »radnik i me-se^nimi prejemki 4118 Din ali dnevno 137 Dio phtfuje meseta* 700 Din ali dnevno 23 Dim, to je skoraj eno Šestino svojih pre-I jemkor sa dav#k. Ali s drugimi besedami: I Ministar i ▼©* kot trikrat T^imi pre|««ki plaža sa 100 Dia meselno majij dark«, ka- ker »radnik s trikrat manjiiml dohftdki. Prvi je tere) davani trlindvajtetinkar, naj oradnik pa divani le«tinkar? A koliko davka bi moral minister pla-čati v našem primeru z uradnikom po pravici? Minister, če bi se mu od me r jal davek ? Ljubljani, bi plačal, ne 600 Din, marveč okroglo najmanj 2000 Din! Da se gospoda v Beogradu upira takemu izenačenju dav-kov, ni čuda. A ravno tako ne more predanom nihče zameriti, če obeutimo to kot veliko krivico. Sicer se nam pa idi, da bi se takim gorostasnostim prillo prav lahko v okom in to brez vsakega ^izenaJenjac dav-kov in brez vsakega prerekanja. Kakor znano, mora r oma ti vsaka naj-manjlt, (0 tuđi ne valna zadeva, pri izvrst-nem ustroju naše uprave — v Beograd, da jo tam resi sam gospod minister, n. pr. če hoče kako društvo prirediti tombolo ali kak Ulet ter prosi za polovično vožnjo. Kaj. ko bi se ie davene »deve koncentrirale v centrali ter predpisovali tuđi đavki — eeve-da po lačetkom člantita ©mrnjenem mini« strskero vtoreu triindvajsetin« dohodkov — v Beograd? Kaj je bolj važno: tombola sa društvo, katera se brez vsake škode tuđi lahko opusti, ali pa predpis davka. Menimo, da je davčno vprašanje gotovo veliko bolj važno, a vendar ga sme reiiti kar navadna davčna oblast, br«s rsakeg« ministra? To vendar ni v redu in nikakor ne gre. Torej predlagamo, da 9« centralizem izvede Ie na davtnem polju ter da romajo tuđi vfle nale davene udeve v Beograd. Predani bodo za take vrste centralizem ze-lo, zelo hvaleini in prav nič ne bodo ugo-varjali. Potem bo pa tuđi vso debatiranje o imaginarnem >iaenačenju< davkov popolnoma odveč. Kako naj vae to imenujemo? >Narobe svet« je prava narodna prisloviea za to, in človek bi se moral smejati, 5e bi stvar ne bila tako resna. A uradniku, ki plačuje od svojih krvavo zaslužen ih prejemkov eno šestino kot davek, temu uradniku naj se, notabene vnovič zmanjSajo dohodki? Je li to mogoče? Smo mnenja, da bi se dvignil upravičeno tak vi-har, ki bi mahoma pomedel z onimi poslan-ci, kateri bi se upali glasovati za tako go-rostasnost. Regulačni nacrt za Vic in Ježico Na pritotbo občine Ijubljansk« tfede čeke stavbe na meti občhie ie okraino glavarstvo 7. novembra 1901 pozvalo 6b-čino Vič, da geolozi »glavnec nacrte, ker se v občin i građi nova na se lb ma. Po večkratnih urgcucah it obCina, ki se }t prvotno branila, ie končno županstvo na podlagi brezšte-vilnih urgeuc dne 8. junija zopet predložilo regulafin! nacrt. Todi ta nacrt Je dežel-na vlada 9. septembra 1913 občinl vrnila radi si>opolnitve, na kar ga ie *i>paflstvo poTavijenega pre ustavila vojna, ker nadallnlh §pisov v tej zadevi ni. Ker je po razsnhi sapt»tlk> shrfbo veliko inienjerjev, je bila kontinuiteta uradnlh postov v masikateTem pogled« občutno mo-tei», v tpm sluCaju pa — kot Pfi regTi4aC-nem nacrta za občlno Moste — popolitoina prckhijena. 2upatistvo občine VM Ie menda takoi po Tazsolu vla HcH trveljavtio leta 1915 vrnjert retnlabil mM, lt kar )• gradbena direkcija zvedela Set« zaCetkom leta 1926, ko se Ie tedanU tnotu z naCr-tofB pri njei osebno rglasil % proSnlo %* poIasnOo, kako trna postopati vri tzkoliee«hi SsraačT^ tom za mesto Ljubljana. Sport Zimski sport Pri na« so se v nedcllo vrSJle smučarske tekme za prvenstvo Jugoslavije. Zmaaal je znani favorit Joško JanSa v času 2:4554. (Ilirija), drugi ie bil Stane Brvar v 252.04 (Skala), tretji Boris Režesk v 2:52.14 (Ilirija). Teikme so se vTšile v Kranjski ^ori, vreme je bilo prav ugodno, navzoilh ie bilo okoli 700 srrručarjev iz UubUane in razmih krajev Goretij^ke. Pri damah je zma-gala F. Naglasova v 30.34 na 4 km doljd progi, dočhn ie bila r>ro2:a za moike teknuo-vakc do>ga okoli 38 km. V skokih je zma-gal in«. Hsnsen. ki ie skočil 27 m daleć Državni prvak Joško JarrSa Je t>retel krasno zlato uro — darilo voine^a ministrstva. Na§a orhnpiNca vrsta za v St. Morit? je sedal dok>četta. TVoriJo fo: ?nž. Janko Janša. Jo*ko Janla. (oba Ilirija). Stane Brvar. Petet KVtfutar Ub* Skala), rezerva dr. Stane Kmet (LSK). Vsi ti tekmujem na prosri 50 km, dočim so za te^movanjc na 18 km dotoCeui: Janko in JoSko Janša, Bo-tH Režek (vsi T1!rila) dr. Stan- Kmet (LSK) m T3L rezervo Stane Berva*" (Skala), V Oeavl 10 se v netfeljo vr?ila evirv-ska f»veiwrva v umrtnrm drsanju. Telomo-vanjem te oriaoarvova!© olcrosr 15500 rfe-da)c*v. Večino tmae sn odnesi) Ounaičanl. ki 1« ved»o cw«Htavr»ak) TSrzred wse v ttj aportni discto'ini V orvet^tvu «os*xv dVnr je vmaciT inž. B^cicl ht ttw!i đruw» »n tretfe mesfo *ta zas^a f>una!59tia Schl-fer in Preissecksr. Pri dsww;1(em teknv>va-nfe )tt zmafala Melita Bmnner (OunaiV V t*niov?flril parmv ie rdn~sia zmafo du-naiska đvoffca Pnmner-Wrp(!e in v otc^u cJvr^»ca K?ln.ffer-Petcr fT>unal). Dw»lsV! Ws!atffvr*^Vi »c TKrarf! v tievfe-\}e na Otmarnj «wwrTf'v? hoktNki tim a 6:* ¥ — Stalke nrren tvi na Hti^ahi Stanje nogometoesa prvenstva na Dunaiu )a <- doče: Ađroira 2\ točk. Vi&rnia 17 to£k. Wacker 17. Rapid 16. Austria 14, Hertha 13, Slovao 12, F. A. C 0. \V. A. C. 9. Sportkkib 9. Hakoah 8. B. A. C. 7, Stn>me-rinu 2. Vsi klubi so odUtrali po 12 teketn. £Beiežnica KOLEDAR. Danes: Torek, 31. januarja 1M8, kato-ličani: Pet«, pravoslavni: 18. januarjt, Maksim. Jutri: Sr«5da. 31. tebruarja 1928; kato-H^ani: I^nac, pravoslavni: 19. Januarja, Makariie. DANAŠNJE PR1REDITVE- Kino Matica: »Če te linbim čuvaj se«. Kino Dvor: Ob 0. preml'era. »Napokon Bonapartec. DEŽURNE LEKARNE. Danes: SuSnlk, Marijin trg-, Kuralt, Oo sposvetska cesta. Jutra; Ramor, MikloSKeva cesta Trn-kcczy, Mestni trg. Pr os veta Repertoar Narodncga gledališča v Ljubljani DRAMA: Začetek ob 20. 31. Januar ja, torek: taprto. 1. lebruarji, sred*: Kandida. red C. 2. februurjj, četrtek: ob 15 Pepelka ali ttokit-ni čeveljćek MUdinska predstava. Izvea. 3. februarja, pciek: BoliSI jospod. red A- 4. februarja. sobota: Danes borno tiči. UudsJta predstava pri znižanlh cenah. Uvtn. 5. februarja, nedeUa: ob 15. Pepclka Mlađinska predstava, livon. — Ob 20. Kandida. liudsk« predstava Dri inižanih cenah. Itv«> 6. februarla, pondeljek: Idealni soorog, rod B, OPERA: ZaCetck ob pol JO, 31. Januarja, torek: Zaprto. (Generalka.) 1. februaria, sreda: Baletni večer, premijera. Premiaerski abonma. 2. februaria. četrtek: Ob 15. čarobaa piiCal. Ljudska DfedMava Dri zntžanih cenah leven. Ob pol 20. ZmajovaHca oceana, ooerata. L}u4ska predstavi pri snižarjih cenah. liven. 3. februaria, pe-tek: Zaprto. 4. februarja, sobota: Baletni večer, red D. Baletni večer ljubljanske opero. Đa« letni večer, ki ga priredi v sredo I. februarja naš operni balet pod vodstvom svojega m-ojstra in koreografa Vfcčka, sestoji ix ti eh delov. Prvi del tvorijo Musorgskega slike iz razstave. Nacrte za kostume je na-pravll akad. slikar Fran Kralj. SHk Je 10 in sicer: Gnomi, stari g^ad, otroci, bydlot ples piske, lesi, ostalo pa skupinski ple&i, kl jih izvaja detoma celotni balet. Kot druga točka priđe na vrsto Balatkova orijentalna suita Iz Jutrove dežele, katero je insceni-ral VIček, nacrte za kostume pa napravi! Skružna ml. Tuđi to delo sestoii iz ve^lih posameznih del, ki so večinoma soloplesi ah pa maujši skupinski plesl. Baletni večer zakliučujejo F*ieruejeve impresije iz Music-kalia. Nacrte za kostume je napravil arh. Ivo Spir^či^, posamezni deli nosik) sledeče naslove; balerina, ekscentrfk, Španjolke, balerine. Les boys, Les gyris, akrobati in clowni. Balemi večer dirigira kapelnik Ba-latka in se vrši za premijerski abanTia. Na Svečnico bodo v ljubljanske-in gle-daliSču tri predstave. Predvsem opozarja-mo na priljubljeno mladinsko isro, ki se po preteku Šestih let zopet vprizori na našem odru, na Pepelko ali stekleni čeveljček, ki jo je postavil to pot na naš oder prof. šest. Pri predstavi sodelujejo: ga. Sariče-va. ki igTa Krasnoslava, sdčna Vida kot P&perka. dalje ga. Juvanova, Debeljakova, Mfra Dajiilova, Rakarjeva, Kozamernikova in Silva Danilova. Moške vloge pa Igralo gg. Danilo, Plut, Lipah, Medven. Rogoz \o Jan. Zače-tek mladinske predstave točno ob 15 uri, konec pred 18. uro. V operi se po-je popokkie ob 15. Verdijeva oDera Ples v nroskah z Eospo Hitrovl^evo v vlo^i Ame-lije. katero poje z največjim uspehom v Mariboru. Ostala zasedba kakor običa.Hiu. Zvečer ob pol 20. uri se pa pole efektna moderna opereta ZmagovaJka oceana v običajni zasedbi. Obe operni predstavi sti ljudski m znižanih cenah. Uspeh učlteljskega zbora v Zasrrebu. Dr. Krenedić, znani zazrebški kritik o\$t y »Novostih« o ko-ncertu sledeče: Ne spomi-njanio se, kdaj bi bil do povratku imel 'eteri zbor naše kraljevine tak uspeh, kakor zbor slovenskih učiteljev. (Podcrta! in postavil na Čelo poročevalec). V Za^rtbu smo va-leni koncertov odličriih domačih zborov, pa prav rar slovenskih učiteljev je tehnično na vi^in;. a v dinamiki zanimiv. »Zatem t>i*e o »kladate-, ljih In pesmlh in Tiadal]u»e: O. Kumnr sej <; slove«?Jcim; učitelji prav debro razume. Zbor mu d^i5ro parira in r>iie ix> niec^vih fritencij-ah.. U-DC-h zbora slavenskih uCite-lj^v ie W popokr in oni so reseji faktor v razvoju nafie zborne repreduktivne umetno-sti... Zbor slovenskih učiteljev borro vedno radi posluSali. »Enako m Ie lep*e pilejo tuđi (frugi kritik) Kakor !e razvidno ii uvodne opombe r Krenedića ?o prcsolall nastoo abora z rsklručno umctniikeca »ta-li§Ća ia Je to si>ortano oriMian-je tHM>o!noma objektivno Zbor bo ponovi1; isti joored v L>i5bllani v Unionu v poirdclJeH, dne ^.-^. ofc 8 »večer Vstoonice so v rred-pradaji v knjigami O!a«r>ene Matice na Krnsrcfrem trgu. Naročiti i;h morete tuđi W) donf^ci. Cene so obiffajne. Slavni Ipan^kl četm Qa ptr Cas a^a, ld je d*nes edrn najslavneJSih čtH*trv, Voncertlra v LiubHani v Četrtek. dne 0, («• bruaTta t 1. v dvorani Piharmooiične ćrvU be. Na k^viriu ^pren^lia nmetti:ka stMna nferova pi«nU*V» ^u!i!^ Me*ndeNr»hi-Rnr-cH«)ati4. Prrd^rrchla vsto^iic od četrtka dmUe v Matični knjPrtini, Stev. 26. iSLOVENSKI NAR OD» <*ne 31. januarja 192». Stran 3. Dnevne vesti. — Kaj p* to pomemi? li gospodanktb krogov smo danes prejeli sledeče obvestilo. Zadnje čaše se je pri&l promet i lesom v Sloveniji ilasti razvijati na progi Ljubljana — Split m Ljubljana — Sušak. Lesna trgovina, ki je bila poprej ie nekoliko na slabih nogah. je snova oživela in vse je kasalo, da si bo nafta leana industrija, xa kate-rn se je eačela zanimati ie tuđi Spanija in Maroko, znatno opomogla. Toda nadi lesni industriji grozi nov bud udarec. Kakor nam poročajo, namerava železniSka uprava s februar j em zvišati sa najmanj tOO odstotkov vse tarife na progi Ljubljana — Split in Sušak. To bi bila naravnost katastrofa za vso Laso lesno in tuđi ostalo industrijo in bi značilo njeno popolno propa9t. Naša sunanja trgovina je že itak pasivna za 1 milijardo Din, če se be vodila taka brezglava politika in se bodo ielezniške tarife bre» vsa-kega pravega razloga povišale, je na§ izvo* ubit. Iivozniški krogi protestirajo proti na-meravanemu povišanju, obnenem pa apeli* rajo na slovenske poslance, da podpirajo njihove težnje in da energično nastopijo proti temu. — Kralj za gladujoče v Bosni in Hercegovini. Kralj Aleksander ie daroval 500.000 Din z naročilom. nai se ta denar takoj raz-<3eh med natsiromašnejše prebivalstvo. — Akcijski odbor ia Ziipančicevo slav-ie se zahvaljuje vsem gostom ter domaćim ablasrvom, korporadiam. društvom in po-sameznikom za izkazano naklonjenost hi pczornost. Ko bo vsa akcija končana, bo pozval one, ki so podplsali okiic za stoven. obCine, na sestansk, kjer lim bo pređložil obračun in razrešitve od obveznosti. — Osobna vest. Oosp. ing. Benedikt Wenko, kmetijski strokovni uradnik pri mariborski oblasti je napravil v Zagrebu praktični strokovni izpit za živinorejsko pa nogo z odličnim uspehom. Čestitamo I — Diplomatska zgodo vina na unlver-zah. Te dni se je sestafa v Zagrebu profesorska komisija, da sestavi program diplomatske in politične zsodovine Srbov, Hrvatov in Slovtncev v 19. in 20. stoletiu, ki se predava na naših juridičnih fakulte-tah Beograjsko univerzo sta zastopala dr. G Jašič in dr. B. Jovanovič, zagrebSko dr. F. Šišič in dr. M. Kostrenčič, ljubljansko pa dr Nikoia Radojčič in dr. Leonid Pitamic. Komisija je uspesno dovršila delo hi predložila referat prosvetnemu ministrstvu. — Brezposelni ne smelo protestirati. \čeraj dopoldne bi se moral vršiti v Za-gitbu protestni shod brezposelnih delav-ctv Ker se ie pa policija prepričala, da bi utegnilo priti na shodu še posebno pri-poročamo vsem, ki čitajo srbske liste, — !$£ejo 5« dedi^i. 17. juni ja 1927 se je smrtno ponesrečil pri delu v Amertki neki Zuko Berpovič, star okTog 40 let. Sodeč po imenu, je bi] Berpović naš državlian. Ame-riSke oblasti doslei nišo mogle dognati, od kod je. Morebitni njegovi sorodniki naj se javijo izselieniškemu komisarijatu v Zagrebu. — Slabo plaćana usmiljenost Sarajevski trgovce Izidor Kohler je v soboto po-toval iz Sombora v Osijek. V vhikti ie ho-te4 sprevod«ik izvagonirati neko dekle, ki ni hnelo voznega listka niti denaria, da si ga kupi Trgovcu se je dekle snril'io m ji U zato plačarl vožnjo do Osijeka, tam pa ji je v istetn hotelu, kjeT je prenočeval sam, najel sobo in ji plačal tuđi večerjo. Nasled-njega jutra pa je opazil, da mu ie dekle odneslo listnico s par tisoč dinarji. — Radi nepokroščine proti vojaškim oblastem obsojeni hmetle. Jeseni lanskega leta ie bilo vpokHcanih v ljutomerskem srezu več kmetov s konji na ocožne vtie. Radi jesenskega dela na polju pa se je več kmetov pozivu uptIo. Zato so bili te dni pred divizijskim sodiščem obsojeni na dalj-še zaporne kazni. — Podportfemu društv« stoplg LJabljana so darovali za božič: po Din 50: Orient Ljubljana, Marčan Andrei Ljubljana, R. Sušnik Ljubjana, Fani šebfc Celje, Vinko šavnik Radovljica, Ratei Franc Homcc, Česenj Ivanka Brod Sv. Vid Lj. Persche A. Ljubljana, občine Radomlje, Meden Jo-že Ljubljana, neimenovana, F. P. Ljoblja-na, Kiffman Rudolf Maribor, PodkrajŠek-Pretnar Josipina Ljubljana, Vokač Ka.rl Ljubljana, Le^kovec Fran šmartno pri Li-ti ji - Legat A Ljubljana. Zorman I. Ljubljana, rodbina W61fling Ljubljana. Kurlei Ernest Sevnica o-b Savi, Neimenovana Planina pri Sevnici, Neimenovana, B. P. Ljubljana, Po Din 1000: Trboveljska premogo-kopna družba Ljubljana. — V počaščenje spomina blago-pokj. g. dr. Demeter Blei-weisa g, dT. G. Picooli Din 200, Sevničani mesto venca aa grob pok. g. Korberju Din 170, Predovič Janko v počašCenJe spomina blagopokoj. dr. Dwnetra Bleiwe^sa Din 200, Oolob Prati VW v počaščetije spo-mina pokoj. Robežnika Din 300, rodbina F. Los:ax v počašč. spomina blagopokoi. g. F. Remica Dm 100, v Strajitovi gostilni je ob priliki vesele družbe daToval g. Leo-pold Kovač Din 100, g. notar Hudovernig v ijočaščenje blagopokoj. gospe Kristine Hudovernig Di-n 200. Vsem plemenitim da-dsrovalcem najtektenejsa hva^a. — Odbor. Iz Ljubljane —lj Občinska taksa na noćni oblsk to. stiln in kavarn V smislu sklepa ta}ne seje občinskega sveta od 30. t* m, se obveŠCajo ljubljanski gostilničarji in kavarnarji, rnik in Ivan Kretič, polic agent VreCar Anton, Ur*dnlk Rudolf Mislej in vpokojenec Lud-vik Blažlca. Nad*orsrvo: kriminalni urad-nik Franc Zaidela. nadstražntk Drago Bor-don, nad6tražnik Josip Jazbec in vpokojenec Josip Koren. Občni zbor ie na pred-log tajnika BenediČiča in blagainika Obre-ze vo^lral »oglasno za spomenik kralja Petra - Osvoboditelja — znesek 2500 Din. Po poročflu bivšega tajnika se ie na sploš-no željo članstva sestavila spomenica, ki priča, da se tuđi čuvarjem javneja reda in miru ne godi baš tako, kakor bi njihova teirvna shižba potrebovalsu SJdenilo se ie naproslti vse pokMcane taktorle. da se na merodainih mestHi zavzamejo za težnje policijskih nameščencev v Lhtbljani. —U Vreme, Vreme se je zopet nekoliko spremenilo. Včeraj Je potegnil sever in po-nočl Ie zapađlo okoli 5 cm svežega pršiča. Sneg je ra^meroma suh in bo ziasti do-brodoSel sporrnikom, kl so ga sedaj ves mesec pogreiaH. Tuđi danes dopoldne ie snefik) in ker je barometer 4>recej padel, je računati z nadaljnhni padavinaml. Danes zjutraj je kaial barometer 734 mm pritiska (760 reducirano na morsko giadino). Temperatura je nekoliko porasla in je ka-zal suoči ob 18 termometer 0.5 stopinj pod ničfo, danes zjurraj pa eno stopinjo pod ničk). —U Napredno gospodarsko društvo za dvorski okraj. Predavanje: Potovanie okoli sveta, torek 31. tm. ob 8. uri zvečer v Ka-zini II. nadsrropje. Krasne slike. Prosimo točnost. Vstop prost. — Izo-braž. odsek. —lj Izreda« glavna skupština Zveze in-dttstrijcev. Izredna glavna skupščina Zveze ir*dustrijcev se vrsi v sredo dne 1. febru-arja 1928 ob 10, uri dopoldne v dvorani druStva »Kazino« v Ljubljam, Kongresni trg 1. Dnevni Ted: Oblastna proračuna ljubljanske in mariborske oblasti. Obdav-čenje produkciiskega procesa po oblastnih trošarinah. —lj Planinci? Dolžnost vam je, da pose-tite naš ples, ki se vrši dne 1. februarja ti. v »Unionu« v Ljubljani. Bodite dober vzgled drugim in podpirajte našo miself Vedite, da je gmoten uspeh v prid zgradbi, odnosno razširjenju prelepe koče v Kamniški Bistrici, za to pa. pri-dite z Vašimi družinami in pokažite Vašim prijateljem in znancem pravo do-n'ačo planinsko zabavo. — Zdar! 99-n —lj Aretaclja. Policija je aretarila hlap-ca Antona C, ki je osumlien, da je v noči od 27. do 28. t. m. ukradel iz hleva posest-nice Celestine Matnar v Trnovem konjski komat in vajeti, v vrednosti 2000 dinariev. Č sicer tatvino taji, ker pa je takrat pre-nočil v Mevu, je njegova krivda brez na-dalrnjega dokazana. Policija ga je icročila sodlšču. —li Lfubeznilv podnaiemnJk. Posestnik Peter Červan iz Rožne doline ie danes na policiji prfjavil, da ima na stanovanju zelo nepriietnega podnajerrmika, ki prihaja redno pijan domov, grozi njemu in njegoveniu sinu Stanku, da ju bo ustrelil, jima zažgal stanovanje aH ju obesil. Gre za uradnika Ivana K., katerega Cervan tuđi dolži, da mu je vlomil v blagajno in mu iz nje po-bral okoli 2600 Din, obenem pa je njego-vemu sinu odnesel hlače in več drugih pred-metov. Ivan K. jo je včerai neznano kam odkuril in ga policija dosedaj Še ni mogla izslediti. —lj Nezgoda. Sedlar Jože Pezdirc se je včerai pri deiu s sedlarskim krivcem vbo-del v roke. Za rano se pa ni dosti zmenil, toda čez nekaj časa mu ie pričela roka močno otekati. Nastalo je a^struplienje krvi. Poklicani zdravnik dr. Hogler je odre-dil, da mora Pezdirc takoi v bolnico. Sedlar ie bil tiato z rešilnim vozom prepelian v bolnico. —lj Saje so se vnele. Včerai zjutraj so se vnele saje v dimniku Gospodarske banke na Miklošičevi cesti. Pozvani so bili ta-koj gasilci na pomoč, vendar pa nišo intervenirali, ker so med tem že domoći sarni pogasili ogenj. Škode ni bilo. —lj Tatvine. Trgovcu Antonu Verbiču v ?tritarievi urici ie neznan tat odpeljal iz Kleti staro in obrabljeno kolo, vredno 200 ijinariev. — 2upnik Ferdo Lo^Tinc je na policiji prijavi!, olo-žaj modernih pisateljev z dohodki, ki jih je rmel znameniti angleški pisateU Shakespeare. AngleŠki zgodovinar Sid-dney Lee je izračuna!, da je imel Shakespeare zadnjih 15 let svojega plo-donosnega življenja okrog 700 šteilin-gov letnih dohodkov, kar pomeni v se-danji angleški valuti okrog 3500 šterlin-gov a4i v naši valuti skoraj en ruilijon dinarjev. Zgodavinarji ne morejo dognati, kaj je počel Shakespeare od leta 1585.. ko je zapustil Stratford, pa do leta 1592., ko se je njegovo ime prvič pojavilo v seznamu licenciranih igral-cev, katere so nazivali »zbor lorda Chamberlaina«. Najbrž je bil takrat zaposlen pri gledališču kot vratar. Zaslužil je s tem več, kakor so zaslužili igral-ci. Plače igralcev in pisateljev so bite razmeroma zelo nizke. V tistem času s^ ime Shakespearja kot igralca sploh r pogosto omenjalo. Največh honorar, k ga je rnogel dobiti avtor za svoje delo. je znašal 11 šterlingov, naimanjši pa 6. Le izjemoma je dobil avtor za svoje delo še 10 šilingov, če je gledaliski ravnatelj videl, da občinstvu delo ugaja. 2e takrat so prirejali benefices toda tuđi z njimi si noben avtor gmotno ni opomo-gel. Tuđi igralci so bili slabo plačani. Najboljši igralec je dobiva) letno 180 šterlingov. Igralci so si delili čisti do-biček od predstav in so smatrali 10 šterlingov od predstave na kraljevskem dvoru ali v dvorcih angleških magnatov za sijajen dohodek. Gmotni položaj ravnateljev gledališč je bil v Shakespearovih časih boljši kakor gledaliških igralcev. Gledališče Globe, kjer je znašala vstopnina od 1 petice do 2 šilingov 6 pence z doplačilom za blazinico na sedežu, je imelo 1200 sede-žev in letni dohodki so znašali povpreč-no 3.000 šterlingov. Polovica teh do-hodkov je šla za plače igralcem in druge tekoče izdatke. Shakespeare je imel spočetka desetino deležev v gledališču Globe, pozneje jih je pa nekaj prodah Imel pa je tuđi več deležev v gledališču Blackfriars, ki je bilo takrat luksuzno gledališče, ker je imek) krito streho. Shakespeare je dobival tuđi nagrade od onih, katerim ie posvetu1 svoie gledali-ike komade in pesmi. To sicer ni bilo mnogo, kajti veCinoma so mu dajali po 2 šterlinga. Samo plemić Earl of Sou-thampton mu. je dal 1.000 šterlingov. Vprašanje je. kje je dobil Shakespeare denar, da je kupil deleie v gle-claiiščih.'ki so tvorili v drugi polovici njegovega življenja glavni vir njegovih dcrhoc?kov in mu omogoCili, da je kupil samo v Stratforđu posestvo za 900 šterlingov. Do konca leta 1595. ie napisal Shakespeare 19 gledaliških koma-dov. od katerih je imel največ 25 šterlingov letnih dohodkov. Po letu 1599.. ko so posta! njegova dela splošno priljubljena, so se dohodki podvojili. Honorarjev od knjig pa ni dobival, kajti dokler je živel. ni izšio nobeno njegovo delo v posebni knjigi. Takratna gledališča so namrec stala na stališču, da občinstvo ne srne čitati gldaliških iger. ker bi sicer ne ho-dilo k predstavam. Vse- kaže, da je bil Shakespeare že spočetka sledahški vratar. Vratarji so dobivali od posetnikov bogato napitnino, da so jim preskrbeli dobro mesto. Sedeži v takratnili ćasih namreč še nišo bili numerirani. Iz zgo-dovine poznamo mnogo primerov, da so gledaliski vratarji obogateli. Najbrž je prišel Shakespeare v zgodnii mladosti v London, kjer je postal sledališki vratar. Literarna zgodovina ne ve o tem nič podro-bnega, toda vsi zgodovi-narji domnevajo, da je ta razlaga še naj-verjetnejša. Shakespeare se je vrnil v svoje rojst-no mesto Srratford še v moskih letili. Tukratni stratfordski vikar dr. Ward je v svoji kroniki omenil, da je trošil Shakespeare letno okrog 1.000 šterlin-gov. To so bili dohodki od njegovih deležev v londonskih gledališčih. V opo-roki je pa omenil samo 350 šterlingov v gotovini in posestva v vrednosti 1200 šterlingov. Stari angleški testamenti so se nanašali večinoma samo na premič-nine in nepremičnine. dočim dohodkov nišo omenjali. Ce preračunamo Shakes-pearjeve dohodke v našo valuto, vidimo, da je bil mož dobro situiran. Angleški funt je imel v njegovih časih pet-kratno vrednost sedanjega funta. Epohalni izum Avstratskemu kemiku g. Llovdu se je posrečilo izumiti nov način barvanja blaga. Sedem let je delal poizkuse in slednjič se mu je posrećilo najti način barvanja. ne da bi blago pri tem kaj tr-pelo. Lloydov način barvanja ima tuđi to prednost, da se da barvano blago prati in sušiti na solneu, ne da bi oble-delo, kar je bilo doslej izključeno. Po tem načinu se da blago barvati z ena-kim uspehom svetio ali temno. Izumitelj je demonstrira! to važno odkritje pred strokovnjaki, ki so priznali, da je njegov izum epohalnega po-mena. Pobarval je pestrobarvno blago z novo barvo, ne da bi se pri tem temeljne narve kaj spremenile. Posebno fino blago barva tako, da ga sploh ne zmoči. V Avstraliji se je že ustanovila delniška družba, ki bo izkoriščala ta izum. Moža zaprla v hlev Lani je v nekem kraju Nemčije neka ženska zaprla svojega moža v malo in temno čumnato in ga pustila počasi hi-rati. Dajala mu je samo toliko hrane, da ni umri. Moža je našla policija v strašnem stanju. Bil je ves kosmat in zanemarjen. Bil je tak9 izčrpan in izmučen, da niti govoriti ni mogel. Bestijalno ženico je poticiin nato zaprla, moža pa oddala v sanatorij. Nekaj sličnega se je pripetilo te dni v Mahrersdodu na Semmeringu. 681et-nega Karla Reiterja, ki je bil nekoliko slaboumen. je žena zaprla v hlev. To se je zgodilo začetkom decembra in starček je moral vso zimo čepeti brez odeje v nezakurjene-m hlevu. Ce je raz-bijal in razgrajal, mu je nečloveška žena zvezala roke na hrbtu in mu vtaknila robec ali cunjo vusta. O dogodku je te dni izvedela policija. Mož je bil prepe-ljan v bolnico, a ženo so izročili sodišču. Ceremonije z helim slonom Znano je, da je be\ slon zelo redka prikazen in da ga Indijci zelo časte V Siamu je bil slon simbol sreče in blagostanja in zato proslavijo njegovo roj-stvo z največjim pompom, deležon ie najvišje milosti in uživa takorekoč raj na zembi. Zadnji beli slon je bil rojen pred dobrim letom v kraju Tčing Mai. Njegova mati je bila priprosta siva slo-ninja, ki je delala na neki plantaži, pre-našala debla in opravljala slična korist- na dela. Pred dnevi, ko je mladić Tktf>olnil prvo leto. so ga z velikim pompom in sijajem prepeljali v prestolico kraljestva v Bankok. Dočim so prejšnja leta te svete živali prevažali na bogato okra-šenih čolnih po reki navzdol, se je to pot beli člon vozil z vlakom. Razumljivo je. da je imel na razpolago poseben voz in med vožnjo so ga morali kraljevi služabniki neprestano oblivati s hladno vodo. V spremstvu mlađega slona je bila samo njegova mati, ena opica in bel krokar, ki je za voljo svoje redkosti Indijcem istotako svet. Na kolodvoru je »slavljenca« čakal sam kralj v krogu dvorne suite. Nato se ' je pričel pomikati slavnostni sprevod po glavnih ulicah Bangkoka. Vse mesto je bilo v zastavah na vseh koncih in krajih so bili postavljeni slavoloki. Za visoke-ga gosta je bil v neposredni blizini kra-ljevega dvorca zgraierk bel razkošno opremljen paviljon. Cim >e beli slon kre-nil v paviljon, so zbrani svečeniki zapeli zahvalno pesem. Opevali so vse vrline mlađega slona ter poveličevali njegovo lepoto in stasitost. Naslednjega dne je bil v kraljevem dvorcu krst, ki so ga dvorni astrologi določili za točno predpisano uro. Ob 9 uri 26 minut in 24 sekund se Je priče!a slavna ceremonija, ki so jo spremljali gongi, piščali bobni in cim-bale. Kralj je nato sveto žival krstil in ji dal posebno ime, po naše: »Prekrasni gospod — beli slon«. Nato mu je ponu-dil posebno slaščico, dve rdeči sladkor-ni trstiki, na katerih sta bili vžgani ime-ni svetega slona. Končno so slona pokrili s krasno odejo, okraŠeno z briljanti in dragirni kainni. Oko vratu pa nosi sedaj verigo iz masivnega zlata. Zanimivi poklici iUoderna doba je zavrgla nekatere pokliče in prinesla mnogo novih. Radio, film in letalstvo so stroke, v katerih so si že mnogi ustvarili eksistenco. Pojavilo se je pa tuđi mnogo poklicev, ki so prej kurijoznost nego opravilo. Tako imamo ćela društva ljudi, ki žrtvujejo svojo kri za transfuzijo, dalje pisarne, \r katerih lahko moški najame Ženo za en dan, da ure z njo v gledališče ali re-stavracijo itd. V Ameriki se prežrvija neki mož v Bostonu s tem, da piše ljubavna pisma moškim, ki ne znajo izliti svojih srčnih občutkov v slogu Cvrana de Bergeraca. V Chicagu biva neki Adams, ki si je ustvaril eksistenco s tem, da je podoben prezidentu Coolidgeu. Mož se da fotografirati novinarjem, ki morajo skrbeti, da priđe vsaj enkrat na teden v list kaka slika izprezidentovega življenja. Iz ansleških romanov poznamo tako zvane mourners, to so uslužbenci po-grebnega zavoda, ki so pri pogrebih za primerno odškodnino plakali. V Fila-delfiji se je našlo ne-kaj iznajdJjivih ljudi, ki se preživljajo s tem, da hodijo v opereto in se za odškodnino smejejo vsakemu dovtipu. Milijonar Spencer v Newyorku si je najel nekega Foxa, ki ma v Ameriki najsmešnejSi obraz. Spencer je kolerik in kadar ga popade besnost. mu jo lahko preiene samo Foxov obraz. Ta poklič je oden najiažjib na svetu. Mnogi Ijirdje se preživljajo tuđi s posredovanjem *a-konov med mladhni zaljubljene!. Zelo orisinalen je poklič dr. Stevensa v Newyorku. ki se je preiivljal dolga leta s tem, da je preskrboval mladim «a-koncem razloge za ločitev. Nekaterlm je ix>magal iz zakonskega Jartna s spretno sestavljenimi toibaml za loćitev, drugim ^opet na ta način, da je igral zapeljivca in hodil na sestanke z mlad i mi žena-mi, seveda vedno tako, da ga je dotični mol sasftčil. Več let je služi! na ta način lepe dentrce in Sele ko je policija odkrila njegove sleparije, je moral svoj poklič opustiti Strsn 4 .SLOVENSKI N A R O D» dne 31. jtmitrjt 19». btev. /6 Mamice Renard — Albert Jean: Skrivnostni mrliči Roman, Počasi, prijatelj! Kaj pa zdravniki? Poznam te gospode! Kar slišim jih. kako ugovarjajo: »Umetna trupla, go-spod filantrop! Kaj mislite, da moremo studirati anatomijo po takihle iutkah? Ta-ta-ta, kdo bi mogel smatrati to res-nim? Res je dobro posneto, priznava-mo. Bolje je, nego figurine, ki se odpi-rajo kakor omarice, v katerih so predaleki, ki predstavljajo ustroj člove-škega telesa. Toda obducirati to robo? Za kaj nas smatrate? Ne, ne, ne. veste, dragi gospod Burlingham, mi potrebujemo prava trupla. Zelo žal nam je, toda pomagati vam ne moremo. Tako je in nič drugače.« Dobro. Navada, predsodki, pretira-ni skepticizem profesorjev bo oviral izpolnitev mojih želja. Kaj pa ko bi jih potegnil za nos? Kaj ko bi jim dobavil umetno truplo, ki bi ga smatrali za pravo? Ko bi jim dobavil truplo v takih okoinostih, da bi bili v vsakem primeru prisiljeni analizirati mrliča? Če bodo prisiljeni vgriz-niti v to jabolko in če zagreše zmoto pred javnostjo tako, da svoje sodbe ne bodo mogli preklicati? Tako nekako bo treba urediti to za-devo. To mora biti zelo lahko. Posk usimo. TRETJI DEL. 23. novembra. Našel sern izhod. Kakšni so pogoji problema? Kakšen cilj je treba doseči? Izsiliti obdukcijo, uradno obdukcijo umetnega trupla, pred vsem svetom. Spremeniti ves svet v ogromno obduk-cijsko dvorano, v kateri bo sodna medicina potrdila absolutno točnost mojih reprodukcij, ne da bi vedela, da se je ujela v nastavljeno past. Torej izmisliti si je treba veliko mi-stifikacijo, v kateri bo bili zbrani vsi momenti, ki navadno razburjajo javnost. A kakšni so ti momenti, ki na mno-žice v senzacijcnalnih primerih tako globoko vplivajo? Smrt. Zločin. Zagonetnost. V tem je zapopadena največja groza, ki se mere polastiti ljudi. Kako izzvati to grozo? Takole: Smrt? Najdeno bo truplo, delo mojih rok. Zločin? Naj vsaj eno truplo vzbudi domnevo, da gre za umor. Zagonetnost? Nekaj časa nihče ne bo vedel, odkod naenkrat ta skrivnost-na trupla. Imenrtno. Kakšen model bi si izbral? Potre-bujem nekoga, ki bi za osem ali deset dni izginil, in ki bi bil poučen o mojem nacrtu. To pot potrebujem sokrivca. Najzanesljivejsi sokrivec sein sam. Jaz bom torej model jaz se bom reproducirah jaz izginem. kakor da sem umri v večih podobah. Koliko podob? To je vprašanje! Za boga! Moja eksistenca se deli na tri več ali manj znana bivalisča: Pariz, Nogent in očitovanja. Napravim torej tri lastna trupla. In iste noči položim eno v Parizu v ulici des Arenes. drugo v Nogcutu V ulici La Fontaine, a tretje . . . Kie? Pu-mislirro, kam bi se zatekel pod tujim imenom za osem dni. V Svico? Ime-nitno. Torej . . . Dijon. Pelitotovi . . . Izborno! Kaj pravi na to vozni red? Pritrjuje. Tem bolje. No torej: napravim tri trupla Ri- eharda Ciruguea. Čim nastane noć, posadim dva umetna mrliča na zadnji se-dež avtomobila, dobro zavita in zagr-njena, kakor je bila Manon Duguetova. Tretje truplo stlačim v svoj veliki kovčeg za srebro. Kovčeg položim na prednji sedež avtomobila. In hajdi na pot! Nogent. Ulica La Fontaine je za-puščena. Tu se iznebim eneen Ciruguea. Dalje! Pariz. Ulica des A *nes je v strani, prinesem drugega C; ?ea gori do stanovanja. Hišnica st:'- l v pri-tličju in gotovo ne bo opazfia da sem rogovilil. kakor da zaklepam vrata, na to se pa vrnem po prstih na cesto. Dalje! Kolodvor na Place de la Madelai-ne. »Dva vozna listka, prosim, enega do Dijona, drugega do Pontarliera«. Vse je v redu. Avtomobil okrasim z napačno številko, ne pustim v njem nobenih sledov za seboj in ga pustim stati pred kolodvorom. Kovčeg pošljem kot prtljago do Dijona. Dalje! Dijon. Prijatelja, zakon-ca Pelitotova ... Tam je najlažje finsrirati zločin. Po-tegnem tretjega Ciruguea iz kovčega, potem jo pa popiham obenem z denar-jem. Pozor! Da ne pozabim pustiti pri Peliotovih obleko, v kateri se pripeljem v Dijon. Iz Villejuifa moram torej pri-peljati drugo obleko. In vendar bo dobro pustiti še eno v prtljagu ki jo tuđi pustim pri Pelitotovih, da še bolje za-brišem vsako sled. Fingiral bom vlom skozi okno, da bo jasno, kako so prišli morilci v sobo. Odnesti ne bom smel ničesar, kar bi izdalo moio identiteto. če bi spotoma izgubi! Na pot! Dalje! Pontarlier. Svica. Pošteno zaslužen odmor. Napeto čitanje novin: zločin v Dijonu. tri povsem enaka trupla, eden v treh. trije v enerru smrt s telepatijo, presenečenje zdrav-nikov, na glavo postavljena znanost. Končno se pojavi pravi Richard Ciru- gue. Skrivnost je pojašnjena Presenečenje. Znanost se uda. Sir Burlingham financira. Dobavljal mu bom redno ana-tomične faksimile. In na samem v Vil-lejuifu ali kje drugje bom naćaljeval eksperimentiranje, dokler ne odkrijem iskre. 24. november. Ideja večih trupel je imenitna. Obdukciji posvete tem večjo pozornost, ker se jim bo zdela razmnožitev trupel neverjetna. Eno truplo, pa naj bo še tako zagc.ietno, bi ne moglo vzbuditi toliko zaniman a Tako mi znanost na-sede in cilj bo dosežen. Žal. da ne bom mogel bolje fingi-rati unura. To lahko storim samo na ta način, da položim na dotični kraj truplo in označim okolnosti. Na truplu samem ne morem ničesar napraviti. Rana ali davljene bi zapustilo sledove. ki jih ne morem fingirati Sodni zdravniki bi takoj opazili, da je bila rana priza-dejana sele po smrti. Sicer pa moram ukreniti vse potrebno, da se ne izdam. Moji izdelki nišo nikoli živeli. In zato v njih nič ne preživi smrti, kakor se dogaja v res-nici. Nohti jim ne rasto. Isto velja za lase in brke. Pri tem si bom pomagal z zvijačo. Preden se trikrat voodobim. si pustim rasti brke in nohte Tako ne bo nihče opazil. da se to, kar ie dolgo, ni podaljšalo. Toda življenje se drži po smrti nekaj č?sa tuđi v notranjosti telesa. Iz-vestni znaki življeni? izostanejo šsle nekaj ur po smrti. Pozor! Pozor! Mojih izdelkov torej ne smejo obducirati prej, preden ne nastopi običaina notra- nja integralna smrt. Eh! Ni se mi treba batL Gre samo za devet do deset ur. Ker pustim ponoći trupla v raznih krajih, je malo verjetnosti, da bi jih obducirali takoj drugo jutro. Vendar bo pa dobro ,da ne prepustim trupel povsem njihovi usodi, mar-več da si »gledam vse, kar se bo le dalo videti. Presenečenja nišo izklju-čena. Mislim, da bo treba na vsak na-čm vedeti, kako se bo vedel moj dvojnik. To je nujno potrebno. Izvem pa lahko samo na ta način, da izdelam po-prej eno Ciruguevo truplo in opazujem njega sežiganje od početka tako, kakor sem storil v maju s sintetično žensko. Da, drugega izhoda ni. S tem se bo sicer uresničenje mojih načrtov malo zavleklo, toda kaj hočem, že mora biti tako. Mar nisem prisiljen odgoditi od-ločilni poizkus? Ali ne bo treba ljudi na to malo pripraviti? Da se navadijo videti me bolj zanemarjenega, kakor sem bil poprej, z dolgimi nohti in brki. Saj moram fingirati, ua hudim težko po sto^nicah v ulici des Arenes, na katere odnesem nekega lepega dne svojo dvojno težo. Žalibog! Preveč sem nagnjen k utrujenosti in zanemarjannju svoje zunanjosti. Moje ubogo srce pe-ša in dan, ko odnesme tri trpla, bo za-me težak. Kako prijeten bo počitek v Svici. 25. novembra. Prinesel sem v stolp svoj največji kovčeg. Zelo sem stlačen v njem, toda za silo že gre. Kovčeg s truplom bo tehtal kakih 85 kilogramov. 1. decembra. Moral sem sestaviti iz ogledal aparat, da omogočhn svojo lastno radio-plasti'ko. Nocoj napravim studijski poizkus. 2. decembra ob 18. Že štiriindvaiset ur bedim nad svojim truplom. Če bi ne bil vajen te strašne družbe, bi me spravila ta pustolovščina iz ravnotežja.. Todaj kaj je prav za i prav to, kar leži tu pred menoj na ob-dukcijski mizi? Mrtvaški kip, narejen znanstveno Fotografija, reliefna in v globino. Barvast kliše, ki se razkraja. Tako je. In vendar, ko sem potegnil iz kopeli svojega mrtvega dvojnika v tragičnem trenutku, ko izgube oči S široko odprtimi in potemnelimi zenicami ves lesk. ko dobi mrtvaški obraz tako zvano hipokratično lice, ki ni nič drugega nego prehod med živim obličjem in posmrtno masko ... Brrr! K sreči sem se spomnil, kaj me caka. To je pregnalo iz mene ves stud in grozo. Toplota telesa je pađla kakor obi-ča no. — Na t°m imam relath en interes, kajti osebni koeficijent telesne top-loie je zeiu raziićui in zato za določi-tev smrti ni zanesljiv. Vsi znnanji znaki smrti so zadovo-ljivi. Telo je otrpnilo šest ur po kemič-nem procesu, šest ur po čudoviti smrti, ki je obenem porod. Proces se nadalju-je po večnih naravnih zakonih: Otrpni-le ro čeliu ti vrat. r^ke. no?e itd. Zenice so se skrčile, — kakor pri toploti je tuđi tu osebni koeficijent zelo različen. Napeti moram vse sile, da me znova ne obiđe groza. Naznačim lego, v kateri i'e nastalo otrpnjenje. Pri dvo'nikih za Pariz in Nogent to ni potrebno, ker ju ouložim ^.t topla Pač La mora.n ravn ti previdio z d i jonskim dvojnikom. Da ne pozabim: odpeljati v kovčegu eno truplo, ki bo narejeno zadnje. 5. december ob 22. Prav kar sem sežgal svoje poskusno truplo. Zdaj je treba samo še caka ti. Upam, da poide vse gladko od rok. Skrivnost je ostala nedotaknjena. Ćelo gospodič.ii A. . je nisem izdal. Zaupal sem jo na :>amem in v nočnd tišini samo temle listićem. Srce me duši. Tam je zasadil jastreb svoje oštre kremplje in svoj kljun. Casi se spremmjajo in roparji napa-dajo drugo drobovje. Njihov prednik je trgal meso za svoja jetra. A. mene duši srce. Moje srce — razrezal sem ga danes zjutraj v obliki drugega srca, ki je točna kopija prvega. Videl sem hibo, ki me ubije. Zri sem na neznatno poškodbo kateri podležem. Nič več?... Toda kako dobrodošlo bo to medicini, ki bo lahko odslej s pomočjo mojega odkritja obduc:rala dvojnike težko bolnih. Kolik napredek v primeri z Roentgenovimi žarki! Kakšna sigurnost v diagnozi! Koliko življenj resim!... Claude Cirugue je nehal čitati. — To je vse? — je vprašal Krik. — Vse, — je odgovoril Claude. kakor da se vrača njegov duh iz neznanih daljav. — Preostane nam edino še neka; spiošnih pripomb: osnutek, po katerem je hotel uresnićiti svoj nacrt. — Tako vidim tu nekaj pripomb o strehi avtombila, ki bi dobro zakrivala mrtve sopotnike če bi bila sruščena. •-"•rotno bi pa ovirala Ricliarda ko hi vlekel trupia iz avtomobila. Dalje je še kratko omenjeno najino srečanje v No-gent-sur-Marne. Razporedil je tuđi čas zadnji teden pred uresničenjem nacrta. Minuto za minuto navaia. kaj je počel 15. januarja in v noči od 15. do 16. jan. Omenjal tuđi zanjr> većerjo. kakor si jo bodo po njegovem mnenju rekonstruirali sodni zdravniki... Skdnjič so tu še seznami oblek in raznih predmetov, ki jih je položil svojim mrtvim dvojnikom v žepe... Zadnja beseda je datirana 15. januarja ob 17. To je beseda avijatika-mehanika. ko ie že vse pripravljeno za polet: »Naprej!« Božićnica „Kola jugo-slovenskih sester v Ljubljani" Bazena obUaritev ^Ku.u iugoslovenskih sester v Ljubljani« ie tud. letos izre-dno i>^ata Dne 2i. decembru ie bila o-bdaro-vana esnovnošolska mladina, dne 22. de-cemo;a in;aaina, ki jo ie predlagal v Db-daitiiev mestn. magistrat ljubljanski, dne 23. decenrbra pa vsi oni. res potrebni, ki so se s pismeno prošnjo obrnili na »Koknc. Vseh obaarovaffvcev je bi*o 3%. Cevljev je bilo raž Jeljenih 133 parov. deških oblek 109, deiklišiklO9, dekliških ofclek 110. plaš-čev 8; penlo je dobilo 12 obdarovancev, denanie padpore 24. Po-leg tega se je raz-delilo mnogo žepnih rotvcev. nogavic, ša-k>v, rokavic, čepić. k!o4>ukov in nekaj ži-vil. Vrednost vseh darovanih predmetov je znašala nad 70.000 Din. Darovali so: Mestna občina ljubljanska 36.000 Din (Mbornice so nabrale na nabi-ralne pole raznovrstno blago .n 17.703 Diin. Nabiralne pole so imele s'edeče odbornice: Ela Berbuč in Tilka Zbašnik, Minka GaŠ-perlin. Masa Grom. Ana Ilešič. Viki Krai-gher. Zefira Kaiser Kleofa Kraus, Josipina Macher, Fer-nanda Majaron Ana Počkar, Fajni Pristou, Jasipina Škafar. Franja Tav-čar, Marija Turk. Mery Tomažin in Uršula Rozman, Ana VViesel kn Prele ter Jakotwna Žitek Posamezniki so daroval. na nabiralne poe: Po 1500 Din, Kmeiska posojilnica in Trbovelj-ska premogo'kop.na družba; po 500 Di'n, Kreditni zavod. Kreditna banka. Blagajna prve hr\ atske štedionice. D. Hri-bar in N. N.; 400 Din Olup: 300 D,n svečar-na Kopač. 235.50 Hodžet Koritnik: po 200 Din, Zavarovahia banka Slavija, Delniška družba pivovarne Union [van Jelačin: 150 Din. Jugoslavija splošna zavarovalna družba; po 100 Din. Obrtna banka. Z-družene papirnice Vevče. Goričane KoTSika, Hein-richar. Battelino N N Viktor Meden, F. Breskvar, Zeschko. Nečit. VVindischer. Bo-nač. Pavlin Praprotnik. Turk. Slograd. Mer-centha'er. M Fettich-Frnnkheim S. Kun- čič, L. Pičman, Nečit. Bab&it M. Soklič, J. | Bergman 1 Reich I. Perda«. Breznik in Fritsch. Neć J Prcdovič, J. tkmać, M Am-brožič, Leskovic Meden. J. Zakotniii, Gic-2e4 in Ko., Hrovat in Ko.. Bar. NJovak. M. -Dežman. Dukić. J. Kune in Ko.. M Schumi: * 60 Din Tomago* po 50 Dtn. Industrijska in ** gospodarska bajika. D. in E Hnbar. Rav- ; n?k, Otnikov, Frisch Speletič. Stepič. F. Radovan Podbeviek V Rus. dr Kuhar. Lavrenčič. Stegnar, Kolinska tovama. brata Moskovič Gerkman. Nečit. Banko. Do-linar. Oroszy Roh.mann. Pauh. Batjel. Tr-ček, M. Ravmkar. Patnik Naglas. Volk. Unbas. Franzl LJrlep. Kom, Friede, Verbič. Nečit. Pogačnik Pri»k. Premelč Zalta 2i-lič. Slajmer. Tmkoczv, Piccoli. Bahovec. E. Hribar; po 40 Din. Adam'č Wa«ek. Schneider Vero^^ek Zalaznik. Szanrner, Bazulnik. Kocjančič Kocjančč. Krsnik. Ne-menz; po 30 Dm, Ciuha Ger^ak. Kambič. Bretl, Stauer Hrovat. Zelinka Klein. Li-pah, dr. Hogler. Mencineer Lozar Ražcm. Kosler. Jelene. Korerič. Ba6nar. Zajec. Roz-man. Kos Hubad: do 2S Din &uklie. BeliC. , Kolar. Arbor: 22 Din Kavčič: po 20 Din. " Schwentnor Fettich-Frankheim Pauschirv Kune. Bizilj Košak. Leustek Leskar, Her-, zog, Bolaffio Kregar. Stacul, Kollmajin. i Jeglič. Bese-dnik. Marčan. Bajec Pleničar. ; Kosenina. Pust Černe, Marchiotti, Geyr, Podkrajšek. Spectrum Haler. Demšar, Pla-ninšek Siuchli Maschke, Mally, Zwitter. Pouh. Kušlan Grom Starin. Šku'j. Ko§ak, Kregar, Rohrmann. PreDelirh. Leustek. Kopač, Hasenor N N M Dedek. E. Dedek. La\Ton^ič. Trček Lombar Musar. Hain: Po 15 Dn. Gaber Schwentner. Skuli. Gre-gorič, Krisper Zcr« Ookorn Nachtigal. Hi-ter; r>o 12 Din Dolenec Anžič; do 10 Din. lurečič. Bizjak. Ravtar. Pavšin. BonČar, : Tomšič. Petovia Piškur Novotny. Planin-\ šek, Lenard Orient. Berko. Repenšek, Sim-i čič. 1 del koriš. dr. Hribernik. RasberjEer, i Franc. Puh. Gasoč, Hercoz. Heirrihar. Oleum. Franchetti. Kette. Voltmarm. SedeJ-\ Strnad, Kambič Eberle. Kune. Zajc. Schu-l ster. Suttner Per^che Me. Sevčik. Kra-pež, Stmiša Flere. Sirnik. 2oka. Reich. Marn, Fon. Zbrizaj, Gorec. Eržen, Lon-čaj, Friede Turk, Šeme. dr. Stojkovič. Ba-karčič, Cadež, Jeruc, Lićar Zvolnisky, Reich Stak Zore. Jemc, M Krapež. Jeklo. Kane, Zužek Kavčič. N. N. Kastelic. Moži-na. June. Mostm.k Cvelbar, Markič. Drelse, Žan, Kačar. Bizilj. Wester, Svetina Rodina, M. Vidic. E Vidic. Ahčin. N. N. Toros Kun" či'č. 2nidarŠič. Mrak. Cerne Ahlin. Kozak. Stele. Ustar. Bajželj Toni, Kubelka. Dov-gan. Bratuč. Mahkota, Firm. Župane, Pe-trič, Buh, Globočnik, Velhart, Jenko. Kmet. Horky. Rem.c. Maurer. Praorotnik. PuSar. Keršič, Jefenikar, Vračko. Krulec, Siter, Klanšek. Po^ačnik Pintar, Burger. Kačič Seidl, Simončič. JanČi^aj, ŠusterSič. JurČiČ, Tušar, Burgar, Platninc. Venir. Toman, Ku-mar, Nečit.. Rus Rozmain. Spreicer. Lukič. Macoratti, Zevtiik, Mohar, Javornik. Mro-vat. Bogataj. Gržina, Malgaj, Rofiel, Fili-pič, Roiina. Brelih. Goeola, Bizovičar; 70 darovalcev je darovalo maujše vsote. V blagu so darovali: Tičar, Dobeic, Mal-nar, Textilbazar Čartezmik. Grošelj. Kore-tič. Šterk. Ivanuš. Vlaj. Dolenc. Kostevc. Goričar, Leutgeb. Grobelnik Slatnič, Sitar. Pad'krajSek, Vesel, Peterka, Treo, Kump. Bizjak, Cešnik. Cadež. Škof. Župan. Cerne. Schwab, 2ibert Svas. Korenčan, Voika. Oblačilnica za Slovenije, Bam. JanežKi. Martanc Prelo«. Jeglič, Oorše, Hamaim. Dolinar, Soklič. 2argi. Gregorc. Omerza. Luđcič. Ba!oh. Trd.na. Slovnik, Jesenko. Petkosig, Šerbec. N N Oblat. VVanek. Lončar. Kune, Kos. Leitjreb. Zajec. Sever. Pa-kiž, Bergant, Kamičnik, Mol-nar, Franci, Kette, Meiinl. Lazar Poga&nik. Pavlin. Ahlin, Rozman Barhorič, Skabeme. Dolenc. Eber. šeleznikar, Souvan, Korenčan. Urbane. Jurjovec Heđžet Koritnik. Petelinc. Snoj. Vršič Rosmann Tschum, Grobelnik, Mayer, Elite. Mejač. Gorup. Belihar, Vele-sejm, Semen. Vsem ki so pripomogli k tako sijajni ob-daritvi. ponovno iskrena hvala. 94-^n Največji Ijubitnec sveta Don Juan j z znamenitim igralcem *". John Barvmorrijem ; priđe v Elitni Kino Matica. Vse dosedanje predstave raz-prodanel NEKAJ ČESAR LJUBLJANA ŠE NI VIDELA! Nihče ne sme zamuditi m vsak si mora ogledati Čarobno lepo, strastno in demon* sko igro prekrasne nnifiDFC nn dio UIILIIRu UlL KM junaškega VICTOR MAC LAGLENA stas i teg« DON ALVADARA in drugih umetnikov, v drugem najbolj* šem svetovnem velefilmu ČE TE LJUBIM... ČUVAJ SE! Monumentalna drama strastne ciganske li ubavi* Posneto v Španijt, v domovini lepe Dolores đel Rio Ogromne množice sodelujoČihl Liubav, strast, u žitek, ples, opojnost in razkošje so dodelili temu velefilmu Drago svetovno nagrado Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester Predstave ob: 4.t pol 6., pol 8. in 9 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Buditke BudilWe Budilkt (udi.h F. CUDEN Mnnit Železnato vino lekarnaru dr G Piccoti)b v Ljubljani — krepC« oslahele, ( malokrvne odrasle in otroke _________________mjL V Najboli'ši orenotf CEBIN. LJtBLJANA. Wol* fova ulica l/II____________139 Natakarica z vecletno prakso, veiča slo venskega. srbskega in nemske» ga jezika iŠČe mesto v večjem hotelu ob morju. — Ponudbc pod «Natakarica/163» na upra« vo «SIov Naroda* Trboveliski oremog, drva. — POGACNIK Bohori* čeva ulica 5. Telefon 2059. 178 Tecd. Kom, Ljubljana, Poljanska cesta §tev. 3. Krovec, ttavbni. galantetijski in okra*ni klepar. instriicije vodovodov. Naprava trrelovo» , Prenavlla čisti in osve-žuie kri izholiša slabe orebavo. slabotno delo ^anie Crevesa in vzpo<3 ^nia apetit — 1 pake ?r» Din — Pr'ooroča- Lekarna Bah^vec LJUBLJANA KoncTesni tr« 171 1»^ Odvetnik dr.ASbin Kandare naznanja, da je otvori I svojo odvetniško plsarno začasno na Bleiweisovi cesti št. 18 ^ROHETHI ZAVOD ZA PREMOG D. D LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo: |3^)FflVl^) £S ^ niači in *nozem«k za domu W^W%mWlwm%0 %m kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG - - KOKS > varniškf, plavžarski in plinsk* 8RIKETE Prometni zavod za premog d. d V Ullbliani. Miklošičeva cesta štev. 15/1 Spominiaite se labora Urejuje: Jotip Zuptnetč. — Za »Narodno &kmo»: Frtn Jcseriek. — Za upnrro in taseratoi del lista: Oton Christof. — Vti t Ljubljani.