Izhaja
vsata mesec enkrat.
Uredništva in ugsrav« ništvo je v Šeienbur-govi utici 5|B.
HOJ 01
Oglase se raiuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makse "" . V iubijani.
JU/*
l/T
rednik j v£ek.
Ki
CsSćšsiie PoScirsImske speise driaitev ^šir^ih p«ss6J

- - .jM^Sjanl.
Štev. 5.
Liuä»ljana, 20. decembra 1&21.
Leto I.
____
M protestni shodi.
Kakor smo že poročali, je ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu vse sta-oovanjske uredbe predložilo zakonodajnemu odboru narodne skupščine v odobritev. Pričakovali smo, da bodo vsaj narodni poslanci upoštevali naše upravičene zahteve in uredbo prenaredili v tem smislu, da se hišnim posestnikom odpravijo vsaj največje krivice, ki so jih nam zadale razne vladne stanovanjske odredbe. Toda gospodje poslanci pri sklepanju v tem zakonu niso imeli pred očmi pravičnosti in prav-uega čuta, temveč samo število volilcev. Tako je prišel klub poslancev demokratske stranke do za nas nepričakovanega zaključka, da je treba stanovanjski zakon predrugačiti na škodo hišnih posestnikov. Demokratski klub pa je celo sklenil, da mora stanovanjski zakon obstati še celih 8 let, da mora torej naša brezpravnost trajati še ves ta čas. Ko smo to zaznali, smo videli takoj potrebo, proti tem nakanam napraviti najenergičnejši odpor in napraviti vse korake, da ne obvelja to novo nasilje napram hišnim posestnikom.
Ministrstvo za socijalno politiko je potem dobilo nalog, da izda nov načrt stanovanjskega zakona za celo državo in se je ta načrt predložil anketi, pri kateri sta bila navzoča dva delegata hišnih posestnikov in kakih 30 vladnih kakor tudi zastopnikov drugih korporacij, torej razen dveh, sami odločni protivniki hišnih posestnikov ki njih pravic. Zastopnik naše zveze je prejel vabilo šele na brzojaven protest pri ministru za socijalno politiko, a šele en «lan po pričetku konference. Izključeno je torej bilo, da bi se bil naš zastopnik udeležil sklicane ankete.
Zastopnika hišnih posestnikov g. predsednika Savčič iz Beograda in čačkovič iz Zagreba sta za naše interese nastopila z vso energijo in je prišel posebno g. Savčič z g. ministrom dr. Kukovcem v tak kon-likt, da mu je hotel vzeti besedo. Odveč bi bilo povdarjati, da so se vsi drugi zastopniki izrekli proti našim pravicam in zahtevam. Prišli smo s tem tako daleč, da v naših domovih gospodarijo uradniki in •dločajo o naših pravicah. Že danes glasno povemo, da bomo hišni posestniki o tem početju odločno govorili pri prvih prihodnjih volitvah. Kakor smo pozneje zvedeli, so takoj po izvršeni anketi vladni zastopniki vseh pokrajin kovali novi stanovanjski zakon, a po preteku celega tedna niso prišli do nikakega pozitivnega uspe-
ha. Vse lo neplodno delo je šlo na račun davkoplačevalcev. Potem je nekdo sestavil stanovanjski zakon, ki pa hišnih posestnikov nikakor ni zadovoljil in smo vložili po svojih organizacijah v Zagrebu in Ljubljani protest na ministrstvo za socialno politiko, zakonodajni odbor in druge merodajne faktorje. Ko je potem po naročilu zakonodajnega odbora ministrstvo za socijalno politiko izdelalo nov načrt stanovanjskega zakona, ki se je nato razpravljal v parlamentarnih klubih, smo bili hišni posestniki posebno proti sklepu demokratskega kluba primorani najenergičneje protestirati in je naša Zveza takoj brzojavno poslala tak protest na ministra za socijalno politiko dr. V. Kukovca, zakonodajni odbor, demokratski klub narodnih poslancev ter ob enem obširen ugovor na načelstvo J. I). S. v Ljubljani. Zastopniki iz Ljubljane in Zagreba so se sešli takoj na skupno posvetovanje, na katerem se je sklenilo prirediti po celi državi proti nameravanemu stanovanjskemu zakonu protestne shode. Obenem smo iz tega zborovanja poslali pismene brzojavne proteste na navedene faktorje, gospoda ministra Puclja ter radikalni parlamentarni klub pa naprosili, da se zavzame za našo upravičeno stvar.
Naša pokrajinska zveza je takoj pozvala vsa v njej združena društva, da priredijo nemudoma protestne shode. Kakor vedno, se je prvo odzvalo društvo hišnih posestnikov ua Jesenicah in priredilo vže dne 4. decembra 1921 jako dobro obiskan protestni shod, ki je jednoglasno obsodilo predlagani stanovanjski načrt ter sprejelo z navdušenjem predlagano resolucijo. — Vsako društvo pa je razen sprejetih resolucij poslalo še lelegrafičen protest na navedena mosta v Beogradu.
Isti dan se je vršil protestni zbor »Udruženja hiSnih posestnikov v Beogradu« v veliki dvorani kasine na Terazijah. Shod je bil mnogobrojno obiskan in se ga je udeležilo nad 3000 hišnih posestnikov. Na shod so poslale tudi organizacije hišnih posestnikov iz Zagreba in Ljubljane svoje zastopnike, ki so jih naši srbski tovariši najprisrčneje sprejli in se je pri tej priliki pokazala jednodušnost vseh hišnih posestnikov v celi državi. Na shodu je govorilo mnogo govornikov in so bili nekateri govori nad vse ostri in so vsestransko kritizirali delovanje, posebno še postopanje vladnih strank in poslancev v stanovanjskem vprašanju. Ves čas zborovanja je vladalo najhujše ogorčenje proti vlad-
nim naredbam in radi krivic, ki se vršij« nad hišnimi posestniki. Obsojalo in bičal* se je tudi brezdelje, ki vlada na naš račun v narodni skupščini.
Ko je nastopil na shodu neki demokratski narodni poslanec in začudeno vprašal, kako je mogoče na zborovanju hišnih posestnikov, ki so bili vedno najtrdnejši steber države, tako ostra kritika vlade io poslancev, kakor bi bil na kakem boljše-viškem shodu, nastal je tak vihar med zborovalci, da je moral takoj z govorom prenehati in izginiti iz dvorane ob najhujšem hrušču zborovalcev.
V imenu hišnih posestnikov iz Slovenije je shod pozdravil zvezni predsednik Ivan Frelih ter v njih imenu povdar-jal popolno solidarnost z našimi brati Srbi. Izrekel je sigurno upanje, da se bomo skupno s Srbi ne samo politično, temveč tudi gospodarsko osvobodili ter z njih pomočjo ne samo rešili izpod tujega jarma naše rojake, temveč tudi hišni posestniki izvojevali svoje lastninske pravice, kar pa bomo dosegli samo z najtesnejšo skupno organizacijo in z najvztrajnejšim delom. Govornik je bil poplačan za svoja izvajanja z največjim navdušenjem. Ob velikem navdušenju je bila končno sprejeta naslednja resolucija:
Hišni posestniki, zbrani na zboru 4. decembra 1921 v dvorani »Kasine«, potem ko so pretresli stanje, v katero sa jih dovedle dosedanje stanovanjske naredbe, s* enodušno konštatirali:
Da so vse kraljevske vlade, od ujedinjenja do danes hišne lastnike stavile izven ustave in zakona, dočim za vse drugo stanove obstoje zakoni, ki ščitijo njih pravice, za lastnike hiš ne veljajo niti načel* o nedotakljivosti svojine, niti načelo svobode pogodb, osnovna načela, na katerih sloni celi naš društveni red. Hišni lastniki morajo vsak dan prenašati kakšno novo državno ali občinsko breme, a obenem se jim uničujejo viri, iz katerih jim treba ta bremena prenašati.
Vse to se dela v ime zaščite slabejših, v čijih ime se vsak dan vršijo vedno nova nasilja proti poedinim družabnim redom. Vse te naredbe izhajajo iz predpostavke, da je najemnik vedno pridobitno gospodarsko slabejši (šibkejši) nego hiš. posestnik, dasiravno so baš danes mnogi najemniki gospodarsko (pridobitno) ne-razmemo močnejši od lastnikov, ki jim je najemnina edini vir prihodkov. — Ne da bi hoteli uvideti, da je draginja najemnine samo izraz občne draginje, izraz padanja
novčne vrednosti, za kar prav one s svojo zapravljivo politiko nosijo največjo odgo-A'ornost, ovirajo kraljevske vlade, a zlasti ministrstvo socijalne politike, ki je sebi stavilo nalogo, da poruši še to malo socijalnoga reda, ki ga še ni porušila vojna, hišne posestnike, da bi iz svoje imovine dobili oni prihodek, ki bi odgovarjal današnji vrednosti in stroškom za njihovo vzdržavanje. Docim imajo vsi ostali družabni stanovi svobodo, da se prilagodijo razmeram, povzročenim vsled padca novčane vrednosti, so hišni posestniki edini omejeni v tej svobodi, kakor bi ne bili državljani te države. In poleg vsega krika na lastnike, se danes, ko vsak tudi najsiro-mašnejši delavec, daje mnogo manj svojih dohodkov za stanovanje, nego je dajal pred vojno, navaljujejo na hišne posestnike desetkratna občinska in državna bremena in se vrše že priprave, da se še bolj obremenijo.
Hišni posestniki so dosedaj pri vseh krivicah trpeli to neznosno stanje, ker so verovali, da so vse te naredbe začasne in da se bode, kakor se je obečalo, po stop-njema vrnilo spet k svobodi pogodb za najemnine, ki se more edino zlagati z osnovnimi načeli našega društvenega reda. Ali sedaj, ko se delajo priprave, da se v zakonodajnem odboru to začasno stanje pretvori v stalno, da se podaljša še nekoliko let in to daleč čez stvarne potrebe, smatrajo hišni posestniki, da se mora to novo podaljšanje nasilja preprečiti, zato:
1.	V ime ustavnosti prave zakonitosti »n pravice protestirajo proti podaljšanju veljavnosti stanovanjske naredbe kot podaljšanje nasilja napram hišnim posestnikom;
2.	Prosijo kraljevsko vlado, da vsaj v zadnjem trenotku umakne naredbo, predloženo zakonodajnemu odboru in pusli svobodo pogodb i za stanovanja, i za ostale lokale, kakor tudi taista svoboda obstoja ludi za vse ostale družabne razrede; drugače bodo nastali neizogibno ostri spopadi med najemnki in posestniki, ki ne bodo mogli projektovanim svojim obveznostim to obremenitvam zadostiti, ter se bodo morala njih posestva razprodati pod ceno tujcem;
3.	To resolucijo dostaviti: vsem članom kraljevske vlade, predsedništvu narodne skupščine, vsem poslanskim klubom in ■vsem uredništvom v Beogradu.
Beograd, 4. decembra 1921.
V ime hišnih posestnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Predsednik zbora:
M. Savčić, s. r.
Drugi dan opoldne napotila se je posebna deputacija k predsedniku demokratskega kluba g. Ljuba Davidoviču in predsedniku radikalnega kluba Aci Stojanoviču. G. Davidovič se je izrazil, da ni misliti na popolno ukinjenje stanovanjske uredbe, pač pa da naj napravimo svoje ugovore proti načrtu zakona in da hočejo o naših predlogih v klubu razpravljati. V radikalnem klubu nam je bila obljubljena pomoč. Isti večer so se sestali delegati in
sestavili predloge proti zakonu, a drugi dan se sešli z referentom o stanovanjskem zakonu.	(Dalje prih.)
Pravilnik.
(Nadaljevanje.)
Istotako mora pravdno sodišče obvestiti stanovansko oblastvo I. stopnje o končni rešitvi vsakima najemnega spora kakršnekoli vrste.
V. Razpolaganje s stanovanji.
§ 11. Razen izjem, navedenih v § 8., ne sme nihče brez znanja in dovolila sta-novanskega urada v najem oddati ali zamenjati prostorov, prikladnih za stanovan-ske namene.
Najemodajalci ali podnajemodajalci v Ljubljani in v Mariboru ali njih pooblaščenci so dolžni, stanovanja in dele stanovanj, ki so prazni, ki se izpraznijo po izselitvi strank ali katere prestanejo dejansko uporabljati, v roku treh dni od dne, ko se izpraznijo ali ko prestane njih uporaba, pismeno prijaviti pristojnemu držav-nc/mu stanovanskemu oblastvu 1. stopnje, ki mora čimprej ukreniti dodelitev. Izvun Ljubljane in Maribora smejo pristojna sta-novanska oblastva I. stopnje za svoje področje isto priglaševalno dolžnost po potrebi odrediti posebej.
§ 12. Ako je več enako upravičenih prosilcev, je dodeliti stanovanje tistemu, čigar rodbinski obstoj je zaradi socialnih gospodarskih in zdravstvenih razmer bolj ogrožen.. Ako so tudi ti pogoji enaki, imej prednost oni, ki se je za stanovanje prvi priglasil.
§ 13. Sklep o dodelitvi mora navajati natančno označbo najemnega predmeta po kakovosti in leži, potem označbo najemnih pogojev, pravni naslov, po katerem se je dodelitev izvršila, in koledamo določen dan prevzema.
0 sklepu je treba obvestiti vse prizadete stranke, t. j. hišnega lastnika, najemnika, podna jemodajalca in podnajemnika
(§ I-)-
Dan prevzema se določi tako, da preostane za izpraznitev stanovanja in stano-vanskih delov primeren rok; pri praznih stanovanjih pa se sme odrediti takojšnji prevzem.
Lastniki najemnega prfjHmeta, ki ga je stanovansko oblastvo dodelilo drugemu, morajo najemni predmet izprazniti najkasneje zadnji dan določene dobe.
§ 14. Ako bi se lastnik najemnega predmeta in prevzemnik ne mogla pogoditi za višino najemnine, določi najemnino pristojno stanovansko oblastvo v zmislu določil uredbe.
O tem, ali mora stroške postopka povrniti ena ali druga stranka ali pa jih porazdeliti med stranki, razsoja stanovansko oblastvo po prostem preudarku.
Glede oseb, katerim je stanovansko oblastvo d od ((lilo stanovanje ali dele stanovanja v zmislu člena 20. uredbe, veljajo vsa določila o prestanku najema v zmislu čl. 14. uredbe.
§ 15. Za nujno notrebne stanovanske
prostore, ki se v zmislu člena 21., točke 4. uredbe, ne smejo dodeljevati, se smatrajo:
1.	za samce, vdovce, ločence obeh spolov z lastnim gospodinjstvom ali brez njega ena soba;
2.	za družine brtjz otrok ali /. enim nedoraslim otrokom dve sobi;
3.	za družine z dvema ali tremi nedoraslimi otroki ali z enim doraslim in enim ali dvema nedoraslima otrokoma tri sobe;
4.	za večje družine štiri sobe;
5.	za vdovca (vdovo) se v primerih pod 3. in 4. računi ena soba manj.
Za dorasle se smatrajo otroci če/. 12 let.
Sorodnike, ki žive iz nujnih eksistenčnih vzrokov v skupnem gospodinjstvu z družino upravičenčevo, je smatrati za družinske člane.
Osebam, ki izvršujejo poklic ali službo v stanovanskih prostorih, se sme število sob povišati za eno ali dva sobi kot delovni sobi.
V	dopustno število stanovanskih prostorov ni šteli poselske sobe, kuhinje, shrambe, prednje sobe, pralnice, kleti in drvarnice.
Prisilno se dodeljujejo stanovanski prostori, ki presezajo gorenjo kompetenco, samo, če imajo tako sobe, ki ostanejo dosedanjemu stanovalcu, kakor tudi sobe, ki se mu odvzamejo, posebne dohode ali pa dohode iz prednje sobe.
§ 16. Stanovanska oblastva sm(<jo zahtevati od udeležencev vsa potrebna pojasnila glede stanovanj, stanovanskih delov in drugihk prostorov; ako bi se ta pojasnila ne podala v zahtevanem roku, sme stanovansko oblastvo odrediti in izvršiti pregled stanovanja in drugih prostorov po svojih organih, ki se morajo za vsak primer posebe izkazati s posebnim nalogom stanovanskega oblastva.
§ 17. Izpreminjati stanovanja v poslovne prostore je vobče zabranjeno.
V	takih primerih smejo stanovanska oblastva s temi prostori razpolagati po točki 5., člena 21. uredbe.
§ 18. V primerih člena 26. uredbe sme lastnik zemljišča, na katerem je bila na podstavi zakona o vojnih dajatvah zgrajena začasna stavba (baraka), ki se je preuredila ali pa se do konca leta 1921. preuredi za zasilno stanovanje, zahtevati vrnitev zemljišča šele, ko je ugotovilo atano-vasnsko oblastvo I. stopnje, da je stavba neuporabna za navedene svrhe.
Do vrnitve se mora lastniku zemljišča plačati pravična odškodnina za uporabo. Ako je sporna, se določi odškodnina /miselno po zakonu o vojnih dajatvah.
VI. Pristojbine.
§ 19. Od oseb, ki sel obračajo nanje za intervencije, pobirajo stanovanska oblastva I. stopnje za kritje svojih stroškov 20% enomesečne najemnine.
Pri odmeri te pristojbine služi za podstavo višina najemnine, zahtevane po hišnem lastniku, pri dodelitvah pa najemna cena, navedena v dodelilnem sklepu; v prvem primeru plača pristojbino hišni lastnik, v drugem prevzemnik.
VIL Zaključno določilo.
§ 20. Stranke, ki se žele na novo prtr seliti v področje stanovanskega oblastva ali pa se preseliti v notranjost stanovanskega okoliša, morajo to vsaj mesec dni prej javiti pristojmemu stanovanskemu oblastni. Brez izrečnega dovolila stanovanskega oblastva se ne sme nobena stranka na novo priseliti, niti preseliti, niti se vseliti v stanovanje.
B. FORMALNA DOLOČILA.
1. Stanovanska oblastva I. stopnje, a) S e d e ž, s e s t a v a in pristojnost. § 21. Stanovanska oblastva L stopnje so politična oblastva I. stopnje (okrajna glavarstva, politične ekspoziture, mestni magistrati v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju).
§ 22. Stanovanska oblastva opravljajo samostojno posle, ki so jim poverjeni po členu 28. uredbe.
§ 23. Okrajni glavar (župan) kot načelnik oblastva ali glavarjev (županov) namestnik predseduje sejam ter odloča o rečeh, ki niso izrečno pridržane zbornemu odločanju.
§ 24. Zbornemu odločanju je pridržano: a) določati najemnine v zmislu člena 9. uredbe;
b) dodeljevati rodbinska stanovanja in prostore za državne urade in javne humanitarne in kulturne institucije v zmislu V. poglavja uredbe.
V zboru so načelnik (namestnik) in dva prisednika, od katerih je jeden izmed hišnih lastnikov, drugi pa izmed najemnikov.
§ 25. Potrebno število prisednikov imenuje na predlog načelnika stanovanjskega oblastva pokrajinska uprava v Ljubljani. Pri predlaganju je vpoštevati upravičene želje krajevnih organizacij hišnih lastnikov in najemnikov.
Polovico prisednikov vsakega stano-vanskega oblastva mora biti izmed hišnih lastnikov, polovicu pa izmed najemnikov.
Načelnik (namestnik) sklicuje prised-nike na seje po redu, ki ga določi z žrc^-bom.
§ 26. Prisedniška služba je častna. Pri-sednik je lahko vsakdo, ki sme biti voljen v-občinski zastop.
Imenovanju, odnosno izvrševanju pri-«edniških poslov, se smejo odreči samo oni, ki iz važnih razlogov (starost, bolezen, preselitev itd.) ne bi mogli opravljati prisedniških poslov.
Kdor bi brez takega razloga odklonil imenovanje ali se branil, sprejeto službo opravljati nadalje, tega kaznuje stanovan-sko oblastvo po določilih člena 30. uredbe.
Pismeno službeno obljubo, da bodo vršili svojo dolžnost vedno točno in nepristransko in da bodo varovali službeno tajnost, opravljajo prisedniki pred načelnikom stanovanskega oblastva.
§ 27. Prisedniki morajo na načelnikov poziv redno prihajati k sejam (razpravam) ter se opravičiti, ako so zadržani.
A ko prisednik ni opravičil svoje odsotnosti, se mu sme naložiti, ednama kazen (člen 30. uredbe).
Postopek.
§ 28. Stanovansko oblastvo postopa uradoma in po predlogu strank.
V	postopku se morajo uporabljati občna načela upravnega postopka.
Vloge na stanovanski urad se morajo vročati pismeno.
V	prošnji za dodelitev stanovanja mora prosilec navesti svoje ime, poklic in službo, število, starost in poklic članov svoje rodbine, stanovanje, v katerem stanuje sedaj, iz koliko in kakšnih prostorov sestoji stanovanje in zakaj ga opušča in iz koliko prostorov sestoječe stanovanje želi.
Ako predlaga prosilec, da bi se mu podelili poedini deli stanovanja, v katerem kdo stanuje, mora razen prejšnjih podatkov predložiti tudi dokazilo, da dotični deli stanovanja presezajo nujno potrebno štnvilo prostorov stanovalčevih (člen 21., št. 4., uredbe: in § 15. tega pravilnika).
V	predlogu za določitev najemnine mora najemodajalec predložiti dokaz o tem, kolika je bila najemnina dne 1. julija 1914.
§ 29. Ako se je nadejati pospešitve postopka, je določiti posebno ustno razpravo, h kateri je povabiti stranki osebno in z nalogom, naj prinese k razpravi dokazila, ker bi se drugače razprava vršila in završila brez zamudne stranke, odnosno brez njenih dokazov.
Ustna razprava se mora določiti;
1.	ako to predlagata obe stranki;
2.	ako se sklene na zborni seji izjemoma, obravnavati v ustni razpravi. V teh dveh primerih se mora narok določiti tako, da se bo vršila razprava vsaj čez 14 dni.
K ustni razpravi se smejo vabiti tudi pojasnilniki in izvedenci. Tudi sme stanovansko oblastvo pribaviti mnenje izvedencev, trgovske in obrtniške ali delavske zbornice ter odrediti vse, kar je potrebno.
Vsa oblastva in vsi javni zavodi morajo stanovanskemu oblastvu dajati potrebno pomoč, kolikor je ne bi zabranjevali pozitivni predpisi. Glede pravno pomoči po zasliševanju strank, pojasnilnikov in izvedencev si dajo pravno pomoč stanovanska oblastva med seboj.
§ 30. I. Stranke se udeležujejo ustnih razprav osebno ali po pooblaščencih. Od stroškov za pooblaščence trpi vsaka stranka svoje.
Zastopanje po odvetnikih na ustnih razpravah ni dopustno.
Stranke in pooblaščenci morajo dajati resnična pojasnila in resnične podatke.
O razpravi je voditi zapisnik, v katerem je kratko zabeležiti vse bistvene izjave in odločbo.
II. O vsaki zborni seji, ki jo skliče■ načelnik, se sestavi zapisnik v sejni knjigi, katero shrani načelnik. Ta zapisnik naj ob-seza imena vseh treh članov, čas in kraj seje, sejne sklepe in razloge glasovanja onega člana, ki je ostal v manjšini.
Seje so tajne.
Na sejah se sklepa z večino glasov. Prvi oda glas zastopnik najemnikov, drugi zastopnik hišnihk posestnikov, zadnji glasuje predsednik. Ce se ne doseže večina, odloči predsednik.
Ako smatra načelnik sklep za očito protizakonit, ga sme zadržati, toda mora ga s svojim mnenjem vred predložiti sta-novanskem uoblastvu II. stopnje v odlo čitev.
ML Ako se pred zborom razpravlja ustno, je ustna razprava za stranke javna in zapisnik se sestavi, kakor je določeno pod 1 Posvetovanje in glasovanje pa je tajno ter se vpiše v sejni knjigi, kakor je določeno pod IT.
§ 31. Odloke podpisuje načelnik (namestniki.
Stranki ni treba izdati odloka samo, če se po ustni razglasitvi izrečno odpove njega izdaji.
Vsak odlok bodi opremljen z bistve nimi razlogi. Ako so nastali stroški za postopek, je v odloku razsoditi tudi o stroških v zmislu § 14., 2. odstavka, tega pravilnika.
V odlokih, ki jih je dovoljeno izpodbijati s pritožbo, mora biti naveden pravni pouk.
§ 32. Pozivi in odloki se morajo vročati praviloma v lastne roke. Samo kjer to ni mogoče, se smejo vročiti članu rodbine, sostanovalcu ali upravitelju. Če pa tudi teh ni ali če bi se jih branili prevzeti, se sme poziv ali odlok pribiti na vrata stanovanja in hkrati na uradno desko stanovanskega oblastva. To ima moč vročbd.
Ustni razprava se ne sme vršiti, ako ni dokazila, da se je poziv vročil tako, kakor je zgoraj določeno.
§ 33. Stanovanka oblastva smejo izvrševati svoje odloke s prisilnimi sredstvi.
§ 34. Ako se je stranka samolastno vselila v stanovanje, ki je dodeljeno drugemu, mora stanovansko oblastvo v 24 urah prisilno izseliti vsiljenca v prid upravičencu. Zoper to ni pritožbe.
§ 35. Denarne kazni, izrečene zaradi prekrškov uredbe in tega pravilnika, pripadajo fondu za gradnjo malih stanovanj (člen 30. uredbe).
Sestavo tega stanovanskega fonda predpiše pokrajinska uprava v Ljubljani z odobritvijo ministrstva za socialno politiko.
Postopek zaradi prekrškov spada v področje stanovanskih oblastev, ki izterjujejo denarne kazni po sedaj veljavnih predpisih (politična izvršba).
Kazni se plačujejo s položnicami poštnega čekovnega zavoda na račun, ki ga upravlja oddelek za socialno skrbstvo v Ljubljani.
Vsako četrt leta je predložiti pokrajinski upravi (oddelku za socialno skrbstvo) v Ljubljani izkaz o odmerjenih in plačanih kaznih.
§ 36. Pristojbine v izmeri 20^1 v zmislu člena 31. uredbe in § 19. tega pravilnika je treba plačati, preden s<t izda odlok, po položnici poštnega čekovnega zavoda na račun, ki ga upravlja oddelek za socialno skrbstvo v Ljubljani.
Ako ni za odmero pristojbine druge podstave, oceni stanovansko oblastvo enomesečno najemščino v svojem odloku.
(Konec prih.)
Medič, Rakove & Zanki,
prej:
P>. Zanki sinovi.
Tovarna kemimih m raadnins^ih barv ter Bsfeov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z.	Skladišče: Novisad.
Brzojavi: MERAKL LJUBLJANA.	Tel c fon : 64.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pade.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čepići, kakor tudi drugi v
to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL*. Lak za pode. »MERAKL« Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak.
»MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
Internacionalni transporti
F. & A. USER
Središnjica: B,jUbl|aiia
Telefon štev. 17.
Podružnica : H 3 f I fe O T
Brzojavi: UHFRSPED.
Expozitura: RAKEK.
Špedicija vsake vrste - Reeks» pedicije - Ocarinjenja • Skladišča • Redoviti zbirni promet Wien — Ljubljana - Specialni zbirni promet i in v Ceho-slovaško.
Razno železnino, potrebščine za stavbe, pohištvo, orodja za obrtnike, poljedelce, štedilnike, peči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesalke, portland-cement, strešna lepenka, suhe barve, čopiče,firnež, karbolinej, strojno olje, priporoča
JU. SitStlik, železnina
LJUBLJANA, Zaloška cesta.
Vodovodni Inštnioter, klepar In krovec.
Zaloga skrile (strešnikov)
Teodor Kom
Ljubljana
Poljanska cesta štev. 8.
Mina družba!!
LJUBLJANA.
LEVSTIKOVA ULICA ŠTEV. 19.
Stavbno podjetje.
Tehnične pisarne za vse stavbne konstrukcije.
Tesarstvo tn mizarstvo s strojnim obratom za stavbna dela in pohištvo.
Strojne opekarne v Kosezah in na Viču.
Kamnolom v Podpeči.
oblastveno poverjeni stavbeni in-žener in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Gradišče štev. 13.
Projektiranje, ter izvršitev vseh stavb po najkulantnejših pogojih.
Dcaacai=ai=jca»=aa«=3caac3cai=j«=ia
D	D
D	Trgovina	0
D D
03 88 83 88 88 8B 83 83 03 B3 83 83 E8 BS 03 ES 88	88
B3 Generalni zastop gj
ES vzajemne zavarovalne banke ES
m	88
IU. BOMC, Ljubijsna j i „SiaullE“» uiibljhhi I
D Šelenhurgeva ulica 5. D
0 t 0
Q priporoča svojo veliko zalogo Q
0 vseh pisarniških potrebščin.
0	D
q Tiskovine vseh vrst se na- Q Q tisnejo v najkrajšem času. Q
Ö	D
88 sprejema zavarovanja proti požaru, 88 gg vlomu in zavarovanja na doživetje D?
88	in smrt-	m
rn Rezervni fondi: K 125,000.000’rn J*« Letna vplačana premija gg	K 55,000.000 -. gg
gg Vsa pojasnila daje generalni zastop gg ra banke „Slavije“ V LJUBLJANI“, m Gosposka ulice št. 12, v lastni hiš».
88888888888888888888888888888888
Ljubljanska kreditna banka
POlFlIZIliCO' Ljubljana-STRITARJEVA ulica 2. Delniška glavnica
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.	50 000 000
Split, Celovec, Trst,	’
^ar,ieVM’.KGori“’ Prodala srečk razredne loterije. Rezervni zakladi rovlje, Ptuj.Brežice. lilüfOB »M. 26l ii 4I3. EiZOjSVIli UilOI: „BaaSi", Ljllllliaia. K 45,000.000.
OXXXXXXJKIKX XXXXXX3KX3I(XXXXX:XXXXXXXXXXXXX XXXX3IÜ
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Podružnica v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Denarce vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompl menit, terjatev, faktur — akreditivi — tora.