KM r CfcUU Studijska knjižnica Celje URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IX. 26. april 1964 Št. 18 Skupščina občine Sevnica 177. Družbeni plan občine Sevnica za leto 1964 178. Odlok o proračunu občine Sevnica za leto 1964 179. Odlok o uvtidbi občinske doklade na dohodke iz kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev, premoženja, od dohodkov od prometa in kosmatega dohodka ter dohodka iz dobitkov jugoslovanske loterije in lota v letu 1964 180. Sklep o določitvi naselij z vplivnimi območji na območju občine Sevnica in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov Skupščina občine Šentjur pri Celju 181. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1963 182. Sklep o soglasju k zaključnemu računu družbenega sklada za šolstvo občine Šentjur pri Celju za leto 1963 183. Sklep o zaključnem računu cestnega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 1963 VSEBINA 184. Sklep o zaključnem računu sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Šentjur pri Celju za leto 1963 185. Sklep o zaključnem računu zdravstvenega investicijskega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 1963 186. Sklep o potrditvi zaključnega računu sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Šentjur pri Celju za leto 1963 187. Sklep o zaključnem računu sklada za napredek gozdarstva občine Šentjur pri Celju za leto 1963 188. Sklep o potrditvi zaključnega računa investicijskega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 1963 189. Sklep o potrditvi zaključnega računa kmetijskega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 1963 190. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za požarno varnost občine Šentjur pri Celju za leto 1963 191. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za potrebe družbenega standarda občine Šentjur pri Celju za leto 1963 192. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za pospeševanje živinoreje občine Šentjur pri Celju za leto 1963 177. Po 3. točki 26. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 4. marca 1964 sprejela DRUŽBENI PLAN občine Sevnica za leto 1964 PRVI DEL PREGLED DOSEŽENEGA STANJA Splošne ugotovitve Realizacija družbenega plana za leto 1964 dokazuje znatno povečanje gospodarske aktivnosti na območju občine, ki se kaže zlasti: — v hitrem povečanju proizvodnje in utrjevanju novega gospodarskega sistema v vseh panogah gospodarstva; — v nenehni rasti družbenega standarda z vzporedno rastjo produktivnosti dela in vključevanja v mednarodno tržišče; — v razvoju terciarnih dejavnosti in družbenih služb; — v širjenju pogojev za čim hitrejše odpiranje novih delovnih mest, predvsem v proizvodnih dejavnostih z vedno večjim vlaganjem v ekonomsko utemeljene investicije; — v stalnem izpopolnjevanju sistema notranje delitve dohodka s težnjo zagotoviti čim ugodnejše osebne dohodke na redni osnovi delitve; — v vlaganju sredstev v znanstveno raziskovalno delo predvsem v smdri čim racionalnejšega izkoriščanja lesne mase. Ko ocenjujemo gibanje gospodarstva v letu 1963, ugotavljamo, da je proizvodnja znatno porastla že v drugi polovici leta 1962. Ta rast pa se je stopnjevala še v večji meri vse leto 1963. Proizvodnja je porastla v vseh panogah, dvignil pa 'se je tudi blagovni promet. Na doseženo dinamiko proizvodnje je vplivalo tudi prizadevanje delovnih kolektivov in vodstev gospodarskih organizacij, da izboljšajo notranjo organizacijo dela in s tem ustvarijo pogoje, da se s svojimi izdelki vključijo v mednarodno delitev dela s tem, da jih prodajajo na zunanje tržišče. Vzporedno s takim gibanjem so bili tudi dani pogoji za naraščanje osebnih dohodkov. Gibanje cen je bilo v letu 1963 bolj umirjeno, potrošnja pa vsklajena s porastom proizvodnje, kar se je ugodno odražalo na domačem tržišču, ki je bilo dobro založeno z vsemi dobrinami. 1. Realizacija v celotnem gospodarstvu Razvoj dokazuje naslednji pregled, v katerem so prikazani podatki realizacije 1962, ocena 1963 in planirani porast za leto 1964: v 000 din Elementi 1962 1963 1963 1962 Družbeni bruto proizvod 5,525.454 7,341.685 132.9 Družbeni proizvod 3,127.468 3,993.488 127,7 Narodni dohodek 3,000.502 3,829.506 127,6 Število občanov 18.258 18.228 99,8 DBP na občana 302,6 402,8 133,1 DP na občana 171,3 219,1 127,9 ND na občana 164,3 210,1 127,9 Družbeni bruto proizvod — v tekočih cenah — v 000 din Panoga 1962 Ocena 1963 Indeks 1963 1962 Gospodarstvo skupaj 5,525.454 7,341.685 132,9 Industrija 1,949.965 2,924.854 150,0 Kmetijstvo 1,713.643 2,128.538 124,2 Gozdarstvo 523.408 530.210 101,3 Gradbeništvo 182.890 159.896 87,4 Promet 39.756 45.423 114,3 Trgovina 334.535 374.709 112,0 Gostinstvo 138.620 143.045 103,2 Obrt in komunala 642.637 1,035.010 161,1 Družbeni sektor 3,747.465 5,157.778 137,6 Industrija 1,949.965 2,924.854 150,0 Kmetijstvo 430.481 442.456 102,8 Gozdarstvo 118.032 120.000 101,7 Gradbeništvo 182.890 159.896 87,4 Promet 39.756 45.423 114,3 Trgovina 334.535 374.709 112,0 Gostinstvo 109.784 117.045 106,6 Obrt in komunala 582.022 973.395 167,2 Panoga 1962 Ocena 1963 Indeks 1963 1962 Zasebni sektor 1,777.989 2,183.907 122,8 Kmetijstvo 1,283.162 1,686.082 131,4 Gozdarstvo 405.376 410.210 101,2 Gostinstvo 28.836 26.000 90,2 Obrt 60.615 61.615 101,6 Družbeni proizvod — tekoče cene — v 000 din Panoga 1962 Ocena 1963 Indeks 1963 1962 Gospodarstvo skupaj 3,127.468 3,993.488 127,7 Industrija 903.728 1,339.603 148,2 Kmetijstvo 1,186.615 1,395.633 117,6 Gozdarstvo 355.342 350.965 98,8 Gradbeništvo 59.593 61.473 103,2 Promet 33.329 38.107 114,3 Trgovina 246.330 283.241 115,0 Gostinstvo 41.705 45.186 108,3 Obrt in komunala 300.826 479.280 159,3 Družbeni sektor 1,887.726 2,559.143 135,6 Industrija 903.728 1,339.603 159,3 Kmetijstvo 226.895 243.959 107,5 Gozdarstvo 99.015 92.345 93,3 Gradbeništvo 59.593 61.473 103,2 Promet 33.329 38.107 114,3 Trgovina 246.330 283.241 115,0 Gostinstvo 38.208 41.385 108,3 Obrt in komunala 280.628 459.030 163,6 Zasebni sektor 1,239.742 1,434.345 115,7 Kmetijstvo 959.720 1,151.674 120,0 Gozdarstvo 256.327 258.620 100,9 Gostinstvo 3.497 3.801 108,7 Obrt 20.198 20.250 100,3 Narodni dohodek — tekoče cene — v 000 din Panoga 1962 Ocena 1963 Indeks 1963 1962 Gospodarstvo skupaj 3,000.502 3,829.506 127,6 Industrija 861.827 1,279.462 148,5 Kmetijstvo 1,134.761 1,333.900 117,5 Gozdarstvo 342.589 338.425 98,8 Gradbeništvo 56.379 58.894 104,5 Promet 30.169 34.048 112,9 Trgovina 240.421 274.773 114,3 Gostinstvo 39.728 42.109 106,0 Obrt in komunala 294.628 467.895 158,0 Družbeni sektor 1,800.700 2,440.196 135,2 Industrija 861.827 1,279.462 148,5 Kmetijstvo 203.824 216.776 106,4 Gozdarstvo 96.120 89.095 92,7 Gradbeništvo 56.379 58.894 104,5 Promet 30.169 34.048 112,9 Trgovina 240.421 274.773 114,3 Gostinstvo 36.269 38.453 106,0 Obrt in komunala 275.691 448.695 162,8 Zasebni sektor 1,199.802 1,389.310 115,8 Kmetijstvo 930.937 1,117.124 120,0 Gozdarstvo 246.469 249.330 101,2 Gostinstvo 3.459 3.656 105,7 Obrt 18.937 19.200 101,4 2. Industrija Zastoj industrijske proizvodnje v prvih mesecih 1963 ni oviral izpolnitve postavljenega plana, ker je bilo v letnih mesecih nadoknadeno zamujeno. Tudi ustanovitev obrata »Metalne« v Krmelju in prehod obrtnega podjetja Konfekcije »Lisca« v panogo industrije je znatno pripomoglo k ugodnim pokazateljem v tej panogi. Težave je imelo predvsem podjetje Jugotanin z nabavo osnovnih surovin, kar je doseglo v drugi polovici leta 1963 svoj višek. 3. Kmetijstvo Kmetijstvo je po oceni povečalo fizični obseg proizvodnje napram letu 1962 za 12,8 %, kar je zelo ugodno. Znaten porast proizvodnje je bil dosežen v sadjar-st%'u in vinogradništvu, dočim beležimo rahel padec v poljedelski proizvodnji, kar je povzročila ostra in dolga pretekla zima. Skoraj 5 °/o padec izkazujemo tudi v živinorejski proizvodnji, kar pripisujemo delno slabši proizvodnji krme, delno pa nepopolnemu izvajanju odredbe o prepovedi klanja telet, ki bi bila sposobna za pitanje. Kmetijska proizvodnja je porastla za več kot enkrat v družbenem sektorju, kar je v skladu s postavljenim planom za preteklo leto. 4. Gozdarstvo Plan gozdarstva je predvideval za območje naše občine sečnjo 50.951 m2 3 etata, od tega glede iglavcev skoraj eno petino, to je 9.051 m3. Ta količina presega letni prirastek, kar zelo neugodno vpliva na bodoči razvoj gozdov tako v družbenem, kot v zasebnem sektorju. Plan poseka je bil realiziran le z 86,3 % in je izpadlo iz poseka 6.318 m3 listavcev in 652 m3 iglavcev. 5. Gradbeništvo Gradbena dela so v naši občini izvajala v glavnem podjetja izven občine, to je Pionir Novo mesto in Gradbeno podjetje Zagorje. Nekatera manjša dela je izvajalo Komunalno obrtno podjetje Sevnica. Vrednost celotnih gradenj je znašala v občini le 159 milijonov din in je celo nekoliko nižja kot v letu 1962. Za trg je bilo zgrajenih 20 stanovanj, kar je pa za potrebe kraja premalo. Skoraj 20 stanovanj so gradili zasebniki s pomočjo sredstev stanovanjskega sklada in v lastni režiji. 6. Promet V panogi prometa evidentiramo le promet enote PTT podjetja Novo mesto. Le-ta je povečala dejavnost za 6,3 %. Izvršena so bila pripravljalna dela za montažo nove ATC s 100 številkami. V ta namen je že porastlo število telefonskih naročnikov za 32 ali za 16,2 %. 7. Trgovina S pričetkom leta 1963 sta se združili dotedanji trgovski podjetji v Sevnici, to je STP Sevnica in »Sloga« Sevnica v skupno Trgovsko podjetje Sevnica s ciljem čim večjega in čim uspešnejšega združevanja investicijskih sredstev. V letu 1963 je bila uspešno izvedena adaptacija samopostrežne in samoizbirne trgovine v Sevnici. Opaziti je zaradi reorganizacije in izvrševanja adaptacijskih del rahel padec prometa, saj je ta porastel le za 6,8 °/o in je ta porast pod republiškim povprečjem. 8. Gostinstvo in turizem Na področju gostinstva beležimo v preteklem letu le slab napredek. Po oceni bo gostinski promet povečan le za 3,2 °/o, od tega v družbenem sektorju za 3,3 %, v zasebnem sektorju pa beležimo celo rahel padec. V družbenem sektorju ni bilo nikakršnih investicijskih vlaganj, dočim so zasebni gostilničarji vložili v ureditev svojih lokalov preko 7 milijonov dinarjev, kar se bo v tem letu že odražalo s povečanjem gostinskega prometa. Tudi na področju turizma ne izkazujemo pomembnih rezultatov. To predvsem zaradi tega, ker nimamo prenočitvenih kapacitet, da bi lahko sprejemali domače in tuje goste. To področje je v naši občini popolnoma neobdelano. 9. Obrt in komunala V obrti so se v preteklem letu znatno uveljavili: Mizarska produktivna zadruga Sevnica, Konfekcija »Jutranjka« Sevnica in Kovinska delavnica Sevnica. Komunalno podjetje Sevnica je tudi prebrodilo svoje začetne težave in doseglo zadovoljiv uspeh. Prav to podjetje bi moralo še v večji meri organizirati vrsto obrtnih dejavnosti v svojem okviru posebno tiste, ki nam vedno bolj izumirajo. V obravnavana obrtna podjetja so bila vložena znatna investicijska sredstva, kar se nam bo že v tekočem letu vračalo. Stanovanjska skupnost Sevnica organizira določene obrtne servise v svojem sestavu in skuša nadomestiti deficitarne veje, posebno uslužnostne obrti. Stanovanjska skupnost Sevnica je v preteklem letu opravljala tudi komunalno dejavnost na območju Sevnice in Šmarja, dočim so komunalno dejavnost na območju ostalih krajev organizirali krajevni odbori in Stanovanjska skupnost v Krmelju. Vsi obrtni obrati so imeli problem z zaposlitvijo kadrov v te dejavnosti, ker jih ni bilo v zadostni meri na razpolago. V panogi obrti je bil obseg proizvodnje presežen za 16,3 % in to predvsem v družbeni dejavnosti. Že v letu 1963 so bili v večji meri pavšalirani zasebni obrtniki, ki so opravljali izključno uslužnostno dejavnost. Zasebni obrtniki -— proizvajalci pa so bili v preteklem letu še obdavčeni po odmeri na podlagi davčne napovedi za nazaj. V preteklem letu so se nadaljevala dela in študije na urbanističnem načrtu za Sevnico in Šmarje. Dela so toliko napredovala, da bo mogoče v prvem polletju tega leta dati urbanistični program in načrt v razpravo občanom. Za naselje Krmelj in okolico je bil dan v izdelavo poseben urbanistični načrt, ki je že predložen v razpravo tamkajšnjim prebivalcem Glede preskrbe z vodo v Sevnici in Šmarju se stanje tudi v letu 1963 ni izboljšalo. Skozi vse leto so se vršile študije in raziskave v cilju, da se najde ustrezen vir vode, ki bo zadostoval za potrebe bodočih 30 let. Dosedanji rezultati še niso toliko uspešni, da bi lahko pristopili k izdelavi načrtov. S pomočjo gospodarskih in drugih organizacij je uspelo občinski upravi zbrati toliko sredstev, da so se nadaljevala zaključna dela na ureditvi ceste in javne razsvetljave v Sevnici in Šmarju. 10. Zunanja trgovina V preteklem letu so bili najpomembnejši izvozniki v naši občini naslednji: Mizarska produktivna zadruga Sevnica, Kopitarna Sevnica, Jugotanin Sevnica, Kmetijska zadruga Sevnica in Kmetijska zadruga Tržišče — Šentjanž. Na področju industrije je bil obseg izvoza v letu 1963 izpod realizacije v letu 1962. Dosežen je bil komaj v višini 72,4 %. Ta izpad je v glavnem pri Jugo-taninu Sevnica, ki je moral omejiti izvoz zaradi znižanja proizvodnje in večjega povpraševanja na domačem tržišču. Skupna vrednost izvoza znaša 551,684 din, kar predstavlja 10,7 % vrednosti celotne proizvodnje. V letu 1962 je znašal izvoz 15 % vrednosti celotne proizvodnje. 11. Zaposlenost in osebna potrošnja V letu 1963 se je število zaposlenih povečalo ža 420 oseb ali za 22,6 %. Razveseljivo je, da so se ljudje zaposlovali predvsem v proizvodni dejavnosti in da opažamo v negospodarskih dejavnostih celo padec števila zaposlenih za 2,1 %. Tudi produktivnost dela na zaposlenega se je po izračunu dvignila za 10,3 % napram letu 1962. Opažamo pa, da so delovne organizacije posvečale še premalo pozornosti izkoriščanju notranjih rezerv in notranji organizaciji dela. Skupni neto osebni prejemki so se povečali v letu 1963 za 44,1 % napram letu 1962. Če upoštevamo povečano število zaposlenih ugotovimo, da so se osebni prejemki dvignili le za 35,5 %. Izračun nam kaže, da so se po- vprečni osebni dohodki v gospodarstvu dvignili iz 24 tisoč 565 na 28.500 din mesečnega povprečja, v negospodarstvu pa iz 34.133 na 36.058 din. Ta ugotovitev pa nas ne zadovoljuje, saj s skupnim občinskim povprečjem ne dosegamo zveznega povprečja, kaj šele povprečja osebnih dohodkov v Sloveniji. Delno opravičilo za tako stanje najdemo v tem, da je pretežni del zaposlenih v lesni industriji in tekstilni konfekciji. Ti dve panogi pa tudi v republiškem povprečju beležita sorazmerno nižje mesečne osebne prejemke. Delovne organizacije bi določale več sredstev iz čistega dohodka v osebne prejemke, vendar so v glavnem vse v rekonstrukciji ali pred rekonstrukcijo in so tako znaten del čistega dohodka namenile za sklade in za razširjeno reprodukcijo. 12. Investicije Naložbe v osnovna sredstva so znašale v letu 1963 skupno 659,475.000 din. V posameznih panogah pa so znašale kakor sledi: din 1. Industrija 2. Kmetijstvo 3. Promet 4. Trgovina 5. Gostinstvo 6. Obrt in komunala 98.584.000 134.505.000 6.032.000 37.380.000 3.961.000 198.842.000 Gospodarstvo skupaj: 479,304.000 7. Stanovanjska, komunalna dejavnost 88,220.000 8. Šolstvo 86,251.000 9. Znanost in kultura 2,700.000 10. Socialno varstvo 3,000.000 Negospodarstvo skupaj: 180,171.000 Plan investicijskih naložb je bil dosežen le 66,9 % ■ Tak izpad je predvsem zaradi tega, ker delovnim organizacijam in družbenim službam ni uspelo najeti vseh planiranih kreditov. Kljub delnemu izboljšanju pri investicijskih vlaganjih v letu 1963 pa še vedno ugotavljamo, da so delovne priprave v gospodarstvu izredno zastarele in da bo potrebno še hitreje obnavljati zastarela osnovna sredstva in tako postajati sposobnejši v proizvodnji. 13. Razvoj družbenih služb Šolstvo Družbeno samoupravljanje in nov način financiranja na področju šolstva se je tudi v letu 1963 utrjevalo in izpopolnjevalo. Sredstva, določena za šolstvo so se razdeljevala in koristila na podlagi sprejetih pravilnikov. Zaradi neenakomernega dotoka in celo zaradi nezadostnega dotoka sredstev v šolski sklad, je moral ta najeti ob koncu leta 10,000.000 din posojila. Pri razdeljevanju finančnih sredstev iz družbenega sklada za šolstvo se je predvsem upoštevalo število pedagoških ur, strokovno zasedbo, predmetnih pogojev šole, stalnosti itd. V pedagoškem pogledu je v letu 1963 napravljen korak naprej, zlasti pri organizaciji popolnih osnovnih šol. Tako imamo sedaj na območju občine 6 popolnih osnovnih šol, 7 podružničnih osnovnih šol in 3 nerazvite osnovne šole. Razvite osnovne šole nudijo pomoč podružničnim šolam. Dosedanja Vajenska šola mešanih strok je ukinjena in ustanovljena Vajenska šola lesne stroke. Obstoji tudi Glasbena šola v Sevnici in otroški vrtec z oddelkom v Sevnici in Šmarju. Otroški vrtec v Sevnici je dobil v preteklem letu nove preurejene prostore. Na področju otroškega varstva tudi v preteklem letu ni bilo storjenega kaj omembe vrednega. Objekt, ki bi služil temu namenu se ni pričel graditi zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev. Kultura in prosveta Delno je uspelo proti koncu preteklega leta urediti vprašanje prostorov za občinsko knjižnico. Sredstva so na razpolago in bo potrebno te prostore primerno opremiti. Kulturno-prosvetna dejavnost, to je dramska in glasbena dejavnost, je bila v preteklem letu dokaj aktivna in to predvsem v krajih izven Sevnice. V sami Sevnici pa ni bilo doseženih večjih rezultatov. Spomeniško varstvo Z Zavodom za spomeniško varstvo SRS nam je uspelo navezati zadovoljive stike, posebno obnove fresk v Lutrovi kleti in preureditve sevniškega gradu. Zavod je posredoval tudi sredstva iz republiškega sklada za kulturno dejavnost, predvsem za ureditev fresk v Lutrovi kleti in za zaščito cerkve Sv. Jurija nad Tržiščem, ki je zgodovinskega pomena. Telesna kultura V preteklem letu je bil preurejen in obnovljen dom TVD Partizan v Sevnici. Nekaj sredstev je bilo določenih tudi za ureditev doma TVD Partizan v Boštanju in Prosvetnega doma na Blanci. Zal pa ta sredstva niso bila v celoti izkoriščena, ker so odgovorni funkcionarji kazali premalo zanimanja. TVD Partizan Sevnica je opremil tudi klubsko sobo s televizorjem in uredil telovadišče. Zdravstvo Za to področje je bil izdelan plan preventive, to je cepljenja šolskih in predšolskih otrok in sistematičnega pregleda šoloobveznih otrok. Opravljeno je bilo beseži-ranje vseh šoloobveznih otrok proti tuberkulozi. Za preventivno službo so nastavljene patronažne sestre pri Zdravstvenem domu Sevnica in Zdravstveni postaji Krmelj. Patronažo je opravljal tudi bolničar protituber-kuloznega dispanzerja. Socialni podpiranci so dobili popolno zdravstveno zavarovanje in prejeli zdravstvene knjižice. Tako imamo izven zdravstvenega zavarovanja le še nekaj zasebnikov, predvsem takih, ki šušmarijo in ki se ne morejo zavarovati niti pri obrtnem zavarovanju. V zdravstvu nam primanjkuje predvsem en stomatolog in zdravnica za ženski in otroški dispanzer. Socialno varstvo Na področju socialnega varstva je bil v letu 1963 izvršen popis invalidov v cilju izračuna stroškov zdravljenja in preračuna rehabilitacije posameznikov. Oba zavoda za stare in onemogle sta poslovno leto zaključila s pozitivnim uspehom. Del sredstev je bil porabljen tudi za vzdrževanje obeh domov, za izboljšanje opreme in obleke. Po splošni oceni je bilo poslovanje v domovih boljše kot v preteklih letih, kar dokazuje tudi vedno večji dotok oskrbovancev iz drugih občin. Zaradi tega tudi ni bilo potrebe po bistvenem znižanju oskrbnine. Občinska uprava V letu 1963 je občinska uprava izboljšala svoje poslovanje in prešla na trošenje proračunskih sredstev na podlagi pravilnika. S lem je bila omogočena namestitev kvalificiranih moči na nezasedena mesta. Preizkusni sistem nagrajevanja po uspehu pa glede višine še ne dosega nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče modernizirati občinske uprave s sodobnimi pripomočki. Zaradi zmanjšanja stroškov in predvsem zaradi sprostitve prostorov za potrebe družbenih organizacij na vasi, so bile ukinjene vse poročne dvorane po krajevnih uradih in opremljena sodobna in moderna poročna dvorana v Sevnici. Od junija 1963 se vrši sklepanje zakonskih zvez samo v Sevnici. DRUGI DEL DRUŽBENI RAZVOJ V LETU 1964 I. GIBANJE CELOTNE PROIZVODNJE Na osnovi obstoječih in novih proizvodnih zmogljivosti ter materialnih in družbenih pogojev, ki vplivajo na rast proizvodnje, kot so povečanje produktivnosti na zaposlenosti, kakor tudi povečanje zunanje trgovinske menjave, predvidevamo da bo v letu 1964 dosežena v primerjavi s predhodnima obdobjema naslednja dinamika gospodarske dejavnosti: — v milijonih din — v tekočih cenah Ocena Plan 1963 1964 Indeks 1963 1964 1962 1963 Vsi sektorji Družbeni bruto proizvod 552.5 734.2 803.5 132,9 109,4 Družbeni proizvod 312.7 399.3 415.5 127,7 104,0 Narodni dohodek 300.1 383.0 396.1 127,6 103,4 Družbeni sektor Družbeni bruto proizvod 374.7 515.8 609.6 137,6 118,2 Družbeni proizvod 188.8 255.9 286.7 135,6 112,0 Narodni dohodek 180.1 244.0 271.4 135,5 111,2 Kot vsako leto bo tudi letos dosežena večja dinamika proizvodnje v družbenem kot v zasebnem sektorju, kar je razlog, da predstavlja proizvodnja v zasebnem sektorju iz leta v leto manjši delež pri skupnem ustvarjanju narodnega dohodka na območju občine. Tako je bila udeležba zasebnega sektorja v narodnem dohodku v letu 1962 še 40 °/o, v letu 1963 36,3 % in po planu .za leto 1964 le še 31,5 %, kar pa je delen vzrok v izpadu kmetijske proizvodnje, ki je predviden za leto 1964. Glede na izpad v zasebnem sektorju kmetijske proizvodnje v letu 1964 predvidevamo, da se bo narodni dohodek na prebivalca povečal le za 3,5 %, kar predstavlja sicer tudi delno absolutno povečanje z 210.100 v letu 1963 na 217.500 v letu 1964. S tem povečanjem narodnega dohodka na zaposlenega nikakor ne moremo biti povsem zadovoljni, posebno še če upoštevamo, da so ti izračuni narejeni po tekočih cenah. Zato mora biti skrb in smoter vsakega občana — proizvajalca, da predvidene rezultate presežemo in se vsaj delno približamo okrajnim in republiškim doseganjem. — v tekočih cenah 1— v milijonih din n pi Indeks Elementi 1962 ,C®"a 1963 1964 1963 1964 , 1riCo 1962 1963 Družbeni bruto proizvod 302.6 402.8 441.1 133,1 109,5 Družbeni proizvod 171.3 219.1 228.1 127,9 104,1 Narodni dohodek 164.3 210.1 217.5 127,9 103,5 Računamo, da bo gibanje proizvodnje po posameznih gospodarskih dejavnostih naslednje: ■— v tekočih cenah — v milijonih din Elementi 1962 Ocena 1963 Plan 1964 j nue. 1963 1962 KS 1964 1963, Celotno ' gospodarstvo 3.127 3.993 4.155 127,7 104,0 — industrija 904 1.340 1.402 148,2 104,7 — kmetijstvo 1.187 1.396 1.320 117,6 94,6 — gozdarstvo 355 351 267 98,8 76,0 — gradbeništvo 60 61 63 103,2 103,2 — promet 33 38 41 114,3 108,2 — trgovina 246 283 310 115,0 109,6 — gostinstvo 42 45 50 108,3 110,5 — obrt in komunala 301 479 700 159,3 146,1 II. INDUSTRIJA Na področju industrijske proizvodnje računamo v letu 1964 na pomembne kvalitativne in tudi kvantitativne spremembe posebno v nekaterih strokah dejavnosti. Fizični obseg proizvodnje izračunan na podlagi zveznih ponderjev se bo v letu 1963 po oceni povečal za 5 %. Če upoštevamo, da ima lesna industrija tendenco padanja in da se je absolutna vrednost znatno povečala, predstavlja tudi to razmeroma majhno povečanje določeno razvojno pot. V industriji nemetalov računamo z istim obsegom proizvodnje, kot je bil dosežen po oceni v letu 1963. Podjetje »Kremen« iz Novega mesta, ki vrši to proizvodnjo, sicer namerava preorientirati v prihodnje svojo proizvodnjo od izkoriščanja kremenčevega peska na pridobivanje kvarcita, ki je v gradbeništvu zelo iskana surovina. Kljub temu pa bi moralo podjetje poskrbeti za temeljito raziskavo okoliškega terena, saj se ravno na tem območju nahaja izredno kvaliteten kremenčev pesek, ki ga na našem trgu primanjkuje. Kovinska industrija, ki ima svoj začetek šele v letu 1963, kaže tudi v letu 1964 na ugodna gibanja kot nadaljevanje doseženih rezultatov v letu 1963, saj predvidevamo, da se bo fizični obseg proizvodnje povečal za 15,7 %. Z ozirom na pridobljeno prakso v letu 1963 tako v pogledu strokovnosti delovrue sile, kakor tudi pri samem tehnološkem procesu in organizacijskem principu, moremo trditi, da obstoje vse realne možnosti, da bodo ta predvidevanja celo presežena. Lesna industrija je v letu 1963 preživljala občutna kritična obdobja, ki se bodo nedvomno v določeni meri odražala in nadaljevala tudi v letu 1964. V »Jugotaninu«, ki se je priključil tovarni usnja »Konus« Slovenske Konjice, računamo na 4,9 % porast fizičnega obsega proizvodnje. S to priključitvijo bo v znatno večji meri zagotovljen reprodukcijski material — taninski les, ki je v zadnjih mesecih 1963. leta povzročal celo vprašanje obstoja gospodarske organizacije, pa čeprav obstojajo dovoljne količine na tem bazenskem območju. Zaradi nerentabilnosti žagarskih uslug bo Kopitarna le-te v letu 1964 zmanjšala za 5,2 %. Vrednost proizvodnje pa se bo v tej. gospodarski organizaciji predvidoma povečala za 60 milijonov din ali za 7,5 %. Obstoja pa dejstvo, da bo morala gospodarska organizacija izkoristiti vse notranje' rezerve, če bo hotela uspeti pri svoji rekonstrukciji, ki jo namerava začeti. Tekstilna industrija zajema na našem območju le konfekcijsko dejavnost, ki je omejena na izdelovanje nedrčkov, pasov, kravat, šalov in modnih robčkov in ki je šele v letu 1963 prerasla okvire obrtne dejavnosti. Samo na območju občine Sevnica bo doseglo konfekcijsko podjetje »Lisca« v letu 1964 preko milijardo din vrednosti proizvodnje oziroma družbenega bruto produkta in tako presegla istega iz leta 1963 za 10,7 %. Za čimprejšnjo odstranitev ovir, ki so preprečevale še hitrejše naraščanje proizvodnje in še večjo izvozno dinamiko in da bi tako že leta 1964 dosegli pogoje za čim hitrejši razvoj v novem planskem obdobju 1964—1970, bo potrebno posvetiti v letu 1964 posebno pozornost zlasti reševanju naslednjih nalog: —- nenehno je treba izboljševati kvaliteto proizvodov in skrbeti za bogatenje asortimana; — pospešeno, si je treba prizadevati za povečanje delovne produktivnosti še posebeno v zvezi s postopnim prehajanjem na 42-urni delovni teden in za večjo ekonomičnost v poslovanju; — težiti je treba k večji kooperaciji v jugoslovanskem in mednarodnem merilu; — skrb za sistematično šolanje kadrov mora biti vedno živa. Da bi na tem področju dosegli čim večje uspehe, bi se morali takoj lotiti sestavljanja ustreznih programov za strokovno usposabljanje kadrov in razširjanje pogojev za ustrezno šolanje proizvajalcev. — bolje je treba izkoriščati kapacitete z uvajanjem sodobnih metod v organizaciji dela; — zmanjševati izpade v proizvodnji v prvih mesecih leta, kakor tudi v poletnih mesecih v zvezi z enakomernejšo razporeditvijo dopustov; — uvajati delo v več izmenah, s čimer bi dosegli enakomernejšo proizvodnjo, ki je značilna za vsako moderno organizirano proizvodnjo. Takšna usmeritev bo odkrila velike rezerve za povečanje proizvodnje, ki jih bodo delovne organizacije v prihodnje morale bolje izkoriščati, da bi se lahko uspešnejše vključevale v mednarodno delitev dela, povečale dohodke, bolje izkoriščale že zaposleno delovno silo, dosegle pogoje za prehod na 42-urni teden itd. III. KMETIJSTVO A. Splošni del Zaradi predvidenih nalog v kmetijstvu na območju občine in dosedanjih uspehov v kmetijski proizvodnji je pričakovati v letu 1964, da bo kmetijska proizvodnja po-rastla na družbenem, kakor zasebnem sektorju. Na to povečanje bodo vplivale naslednje postavljene naloge: — razvijanje kmetijske proizvodnje na družbenih obratih kmetijskih zadrug; — izvajanje akcijskega programa pogodbenega sodelovanja v rastlinski in živalski proizvodnji; — izvajanje agrotehničnih ukrepov na osnovi odloka o obveznih agrotehničnih ukrepih in zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč; — realizacija kmetijskih pridelkov preko dobro or-, ganiziranega odkupa pri kmetijskih organizacijah. Fizični obseg kmetijske proizvodnje Ocenjeno realizacijo fizičnega obsega kmetijske proizvodnje v letu 1963 napram letu 1962 in predvideni fizični porast v letu 1964 napram letu 1963 kažejo naslednji indeksi gibanja, prikazani po sektorjih in panogah proizvodnje: A. Vsi sektorji Indeks 1963 1962 Indeks 1964 1963 Poljedelstvo 99,7 107,4 — žita 107,6 100,5 — industrijske rastline 75,8 125,7 — vrtnine 96,6 105,2 — krmne rastline 98,1 108,8 Sadjarstvo 321,7 51,4 Vinogradništvo 199,5 13,4 Predelava 217,5 88,2 Živinoreja 95,1 105,8 Skupaj: 112,8 98,4 Indeks Indeks B. Družbeni sektor 1963 1964 1962 1963 Poljedelstvo 118,0 128,8 — žita 109,3 176,5 — industrijske rastline 78,4 127,5 — vrtnine 83,3 52,0 — krmne rastline 244,0 119,7 Sadjarstvo 97,1 189,2 Vinogradništvo 85,7 126,7 Predelava 136,1 109,7 Živinoreja 102,3 144,8 Skupaj: 211,9 135,2 Indeks Indeks C. Zasebni sektor 1963 1964 1962 1963 Poljedelstvo 98,2 103,1 — žita 107,0 98,9 — industrijske rastline 46,3 84,2 -— vrtnine 96,9 104,2 — krmne rastline 91,0 107,4 Sadjarstvo 351,3 46,2 Vinogradništvo 201,3 83,2 Predelava 220,0 80,3 Živinoreja 94,7 103,9 Skupaj: 112,8 96,2 V rastlinski proizvodnji (poljedelstvo) in živalski proizvodnji je za vse sektorje predviden porast, medtem ko je predviden padec proizvodnje v zasebnem sektorju v sadjarstvu in vinogradništvu ter s tem v zvezi v predelavi. Padec proizvodnje je utemeljevati zaradi izmenične rodnosti v sadjarstvu, v vinogradništvu pa zaradi starostne izčrpanosti vinogradov. Za leto 1964 je predvideno, da se bo kmetijska proizvodnja odvijala na naslednjih površinah: 1. Žita 4.376 ha 2. Industrijske rastline 58 ha 3. Vrtnine 861 ha 4. Njivske krmne rastline (glavni posevek) 1.178 ha 5. Strniščni posevki 712 ha 6. Travniki 3.450 ha 7. Pašniki 2.193 ha 8. Sadovnjaki 327 ha 9. Vinogradi 745 ha Skupaj: 13.900 ha V zvezi s predvidenim porastom poljedelske proizvodnje se predvidevajo naslednji hektarski donosi pri nekaterih pomembnejših kulturah po sektorjih proizvod- nje: — v mtc/ha Kultura Družbeni sektor Pogodbena proizvod. Neorganizirana proizv. (zaseb. sektor izven sodelovanj) Pšenica 30 27 21,8 Koruza 40 37 25,6 Krompir — 190 149,0 Hmelj 16 — — Detelje 73 63 53 Silažna koruza 400 — — Travniki 50 42 31 B. Kmetijske panoge 1. Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja naj bi se povečala v letu 1964 za 7,4 % v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1963. To povečanje je možno doseči zaradi naslednjih utemeljitev: 1. V letu 1963 je bila ugodna jesen, tako da so bili podani vsi pogoji za izvedbo pravočasne jesenske setve ozimnih žit. 2. Proizvajalci so uporabili za jesensko setev večje količine kvalitetnih semen visokorodnih sort pšenice. 3. Zadruge so imele za jesensko setev na razpolago dovolj umetnih gnojil. 4. Za spomladansko setev v letu 1964 imajo KZ na razpolago dovolj umetnih gnojil. V letu 1963 je za spomladansko setev in za dognojevanje ozimnih visokorodnih pšenic primanjkovalo umetnih gnojil, ker jih KZ niso imele zaradi splošnega pomanjkanja gnojil v zveznem merilu. Zaradi tega je bil določen izpad v poljedelski proizvodnji. 5. Z izvajanjem odloka o obveznih agrotehničnih ukrepih na obdelovalnih zemljiščih (obvezna uporaba umetnih gnojil) je podan pogoj, da se pridelki dvignejo. Bistveno povečanje se lahko doseže predvsem v travni-štvu, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na povečanje živinorejske proizvodnje. Travništvo predstavlja v občini precejšnje površine, v katerem pa se skrivajo neizkoriščene rezerve. Zato je izvesti gnojenje travnikov z umetnimi gnojili, pravočasno košnjo in sušenje na sušilih v čim večjem obsegu. Vse bolj pomembno mesto predstavlja poljedelska proizvodnja v družbenem sektorju in se predvideva porast skoraj za 29 %. Ta predstavlja izključno tržno proizvodnjo. Pridelki se realizirajo direktno ali pa preko živinoreje in živinorejskih proizvodov. Vse večji poudarek je dati, kjer so ugodni pogoji, hmeljski proizvodnji. 2. Živinoreja V živinoreji se predvideva povečanje proizvodnje za ca. 6%. To povečanje temelji na bazi povečane proizvodnje v poljedelstvu in večjega privezovanja kvalitetnih telet za pitanje ali za pleme, ki so se v preteklosti prekomerno klala. Kmetijske zadruge naj še nadalje utrjujejo pogodbeno pitanje mladih goved in mesnatih prašičev. Večji obseg pogodbenega pitanja v letu 1964 je pričakovati predvsem pri govedu, manj pa pri mesnatih prašičih. Proizvajalci se močno ukvarjajo s proizvodnjo pujskov za trg, kar jim da določene dohodke iz te oblike proizvodnje. V letu 1964 je posvetiti vso skrb plemenilni službi preko umetnega osemenjevanja, preko kvalitetnih bikov in merjascev kot pomembnemu zootehničnemu ukrepu. Posebno pozornost pa je posvetiti veterinarski službi in zdravju živine. 3. Vinogradništvo Vinogradniška proizvodnja je bila v letu 1963 dobra. V letu 1964 pa je predviden padec za ca. 16 %. Pričakovati je slabšo rodnost zaradi starostne izčrpanosti vinogradov na celotnem območju občine. 4. Sadjarstvo Zaradi izmenične rodnosti je v zasebnem sektorju predviden precejšen padec proizvodnje sadjarske proizvodnje, nasprotno pa je v družbenem sektorju predviden večji porast in sicer za ca. 90 %. V letu 1964 je posvetiti vso pozornost čiščenju in škropljenju sadnega drevja, zato je izvajati predpise o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. C. Pogodbeno sodelovanje in agrominimum — v ha Kultura KZ Sevnica agrominim. plan 1964 KZ Tržišče — Šentjanž agrominim. plan 1964 Skupaj agrominim. plan 1964 Pogodbeni proizvodnji je dati v letu 1964 večji poudarek. Kmetijske zadruge naj organizirajo bolj kvalitetno pogodbeno proizvodnjo. V ta namen je organizirati dobro strokovno službo, ki bo sposobna dati boljšo vsebino tej pomembni proizvodnji. Plan pogodbene proizvodnje za leto 1964: a) Rastlinska proizvodnja: — v ha KZ Sevnica KZš™ež Skupaj Kultura real. 1963 plan 1964 real. 1963 plan 1964 real. 1963 plan 1964 Pšenica 180 200 105 96 285 296 Rž — 10 — — — 10 Ječmen — 10 — 30 — 40 Koruza 74 70 33 30 104 100 Krompir 106 45 15 80 121 125 Detelja 80 85 22 25 105 110 Ostale krmne rastline 42 110 90 30 132 140 Travniki 355 400 350 250 705 650 Skupaj: 837 930 615 541 1455 1471 Plan pogodbene proizvodnje ni bistveno večji od lanskoletne realizacije zaradi podružabljanja kmetijskih zemljišč za družbeno proizvodnjo. b) Živalska proizvodnja: Vrsta živali KZ Sevnica real. plan 1963 1964 KZ Tržišče — Šentjanž real. plan 1963 1964 Skupaj real. plan 1963 1964 Mlado pitano govedo 368 300 123 200 491 500 Mesnati prašiči 41 90 248 280 289 370 Program pitanja mladih goved je nekoliko večji od lanske realizacije. Predvideva pa se lahko, v kolikor bodo ugodni pogoji, da bo realizacija večja od postavljenega plana. Zadruge naj organizirajo pitanje tistih telet v pogodbenem sodelovanju, ki se na osnovi odredbe o prepovedi klanja ne smejo več klati. Pitanje je organizirati pri tistih rejcih, ki imajo pogoje za dosego dobrih rezultatov. Po odloku o obveznih agrotehničnih ukrepih na obdelovalnih zemljiščih je predvideno izdatnejše gnojenje obdelovalnih površin z umetnimi gnojili. Tako se predvideva po planu, da bodo izven pogodbene proizvodnje gnojene naslednje površine: Žita 1.113 504 1.617 Vrtnine 405 220 625 Krmne rastline 417 205 622 Travniki 1.646 800 2.446 Sadovnjaki 160 75 235 Vinogradi 387 350 737 Skupaj: 4.129 1.954 6.082 KZ naj v letu 1964 dokončno uredijo evidenco nad uporabo umetnih gnojil po koristnikih. Tako se predvideva, da bodo v letu 1964 pri izvajanju programa pogodbene proizvodnje in agrominimuma uporabljene tudi naslednje količine umetnih gnojil: KZ Sevnica ton KZ Tržišče Šentjanž ton Skupaj ton Pogodbena proizvodnja 480 Agrominimum 1.000 312 412 792 1.412 Skupaj: 1.480 724 2.204 Č. Zadružništvo Pred Kmetijsko zadrugo Sevnica, Tržišče — Šentjanž so postavljene v letu 1964 velike naloge. Te naloge so: razvijanje pogodbene proizvodnje, razvijanje lastne kmetijske proizvodnje, organizacija odkupa kmetijskih pridelkov in nabava reprodukcijskega materiala, izvajanje odloka o obveznih agrotehničnih ukrepih na obdelovalnih zemljiščih. Podružabljanje zemljišč za družbeno proizvodnjo je tudi v letu 1964 ena od najpomembnejših nalog kmetijskih organizacij. Zemljišča je pretežno pridobivati ,z odkupom in arondacijo, kadar po zakonu ni potrebno vračati zemlje. Pridobivanje zemljišč z zakupom je uporabljati v izjemnih primerih. Sedanje obstoječe in na novo pridobljene površine pa je potom arondacije kompletira-ti. V kolikor so pogoji pa je pridobivati zemljišča tudi na osnovi preživninskega varstva kmetov. Po realizaciji predvidenega plana pridobivanja zemljišč za družbeno proizvodnjo in po krčitvi gozdov v Čanju bo družbeni sektor razpolagal ob koncu leta 1964 s 659 ha obdelovalnih zemljišč. Tako bi družbeni sektor povečal obdelovalna zemljišča v letu 1964 za 211 ha. Potemtakem bi družbeni sektor ob koncu leta upravljal že s ca. 7,3 °/o obdelovalnih zemljišč od skupne obdelovalne zemlje v občini. Realizirati plan pridobivanja zemljišč za družbeno proizvodnjo pa pomeni maksimalno vlaganje naporov kmetijskih organizacij in nič manj ostalih odgovornih činiteljev, kot so občinska skupščina, SZDL, delovne organizacije, ostale družbene organizacije na območju občine. Kmetijski organizaciji pa bosta morali posvetiti še posebej vso skrb kvalitetni obdelavi teh zemljišč, da bo proizvodnja čim kvalitetnejša in kvantitetnejša. V letu 1964 je registrirati vsa zemljišča, ki so sposobna za družbeno proizvodnjo. Na podlagi tega pa je izdelati določeno ekonomsko — socialno analizo kmetij na teh zemljiščih. STRUKTURA ZEMLJIŠČ, REALIZACIJA PRIDOBIVANJA ZEMLJIŠČ V L. 1963 IN PLAN POVEČANJA V L. 1964 KZ Sevnica KZ Tržišče — Šentjanž Skupaj Real. 1963 Stanje 1. 1. 1! Plan prido’ Stanje 31. 12. Real. 1963 Stanje 1.1.1' Plan pridol Stanje 31. 12. Real. 1963 Stanje 1. 1. 1! Plan pridol Stanje 31.12. Njive 7 131 41 172 55 89 30 119 62 220 71 291 Travniki 4 96 40 136 31 77 50 127 35 173 90 263 Sadovnjaki — 34 84 — 16 — 16 — 50 — 100 Vinogradi — — — — — 5 — 5 — 5 — 5 Obdelovalna zemlja 11 261 81 392 86 187 80 267 97 448 161 659 Pašniki 1 20 — 20 — 6 — 6 1 26 — 26 Kmetijska zadruga 12 281 81 412 86 193 80 273 98 474 161 685 Gozdovi 59 200 — 150 — 98 — 98 59 298 — 248 SKUPAJ: 71 481 81 562 86 291 80 371 157 772 161 933 Po akcijskem programu je po kulturah predvidena naslednja rastlinska proizvodnja: Za to planirano proizvodnjo bodo v družbenem sektorju uporabljene naslednje količine umetnih gnojil: Kultura KZ Sevnica KZ Tržišče Šentjanž Skupaj Pšenica 16 15 31 Ječmen jari 8 — 8 Oves 7 — 7 Koruza 1 i — 5 5 Hmelj 20 10 30 Detelja Travna deteljna 22 22 mešanica — 10 10 Silos koruza 17 8 25 Travniki 136 113 249 Sadovnjaki 34 4 38 Vinogradi Jagodičevje 5 5 (črni ribez) 5 20 25 SKUPAJ: 265 190 455 Živinorejska proizvodnja naj bi se po predvidenih programih KZ povečala za ca. 44 %• Ta porast temelji na povečanju staleža goveje živine, predvsem na povečanju pitanih goved. Plan pitanja govedi za leto 1964: KZ Tržišče KZ Sevnica Šentjanž Skupaj real. plan real. plan real. plan Mlado pitano govedo 252 412 45 100 297 512 Postavljen plan je visok, zato bo treba izkoristiti vse možnosti za njegovo realizacijo. Sadjarstvo V sadjarstvu je predvidena povečana proizvodnja na obstoječih nasadih jablan in črnega ribeza. KZ Sevnica KZ Tržišče -— Šentjanž Skupaj * 1 2 250 ton 200 ton 450 ton Investicije: Investicije v kmetijstvu v letu 1964 predstavljajo del investicij 7-letnega programa razvoja kmetijstva. Po programih kmetijskih organizacij so predvidene naslednje investicije: 1. KZ Sevnica — obnova 50 ha plantažnih nasadov jablan v Čanju, 10 ha črnega ribeza v Studencu in Raz-borju v pogodbenem sodelovanju, nakup 81 ha obdelovalnih zemljišč, priprava zemljišč za nadaljnjih 50 ha sadnih plantaž v Čanju, obnova 20 ha hmelja v Loki in Kom-polju, izgradnja 1 strojne lope za hmeljsko proizvodnjo, 1 skladišče za odvolgavanje hmelja, gradnja 11 stanovanj, nakup mehanizacije (2 kamiona, 4 traktorji, 3 prikolice, 2 motorni kosilnici, 1 molzna naprava, 1 silokom-bajn, l.trosilec za hlevski gnoj ter 18 komadov ostale mehanizacije), nabav-a opreme (montažno skladišče, hladilnice, strojna lopa in ostala oprema). Skupna investicijska sredstva so predvidena v višini 315,800.000 din. 2. KZ Tržišče — Šentjanž — gradnja govejih hlevov za 400 pitanih goved, obnova 3 ha vinogradov na Mal-kovcu, obnova 10 ha črnega ribeza, gradnja Stanovanj v Tržišču in nakup 80 ha obdelovalnih zemljišč. Predvidena investicijska sredstva znašajo 172,200.000 din. Tako znašajo predvidene investicije v kmetijstvu — proizvodnja in družbeni standard v občini Sevnica 488 milijonov din. Kadri V Kmetijski zadrugi Sevnica je zaposlenih 9 kmetijskih strokovnjakov in sicer 1 agronom in 8 tehnikov; v KZ Tržišče — Šentjanž pa je zaposlen 1 agronom in 5 kmetijskih tehnikov. Vsi ti kadri so zaposleni pretežno v lastni proizvodnji in na pridobivanju zemljišč za družbeno proizvodnjo. Večja praznina pa se kaže v pogodbeni proizvodnji, za katero praktično ni nihče zadolžen. Pretežni del nalog pri izvajanju družbenega plana v kmetijstvu za leto 1964 nosijo prav kmetijski kadri, zato je kvalitetna izvedba teh nalog odvisna od njihovih sposobnosti in prizadevnosti. Kmetijski zadrugi naj v letu 1964 organizirata strokovno izpopolnjevanje kmetijskih delavcev na delovnem mestu. Vinogradništvo Vinogradništvo predstavlja neznaten del proizvodnje, saj je v družbenem sektorju le 5 ha vinogradov. Kmetijska zadruga Sevnica naj razvije po programu na Blanci kvalitetni drevesničarski obrat. IV. GOZDARSTVO Nenehno povečevanje potreb po lesu naše lesno predelovalne industrije terja od gozdarstva tudi vsakoletne povišane sečnje. Da pa bi se stanje gozdov izboljševalo odnosno pri povišanih sečnjah obdržalo vsaj na sedanjem nivoju tudi še naslednja desetletja, so potrebna zato tudi povišana vlaganja. Tako so za leto 1964 predvidena za gojitev in reprodukcijo gozdov v zasebnem sektorju naslednja sredstva: Družbeni Zasebni sektor sektor Skupaj Nega in varstvo gozdov 7.376 6.730 14.106 Urejanje gozdov 200 4.000 4.200 Gradnja komunikacij —- 3.101 3.181 Popravilo gozdnih cest — 2.500 2.500 Za smotrno koriščenje predvidenih sredstev za nego gozdov bo moral operativni gozdarski kader izvajanju del posvetiti ves svoj razpoložljivi čas in vse svoje strokovne sposobnosti. Gojitvena dela bo možno v letu 1964 kvalitetnejše izvesti še predvsem zato, ker je prevzelo gospodarjenje v zasebnih gozdovih Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice, ki ima strokovnega gozdarskega kadra kvalitativno in kvantitativno v dovoljni meri. To podjetje pa tudi razpolaga s stalno gozdno delovno silo, ki je vajena del pri pogozdovanju, čiščenju, redčenju itd. Gozdna gojitvena dela bodo v okviru razpoložljivih sredstev izvršena v naslednjem obsegu: Zasebni Družbeni — V hi Skupaj Spopolnjevanje 3 2 5 Priprava tal za nar. nas. 3 8 11 Obžetev mlaja 30 32 62 Čiščenje, redčenje 50 60 110 Melioracija degrad. gozd. 10 — 10 Ker so na območju občine Sevnica predvsem gozdovi listavcev, bo potrebno tudi v bodoče nadaljevati z vnašanjem iglavcev v sestoje listavcev ter na degradiranih površinah listavcev osnovati čiste sestoje iglavcev, to pa seveda tam, kjer so za to podani klimatski, orografski in edafski pogoji. Plan za sečno sezono 1963/64 je naslednji: — v m' Zasebni sektor Družbeni sektor Skupaj listavci 25.800 7.454 33.254 iglavci 2.900 , 1.378 4.278 skupaj: 28.700 8.832 37.532 Blagovna proizvodnja listavcev bo za sečno sezono 1963/64 ostala nespremenjena. Za iglavce pa bo seveda znatno nižja kakor je bila v preteklem letu. To pa zato, ker bo v pretežni meri planska kvota porabljena za potrebe področnega prebivalstva. Tako se predvideva blagovna proizvodnja lesa iglavcev za sečno sezono 1963/64 le 800 m3. Z zmanjšanim planom poseka pa bo seveda tudi zmanjšan dotok sredstev v občinski gozdni sklad. Zato bo razpoložljiva sredstva še posebno premišljeno vlagati v objekte, ki jih bodo najhitreje vračali. Za urejevanje gozdov je v letu 1964 predvideno 4 milijone din. S tem zneskom pa se bo tudi zaključilo urejanje gozdov na našem območju, ker je ostal za terensko obdelavo le še gospodarska enota Studenec. Sredstva predvidena za popravilo gozdnih poti v znesku 2,500.000 din bodo porabljena za vzdrževanje gozdnih poti v zasebnih gozdovih. Plan sečnje za leto 1964 je sicer znatno nižji od plana za 1963, predvsem za posek iglavcev, kjer je z ozirom na plan iz leta 1963 znižan za 50 %. Z nerealno postavljenimi plani v preteklih letih je bilo opaziti premočno izsekovanje iglavcev. Zato je bila v letu 1963 izvršena relaksacija v urejenih gozdovih ter v neurejenih gozdovih okularna ocenitev zmogljivosti poseka lesa iglavcev. Zato je plan poseka za leto 1964 sorazmerno vskla-jen z zmogljivostjo naših gozdov. V. GRADBENIŠTVO V naši občini ne predvidevamo ustanovitve samostojnega gradbenega podjetja, zato bodo tudi v letu 1964 opravljala gradbene storitve podjetja s sedežem izven naše občine. Splošno gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto predvideva povečanje gradbenih storitev v naši občini' za 12,6%. Na splošno ugotavljamo, da pri tako nizkih sredstvih, ki jih lahko namenimo za gradnjo, ni pogojev, da bi obstojalo v občini samostojno gradbeno podjetje, saj znašajo ta sredstva le okrog 200,000.000 din VI. PROMET Predvideni razvoj vsega gospodarstva in predvideno povečanje proizvodnje bo narekovalo večjo in racionalnejšo izrabo prometnih sredstev in predvsem odpravo težav, ki so nastopale v preteklem letu. Naš družbeni plan ne zajema podatkov prometa, razen PTT podjetja Novo mesto, enote Sevnica. To podjetje namerava v letu 1964 nadaljevati z deli na avtomatiziranju telefonije. Večja investicijska vlaganja so predvidena tudi v železniškem prometu, katerega glavna žila teče skozi celotno območje naše občine. VII. TRGOVINA S povečanjem osebnih dohodkov, ki naj bo rezultat večje produktivnosti v proizvodnji, se bo večala tudi kupna moč prebivalstva in s tem vzporedno odpirala možnost za povečanje prometa v trgovini. Tako planira trgovina povečanje prometa na drobno za 15,7 %. Družbeni bruto proizvod v trgovini bo po predvidevanjih porastel za 35,2 %. Glede na vlogo, ki jo ima trgovina v gospodarskem procesu v tem, da omogoči dovolj hiter plasman blaga in skrbi za nemoteno preskrbo, je potrebno v letu 1964 na področju trgovine predvsem: — Navezovati detajlistične trgovske organizacije v pogledu preskrbe na proizvodne organizacije. S tem se bo tudi proizvodnja usmerila k dejanskim potrebam trga tako v pogledu izbire, kvalitete in pravočasnih dobav. — Povečati založenost v trgovini v skladu s potrebami potrošnje. Tu je potrebno nuditi trgovini vso pomoč v obliki potrebnih kreditov. — Vzgoji kadrov v trgovini je posvetiti več pozornosti ter organizirati dopolnilno izobraževanje, ki naj da potrebno znanje po specialnosti in splošni družbeni razgledanosti. — Odpraviti je marže in njih negativen pojav in jih nadomestiti s prostim formiranjem cen, ki naj bo pod kontrolo pristojnih organov. — Preskrbo in plasman kmetijskih živilskih proizvodov je usmeriti preko medobčinskega sklada rizika tako, da bodo trgovine s kmetijskimi pridelki stalno dobro založene in da ne bo nepotrebnih odstopanj pri cenah. VIII. TURIZEM IN GOSTINSTVO Na podlagi ocene realizacije v letu 1963 računamo, da se bo povečal v letu 1964 promet v gostinstvu za 9,3%. Največje povečanje naj bi doseglo pripravljanje hrane in točenje brezalkoholnih pijač. Ker v letu 1963 gostinstvo ni odigralo svoje vloge, predvidevamo za izboljšanje naslednje: — Notranje urediti gostinske delovne organizacije da bodo ekonomsko sposobne dosegati lasten razvoj in tako omogočiti širjenje gostinske mreže na območju občine predvsem v družbenem sektorju. — Obstoječe objekte je obnoviti in modernizirati, da bodo dostojno služili svojemu namenu. -— Za uvajanje inozemskega turizma je pričeti z urejevanjem sevniškega gradu, kjer je potrebno predvsem ustvariti pogoje za prenočitve. Pri tem je tesno sodelovati z Zavodom za spomeniško varstvo SRS Ljubljana in Turističnim društvom Sevnica. — Kot dopolnitev k družbenemu sektorju je v gostinski dejavnosti širiti tudi zasebna gostišča, predvsem tam, kjer ni pogojev za družbeni sektor. Zasebna gostišča je podpirati le v takih primerih, kjer obstoji pripravljenost ureditve objektov in potrebnih investicijskih vlaganj. —- Upravni organi naj s primerno finančno politiko preko pavšaliranja družbenega in zasebnega sektorja usmerijo razvoj in položaj predvsem tistih objektov, ki so pomembni za razvoj turizma in za potrebe prebivalstva. IX. OBRT IN KOMUNALA Vse večja delitev dela ter stalno naraščanje družbene potrošnje zahteva tudi pospešen razvoj uslužnostne obrti in komunalnih služb. Izračun nam kaže, da je potrebno povečati obrtno proizvodnjo in storitev za 44,5 %, od tega: v družbenem sektorju za 47 %, v zasebnem sektorju obrti za 4 % in v komunalnih službah za 20 %. Da bomo dosegli tako optimistično zastavljeno povečanje obrtne dejavnosti, bo na tem področju skrbeti predvsem za naslednje: — Pospeševati investicijska vlaganja v uslužnostni obrti. — Razvijati specializirane obrtne servise in servise pri stanovanjski skupnosti. Slednji naj svojo dejavnost usmerijo predvsem v nudenje uslug hišnim svetom in gospodinjstvom. — Z ustrezno finančno politiko naj se usmerja razvoj uslužnostne obrti. Posebno stimulacijo naj uživa uslužnostna obrt, ki zaostaja za splošnim gospodarskim razvoj em. Občina naj skrbi za skladen razvoj obrti in komunalne dejavnosti glede na potrebe in celoten gospodarski razvoj. GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM Vse večja gospodarska aktivnost, vedno večji družbeni pomen izvoza, doseženi nivo in dosedanja praksa pri mednarodni blagovni menjavi narekujejo tudi delovnim organizacijam na območju občine znatnejše vrednosti izvoza. Tako računamo, da bo v letu 1964 povečan izvoz kar za 35,8 % ali dosežena vrednost izvoza v višini 749 milijonov din napram letu 1964, ko je bila ta dosežena po oceni v višini 552 milijonov din. Od celokupne predvidene proizvodnje v letu 1964 bo odpadlo na izvoz 13,0 %, od tega v kmetijstvu celo 51,1 %, obrti 10,2 % in industriji 10,1 %. Največ bo predvidoma izvozila Kopitarna, skoraj eno tretjino vsega predvidenega izvoza. Izrednega pomena je vedno širše vključevanje v mednarodno blagovno menjavo mlajših gospodarskih organizacij, ki jo skokoma povečujejo, Mizarska zadruga celo za 93,7 °/o. Pogoji trgovanja na tujih tržiščih namreč vzpodbujajo našo proizvodnjo, da nenehno povečuje produktivnost dela, izboljšuje kakovost in širi asortiman proizvodov. Zato je namen usmerjanja proizvodnje na še hitrejše vključevanje v mednarodno menjavo tudi v tem, da bi tako dosegli v proizvodnji nove kvalitetne premike. Nenehno povečevanje izvoza je eden izmed temeljnih ciljev naše bodoče ekonomske politike. ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST Če upoštevamo, da bodo pogoji gospodarjenja v delovnih organizacijah še naprej vzpodbujali k racionalnejšemu poslovanju in ekonomičnejši uporabi razpoložljivih sredstev ter čimbolj smotrni zaposlitvi delovne sile, lahko pričakujemo, da bo dosežen predvideni družbeni bruto produkt in narodni dohodek s povečanjem števila zaposlenih za 12 0/o, od tega v gospodarskih dejavnostih za 13,8 % in v negospodarstvu celo samo za 1,3 %. Po posameznih gospodarskih panogah se bo število zaposlenih in produktivnost dela v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 gibala takole: Indeks 1964 — 1963 Število zaposlenih Produktivnost Industrija 113,6 92,1 Kmetijstvo 114,8 80,7 Gozdarstvo 102,0 104,9 Gradbeništvo 89,3 115,6 Promet 102,7 105,4 Trgovina 105,7 103,7 Gostinstvo 107,7 102,8 Obrt in komunala 124,9 118,5 Skupaj gospodarstvo 113,8 98,6 Podatki kažejo, da je predvidena produktivnost v okviru celotne občine manjša za 1,4 % kot je bila dosežena po oceni za leto 1963. Vzrok, takšnega zmanjšanja so strukturne spremembe v industrijski in kmetijski proizvodnji, ki so vplivale na hitrejšo dinamiko zaposlovanja kot pa je bila rast proizvodnje oziroma ekonomski uspeh. Pri vseh ostalih panogah računamo na porast produktivnosti, ki naj bi bil največji v obrtni proizvodnji in sicer za 18,5. Vse kaže, da bodo morale delovne organizacije že glede na ustavno določilo o uvedbi 42-urnega delovnega tedna delovno silo v bodoče še bolj racionalno zaposlovati, zaradi česar bo treba nujno povečati produktivnost dela. Spričo uvajanja 42-urnega delavnika bo morala produktivnost na delovno uro precej hitreje naraščati. Zato mora biti glavna skrb v delovnih organizacijah še nadalje izboljševati tudi strukturo zaposlenih, zlasti še strukturo tehničnega in upravnega kadra. Izboljšati bi bilo treba organizacijo dela, storiti ukrepe za racionalno izrabo delovnega časa, za uporabo novih tehnoloških postopkov, za večjo časovno in tehnično vskladitev posameznih faz delovnega procesa, preusmeritev proizvodnje na kvalitetnejše izdelke, za varčevanje z materialom, za dvig splošne tehnične strukture zaposlenih, izpopolnjevanje mehanizma delitve dohodka in osebnih dohodkov itd. Pomembno vlogo pri pripravah na uvedbo 42-urnega delovnega tedna naj bi imeli strokovni kadri, do katerih bi morali delovni kolektivi v praksi temeljiteje spremeniti odnos. OSEBNA POTROŠNJA V skladu s predvidenim razvojem proizvodnje in produktivnosti dela ter na tej podlagi ustvarjenega narodnega dohodka računamo, da se bo v merilu Slovenije povečal realni obseg potrošnje v letu 1964 za 11 do 12 % oziroma na prebivalca od 10 do 11 %. S tem naj bi se nadaljeval intenzivni razvoj osebne potrošnje iz preteklega leta kot bistveni činitelj celotnega gospodarskega razvoja. Na območju občine pa se bo narodni dohodek povečal za 11,2 % iz česar sledi, da bi se tudi realna osebna potrošnja v masi v družbenem sektorju povečala na vzporeden odstotek. Vzporedno s predlogi gospodarskih organizacij pa računamo na povečanje osebne potrošnje v masi za 9,4 %. Če bi ob takšnih pogojih ostalo število zaposlenih nespremenjeno, bi bilo gibanje povsem vskla-jeno tudi z vlaganjem v sredstva za razširjeno reprodukcijo, upoštevajoč pri vsem tem še število zaposlenih, kjer se računa na 13,8 % povečanje. Pojavimo se pred delikatno alternativo, ki nam na eni strani prikazuje padec produktivnosti dela. Delen vzrok je v spremenjeni strukturi kmetijske proizvodnje ter občutnem izpadu le-te v Jugotaninu, Kopitarni in Konfekciji »Lisca« Sevnica, na drugi strani pa vprašanje povečanja osebnih dohodkov v industriji in kmetijstvu na zaposlenega zaradi preob-čutnega povečanja števila zaposlenih. Tendence gibanja življenjskih stroškov v preteklem obdobju kažejo, da tudi v letu 1964 ne moremo pričakovati popolne stabilizacije cen, ker dolgoročni proces vsklajevanja cen kmetijskih pridelkov s cenami industrijskih izdelkov še ni končan. Na drugi strani pa bo povečanje cen nekaterih prehrambenih proizvodov v drugem polletju 1963 vplivalo na višino življenjskih stroškov še tudi v letu 1964. Skladna rast osebne potrošnje in proizvodnje oziroma osebnih dohodkov ter produktivnosti dela je pogoj za to, da se bodo tudi v bodoče krepili materialni viri komune, ti pa bodo omogočali razširjeno reprodukcijo v prihodnjih letih. V ta namen morajo delovne organizacije upoštevati taka načela: — delovne organizacije naj skrbe, da bodo za osebne dohodke in skupno porabo delavcev izločena sredstva odvisna od dosežene produktivnosti dela in poslovnega uspeha. Pri tem je treba upoštevati razmere in pogoje, v katerih je bil čisti dohodek dosežen. — pri presojanju uspehov gospodarjenja morajo delovne organizacije uporabljati enotne pokazatelje poslovnega uspeha ter pogojev za gospodarjenje, ki izhajajo iz sporazuma med Zveznim sekretariatom za delo, Centralnim svetom Zveze sindikatov Jugoslavije in Zvezno gospodarsko zbornico; — pri proučevanju in določanju meril za udeležbo posameznih članov kolektiva v čistem dohodku bo treba posvetiti večjo pozornost določanja meril za kvaliteto, za prihranke pri materialu in za boljše izkoriščanje strojev. Še posebno bo treba razvijati ustrezna merila za ocenjevanje dela strokovnjakov tako, da bodo njihovi osebni dohodki vse bolj odvisni od rezultatov njihovega dela. Taka usmeritev je pogoj, da bi se ustvarila podlaga za povečanje produktivnosti dela v celotni delovni organizaciji. Tako bi bilo omogočeno tudi hitrejše naraščanje osebnih dohodkov vseh zaposlenih, posebno še tistih z nižjimi prejemki. — še nadalje bo potrebno proučevati in izpopolnjevati sistem delitve osebnih dohodkov po delu tudi v usta-ndvah, šolah, zdravstvenih organizacijah in organih javne uprave, izpolnjevati bo treba kriterije delitve na podlagi dela in ne samo na podlagi razpoložljivih sredstev. Obenem z izvajanjem teh načel bi morali poskrbeti za enakomernejšo kmetijsko proizvodnjo in boljšo organizacijo pri odkupu tržnih presežkov kmetijskih pridelkov, da bi bila tako zlasti mestna in industrijska središča z njimi zadostno oskrbljena. Skrbeti bo treba za hitrejši razvoj storitvene obrti, obratov, družbene prehrane ter servisov za pomoč gospodinjstvom. Vse to bo pomenilo osnovo za stabilno naraščanje realne osebne potrošnje. DRUŽBENE SLUŽBE 1. šolstvo Tudi.v letu 1964 se na področju šolstva predvidevajo razne kvalitativne izboljšave pri poučevanju na osnovnih šolah na območju občine. Tako nam demografska statistika za posamezne šolske okoliše diktira razvoj osnovnega šolstva v prihodnje. V nekaterih območjih je viden padec otrok, zaradi česar bodo šole Studenec, Bučka in Razbor preimenovane v podružnične šole in bo nujno omogočiti prevoz višjih razredov, vsaj 7. in 8. razreda na centralno šolo v Sevnico. Tako bo ostalo na območju občine v letu 1964/65 pet višje organiziranih osnovnih šol (Sevnica, Boštanj, Blanca, Tržišče in Šentjanž), ena nižje organizirana šola z 8 razredi (Telče), 9 podružničnih šol (Zabukovje, Primož, Razbor, Loka, Studenec, Bučka, Krmelj, Veliki Cirnik in Kal), podružnična šola v Podgorju pa se bo ukinila zaradi premajhnega števila otrok. Poleg omenjenih sprememb pa bo treba na področju šolske dejavnosti voditi posebno skrb glede kvalitetne sestave statutov in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Slednji je sicer že bil v veljavi v letu 1963, vendar je imel tendenco neravnovešenega razdeljevanja dohodkov po posameznih šolah na tisti del, ki gre za kritje osebnih dohodkov in na del namenjen izboljšanju samega tehničnega pouka, torej za razne materialne izdatke. Nedvomno bo potrebno te pravilnike o delitvi osebnih dohodkov v tem letu dopolniti tako, da bodo omogočali razdeljevanje osebnih dohodkov po detajlni oceni delovnih mest in po točkovnem sistemu in uvesti večji variabilni del, ki bo stimulativno vplival na zboljšanje poučevanja. 2. Kultura in prosveta Na področju kulturne in prosvetne dejavnosti se bo uredila knjižnica v Sevnici, za kar so prostori že zagotovljeni. Nabavljeno bo knjig za ca. 100.000 din. Obnavljale se bodo freske v Lutrovi kleti v Sevnici in po možnosti tudi freske v stolpu pri gradu in freske v šentjurski cerkvi, v kolikor bodo to dopuščala finančna sredstva. Nujno potrebna so tudi obnovitvena dela severnega dela gradu, za kar pa še niso zagotovljena sredstva ter napeljava vodovoda in kanalizacije. Potrebno je nadaljevati dela pri zunanji fasadi na Prosvetnem domu v Blanci in Boštanju. 3. Zdravstvo Za leto 1964 se pripravlja dokumentacija in gradbeni načrt za gradnjo Zdravstvenega doma v Sevnici. Glavni problem v zdravstvu predstavljajo pretesni prostori in neprimerna in neodgovarjajoča lokacija le-teh. Sredstva za načrt so zagotovljena, ni pa še zagotovljenih sredstev za gradnjo. Nastaviti se namerava zdravnica splošne prakse in dva stomatologa, enega v zdravstveni postaji Krmelj, enega pa v zdravstvenem domu Sevnica. Preventivna dejavnost bo obsegala podoben program kot v preteklem letu, verjetno pa bo opravljeno tudi flu-orografiranje po zdravilišču Golnik. V letu 1964 naj bi se napravila evidenca zdravstveno nezavarovanih oseb. 4. Socialno varstvo Pred socialno varstvo se postavljajo v letu 1964 predvsem naslednje naloge: 1. Analiza stanja ostarelih kmetov zlasti v hribovitih predelih. 2. V glavnem zaključiti kategorizacijo defektnih otrok. 3. Na podlagi popisa invalidnih oseb izvesti kategorizacijo mlajših invalidov, zlasti onih, ki bi prišli v poštev za rehabilitacijo. 4. Po liniji ZB zbrati podatke o socialnem stanju borcev, posebno pa otrok padlih in živečih borcev in žrtev fašističnega nasilja. 5. Socialni zavodi pa bodo pripravili: a) Dom v Loki pri Zidanem mostu računa na delno razširitev doma in na ureditev centralne kurjave. Od zainteresiranih občin imajo že delne obljube o dodelitvi potrebnih sredstev. b) Dom Impoljca pa bo naredil centralno kurjavo, kopalnice in sanitarije, pleskanje in beljenje vseh prostorov, nabavo in polaganje podolita v sobah in ureditev toplih gred. INVESTICIJE Skupna investicijska vlaganja bodo znašala v občini leta 1964 napram vlaganjem v letu 1963, takole: v 000 din Panoge 1963 1964 Indeks 1. Industrija 479.304 761.819 158,9 2. Kmetijstvo 134.505 303.811 225,9 3. Gozdarstvo — 20.120 — 4. Promet 6.032 7.000 116,1 5. Trgovina 37.380 75.448 201,8 6. Gostinstvo 3.961 7.140 180,2 7. Obrt in komunala 198.842 92.898 46,7 Gospodarstvo skupaj 479.304 768.819 158,9 1. Stanovanjska kom. dejavnost 88.220 81.720 92,6 2. Šolstvo 86.251 209.000 242,3 3. Znanost in kultura 2.700 17.500 648,1 4. Socialno varstvo 3.000 8.500 283,3 5. Telesna kultura — 1.100 — Negospod. skupaj 180.171 332.620 184,6 Investicije skupaj 659.475 1101.439 166 Namen investicijskih vlaganj je že nakazan pri posameznih panogah v drugem delu tega plana. Za izvedbo postavljenega plana investicij v letu 1964 je treba: — pravočasno pripraviti dokumentacijo in investicijske programe za nameravana vlaganja; — začeta investicijska vlaganja čimprej ali vsaj ob postavljenih rokih zaključiti in jih dati v updrabo. — za izvedbo postavljenih programov angažirati čim več investicijskih sredstev iz zunanjih virov (Jugobanka, aranžmaji z gospodarsko in drugimi komunalnimi bankami itd.); — težiti tudi, da se poleg vlaganj v proizvodno dejavnost mobilizira čim več sredstev tudi za gradnjo komunalnih in drugih objektov terciarnih dejavnosti; — uveljavljati in izvajati le take investicije, ki so stoodstotno ekonomsko utemeljene in ki se bodo čim hitreje same odplačale. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SEVNICA V LETU 1964 Amortizacija Obrtne gospodarske organizacije, ki opravljajo osebne in druge storitve, gospodarske organizacije stanovanjske in komunalne dejavnosti in gostinske gospodarske organizacije, ki nudijo gostom hrano, plačujejo v letu 1964 amortizacijo, obračunano po naj nižjih stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi (Ur. list SFRJ. št. 52/63). Obresti od poslovnih sredstev Obrestna mera od poslovnih sredstev tistih gospodarskih organizacij, katerih stopnjo določa občina, razen gostinskih in turističnih organizacij, se določa na 6 % od sklada poslovnih sredstev. . Tiste gospodarske organizacije, katerim se določi plačevanje družbenih dajatev v pavšalnem znesku, se plačilo obresti vključi v ta pavšalni znesek. Obresti od poslovnih sredstev, ki jih plačujejo gospodarske organizacije iz 1. in 2. odstavka tega poglavja, so dohodek občinskega investicijskega sklada. Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1. Gospodarske organizacije iz panogč obrti, ki izpolnjujejo določene pogoje, bodo plačevale družbene obveznosti v pavšalnih zneskih. 2. Družbene obveznosti v pavšalnih zneskih bodo plačevale tudi gostinske organizacije in lekarne, razen prometni davek od alkoholnih pijač. 3. Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da določi delovne organizacije, ki bodo plačevale družbene obveznosti v pavšalnih zneskih. 4. Zneski, ki jih bodo delovne organizacije vplačale po pogodbi o pavšalni določitvi družbenih obveznosti, se bodo v letu 1964 delili takole: 1. prispevek iz dohodka — pod IV. del posebni dohodki občine 32 % od skupnega zneska 2. obresti od poslovnega sklada — v občinski investicijski sklad 22 % od skupnega zneska 3. prispevki v skupne rezerve občine 10 % od skupnega zneska 4. prispevki v občinski investicijski sklad 36 % od skupnega zneska Skupno 100 % Delitev izvede služba družbenega knjigovodstva v okviru svoje pristojnosti. 5. Pogodbe o višini pavšalnih družbenih obveznosti skleneta pooblaščeni zastopnik delovne organizacije in upravni organ občine, ki je pristojen za finance. Davek na maloprodajo Vsa trgovska podjetja, ki se bavijo z maloprodajo blaga v občini Sevnica, bodo v letu 1964 plačevala davek na maloprodajo po posebnem odloku občinske skupščine v proračun občine Sevnica. Občinska doklada Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva, obrti in ostalih samostojnih poklicev in premoženja ter hišnine, bodo v letu 1964 plačevali občinsko doklado po progresivnih stopnjah od davčne osnove. Višina stopenj in način plačevanja občinskih doklad bo predpisana s posebnim odlokom. Del občinske doklade, ki pripada občini, se deli po določilih odloka o proračunu občine Sevnica za 1964. Prometni davek Gospodarske organizacije in druge pravne ter fizične osebe bodo plačevale v letu 1964 poleg prometnega davka, predpisanega s predpisi višjih organov, še občinski prometni davek po stopnjah in na način, kot ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. Dopolnilni proračunski prispevek Dotacije — zavodom 2,500.000 — skladom 7,782.000 — družbenim organizacijam 17,780.000 — ostale 180.000 Obveznosti iz posojil 13,000.000 Obveznosti iz prejšnjih let in proračunska rezerva 12,726.000 Skupaj proračunski izdatki 137,120.000 1. Poleg rednega proračunskega prispevka, ki je določen z zveznim predpisom, se plačuje na območju občine Sevnica še dopolnilni proračunski prispevek, kot to predvideva posebni odlok občinske skupščine. 2. Dopolnilni proračunski prispevek se plačuje v breme osebnih dohodkov vseh zaposlenih. SKLADI OBČINE SEVNICA Sklad za financiranje šolstva Sredstva sklada za šolstvo se bodo v letu 1964 formirala in koristila takole: din 1. Del skupnih proračunskih dohodkov občine 127,641.000 3. Dopolnilni proračunski prispevek je dohodek občine in se deli po določilih odloka o proračunu občine Sevnica v letu 1964. ČETRTI DEL 4 SREDSTVA OBČINE IN USMERJANJE UPORABE NJIHOVE PRORAČUN OBČINE SEVNICA V letu 1964 bodo znašala proračunska sredstva ob-' čine Sevnica 395,790.000 din. Navedena sredstva se formirajo iz naslednjih virov: din 54 % od skupnih dohodkov 260,442.000 Dohodki, ki se po posebnih predpisih delijo 640.000 Ostali dohodki 7,100.000 Posebni dohodki 100,970.000 Prenesena sredstva 23,638.000 Dotacije za uravnovešenje proračuna 3,000.000 Dohodki skupaj 395,790.000 Manj odvodi: V šolski sklad občine 127,641.000 V občinsko upravo 86,701.000 V sklad za financiranje šol II. stopnje 22,919.000 V 10 % posebno proračunsko rezervo 21,409.000 258,670.000 Ostane za proračunske izdatke 137,120.000 in sicer za: Prosveto in kulturo 6,300.000 Socialno varstvo 25,230.000 Zdravstveno zaščito 20,758.000 Državno upravo in sodstvo 20,444.000 Komunalno dejavnost 9,710.000 Intervencije v gospodarstvu 710.000 2. Del proračunskih dohodkov občine, ki se formirajo: a) del proračunskih prispevkov iz osebnih dohodkov, ki se odbije pred delitvijo (10 %) od 60 % dela = 20 % 4,553.000 b) dopolnilni proračunski prispevek (5 %) 15,253.000 c) ostali dohodki 30.000 3. Prenesena sredstva iz leta 1963 — Skupno 147,477.000 Upravni odbor sklada mora razpoložljiva sredstva razporediti tako, da zagotovi osnovno dejavnost osnovnih šol ter drugih prosvetnih zavod