P.b.b JHaš kutfurno^politično glasilo PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETNIKKIV./ŠTEVILKA 22 CELOVEC, DNE 28. MAJA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Dan katoliške mladine v Št. Janžu Razstava slovenske zamejske umetnosti Živahno kulturno delovanje po slovenskih naselbinah v Ameriki je dokaz, da Slovenci v tujini skušajo ohraniti jezik in slovensko kulturno dediščino kljub precejšnjim naporom in telavam. Dosedaj se je to delovanje omejevalo bolj na dramatiko in petje. Ko pa se je preselil v New York g. akademski kipar France Gorše, se je nehote vzbudilo tudi zanimanje za delo slovenskih umetnikov. Po uspešni razstavi umetniškega kluba »LOK* lani v novembru, se je začela porajati misel razstave večjega obsega in povabiti k sodelovanju vse slovenske umet7iike v zamejstvu. Odziv je bil takojšen. Svoja dela je poslalo 9 slovenskih slikarjev, en kipar in en arhitekt. Razstava, ki je bilt* odprta cel mesec april v dvomni slovenske cerkve v New Yorku, je žela uspeh. Privabila ni samo newyorških Slovencev, temveč še v večji meri tudi širšo publiko. Razstava je bila prenesena v Toronto, Kanada, kjer bo ostala do konca meseca rnaja. Slovenska umetnost je bila v preteklosti predvsem pod vplivom severnih šol: Miin-chen in Dunaj. Italijanski vpliv je močan v arhitekturi in kiparstvu: Saj sta barok in renesanca v Sloveniji zapustila močne spomenike. štirikrat je slovenska umetnost v zgodovini našla močnejši izraz: V go tild konec srednjega veka, v baroku, sredi 18. stoletja, v romantiki 19. stoletja, najmočneje pa se je razmahnila v impresionizmu koncem 19. in v začetku 20. stoletja sočasno z moderno v književnosti. Čeprav pod vplivom francoskega impresionizma — je bil slovenski impresionizem 7nočan dovolj, da se je samoniklo razcvet in odprl vrata plodoviti slovenski moderni umetnosti. Razumljivo, da impresionizem ni dolgo obstal. Novi čas, tako po prvi kakor tudi po drugi svetovni vojni, je narekoval slovenskim umetnikom nova pravila in novo izrazno govorico. Razstavljalci predstavljajo tri genera-cije. V prvo štejemo kiparja Franceta (ioršeta in Baro Remec, ki sta se uveljavila pred drugo svetovno vojno že doma. Druga generacija je začela umetnostne študije v domovini in jih je potem nadaljevala in končala v tujini (Aleksa Ivanc, Red Kramolc in Mar junica Savinšck). Tretja generacija pa je začela in končala študije v tujini. In ta še prav posebno zahte-va naše zanimanje in opazovanje. Razstavljajoči umetniki so od vsepovsod. D Argentine, Francije, Avstrije, iz Maroka, Kanade in Združenih držav. Res je, da se v njih delih kaže vpliv kontinentov, šol in stila in da je ta -vpliv Večkrat celo znaten — toda mehka slovenska lirika, lastna slovenski umetnosti, se ni 'zgubila kljub razmaknjen osti in raztresenosti po različnih zemljinah sveta. Ta razstava, predstavljajoča dela in napore zadnjih par let — skuša pokazati — in to prvič v zgodovini — da slovenska zamejska umetnost — ne le živi, ampak da raste in cvete, °plemenitena po zapadni kulturi in ponosna, da je del svobodnega sveta. Zopet se je zibrala katoliška mladina iz /treh dodan južne Koroške na dan presvete Trojice, da v skupnosti proslavti svoj dan priznavanja 'pripadnosti h Kristusu. Tokrat :si Ije imiladina izbrala prijazno vas sredi' Roža, Sit. Janž, kjer je v prostorni farni cerkvi dovolj prostora, da sprejme tisočgla-vo množico. Ni bilo samo slučajno, da se je mladina v petnajstič, od kar se vršijo na Koroškem mladinski dnevi, Zbrala ob Mariji-udarjeni, prav kakor se je prvič zbrala pri Mariji v CPodgorjah. S tem je hotela poudariti, da vse svoje delo stavlja pod Marijino varstvo. MLADINA SE ZBIRA Čeprav nas je plašilo radijsko vremensko poročilo, ki mi prav nič dobrega napovedovalo, nam je dobri Bog bil izredno naklonjen in nam podaril čudovito ugodno vreme. Kmalu po deseti uri so se začele zbirati množice veselo nasmejane mladine iz Pliberka, 'Šmihela, Dobille vasi ter Železne Kaple in drugih far lepe Podjune. Pa tudi iz Zilje 'so prihiteli v prav lepem številu, saj je celo iz Melvič in okolice pripeljal cel omnibus. Da pa je bila rožanska mladina častno zastopana, je samo po sebi umevno, ker je letos Rož imel čast, da je smel pripraviti ta dan. Pri Tišiarju se je zbralo skoraj tisoč fantov ih deklet, ki so se uvrstili v mogočen sprevod z zastavami na čelu. Veličasten je bil pogled na sprevod pojoče mladine, katero je spremljala globaška godba. Marijina cerkev v Št. Janžu že menda od časov, ko je 'še slovela kot znamenita božja pot, ni bila tako napolnjena kot to nedeljo. Pa Slovenska skupnost je dosegla postavljeni cilj. Zbrala je deset tisoč glasov in izvolila slovenskega zastopnika v deželni svet. Po dogovoru bo Slovensko skupnost zastopal v deželnem svetu približno tri leta tržaški nosilec liste dr. Jože Škerk, nato pa goriški nosilec liste dr. Anton Kacin. Tržaški in goriški Slovenci so na deželnih volitvah izpričali zvestobo slovenstvu in vero v njegovo bodočnost. To je največja volilna zmaga. Ne gre toliko za številke. Sicer so tudi številke zelo važne, a nekaj drugega je še važnejše: med ljudstvom se je nekaj zganilo. Vanj je začela prodirati zavest, da so res postavljeni pred usodno odločitev, ali še hočejo ostati Slovenci z vsemi narodnimi značilnostmi ter izročili, odnosno ali se prepustijo valovom ter počasi utonejo v morju večinskega naroda. Z veseljem lahko ugotovimo, da se je najza-vednejši del Slovencev v Italiji odločil za življenje. Življenje naroda, če tudi je manjšinski, pa mora biti polnokrvno. Vsaka okrnitev je znak odmiranja. Vsaka prostovoljna okrnitev je znak prostovoljnega odmiranja. Največja okrnitev narodne samobit- tudii tako mogočnega petlja še nismo slišali, kot je bilo piri mladinski sveti maši, katero je daroval gospod dekan rožeške dekanije, msgr. dr. Janko Homibock, ki je šentljanški rojak. V svojem nagovoru je pozival mladino na apostolsko delo v božjem kraljestvu; vise to pa naj posveti Mariji, ki je ob Jezusu neizprosna borilka proti satanu in sovražnikom božjih!. MLADINSKA AKADEMIJA Vrla dekleta in fantje so pripravili okusno okrepčilo in v pol uri je bila potolažena 'lakota v mladih želodcih. Ob pol 2. uri se je namreč že začela popoldanska prireditev na zelo ugodnem prostoru ob cerkvi. Ves program letošnjega mladinskega dne je bil pod geslom „Zdrav duh v zdravem telesu". Temu primemo je bil zgrajen tudi ves program, katerega so izvajale posamezne skupine mladine našega podeželja. Tudi sta nastopila podjunski ih rožansfci mladinski mešani zbor, kot posebnost pa je po programu sodelovala v petju ljudskih pesmi tudi vsa množica, katere je 'bilo pri popoldanski akademiji blizu 1500. Giobaška godba je otvorila prireditev, za urejen in hiter potek sporeda pa je s šaljivo besedo skrbel naš znani komik „Folti iz Št. Jakoba". 'Sveško-šemtjanški tambu-raški Zbor nas je najprej popeljal v svet domače godbe, med tem pa sta nas pozdravila pokrajinska voditelja, strokovni učitelj Marki Hafner za fante 'in gdč. Anica Fugger za dekleta. Med častnimi gosti smo imeli mil. g. kanonika Aleša Zeohnerja, voditelja avstrijske katoliške podeželske mladine g. Filipa nosti bi bila izguba lastnega političnega zastopstva in predstavništva. In prav to spoznanje je, hvala Bogu, začelo prodirati med slovenske ljudi, človek je začel spoznavati, da italijanske stranke niso njih narodni politični dom. Oni niso in ne morejo biti v njih lastni gospodarji, pa naj so jim še tako naklonjeni. Slovenci v Italijanskih strankah so le najemniki brez lastniške pravice. Ni čuda, če je v njih možno le narodnostno životarjenje in počasno usihanje. Slovenska skupnost je dobro prestala prvo preizkušnjo. Postala je zdravo jedro, ki združuje okrog sebe narodno zavedne, krščansko, demokratično in socialno čuteče sile. Slovenska manjšina v Italiji je premajhna, da bi se različno usmerjene politične skupine ali struje, ki so v demokratični družbi nekaj nujnega, gledale kakor pes in mačka. To velja zlasti za volitve. Večkrat sicer po starem strateškem pravilu „Ločeno korakamo, vemo pa, da moramo v odločilnih trenutkih skupno udariti." In pri prvih, izredno važnih deželnih volitvah so res skupno udarili, združeni v slovenski tabor. Skupni uspeh naj jim bo vzgled za bodočnost. Rauscherja, nadzornika dir. Valentina Inzka in številno duhovščino. Študentje pa ;so nato dovršeno izvajali simbolično sliko ob petju ruskega Očenaša, podjunski združeni mladinski zbor pa je pod vodstvom prof. Miheliča prijetno zapel venček narodnih. Kot slavnostni govornik je v jasni In odločni besedi podal nekaj programskih misli čarijev študent iz Podsinje vesi, g. Tini Partl, nakar smo ob spremljavi iglobaške godbe zapeli tri 'ljudske pesmi. Prav živahno so se nato zasukala dobrlovCška dekleta v rajanju, nakar so nas presenetili iplajberški fantje s svojo veselo muziko. Ponovno je nastopil mladinski zbor, /tokrat rožansM, pod gibčno roko Hanzija Gabriela in nam zapel dve Slomškovi pesmi v priredbi prof. dr. Cigana. Šenitjakobčani pa so poslali na oder zopet svojega Foltija, ki je s svojim prijateljem v. komični sliki pokazal, kako je treba ravnati is foto-aparatom. Nato je zopet zadonela globaška godba im vsa množica je zapela še dve narodni. V skladu z letošnjim geslom iso naši športniki pokazali nekaj iz gimnastike: šeiutjanški fantje so izvedli vrsto skupinskih slik ter lahko-atletskih vaj, ki so zelo ugajale. Ob tej priliki pa smo mogli spoznati tudi naše najboljše športnike - 'člane katoliške mladine, med katerimi se smučarji iz Sel še posebno odlikujejo. Najboljšim so mil. g. kanonik Zechner izročili v izraz priznanja majhna darila. Nato pa smo še enkrat prisluhnili veselim zvokom plajberških 'godcev in zapeli mladinsko himno „Zavihirala je zastava" ter zaključili domačo, veselo in veličastno mladinsko akademijo. Še enkrat smo se zbrali v cerkvi, kjer je bil kratek nagovor mil. g. kanonika Aleša Zechnerja, ki je zastopal našega gospoda škofa in po ,posvetitvi mladine Kristusu Kralju ter Mariji Kraljici smo prejeli blagoslov v potrditev poslanstva za delo v božjem kraljestvu. šolski sveti so začeli poslovati V četrtek, dne 21. maja 1964 so se v Celovcu prvikrat sestali člani koroškega deželnega šolskega sveta, v katerem je zastopana po enem članu tudi slovenska manjšina. Na predlog, ki so ga predložili deželnemu glavarju koroški Slovenci, pripada kot član deželnemu šolskemu svetu dr. Franci Zwitter, odvetnik v Celovcu, za namestnika pa je bil imenovan odvetnik dr. Janko Tischler. V okrajnih šolskih svetih bodo zastopali koroške Slovence: Okraj Šmohor: Valentin Brugger, kot namestnik France Rauter. Okraj Beljak: Lojze Trunk, kot namestnik Ludvik Lessiak. Okraj Celovec: Hanzi Weis, kot namestnik Emil Wieser. Okraj Velikovec: dekan Kristo Srienc, kot namestnik Peter Kuhar. Vlom v kolodvorsko blagajno Pošastne scene so se odigravale v nedeljo ponoči na kolodvoru v Radstadtu. Orožniki v jopičih, varnimi pred kroglami, 'in z maskami na obrazu, iso brizgali solzen! plin v prostor, kjer je kolodvorska blagajna in v kateri se je 4 ure branil 17-letni vajenec Peter Nagy im je grozil orožnikom, da bo streljal marnje, če mu me dovolijo, da odide meoviramo, odkoder je prišel. Ko se je ropar končno le predal, so mašil pri njem le strašilno pištolo im vlomilsko orodje. Priznal je, da je hotel izropati kolodvorsko blagajno. Odpeljali so ga v deželne zapore v Salzburg. Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo 31. majnika 1964 v Delavski zbornici v Celovcu AKADEMIJO Spored: petje, telovadba, recitacije, narodni plesi. Začetek ob pol treh popoldne. Vstopnice po 15.—, 20.— in 25.— šilingov v šolski pisarni. Zmaga slovenskega tabora v Italiji Politični teden Po svetu ... UPOR V SATELITSKEM TABORU? Svetovna politična javnost že nekaj mesecev sem z zanimanjem opazuje pojave ,,upornosti" romunske vlade oziroma komunistične stranlke nasproti Sovjetski zvezi in njenim voditeljem. Posebno je bilo to že nekajkrat možno opaziti v zvezi z ideološkim sporom med Pekingom in Moskvo, ob katerem se je romunstka KP zadržala „nev-•tralno“ lin ni hotela ..trobiti v isti rog“ s sovjetsko KiP, kot iso to bolj ali manj vidno Storile druge vzhodnosatelitlske države. V zadnjem mesecu pa se po vsej Romu-iriiji ponavljajo 'zlasti med delavci in študenti številne protisovjetske demonstracije, v katerih protestirajo proti isovjetski ..zašči-ti“ in proti odvisnosti od Sovjetske zveze. Prav tako je bila ponovno izražena zahteva po odstranitvi vpliva Moskve na romusko politično in gospodarsko življenje. Tudi na račun predsednika Hruščeva je bilo izrečenih več kritik. Zanlimivo je dejstvo, da vsa ta zborovanja uživajo polno podporo romunske komunistične stranke oziroma jih navadno celo organizirajo njeni funkcionarji. V neki tovarni strojev so govorniki med drugim očitali, da Sovjeti „na nepošten način izrabljajo" romuisfce zemeljske zaklade. V premogovnem okraju Petrosani pa so zborovalci klicali: »Naj živi Romunija! Mi nočemo Sovjetov!" Po mnenju opazovalcev ima vse to gibanje za cilj, priboriti Romuniji čim večjo gospodarsko neodvisnost od Moskve in navezati boljše gospodarske stike z Zapadorp. Te zahteve so bile izražene v obliki deklaracije na zborovanju Romunske delavske (t. j. komunistične) stranke letos aprila. V njej je bilo obsojeno tudi sovjetsko načelo oz. zahteva, da naj ima Moskva nekako naddržavno kontrolo nad ostalimi državami pod 'komunističnim režimom, kajti na ta način postane pojem o neodvisnosti posameznih držav brez vsake vrednosti Nadalje omenjena deklaracija poudarja, da se Romunija ne mara vmešavati v sovjetsfco-kiitajsko ideološko borbo, pač pa je pripravljena posredovati, da se doseže sporazum med njima. V zvezi s tem delnim »uporniškim" pre-o-kretom v Romunijli naj še omenimo, da je bilo tam od kakih 10.000 političnih pripornikov zadnje dnli v največjii tišini izpuščenih približno 2.000. Vzrok temu pa verjetno ni toliko »poboljšanje" romunskih komunistov, kot pa njih želja, da bi ustvarili boljše »ozračje" za gospodarsko-politična pogajanja, ki so se pričela prejšnji teden v V/ashingtonu in na katera je romunska vlada odposlala vidne gospodarstvenike oz. politike. — Upajmo, da se bo kaj kmalu zavedela, da je tudi v Romunijli še precej »žalostnih" ostankov sitallinistilčne preteklosti, katere bi bilo treba korenito iztrebiti! PRVA ŽRTEV ZN NA CIPRU Pretekli teden je bil ubit prvi vojak varnostnih čet Združenih narodov, ki naj skrbijo za red in mir na otoku Cipru. Je to 27-letni Finec Juhani Matikainen iz Tuu-sula pri Helsinkih; zadet je bil od treh turških krogel na službeni vožnji z avtom nedaleč od glavnega mesta Nikozija. Takoj nato je streljanje prenehalo, ker so hkrati prispeli oklopni vozovi ZN 'in zavzeli položaje med turško bojno črto in finskimi četami, ki pripadajo varnostnim enotam ZN. Po poročilu ciprskih Turkov je bil omenjeni avto pomotoma napaden. Turiška straža namreč na svoj poziv ni dobila odgovora lin je zato Streljala v mnenju, da gre za grške napadalce. Po tem hudem inoidentu se je napetost še 'povečala na otoku.. Ciprski Turki so zelo razburjeni tudi zaradi tega, ker se vedno bolj določno širi vest, da so Grki turške talce — kakih 100 — večinoma že pomorili. Po nekaterih zanesljivih virih nameravajo Združeni narodi izreči javno obsodbo na račun ciprske vlade pod vodstvom predsednika Malkariosa, ker ne pokaže nlkakega resničnega namena, doseči pravično pomiritev med Grki in Turki na otoku. ZBLI2ANJE MED PEKINGOM IN FORMOZO? Dva časopisa iv britanski južnovzhodno-azijiskli Jmloniji Hongkongu sta objavila senzacionalno vest, da je prispel tja iz Pekinga profesor Tshang Tshi Tshao — baje kot odposlanec komunistične Kitajske za posredo- vanje Z nacionalnokitajskimi zastopniki s Formoze. Omenjeni profesor, ki je član stalnega odbora ljudske skupščine v Pekingu, je bil svoj čas prosvetni minister v nacionalno-kitajski vladi in ima torej prijatelje i v Kuo-mintangu (naoionalnokiltajiska vladna stranka na Formozi) i v kitajski komunistični stranki. Po vesteh iz istega vira je bil v enaki zadevi že pred dvema letoma v Hongkongu; tudi takrat se je sestal s formoški-mi politiki. V tej zvezi piše eden od omenjenih dveh časopisov '(»Chiina Mail"), da je zanimivo, ker je Tshu En-lai, min. predsednik Rdeče Kitajske; kmalu po prihodu profesorja Tshanga v Hongkong izjavil nekemu ameriškemu časnikarju, da »bosta nacionalistična in komunistična Kitajska mogoče še v tretje složno sodelovali". VELENEMŠKI DUH SPET »STRAŠI"? Za binkošti so v Zapadni Nemčiji — letos v Niimbergu — spet obhajali »dan Sudetskih Nemcev", katerega se je udeležilo približno 100.000 ljudi (po poročilu nekega drugega tuk. dnevnika pa okoli 300.000?). Kot glavni govornik je nastopil zapadno-nemšfci prometni minister Seebohm, ki je hkrati predsednik Sudetskonemške »Lands-mannschafit". Po istih vesteh je bil najodličnejši častni gost zborovanja dr. Oton Habsburg s soprogo Regino. Slavnostnemu govorniku ministru See-bohmu je ušlo nekaj nerodnih in neprevidnih izjav v velenemškem duhu, M ga Utegnejo celo vreči z ministrskega stolčka. Med drugim je zahteval od Češkoslovaške vrnitev sudetskomemškega ozemlja (v smislu proslulega dogovora 1. 1939 v Munohnu), kar je v zmernih nemških krogih vzbudilo precejšnje razburjenje in zgražanje, še bolj pa v severno-ameriških Združenih dr-žafvah, kjer je hkrati nekoliko poslabšalo politično ozračje med Wasbingtonom in Bonnom. Tako piše vladi ZDA blizu stoječi list „Washington Post" v svojem uvodniku: »Zapadnonemška vlada ne zahteva državnih mej: v smislu dogovora v Miinchnu, temveč vzitraja pri mejah, kot so bile 1. 1937 ... Minister Hans Christoph Seebohm pa je oči-vidno pozabili na neki dogodek, ki je splošno znan kot druga svetovna vojna, čim prej in čim odločneje bo ta mož odstranjen svojega mesta, toliko bolje!" Podobno piše tudi vplivni zapadnoneniški list »Die Welt“, ki očita Seebohmu demagogijo in prekršek proti Sklepu bonnske Vlade, v smislu katerega nima Nemčija ni-kakih ozemeljskih zahtev nasproti češkoslovaški. Tudi ta list zahteva odstranitev Seebohm a iz Vlade. V zvezi s to nerodno zunanjepolitično zadevo je šef tiskovnega urada bonnske vlade Haase nekaj dni nato na tiskovni konferenci izjavil, da bo Zahodna Nemčija pri svojih naporih za mirovno ureditev vedno stala na stališču mejd Nemčije po stanju 31. decembra 1937; vse druge izjave od kogar koli »so netočne". Kajti v zvezi z nemško-češkoslovaškimi mejami nima Nemčija nikakih revizionističnih teženj. DELNO REPRIVATIZIRANJE OBRATOV V JUGOSLAVIJI Naša južna soseda postaja iz leta v leto vedno bolj privlačna kot turistična dežela tako za domačina, še boli j, pa za inozemske turiste. To velja posebno za Dalmacijo in njeno izredno lepo in romanltično obalo vzdolž Jadralna. Zaradi vedno številnejših turistov pa postaja pomanjkanje tujskpro-meltnih gostinskih obratov vse .bolj pereče. Zato jugoslovanske oblasti ta problem resno proučujejo in nameravajo zopet dovoliti privaitne gostinske obrate. V nekaterih občinah v Dalmaciji so nekaj takih obratov že odprli. Poleg tega nameravajo dati inozemskim avtomobilistom 20-odštotni popust pri nakupu bencina. Kar smo ravno pri Jugoslaviji, naj še omenimo, da je jugoslovanski parlament prejšnji teden odobril zakonski predlog, po katerem je vojalški tok v letalstvu im suho-zemSki vojski skrajšan na 18 mesecev; v mornarici pa še ostane 24-mesečni rok službovanja. Ta sklep je bili odobren zaradi izboljšanja oziroma pomiritve mednarodnega položaja. ... in pri nas v Avstriji MED DANSKO IN AVSTRIJO se je Iskreno prijateljsko razmerje pretekli teden s tridnevnim uradnim obiskom avstrijskega državnega predsednika dr. Adolfa Scharfa v Kopenhagenu in ostali Danski še poglobilo. S tem je visoki gost vrnil obisk kralja in kraljice v Avstriji v juniju 1962. V njegovem spremstvu je bil zunanji minister dr. Kreisky, drž. tajnik dr. Bobleter in še nekaj višjih uradnikov. Avstrijski gostje so bili vsepovsod izredno prijazno sprejeti in deležni navdušenih pozdravov, talko tudi od članov danske kraljevske rodbine in dvora. V teku svojega bivanja je avstrijska delegacija imela tudi več razgovorov o zadevah, ki zanimajo obe državi. Državni predsednik dr. Scharf je ta obisk hkrati izkoristil, da se je osebno zahvalil v imenu avstrijskega naroda onim človekoljubnim danskim družinam, ki so imele v oskrbi revne avstrijske otroke. Tudi vsi danski časopisi so o tem obisku pisali v zelo prijaznem tonu s poudarkom, da »imata Avstrija in Danska enake ideale". AVTO-CESTA ZA JUŽNI DEL DRŽAVE bo, kot izgleda, le doživela uresničenje. Pred nekaj dnevi sta v tej zadevi obiskala zveznega kanclerja dr. Klausa koroški deželni podglavar ing. Truppe in štajerski dež. glavar Krainer. Razgovorom je prisostvoval tudi finančni minister dr. Schmitz. Kot znano, sta se Koroška in Štajerska že pred časom sporazumeli za skupen nastop glede gradnje omenjene ceste. Oba predstavnika sta sedaj stavila nujen predlog oz. zahtevo, da je treba v ta namen dati primeren znesek (konkretno bi bilo potrebno 750 milij. šil.) v proračunu za 1965 leto. To hi približno zadostovalo za izgrad-rtjo odseka Celovec—Beljak na Koroškem in Gdeisdorf—Gradec na Štajerskem. Ob tej priliki je podglavar ing. Truppe hkrati ižjavil, da bi bilo potrebno iz gradbe-no-tehničnih kot tudi iz narodnogospodarskih razlogov preiti od gradnje zahodne avto ceste na izgraditev južne tovrstne ceste. Zvezni kancler dr. Klaus je pokazal veliko zanimanje in razumevanje za gradnjo te ceste, enako tudi finančni minister, ki je hkrati obljubil, da bo predmetni znesek zagotovoljen že v prihodnjem proračunskem letu, če bo nanj pristala tudi druga koalicijska stranka (SPOe). še druga cesta bi bila važna in sicer nov cestni odsek Salzburg—-Beljak za brzovo-zni promet dn za čim hitrejšo zvezo med tema dvema mestoma. O tem načiltu je na nedavni seji koroške deželne vlade poročal podglavar ing. Truppe. Izjavil je, da je bila v ta namen ustanovljena v Salzburgu študijska družba. Nova cesta naj bi bila brez vsakršnih križišč, katerim bi se izognila s podvozi oz. nadvozi. Namesto prelaza čez Ture je predlagan predor pod njimi. Za uporabo te ceste naij bi avtomobilisti plačevali posebno pristojbino. SIMA — NOV DEŽELNI GLAVAR? Pred nedavnim smo poročali o nesoglasjih in boiibi v vodstvu koroške socialistične strarike. Kot že omenjeno, je bila za preteklo soboto sklicana izredna seja deželnega svčta stranke. Kako veliko važnost je osrednje vodstvo pripisovalo tej seji, se vidi iz dejstva, da se je je udeležil glavni strankin predsednik podkancler dr. Pittermann osebno. Glavna točka razprav je bila, da določijo, kdo bo deželni predsednik stranke in hkrati deželni glavar. Dosedanji glavar Wedendg je sicer menda izjavil, da bi v načelu bil pripravljen še enkrat kandidirati in ponovno še za 2 leti prevzeti mesto deželnega glavarja in vodja stranke, skupina okoli dež. podglaivarja Sime pa je vztrajala na tem, da naj odstopi in na njegovo mesto pride Sima. V ta namen so njegovi ,,0'dpo-slanoi" v zadnjem času marljivo obiskovali po deželi strankine funkcionarje, da bodo ja gotovo glasovali za Simo. Kot protikandidat je bil postavljen Hans Scheiber, točasni predsednik Delavske zbornice. Zborovanje je potekalo precej dramatično in so nekateri govorniki zavzeli izrazito odklonilno stališče glede Simovega imenovanja. Vendar je pri glasovanju dobil Sima 93 glasov, Scheiber pa 40. Na ta način je postali Hans Sima prvi kandidat koroške SPOe za deželni zbor dn za mesto deželnega glavarja. Mesto vodje stranke bo obdržal sedanji dež. glavar Wedenig še do prihodnjega deželnega sestanka stranke. SLOVENCI domu in po sneta Anton Dermota v Sloveniji in Zagrebu Slovenski pevec Anton Dcnnota, član dunajske Državne opere in eden vodilnih svetovnih interpretov vokalne lirike, je med 8. in 15. majem po večletni odsotnosti ponovno nastopil na koncertih v Sloveniji in Zagrebu. V Ljubljani, Mariboru in Celju je ob spremljavi svoje soproge Hilde pel Mozartove, Schubertove in Brahmsove pesmi ter ob spremljavi Janka Ravnika Ravnikove priredbe slovenskih narodnih pesmi. V Zagrebu sta Anton in Hilda Dermota izvedla Schubertov ciklus (M'smi Zimsko potovanje. Umetnika sta sklenila, da honorarje ljubljanskega in zagrebškega koncerta odstopita za obnovo glasbenega življenja v Skopju. Pevski zbor ljubljanske Glasbene matice, ki ga vodi profesor Ferdo Pirc, je pred 14 dnevi priredil koncert v dvorani Slovenske filharmonije, nato pa je odpotoval na turnejo po Bolgariji. Lani je bil zlror Glasbene matice gostitelj znamenitega moškega pevskega zbora „Gusla” iz Sofije. Smrt uglednega moža V častitljivi starosti 90 let je na dan, 1. maja umrl Anton štekar z Valcrišča na Goriškem. Že visoka življenjska doba, katero je pokojnik dosegel, pove, da je bil korenina po telesu in po delavnosti. Kot umnega gospodarja so ga poznali daleč na okoli. Pokojni štekar je kot zaveden Slovenec rad deloval v prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Imel je tudi odprto srce za razne dijaške domove, katerim je do zadnjih let kar sam vozil s svojim zvestim konjičem sadje in zelenjavo v dar. Zdaj pa naj počiva v miru poleg svoje zveste žene na vrhu briških gričev, katere je ljubil do zadnjega diha. Število ni važno Pod naslovom ,Die Massc macht’s nicht’ prinaša Die Furche (Dunaj, 29. februarja 1964) na 2. strani naslednje kratko poročilo, ki ga prinašamo v prevodu: V Ljubljani je pravkar izšla v slovenskem jeziku knjiga »Mož brez lastnosti” Roberta Musila. Slovenščina je za angleščino, francoščino in italijanščino četrti jezik, v katerega je bilo prevedeno težko delo Musila. Pri tem je omembe vredno, da uporablja slovenščino samo nekaj nad milijon ljudi. Tako je »najmanjši” slovanski jezik. Kljub temu pa niso knjižne naklade v Sloveniji manjše kot v drugih večjih deželah. Tudi težje knjige dosežejo pogosto brez težave prodajo 5000 izvodov”. »France Prešeren" iz Kranja v Italiji, Franciji in Švici Moški pevski zbor »France Prešeren” iz Kranja pojde na 10-dncvno turnejo po Italiji, Franciji in Švici, koder bo imel 7 samostojnih koncertov in 2 snemanji za francoski radio. Poleg jugoslovanskih partizanskih, narodnih in umetnih pesmi bo pel (v originalu) tudi italijanske, francoske, angleške in ruske pesmi. Gostovanje je prirejeno v okviru prijateljskega sodelovanja Kranja z nekaterimi tujimi mesti. Pesmi Mijotove v ljubljanskem radiu Pesmi Marije Mijotove, tržaške narečne [resnice, sta ;v četrtek zvečer v ljubljanskem radiu recitirala Ema Starčeva in Julij Guštin. Pesmi so bile iz znane zbirke Mijotove »Sotizc in smeh”. Dokumenta III V letošnjem poletju bo zp[>et odprta elitna evropska likovna manifestacija slikarstva in kiparstva v Kasslu »Documenta IH”’. Letošnji izbor udeležencev, ki jih (vabi poseben odlror, bosta predstavljala tudi znana slovenska fumclnika: slikar Janez Bernik in Marko Šuštaršič. Sklep mednarodnega prireditvenega odbora, katerega član je tudi ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik, je določil, |da bodo tokrat predstavljeni avtorji, ki trenutno nakazujejo najbolj žive smeri v sodobni likovni umetnosti. Umetniki, ki so sodelovali na »Documenta II”, tokrat ne prihajajo v poštev. Nova obzorja Mariborska »Nova obzorja” objavljajo v 5. številki pesmi Valentina Cudriča, Tanje Premk in Frančka Rudolfa. Marjan Rožanc je napisal skeč Zadnji čudež tehnike, prozo pa še Tone Glavan in Matjaž Žigon. V zgodovino je posegel Lojze Ude z razpravo Nacionalne razmere v štajerskem Podravju ob razpadu Avstro-Ogrske. Dr. Avgust Rcisman je objavil Spomine na Frana Albrehta, Vlado Golob pi* piše o glasbeni kulturi v Mariboru. Sergej Vrišer, Jože Filo, France Forstnerič in Branko Rudolf p-1 so prispevali poročila o knjigi Emilijana Cevca (Srednjeveška plastika na Slovenskem), o dveh knjigah Levstika in Cankarja v madžarščini. ŠTIRJE SLOVENSKI SKAVTI PRIPOVEDUJEJO: BILI SMO V (Olimju Vse je šlo kakor namazano. Točno ob napovedanem času smo krenili na pot. Poslovili smo se od vodstva California Garden in naših postreižljivih strežnikov. Šele sedaj smo opazili, da smo si postali prijatelji. Stali so pri Vhodu in videlo se jim je na obrazu, da jim je težko. Toda šofer je pritisnil na gumb in motor je zabrnel. Nato je voz zdrvel po gladki cesti. (Napravili smo (še vožnijo skozi mesto in nato zavili proti mestu Viterbo. Vreme se ije nekam zboljšalo, čeprav so se megle še podile po nebu. Povsod, kjer je bila kaka cerkev v vaseh in mestih, je bilo opaziti, da je Velika noč. Bilo je polno ljudi, ki so prihajali ali odhajali od božje službe. Polja so zelenela. Prišli smo do slikovitega Balsenskega jezera. Okoli vse polno oljk, obširna (žitna polja in više vinogradi. Cesta se je začela dvigati v Apenine. Postajala je bolj pusta pokrajina, tu in tam smo opazili črede ovac. Ker smo prečuli celo noč, nas je začel zmagovati spanec, ter smo začeli dremati in si „prikimavati“. Vodnik pa je po zvočniku naznanil Sieno. Kratek odmor pred stolnico. Stopili smo v notranjost. Ker je bila maša, smo si jo na hitro ogledali. Ljudje so nas čudno gledali, da se na tako velik praznik klati toliko ljudi po svetu. Zasedli smo vozila in hiteli proti Firencam. Pokrajina nam ni nudila posebnega užitka. Povsod je bilo grmičevje in pusta trava, tu in tam žitno polje. Ko smo prišli v nižino, so rastli tulipani prosto med pšenico. Opaziti ije bilo ljudi, ki so se peljali mimo, da so se ustavili in trgali tulipane. Mi nismo imeli časa, da bi jih trgali. Okrog enih ismo bili že v Firencah. Ustavili smo se pred stolnico, ki je zelo lepa. Hoteli smo zaviti v kakšno gostilno, ampak bilo je vse polno ljudi. Usedli smo se kar na stopnice stolnice in pospravili svojo suho južino v želodčke. Po eni uri smo zavili na avtocesto, ki se imenuje — Autostrada del Sole —- Sončna avtocesta. Užitek je peljati se po tej cesti. Voz je drvel, da je bilo veselje. Pokrajina je bila bolj pestra. Smo pač v Apeninih in tu se še ne čuti pomlad. Kmalu smo bili v Bologni. Ob cesti smo opazili mnogo policije in vojakov, ki so držali špalir. Na vsakem križišču so stali po 4 policaji in ravno toliko vojakov. Pozneje smo zvedeli, da je bila nogometna tekma med domačim moštvom Bologna in Milanskim Inter. Da ne bi prišlo do kakih večjih pretepov, so nagnali 1500 policajev in vojakov, da so hladili kri športnim navijačem. Vseeno je zmagal Inter 2:1 — kot smo pozneje brali v časopisih. Bologno (smo lahko opazovali samo skozi okno. Šele v Ferrari smo zaokrožili našo pot in se ustavili le za toliko, da smo lahko izpili kak capicino ali kak glažek vinca. Kmalu nas je obdal mrak in v noči smo se ustavili pred cerkvijo sv. Antona Pa-dovanskega — ali pa Anton, če kdo kaj izgubi — 'ker oni Puščavnik je s prašičkom. Namestili smo se v hiši za romarje. Moramo reči, da iso bili prostori odlično pripravljeni. Ko smo se umili in namestili, smo se zbrali v jedilnici. Zasedli smo prostore okoli miz in zapeli molitev: „Segne Vater diese Speise. Amen.“ Strežniki so bili zelo ljubeznivi. Večerja je bila zelo okusna — praznična. Po večerji smo se takoj umaknili v svoje sobe in zaspali kot Matjaževa vojska pod Peco. Zadnji dan, velikonočni ponedeljek. Vstali smo že pred 6. uro. Skupno mašo smo imeli na grobu sv. Antona. V baziliki je še bilo več drugih romarskih skupin. Med mašo smo peli in molili. Na koncu smo res iz srca zapeli Bogu v zahvalo za vse, kar smo prejeli in doživeli v teh dneh. . Po zajtrku smo zasedli vozila in spet drveli proti Vidmu. Vreme se je bolj kislo držalo, pa nam ni jemalo dobre volje. Ustavili smo se v Trecesimo. To je bil zadnji odmor na italijanski zemlji. Vsak je še hotel steklenico laškega vinca, čeprav so bile v vozu že steklenice iz Frascatija. Prodajalna se ni nadejala takega navala. Vsa je bila iz sebe, vendar je bilo še kar mirno. Vsak je romal s svojim „plenom“ v rokah in ponosno nesel v voz. Šofer sam si je privoščil capicino. Nato smo spet zasedli prostore in se odpeljali. Pot smo že poznali. Spet ismo zapustili ravnino in prišli v objem snežnih velikanov. Malo se je zjasnilo in tako smo bolj mogli opazovati okolico. Kmalu smo bili na meji. Pregledali so hitro naše potne liste. Le carinik je hotel biti malo strog. Pa mi bil tako hud kakor je najprej zgledalo. Kar odleglo nam je, ko je zapustil avto. Spet smo bili v domovini. Zagledali smo spet znane kraje, reke, hribe, na levi Do-brač, na desni v meglo zavito Jepo, ob cesti šumi Žila, vse je domače. Beljak, Vrb-(sko jezero in končno Celovec. V kleti Delavske zbornice je bilo skupno poslovilno kosilo. Ko smo se poslovili, je šel vsak Korošec domov. Povsod je lepo, doma pa najlepše. Najbolje smo se počutili, ko smo prišli domov. Tako zaželene počitnice, so zelo hitro minile. Ostali so samo iše lepi in prijetni spomini. Vse prijatelje in dobrotnike lepo pozdravljajo in se jim zahvaljujejo slov. skavtje. KONEC Liturgične slovenske narodne pesmi Nemški glas o koncertu „Narodna pesem o Mariji44 Pevci iz Obirskega in Želinj ne nastopajo prvikrat. Pred dnevi smo jih slišali tudi v Celovcu. Tokrat so peli — na pobudo „Zve-ze slovenskih pevskih društev44 — v Domu glasbe s prav zadovoljivim uspehom. Koncert je bil dobro pripravljen. Peli pa so pesmi, ki so vzete iz starega duhovnega kulturnega zaklada slovenskega naroda pod naslovom ..Slovenska verska narodna pesem44. Dvorana je bila nabito polna hvaležnega občinstva, ki je prišlo posebno še iz spodnjega dela Koroške. Koncert sam je dokazal, da ima resno delavni povevodja. č. g. župnik Tomaž Holmar na razpolago zbor z naravno pevsko nadarjenostjo, ki je lahko glasbeno izobrazljiv in kljub težavnim okoliščinam zmožen doseči tudi priznanja vredne uspehe. Mali moški zbor kakor tudi ženski zbor sta se odlikovala z naravno sproščenostjo, čisto intonacijo in dobro izgovarjavo, medtem ko so zveneli mešani zbori lepo ubrano, le tu pa tam niso bili začetki čisto neoporečni in pri težjih delih pesmi je bila opaziti nezadostna dihalna tehnika. V prvem delu liturgičnih pesmi so že vzbudile posebno pozornost pesmi za mešani zbor „Lep je ograd vsajeni44 in izmed koledniških pesmi dve, ki so jih peli ob novem letu in sicer iz Sel in Žabnic pod Višarjami. Posebno je ugajalo nekaj štiriglasnih pesmi o Mariji pripovednega značaja in pa ena stara pesem o Mariji, — ki je bila nekoč pri Slovencih tako priljubljena, da jo je narod prav rad prepeval — na pet različnih melodij, ki jih je harmoniziral g. dr. Franc Cigan in ki jasno kažejo razvojno pot pesmi do modernega pojmovanja in oblike. Sploh moramo omeniti, da je večino pesmi harmoniziral dr. Franc Cigan. Številno poslušalstvo, ki je bilo močno zadovoljno s koncertom, je ob koncu vsake pesmi nagradilo pevce z navdušenim ploskanjem. (Iz „Karntnar Landes-Zeitung, 15. maja) ilcatkt IcuituMit vesti ® Dunajski „Burgtheater“ je gostoval te dni v Parizu v „Comedie Frangals" (izg. ikomedi fransas, klasično francosko državno gledališče) z velikim (uspehom. Ob tej priložnosti je prišlo do senzacionalne pogodbe. Glavni imanager (izg. menedžer) francoskega gledališča Albert Sarfati je povabil ,;Burgtheater“ na tromesečno gostovanje po Sovjetski zvezi, ZDA in Japonski. © V okviru avstrijskega dneva na svetovni razstavi v New Vorku so nastopili dunajski lipicanci tako imenovane španske jahalne šole. © V Celovcu je pel 28. maja znani nemški baritonist Hermann Pray. Povabila ga je ,,Mozartgemeinde“. Umetnik je na koncertu pel pesmi Franza Schuberta dn sicer ciklus „Die Winterreise“ (Zimska popotovanja), s katerim je pevec do sedaj žel velike uspehe. © V znamenju lanskoletnega gostovanja nekega celovškega zbora v mestu Venlo v Holandiji iin za krepitev prijateljstva med Celovcem in Venlom, je v ponedeljek, dne 25. maja, gostoval v Celovcu odlični komorni zbor „Venloos Vocaal Ensemible’4. Pevci so prispeli že v nedeljo in so bili še nekaj dni gostje našega glavnega mesta. • V soboto zvečer, dne 23. maja, so se zopet začeli »Dunajski slavnostni tedni". Otvoritev je bila pred svečano razsvetljenim (magistratom. Letos nosijo »Dunajski slavnostni tedni" naslov »Odhod našega stoletja" — umetnost in kultura ob koncu stoletja. 9 Umetniški direktor beograjske Opere Oskar Danon je žel velik uspeh, ko je v dunajski državni Operi dirigiral Minerjevega Tannhauserja. Uspeh jugoslovanskega dirigenta je toliko večji, ker je to delo na dunajskem odru dirigiral izključno Herbert Karajan, ki je nedavno dal ostavko na položaj umetniškega direktorja Opere. © Septembra bodo uprizorili v Državni operi v Hamburgu novo opero avstrijskega skladatelja Gottfrieda von Einema. Opera ima naslov »Der Zerrisene" (»Raztrganec"). Dirigiral bo Wolfgang Savvallisch, režiral pa bo Oscar Fritz Schuh. MSGR. FRANJO KUHARIC novi pomožni škof zagrebški, je bil posvečen v nedeljo, dne 3. maja, v zagrebški stolnici. Dosedaj je bil župnik v Samoboru. 10-letnica »Trinkovega koledarja" 400-letnica rojstva Williama Shakespeara Ves kulturni svet je obhajal v aprilu njegovo obletnico rojstva. — Proslave v pevčevem rojstnem kraju. — Razstava ob pesnikovi 400-letnici. ne bom popolno- jice so delegacije v siprevodu položile ven- „Non omnis moriar44 ( ma umrl), bi lahko rekel genij Shakespeare z rimskim pesnikom Horacom, če bi bil danes, ob 400-letnici svojega rojstva še živ. In hkrati bi bil prav tako kot Horac prerokoval »Postavil sem sl spomenik, trajnejši °d brona44. Pravzaprav lahko ponovimo besede nekega kritika, ki je zapisal: „23. aprila je bil Shakespeare star natanko 400 let44. Zakaj nekdanji mladenič iz Warwickshira (izg. norikšira), bard iz Avona (izg. berd iz evna ^ je narodni pevec iz evna) je še dandanašnji bolj živ od kakega živega mrtveca med nami in bo prav gotovo preživel tudi sedanjo neznansko število proslav, člankov, novih teorij in purizma, povezanih s svojim imenom. Proslave v pesnikovem rojstnem kraju V Shakespearovem mestu Stratford-on Avon (izg. stratferd on evn) so vihrale 23. aprila zastave 115 držav na čast 400-letnici rojstva tega velikega angleškega dramatika in največjega genija svetovnega gledališča. Ves kulturni svet se je spominjal te dni te obletnice. Veleposlaniki in druge važne o-sebnosti z vsega sveta so poromale v to starodavno angleško mestece in šle v sprevodu skozi njega na kraj, (kjer je bila uradna (slovesnost in kjer so razvili njemu na čast zastave tolikih drlžav. Sprevod se je začel pri gledališču, ki nosi Shakespearovo ime, in se je počasi pomikal po Henley Street (izg. henlei strit) ,rnimo hiše, v kateri se je pred 400 leti rodil Wiliiam Shakespeare. V cerkvi Svete Tro- ce in šopke na njegov grob. Vsi venci in šopki so bili prevezani z rumeno-črnimi svilenimi trakovi. (Rumeno-črna je bila barva, ki si jo je izbral Shakespeare za svoj heraldični znak. V Festivalnem paviljonu je bil nato velik banket, ki se ga je udeležil tudi vojvoda Edinburški, poleg okrog 750 članov diplomatskega zbora in uglednih osebnosti literarnega, gledališkega in glasbenega življenja. Po banketu je Vojvoda Edinburški, ki je s helikopterjem prispel v Stratford-on-Avon, uradno odprl Shakespearovo razstavo. Prisostvoval je tudi prvemu delu predstave njegove drame »Henrik IV." v „Royal Shakespeare Theatru". Na predstavi so prebrali tudi poslanico kraljice Elizabete. Seveda pa proslave Shakespearove štiristoletnice niso omejene samo na njegovo rojstno mesto. Lahko se reče, da ni kulturnega kraja na svetu, kjer je te dni ne bi počastili na en ali drug način. To velja tudi za naše mesto Celovec in za vso Avstrijo, ki je svoje repertoarje sestavila v znamenju Shakespearovega jubileja. Prva taka proslava je bila pri nas že 7. marca, ko je gostovala ljubljanska Opera z delom »Macbeth", s katero smo počastili ne samo 400-tletnieo rojstva Shakespeara, ampak tudi 150-letnico rojstva Verdija. V Brežah pa bodo poleti uprizarjali Shakespearovega »Beneškega trgovca". Proslave 400-letniee rojstva največjega dramatika pa se bodo seveda vršile po svetu še do konca leta 1964. Beneški Slovenci, ki so zaposleni v Belgiji, že več let zaporedoma izdaja jo Trin-ikov koledar. Izšel je tudi v začetku tega leta. Uredil ga je prof. Rado Bednarik, natisnila pa Budinova tiskarna v Gorici. Na začetku so koledarski podatki z oznako posameznih mesecev. Zdravkovi pesmi. V Trinkov spomin sledi krajša, toda zgoščena študija o velikem beneškem Slovencu Ivanu Trinku, ki jo je napisal .prof. Bednarik. V rubriki »Naši jubilanti« leta 1963 sta kratka spisa s slikama zlatomašnilka Jožeta Kjačiča, kateremu je Valentin Birtilč, drčški kurat, posvetil priložnostno pesmico, in srebrnomašnika Josipa Cramarja, enega izmed vrednih Trinkovih naslednikov. Starinska cerkev se glasi naslednji spis, ki obravnava pol tisočletja staro cerkvico sv. Silvestra v bližini hudournika Kozica. V njej iso se ljudje skrivali pred Turki in v drugi svetovni vojni pred Nemci. IZboru nekaterih Trinkovih pesmi sledi razmišljanje o smrti Dveh velikanov, ki ju ni več, se pravi papeža Janeza XXIII. in predsednika Kcnnedyja. Zdravko je posvetil daljšo pesem v verzih misijonarju Janezu Obali, ko je pel prvo mašo v Marsinu. Zelo zanimiv je spis »(Naši priimki«, iz katerega izhaja, da ni Kjalčič slovenska oblika, ampak Čjačič. Člamkar ugotavlja, da so »nevedni zapisovalci priimke naših dedov in bratov tako popačili, da na prvi pogled ne izluščimo iz njih pravega jedra«. Č. V. objavlja daljši članek o slovenskem vikariatu v Terski dolini. Prvi dokument, ki govori o rabi slovenskega jezika v ver-ske namene, je bili izdan 2. februarja 1964. leta. Iz življenja duhovnika Ber-mjaka (Kaluta), ki je kot kaplan 1909. leta umrl v Gornjem Tarbiju, je navedenih več med l judstvom ohranjenih dov-(tipov, ki zelo nazorno dokazujejo njegovo ljudskost in tudi priljubljenost obenem. Viljem Čenno objavlja pesem Rodna vas, izseljenec Del Medico Dino pa Pismo iz tujine in Mrak v vasi, ki obe zelo doživeto prikazujeta razpoloženje izseljenca v tujini kakor tudi občutke v izpraznjeni domači vasi, v katero se vrne. Poskrbljeno je tudi za razvedrilno branje. Člankar si je privoščil imarsinske lovce, ki so streljali na zlodja. Urednik se je 'spomnil tudi jubilanta č. g. Jožefa Jušilča, ki je letos obhajal 65-letnico maš-ništva. Krajšemu spisu o vzponu beneškega Slovenca Ivana Ožin jaka v ZDA sledi spis geografskega značaja o Benečiji, ki je podprt z večjim številom podatkov. Poročali smo že, da je izšla v založbi Slovenskega raziskovalnega centra v Colum-busu (Ohio) v Združenih državah knjiga, ki razpravlja o vlogi Slovenije v današnjem jugoslovanskem gospodarstvu. Naslov knjige se glasi v angleščini „Slovenia’s Role in Vugoslav Economy“. Spisal jo je naš prijatelj dr. Toussaint Hočevar, profesor na Keuka College v Keuka, New York. Na 62 straneh podaja pisatelj pregled pre-bivavcev, delazmožnih rok in menjavanja delovne sile, potem govori o narodnem do- Vloga Slovenije (Ob novi knjigi v angleščini) hodku, o slovenski električni industriji, o rudarstvu, o kemični industriji, o poljedelstvu ter o drugih gospodarskih panogah današnje Slovenije. Uvod k razpravi, ki bo angleško govoreči svet seznanila z marsikaterimi podatki o slovenskem življenju, je napisal dr. Edi Gobec, profesor na univerzi v Marylandu. Knjigo je lepo natisnila naša tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Cena: 38.— šilingov (1,50 $). OBJAVA Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni izpiti prvi dan velikih počitnic, to je 11. julija, ob 8. uri. Učenec mora predložiti letno spričevalo, katero bo dobil na svoji šoli 10. julija. Prijave naj bodo izvedene do 1. julija. Potrebni so: 1. rojstni list; 2. dokaz avstrijskega državljanstva; 3. uspešno končana 4. šolska stopnja. Sola, katero učenec sedaj obiskuje, pošlje popis učenca direktno na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slowenen, Kla-genfurt, Lerchenfeldgasse 22. Glede sprejema v višje razrede pa je potreben oseben razgovor v šolski pisarni. Na dan izpita morajo imeti učenci v šolskem poslopju copate. Ravnateljstvo DJEKSE (Misijon) 2e dolgo se nismo več oglasili. Ampak ne spimo, saj smo imeli pred 2 tednoma, od 7. do 12. maja 1964 tudi mi Djekšarji sv. misijon. Ni treba, da bi na dolgo razlagali, kaj je misijon, ampak takoj ob začetku se hočemo zahvaliti č. gg. Antonu Cvetku in Silvu Miheliču, ki sta nas ves teden navdušeno in požrtvovalno vodila skozi ves pester program. Ko nam je ob začetku misijona naš dušni pastir obrazložil ves spored, nas je opomnil po besedah sv. Mateja: „človek ne živi le od kruha, temveč od vsake besede, ki pride iz božjih ust.“ Vabil nas je, naj pridemo, da bomo mogli ostati močni in veseli v Bogu. četudi so nekateri, nam že znani krogi poskušali z za nje značilnim odvračanjem po svoje usmerjati ljudi, so bili ti dnevi, lahko rečemo, poln uspeh požrtvovalnega župnika ter gospodov, ki so nam tele poučne pogovore omogočili; za nas pa so bili ti dnevi boljšega spoznavanja Boga in samega sebe. dacu{ za UsUomi sklad! SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 1. 6.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Žena in dom. — 10 minut za Športnike. športne dogodke beleži Mirko Bogataj. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 2. 6.: 14.15 Poročila, objaive. — športni obzornik. Novice iz športnega sveta piše Miilko Bogataj. — SREDA, 3. 6.: 14,15 Poročila, objaive. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 4. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Dr. Metod Turnšek: Ljudsiki koledar za mesec junij. - PETEK, 5. 6.: 14.15 Poročila, objave. -Novice, ki jih nabira Blaž Singer od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — SOBOTA, 6. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. — NEDELJA, 7. 6.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo (pozdravljamo in voščimo. FILMSKA OCENA_________________________ Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 30. 5.: Der Falcher von London (IV). — Napet nemški kriminalni film. Za odrasle! — Nedelja, 31. 5.: Die lustige Wiitwe (HI). — Eilm po znani opereti Franca Lebarja, ki nudi zdravo in prijetno zabavo. Za vse! — Sreda, 3. 6.: Zvvischonlandung in Maroko (IV). — Zelo napet in smešen kriminalni film! Za vse! Bistrica v Rožu. — Sobota, 30. 5,: Der Fluch der gelben Schlange (IV). — Povprečen kriminalni fiilm! Za odrasle! — Nedelja, 31. 5.:: Schneewitchen und die sieben Gaukler (III). — Film po znani pravljici. Za vse! — Sreda, 3. 6.: Anna von Singapur (IV). — Lep barvni film, katerega prizorišče je Singapur. Za odrasle! Borovlje. — Sobota, 30. 5.: Die Furchtlosen (III). — Dober film iz divjega zapada. Za odrasle in mladino! — Nedelja, 31. 5.: ...und der Amazo-nas schsveigt (IV). — Neka mlada Nemka išče sivo-jega očeta pri reki Amazonki. Za odrasle! Sinča ves. — Petek, 29. in sobota, 30. 5.: Was wciss Mama rvon Liebe (III). — Zabaven in smešen amerikanskii film, ki prikazuje življenje nekega angleškega dekleta. Za vse! — Nedelja, 31. 5.: Der Himmel ist schon ausverkauft (III). — Francoska veseloigra, v kateri je veliko humorja. Za vse! Dobrla ves. — Sobota, 30. in nedelja, 31. 5.: Scin bestor Freund (II). — Zelo napet planinski film v tirolskem gorovju s Tonijem Sailerjem v glavni vlogi. Miklavčevo. — Nedelja, 31. 5.: Madame Sans Gene (III). — Film iz starih časov s Sofijo Loren v glavni vlogi! Mladina prisega zvestobo Kristusu (Tine Partl je govoril na dnevu Katoliške mladine v Št. Janžu v Rožu) Zbrali smo se na praznik presvete Trojice v Št. Janžu, da zopet proslavimo nalj-vačji praznik katoliške mladine, naš skupni mlladlnslki dan. Letos imamo še poseben ražlog, da se tega srečanja ziljske, podjunske im rožanske katoliške mladine veselimo, ker obhajamo danes majhen jubilej, petnajstfletnioo prvega mladinskega dneva, ki je bil leta 1949 v Podgorjah, ko se je prvič zbrala katoliška mladina našega ozemlja, da javno v skupni manifestaciji krščanskega prepričanja izpove svojo vero v Boga. Živimo v moderni dobi 20. stoletja, v dobi velikanskega napredka tehnike, civilizacije in kulture, v dobi atomskih bomb in vseminskiih poletov. In .vprašajmo se, ali je ta človek 20. stoletja, ki živi v izobilju in M je prenasičen vseh materialnih dobrin, duševno zdrav, ali živi zdravo telesno in duševno življenje, ali je današnji človek v svojem srcu zares zadovoljen, ali je v zemeljskih dobrinah našel zaželeno isrečo, ki hrepeni po njej že od tistih dob, ko ga je Stvarnik izgnal iz raja in ga zapodil na trdo zemljo is strogo besedo: „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh!“ 'Človeško življenje se mora opirati na notranji temelj, t. j. dušo in ne zgolj na fizično plat, ki je minljiva. V današnjem času zastonj iščeš miru in sreče, kajti mlir lin sreča sta vse drugje doma kot v materialnem svetu. Ta mir in sreča sta doma v katolištvu, v Caikvi. In kakšna je šele idejna, miselna in svetovno nazorna zmeda v svetu 20. stoletja. Velike stvari se godijo okoli nas! Z vseh strani silijo v človeka in posebno še v mladino nove misli in nauki, nove ideje in nabiranja: Najmočneje se ponuja človeku materializem, ki obljublja raj na zemlji, M ga nikoli na tej zemlji ne bo. In ker se materializem naslanja na tuzemski svet, je napovedal boj proti vsemu, kar je duhovnega in nadnaravnega, posebno še kar je katoliškega. In ker je ravno katoliška mladina zagovornica vere, je tudi njej napovedal boj, brezobziren boj. Nadalje je značilno za naš čas, da stremi človek le po uživanju in ugodju, kar ima za posledico mnogo miiseinih zmed in duhovnih stisk. Torej hi čudno, da v tej miselni, duhovni zmedli iščejo najrazličnejših izhodov celo v samomoru, v nasilnem prekinjanju življenja. Kar odprite časopis, pa boste brali dan na dan, da tudi pri nas ni bdije. Sin umori mater, mož ustreli ženo in podobno. Kam ismo zašli, kam vodi vse to? Kar pa je naravnost ironija, da pri vsem tem bereš v revijah in časopisih o silnem napredku človeka na zemlji, o višku civilizacije, češ, človek je s svojo tehniko premagal svet. Dosegel je neznanske višine v zraku in največje globine v zemlji in morju. Vozi se z najvišjo hitrostjo, ki je mogoča, vsepovsod dosega rekorde. Da, ta ne- srečni lov na rekorde in sekunde, ta neprestana tekmovanja. Celo lepotna tekmovanja si je izmislil človek 20. stoletja. Pa žal, meri samo telesno lepoto, na duševno pa pozablja in jo zanemarja. In to tem bolj, ker se je predal popolnemu uživanju in postal suženj svojega telesa in nižjih nago-gonov. Kje je ostal človek? Ali se vam ne zdi, da je vseh zmot in stisk našega stoletja krivo to, da bolj in bolj poudarjamo človekovo telo, dušo pa zanemarjamo! iPrišlo je tako daleč, da je postal človek le še više razvita žival, kakor je to učil Darvim. Po vsem tem pa se človek vpraša, ali je še resnični človek na zemlji? Ne, ni ga več, ni več tistega človeka z blago dušo in njenimi plemenitimi lastnostmi. Ni ga! Srčne kulture ni več v človeku našega veka, to nam priča zgodovina grozodejstev pred 25 leti. Kar poglejmo v svet, kje je pravičnost, usmiljenje, ljubezen, kje je mlir in medsebojno zaupanje, kaj velja danes še vernost, poštenost in samozatajevanje? Kakšno napačno mnenje imajo ljudje o vsem tem, ker pač nimajo jasnega pogleda v bodočnost. Jasno je, da iščemo vseh mogočih rešitev današnjih problemov. Nikjer drugje ni rešitve kot v klicu: človek, pojdi vase, vrni se k svoji človeški naravi im svojemu dostojanstvu, pa bo kmalu izginila stiska, ki te vsak dan obdaja, če se ne bo človek duhovno prenovil, se ne bodo spremenile 'človeške razmere in zmote na zemlji. Kljub velikanskemu zunanjemu napredku moramo torej ugotoviti, da je človek nazadoval s svojo srčno omiko in s tem zakrivili zlo in nesrečo milijonov ljudi. Rešitev pa vidimo v tem, da neha biti človek stroj in številka, da postane zopet cel človek, človek z dušo in telesom! In kje naj tega človeka dobimo? O, ni daleč! V nas samih je, le zbuditi ga je treba in poklicati nazaj v življenje! V tebi, fant, v tebi, dekle! iPri sebi začni, pa boš začel na pravem mestu. Tli sam se najprej ves vrni k Bogu, svojemu Stvarniku, Odrešeniku in Zveličarju, potem pa pokliči še brata in sestro, da ti sledita in da vsi trije greste pot katoliške mladine, pot katoliške akcije. Da, samo v Kristusu je rešitev, in ne v materialističnem in v nobenem drugem nazoru! Zato, predragi fantje in dekleta, zbirajte se redho v farnih skupinah in krožkih, gojite pravega duha ljubezni in bratstva. Zavedajte se svojega velikega dostojanstva in poslanstva. Katoliška mladina, ostani zvesta izročilom svojih vrfih prednikov in ohrani tudi v današnijem času ideal lepega, poštenega in vzornega življenja! „iBodi in ostani verna, ti, Slovenska katoliška mladina"! Navdušeni za lepe in visoke ideale Iz govora Anice Puggerjeve na dnevu„Kaitoiiške mladine" v Št. Janžu: Pozdravljena, dekleta — prijateljice, pozdravljena Katoliška mladina! Vesela sem, da vas smem pozdraviti na našem velikem prazniku. Rada bi vsaki posebej stisnila roko v prisrčen pozdrav, pa ga sprejmite vse skupaj v imenu Tistega, za katerega kraljestvo delamo, in v katerega imenu smo se danes zbrali, da ga javno priznamo pred svetom. Zopet je minilo eno leto skupnega dela! Današnji dan pa naj nas združi v skupni zahvali troedinemu Bogu, za vse, kar smo v preteklem letu z Njegovo pomočjo storili in iz Njegovih tok sprejeli. Obenem pa naj se znova navdušimo za lepe in visoke ideale, ki so prav v današnjem času tako potrebni. Dvojno nalogo smo si stavili v preteklem letu: Skušali smo se utrditi v zavesti, da smo ustvarjeni po božji podobi. Delovno geslo je namreč bilo: „Človek, po božji podobi si ustvarjen!" Modemi praktični materializem je postal tako glasen, da je v mladem človeku marsikje ubil to zavest, človek je le še živo bitje, ki živi le zase in mu je to zemsko življenje edini cilij! Katoliška mladina je v prvi vrsti poklicana, da s svojim dejanjem in nehanjem, mišljenjem in življenjem jasno pove, da je človek več kot više razvita žival, da je človek res podoba božja in za Boga ustvarjen. Poleg te naloge pa smo skušali tudi globlje spoznati sveto pismo, v katerem je zapisana božja beseda. Ob spoznavanju božje besede smo se trudili oblikovati lastni značaj v duhu delovnega gesla. Storjen je bil začetek, zdaj pa je na nas vseh, da započeto delo tudi v življenju nadaljujemo, da bo svet po nas spoznal božjo podobo in bomo sami občutili vso srečo in veselje svobodnega otroka božjega. Z željo, da bi mladinsko delo v domačih farah dobro uspevalo, vas vse prav toplo pozdravljam. Skavtsko taborjenje v Feldkirchenu Običajno vsakoletno skavtsko taborjenje na Binkošti je bilo letos v Feldkirchnu. Tokrat se je prvič udeležila toborjenja tudi slovenska četa „Don Boško". Toborjenje ise je začelo na binlkoštno soboto popoldan in se je končalo na bimkoštni ponedeljek tudi popoldan. Na taborjenju so bili skavti iz vse Koroške, 160 po številu, to je 18 patrulj. Geslo taborjenja je bilo pridobiti nove člane za skavtizem. Kraj za taborjenje je bil zelo posrečeno izbran. Že pot je tako slikovita, ki vodi skozi pOlja in travnike med dolinicami in hribčki. Mesto isamo leži v kotlini, ki jo Obdajajo hribi, obrasli, s cvetočimi in zelenimi travniki vmes pa so gospodarska poslopja. Po vrhu so hribi obraščeni s smrekovimi gozdovi. Prostor, kjer smo taborili, je bilo športno igrišče. Vse tri dni smo imeli odlično vreme, 'boljšega si nismo mogli želeti. Vreme je tudi pripomoglo, da je taborjenje tako lepo uspelo. Na mesto smo prišli prav po skavtsko — zastonj! In to je za nas predvsem važno, ko je naša blagajna suha, kot tiste suhe krave, o katerih je sanjal Egiptovski Jožef. Šotore nam je posodil č. g. Petričič. Pet nas je zasedlo kolesa in smo tako že po poti delali reklamo. Vso tisto „goro“ z lonci, nahrbtniki, šotori ih drugo potrebno prtljago pa je naložil na svoj hrbet „konjiček VW“ naše sotrudnice gdč. Mojce. In še trije smo prisedli. Vse je šlo kot namazano kljub številnim ovinkom. Ko smo prišli k cestnemu znamenju „Feldkirchen“, je že stal pripravljen kolesar Hanzi. Pomahal je, veselo se nasmejal in zdirjal pred nami. Naš konjiček VW je skočil za njim pa je še zaostajal, tako jo je kolesar pobiral pred nami. Gdč. Mojca je slkrbljiVo gledala, kje bo zagledala kako bencinsko črpalko, kjer bi natočila bencina. K sreči je bil še agilni Jože za nami in tako smo srečno prišli na cilj kljub številnim ovinkom. Namestili smo šotore na odkazanem prostoru, razvezali prtjjago, Tone pa je že začel pripravljati »ognjišče", kjer bo pripravljal, po vseh receptih predpisano hrano. Po dviganju zastave in pozdravu smo si privezali duše in zlezli v šotore k počitu. Spanja je bilo bolj malo, ker smo bili prvič pod šotori in ker je bilo tudi precej hladno. Zato smo pa drugi dan zelo zgodaj vstali. Že pred šesto uro nam je skavt iz druge čete serviral topel čaj. Zelo imenitno, ne, tako še doma nismo bili postreženi! Potem Iko smo se umili in malo pretegnili svoje krake pri jutranji telovadbi, smo spravili z užitkom zajtrk. Mašo smo imeli kar na prostem. Zastave so obkrožale oltar, spredaj pa smo stali mi. Prišlo je tudi nekaj meščanov nekaj iz pobožnosti, še več pa iz radovednosti. Po maši je bil zbor, dviganje zastave in nato tekmovanje. Še jesti ni bilo časa tako smo lovili točke. Od osemnajst patrulj smo zlezli na sedimo mesto. Večerja nam je teknila. Potem smo pa šli k tabornemu ognju, Povabljeni so bili tudi meščani in jih je še kar veliko prišlo. Ob tabornem ogniju so se vrstile razne točke. Petje, šaljivi prizori, razne smešnice itd. Pozno v noč smo šli k počitku. Takrat smo hitro popadali in zaspali kot Matjaževa vojska pod Peco. V ponedeljek je bila maša v farni cerkvi, ki je prav blizu igrišča. Malo smo zamudili 'kot »pošteni" kristjani, pa nas je gospod dekan vseeno pohvalil. Po zajtrku je bila slavna nogometna tekma. Še kar dobro so se podili za žogo. Golov pa je bilo bolj malo. Drugi pa iso pripravljali »slovesno" kosilo. Mi smo morali kar pohiteti, ker avtobus je kmalu popoldan odpeljal. Radi bi bili še ostali, pa nismo mogli. Takoj po kosilu smo zložili šotore in pospravili vse ostalo skupaj in odnesli na avtobus. Pet kolesarjev se je še udeležilo zaključne proslave. Deželni voditelj se je vsem udeležencem zahvalil zlasti pa za sodelovanje. Poudaril je, da skavt ostane skavt tudi tedaj, ko dloži svojo skavtsko obleko. Kar težko je bilo pustiti veselo družbo. Poslovili smo se, zasedli svoje konjičke in odhiteli proti Celovcu. Upamo, da se bomo drugo leto tudi udeležili taborjenja, in to še v večjem številu. Bodi pripravljen — vedno pripravljen! Nasvet za neolikance Tisti, ki nima smisla za manire in dostojno obnašanje, naj se vede tako, kakor bi bil malo prismuknjen. — Odpuščeno mu bo . .. Nekaj nasvetov kokošerejcem Kokošnjak se ne da primerjati z nekda-i njim „;kumikom“, z lestvico in malo odprtino, ki ga tu pa tam še srečamo po naših vaseh, pač pa mora biti to prostoren, svetel, zračen in lahko dostopen prostor, da v nljem opravljamo vsa potrebna dela, ki jih j zahteva umna kokošereja. Le v takem prostoru bodo dobre nesnice izvrstno uspevale. Poudaril sem dobre nesnice, kajti slaba nesnica tudi v najbolj racionalnem kokošnjaku se bo slabo izkazala. Prenatrpanost kokošnjaka se kaj rada maščuje, če je prostora v kokošnjaku recimo za 25 kokoši ne Skušajmo vanj strpati 40 ali celo 50 fcdkoši. To je napaka, ki jo nekateri rdjci pogostoma delajo. Na kvadratni mater računamo 4, največ pet Kokoši. Kar presega to število je tvegano. Svetel kokošnijak dosežemo le z velikimi okni, skozi katera imajo dostop prekoristni sončni žarki. Najboljša so taka okna, ki jih v poletnem času lahko snamemo. Zgornja polovica, ali vsaj tretjina okna naj se da na znotraj odpirati. To je važno, posebno v zimskem času zaradi ventilacije. Najboljša tla v kokošnjaku so betonska. Kdor se poslužuje stalne stelje, naj pazi, da se ne napravi na tej tista neprijetna slkorja, ki tako ovira rahlo in suho steljo. Oblanci iz mehaničnih mizarskih delavnic so najboljša stelja. Poglavje zase je oprema kokošnjaka, ki mora biti popolna. Predvsem je potrebno zadosltno število korit za krmo, nato napajalnik za vsakodnevno svežo vodo, gredi, na katerih prenočujejo kokoši, gnezda za nesenje jajc in še malo koritce za zdrobljene školjke ali stolčen omet, ki je nujno potreben kokošim za tvoilbo jajčne lupine. Korit je več vrst, dobro se obnesejo tudi dama izdelana lesena kotita, dolga po 1 m aH 1,5 m, z dovolj širokim robom ob straneh, s katerim preprečujemo, da kokoš s kljunom ne zlbrslka krme iz korita, ko išče v tej debelejše delce. Po sredini debelejša Palica, ki nam služi za prenos korita, obenem preprečulje, da kokoš ne more brskati in stopati po krmi. Pločevinasta korita, ki 'so v prodaji, služlijo svojemu namenu le, če so dovolj visoko dvignjena od tal. Kakor je mnogo Vrst korit, tako je tudi ninogoivrstnih napajalnikov, celo oni na tekočo vodo in sem prišel do zaključka, da je ®e najboljši napajalnik čisto preprost vrč •z,plastične mase. Postavljen pa mora biti v posebno stojalo, da ga kokoši ne prevme-0°. Pod vrčem v stojalu je nujno potreben dovolj širok pločevinast podstavek. Tu se nabira vsa voda, ki jo kokoši pri napajanju polivajo okrog napajalnika in na ta hačim ohranimo steljo v neposredni bli-fimi istega vedno suho. — Kokoši prenočujejo na gredeh, pod katerimi je dovolj široka deska, da manijo padajo nočni odpadki. s temi odpadiki ne smejo kokoši priti v dbtiko. Široko pletena porinjena mreža hapeta med gredmi in ob straneh to preprečuje. Gredi naj bodo vsaj 25 cm nad desko. Vise miora biti premično, da z lahkoto opravimo čiščenje, ki je lahko samo dvakrat tedensko-. Svojevrstne take gredi sem si talko uredil: pribil sem 1 m do 1,2 m dolge latvice (korente) v razdalji 5 cm na dve stranski deski v obliki pravokotnega trapeza. Ogradili sem tako prostor nad de- sko ter preprečil s tem dostop do odpadkov. Rešil sem na ta način marsikatero jajce, ki ga znesejo kokoši ponoči in ostane nedotaknjeno. Pri čiščenju enostavno dvignem to napravo in odstranim odpadke. Priporočljivo je, da so latvice in deske po-oblane in namazane s karbolinejem, kar velja tudi za desko. Gnezda imam nameščena pod desko, 45 om od tal, tako da imajo kokoši pod temi dovolj prostora za brska-rtje. Računam tri kokoši na eno gnezdo, ki meri vsako v širimo, globino in višino po 40 om. Ker vodim selekcijo, uporabljam za-klopna gnezda, nli pa nuljlna ta zaklopka pri takih rejcih, ki se ne utegnejo ukvarjati s tem zamudnlim delom. Nisem za skupno gnezdo, ker sem prepričan, da so posamezna, odprta gnezda v vsakem pogledu bolj praktična. K opremi spada tudi malo koritce. Nekdo me je vprašal, zakaj rabim to „solni-oo“, in res podobno je stari leseni solnici. V tem koritou imajo kokoši vedno na razpolago zdrobljene ostrigne školjke in drobne kamenčke (grilt). Neverjetno koliko teh zdrobljenih školjk kokoši porabijo. Opazil sem tudi, da marsikatera kokoš, ko znese jajce takoj začne kljuvati te školjke. Verjetno čulti potrebo po apnencu, ki ga je porabila za tvorbo jajčne lupine. Ni še vse s tem povedano o kokošnjaku, ampak v glavnem sem navedel vse bistvene pogoje. Se nekaj besed o nabavi naraščaja. Pravilna in dobra Za razvoj in dobro rast piščet ne zadostuje že samo dobro in pravilno krmljenje. Poleg redne in primerne krme in pijače zelo ugodno vplivajo na rast piščet sonce, sveži in čisti zrak, gorkota in snaga. Kakor hitro manjka ali primanjkuje le eden navedenih pogojev, lahko izostane pravi uspeh pri vzreji piščet. Brez sonca in dobrega svežega zraka, v katerem edino je vedno tudi dovolj kisika, ne more nobena mlada žival dobro uspevati in rasti, še najmanj pa pišče. Kadar je še prehladno in ne morejo piščeta ven na prosto, glejmo, da pride ob sončnih dneh vedno čim več sonca v prostor, kjer imamo piščeta. Ob lepem primerno toplem vremenu pa pustimo kokljo s piščeti ven na sonce. Prostor, ki smo ga namenili za bivanje piščet, zračimo dobro in pogostoma. Brez dobrega zraka, oziroma brez kisika, ki ga je zadosti le v dobrem zraku, ni prave prebave in brez te tudi ne dobre normalne rasti piščet. Piščetom je potrebna zlasti prve dni in prve tedne njih življenja tudi obilna gorkota. Takoj ko se izležejo, se najbolje počutijo pri gorkoti 35 stopinj Celzija. Polagoma se potem privadijo na nižjo gorkoto. Kadar jim je prehladno, si poiščejo pod kokljo primerno gorkoto. Koklja vodi in varuje piščeta pred raznimi nevarnostmi, jim je pa tudi pravi vir gorkote zlasti v prvih tednih in jih obvaruje pred nevarnim prehladom. Mraz pa tudi vsak prepih lahko piščetom zelo škodujeta. Ako se piščeta prehladijo, potem so za nas navadno tudi že zgubljena. Tudi mokrota, vlaga, dež in sneg niso piščetom prav nič v korist. Ni pa ravno treba, da jih pretankovestno varujemo Kumare, želodec in koža Nova izpremamba v vsakdanji hrani: kumare! Izurjena kuharica jih zna pripraviti na najrazličnejše načine, posebno za presno 'bivanje. Vendar ,so nedvomno najokusnejše v solati. Marsikdo se boji kumar, češ da so Pretežke. A to je zmota. Kumara je težka *e tedaj, če jo pustimo predolgo stati ali jo ®Ploh premalo skrbno pripravimo. Najbolje |®> če kumare natrgamo tik preden jih rabimo. Najprej jih dobro obrišimo ali oplaknimo, nato jih olupimo in prav tenko zredimo. V posebni skledi pripravimo primerno Množino vinskega kisa in dobrega olja ter Odenimo drobnjaka, kopra, soli in popra. Vse za šport -od kolesa do televizije -»a zalogi pri domačinu Johan Lomšek V to omako stresimo zrezane kumare, prepojimo, ne da bi mešali, in takoj dajmo na mizo. Po tako pripravljenih kumarah ne bo nikogar „glava bolela1*, seve si jih ne smemo privoščiti čez mero. — Zelo dobre so kumare tudi ,s kislo smetano: gosti kisli smetani dodamo par kapljic olja, malo peteršilja in kopra ter soli in popra. V to omako stresemo tenko zrezane kumare, pre-poljemo in postavimo takoj na mizo. — Kdor hoče kumare na vsak način nasoliti in ožeti, naj ne devlje veliko soli in naj ostanejo kumare v soli le 10—15 minut, potem jih ne ožemajmo pretrdo. A zavedajmo se, da so kumare tem laže prebavljive, čim manj stoje, čim manj izgube svojega soka. Kumarčin sok i(neslan seveda) je zelo dobro sredstvo za negovanje kože. Namažimo z njim obraz in vrat, pustimo tako pet minut, nato pa z vlažno vato odstranimo. Ce ponavljamo to vsak dan, postane koža čista in mehka, pege oblede. Temne madeže na rokah, Iki nastanejo, če lupimo sadje ali krompir, najlaže odpravimo, če jih odrgnemo s koscem kumare. V tako urejen kokošnjak sodi samo naj-bolljša nesnica. Do te pridemo le z nabavo piščet alii dvomesečnih jarlkic, ki so potomke najboljših, odbranih jajčaric. Le dobra jajčarica se da popolnoma izkoristiti in kokoš, ki daje potomce za zakol ne bo dala potomcev jaljčaric. Tu marsikdo nasede, ker so cene teh poslednjih nižje ter si misli: piišče je pišče. Ko pa nasitopi čas nes-nosti, se sprašuje kako tako malo jajc, kljub temu, da so kokoši pravilno krmljene in imajo na razpolago lepo urejen kokošnjak. Kokoš, ki je znesla nekoč povprečno 150 jajc na leto, je bila že dobra nesnica, dandanes s to količino jajc komaj poplača zaužito krmo. Povprečje mora presegati 200 jajc letno, ako hočemo, da bo ren-tabillna. Niso redke kokoši, ki znesejo letno do 280 jajc in Japondi imajo že kokoš s 350 jajoi v 350 dneh. Take rezultate je mogoče doseči Je z večletno, sistematično odbiro in čisto umevno je, da so cene .piščet teh nasmlic višje od navadnih piščet. Kdor pri nabavi piščet ali jarkic gleda na ceno in me na kvaliteto, je že v samem začetku zgrešil smoter rentabilne kokošereje. Nabavljamo bodoče jajčarice po možnosti le pri zanesljivem rejcu. Ko nabavljam piščeta ali jaikice za svojo rejo, se hočem vedno sam osebno prepričati o zanesljivosti rejca. Ne gledam na ceno in kljub temu, da drago plačam vedno poceni kupim. Imam rajši srednje težko kokoš kakor lahko in posebno pazim, da mli kokoš nese jajca z rjavo lupimo kot z belo. Jajca z rjavo lupino gredo pri nas bolj v promet. vzreja piščancev pred vsako najmanjšo roso, ako sicer ni zunaj premrzlo. Piščeta se morajo privaditi vsem vremenskim in drugim življenjskim neprilikam. Vendar pa se mora to zgoditi prav polagoma, da piščeta pri tem ne trpijo na lastnem zdravju, pač pa postanejo vedno bolj odporna in manj občutljiva, čim bolj doraščajo. Pri vzreji piščet moramo vsepovsod upoštevati tudi snažnost. Posodo za krmo, vodo ali kislo mleko je treba redno in najboljše vedno sproti snažiti po vsakokratni uporabi. Tudi prostore, kjer bivajo piščeta, moramo vsak dan temeljito počistiti in po-snažiti ter jih Včasih tudi razkužiti. Atomsko konserviranje hrane AEC, to je ameriška komisija za atomsko energijo, je zgradila v bližini Bostona velik laboratorij za atomsko ožarevanje hrane. V ta namen ima laboratorij največji do sedaj na svetu znani vir radioaktivnosti (fcoballit-60), M je večja, kot bi jo izžarevalo nad milijon gramov radia. Laboratorij je začeli delovati pred letom dni (januar 1963) in pri otvoritvi je bilo prisotnih nad 300 atomskih znanstvenikov in raziskovavcev iz 8 držav. Atomsko izžarevanje omogoča nov in revolucionaren način konserviranja hrane, če se je do sedaj hotela konservirati hrana za določeno dobo, jo je bilo potrebno posušiti, prekaditi, skuhati, vUedemiti itd. Danes izpostavijo živila atomskemu izžarevanju in ta živila se skozi več mesecev ne pokvarijo, pa naj si bo v mrzlih polarnih krajih ali v topilih tropičnih. Tako razdeljujejo danes Amerikand svojim posadkam po vsem svetu od laboratorija v Bostonu pred meseci ožarčeni bekon - trebušnima ali panceta. V istem laboratoriju pri Bostonu delajo danes poskuse z mnogimi drugimi živili: različno sadje, različna povrtnina, zmleto meso, najrazličnejše ribe itd. — V Gloucestru (Massachusetts) pa urejuje AEC nov laboratorij., ki se bo pečali predvsem s kon-serviranjem rib. KORUZA IN SONČNICE Koruzo in sončnice, ki zaradi pritlikave rasti kljubujejo celo vetru sedme jakosti, hkrati pa potrebujejo le malo Vlage, so s križanjem pridobili londonski naravoslovci. Rastline s takšnimi lastnostmi bi se po njihovem mnenju obnesle na vetrovnih, suhih področjih in morda tudi v puščavskem svetu. POVEZAVA MED MRAVLJAMI IN ČEBELAMI Strokovnjaki čebelarskega inštituta v Freiiburgu so ugotovili, da bližina gnezd rdečih gozdnih mravel j vpliva na količino meda čebelje družine. Te mravl je gradijo svoja gnezda le v igličastih gozdovih. Zato so na jugu Švice, kjer so jelki-ni in borovi gozdovi, pridelali 2 do 3-krat več meda kakor v mešanih gozdovih, kjer ni bilo teh mravelj. Važnost solate za človeški organizem Poleti, ob hudi vročini se nam izmed vseh jedil najbolj prileže solata. Vsak dan je na mizi,- včasih celo dvakrat. Pozneje, v jeseni in pozimi pa prihaja na mizo že bolj poredko, ker zelene solate ni več toliko na razpolago, na drugo zelenjad, ki nam tudi daje dobro solato, pa pozabimo. Vedno bi se morali zavedati, da je vsaka solata tako važno živilo, da jo moramo uživati redno tudi jeseni in pozimi. Solata iz surove zelenjadi ima v sebi mnogo surove staničnine. Ta se ne prebavi popolnoma, ampalk kot nekako dražilo pospešuje prebavljanje in skrbi tako za redno odvajanje. Olje, s katerim solato zabelimo, znatno poveča njeno redilnost, kis ali citronov sok, pa ima to dobro lastnost, da pospešuje prebavljanje beljakovine, če prinesemo solato na mizo z mesnimi alli jajčnimi jedmi, to ni samo navada. Ta živila imajo namreč v sebi obilo beljakovine in jih laže prebavimo, če jih zaužijemo skupno s solato. Jajca v kakršnikoli obliki, ki bi jih sicer težko prebavili, nam ne delajo težav, če uživamo poleg njih solato. Zelo važna sestavina solate so redilne soli, ki so neobhodno potrebne našemu organizmu, ako hočemo ostati zdravi. Med temi je v zeleni solati precej železa in sicer se nahaja v listnem zelenju {klorofilu). Ker je v solati dosti vode, ima lastnost, da hladi in osvežuje, zato se nam še posebno prileže v vročem poletnem času. Voda v solati pa ni navadna voda, ampak ima v sebi nakopičenih obilo omenjenih dragocenih rudninskih snovi ter je brez bakterij. Glede redilnosti solate sicer ne smatramo kot samostojno jed; zato je pa toliko bolj važen dodatek drugi, redilnejši hrani. Zelo zdravo je tudi, če jo uživamo k težjim močnatim jedem, kakor cmoki, štruklji itd. Ko nam poidejo zelene solatne vrste, po-sezimo takoj po drugi zelenjadi, ki nam daje ravno tako izvrstno solato. Tu je na prvem mestu zelje in sicer sveže m kislo. Solata iz svežega zelja je ena najboljših solat, ki ima tudi precejšnjo vrednost. Da ni pretrda, jo malo potolčemo in napravimo bolj zgodaj; nikoli pa je ne smemo popariti. Naravnost zdravilna pa je solata iz surovega kislega zelja lin to posebno zaradi mlečno-kislinskih bakterij, oblih rudninskih soli in vitaminov Malo narahijano kislo zelje z zelnico vred zabelimo z oljem, sesekljano čebulo ter ji pridenemo še par sitlačenih bri-njevih jagod, pa imamo prvovrstno solato po okusnosti in zdravilnosti. Dobro solato pa nam da tudi korenček in zelena, ki ju lahko uživamo vso zimo, dokler ne pričakamo motovilca, ki je najvažnejša pomladanska solata. Za izpremembo si napravimo lahko tudi solato iz rdečega zelja, pora in čebule. Sedaj pa pridno jejmo paradižnike, ki nam dajejo le krajšo dobo okusno in osvežujočo solato. S. H. Kuharski zapiski V samostanski knjizniči blizu Aschaf-fenlburga sp odkrili kuharske bukve, ki vsebujejo med drugini tudi recepte iz rimske dobe. V knjigi, ki je bila natisnjena leta 1531, je poglavje z recepti slovečega rimskega kuharskega umetnika Apiciusa, osebnega kuharja cesarja Avgusta. Ta kuhar se je zastrupil, ker se je bal ea svoj kuharski sloves. Med njegovo zapuščino so našli zapiske, ki jih je neznani srednjeveški avtor dobesedno prepisal v svojo knjigo. Ta rimski kuhar je na primer zapisal: »Vino poživlja, osve- iz rimskih časov žuje, plemeniti kri, pospešuje umsko dejavnost in daje obrazu lepo barvo.« Razen množice kuharskih receptov iz leta 1531 vsebuje omenjena knjiga tudi prve zapiske o dietni prdhrani ter navodila za luporabo raznih zdravilnih zelišč proti boleznim in drugim telesnim nevšečnostim. • ‘Sorte krompirja se lahko medsebojno križajo, toda le, če hi krompir razmnoževali is semenom iz jagod, tedaj bd medsebojno križanje vplivalo na lastnost bodočih rastlin. Kaj sem jaz? To je veliko in iprevažno vprašanje. Vsak si mora biti na jasnem, kaj je in kalkšna je njegova življenjska naloga. 'Prav posebno pa je to važno za mladega človeka, ki si šele utira pot v življenje. Če mu bo jasen cilj življenja, bo tudi z lahkoto našel pot in sredstva, ki varno vodijo do cilja. Troje lastnosti loči mladega človeka od drugih: življenjiska mladost, odločno krščanstvo in živa narodna zavest. Mladost, polna življenja, je prva oznaka mladega človeka. To je doba navdušenja, ognja, velikih podvigov — pa tudi doba mnogih neumnosti. Koliko načrtov se porodi v 'mladem srcu in koliko gradov se tam gradi v oblakih?