Štev. 18.	Y Trstu, 25. septembra 1891.	Letnik IY.
Nacijonalna avtonomija poleg deželne avtonomije ali brez nje.
Tradicije vplivajo na narode in njih oddelke, kakor na posamičnika posebne navade; taka je v Avstriji z deželnimi avtonomisti. Tako so zaljubljeni v svoje, dasi nepopolne avtonomije, da niti misliti ne morejo ali ne marajo o kaki spremembi ali celo zameni (leželno-avtonomiških sestav in oblik.
Čehoslovani češkega kraljestva so tipiški zgled ljubezni do deželne avtonomije; oni bi privolili in pri-vole celo v popolno narodno jednakopravnost nemške manjšine, .samo da si rešijo deželno samoupravo; isti Čehi se morda sprijaznijo celo z dejstvom, da jim vstvarjajo sedaj po okrajih mejnike češki in nemški narodnosti, vsled česar se v resnici razkroji kraljevina na dva dela, v nemški in češki; tolažili se bodo s tem, češ, da ostane vendar skupen jeden in isti deželni za-stop za obe narodnosti. Nasprotno pa se Čehi ne trudijo dovolj, da bi se narodnosti ločile in omejile v smislu narodne avtonomije, in to je ravno čudno in kaže, da ni voditeljem češkega naroda niti približno jasno razmerje med nacijonalno in deželno avtonomijo.
Čehi kraljevine naglašajo pred vsem deželno celoto, hočejo, da ostane ta celota, kakoršna je. To je umevno ravno pri Čehih vsled zgodovine in zajedno zaradi geografske oblike zemlje, katera spada pod sedanjo kraljevino. Čehi nočejo, kakor pravijo, da bi se trgala ta krasna celota na dva ali več kosov, ko sojo varovali nad tisoč let. Boje se tudi, da bi zunanji agresivni narodi toliko laže segnili po tej deželi, ako bi se razdelila po narodnostih. Glede na sedanjost pa kažejo na skupne gmotne interese in potrebe, ravno v pogledu na to, da je dežela dejanska celota. Vsled takih vzrokov se upirajo na vso moč delitvi dežele, in vse njih mišljenje in stremljenje meri na to, da bi se še povečala deželna avtonomija, ter kraljevina postala kar možno avtonomna ali samostalna.
Pri vsem tem težanju prezirajo Čehi 'jedno, in to
je glavno, namreč: Nemci kraljevine dosežejo vsled mišljenja in takega težanja od strani Čehov popolno narodno jednakopravnost na podstavi partikularno izvršene narodne avtonomije, in dosežejo še celo več vsled obče ugodnega položenja za Nemce; ti Nemci dobijo takim potom dejansko oddeljeno ozemlje v češki kraljevini, v tem ko se bodo isti Nemci protivili jednakemu deljenju po drugih kraljevinah in deželah, in ostanejo vsled tega Čehi, Slovenci, gališki Rusi in cislitavski Srbohrvati brez nacijonalne avtonomije, v tem pa brez prave pod-stave za pravo ohranjenje in razvijanje svoje narodnosti.
Kar se dostaje dežel, ki so geografski ugodno ločene od drugih pokrajin, je češka kraljevina zares taka, da vzbuja takoj obžalovanje, ako bi se krojila na dvoje ali več ozemelj. No tako ugodnih mejnikov druge dežele nimajo ; na Primorskem n. pr. je v Vipavski dolini za Kranjsko mejnica majhna rečica; Niže in Gorenje Avstrijsko loči tudi reka, in tako je več dežel, katere imajo vsaj po mestih bolj umetne, nego naravne močne mejnike. Se Ogerska se loči od tostranskih kraljevin in dežel le po mali reki, katera je provzročila poimenovanje Cislitavije in Translitavije, in vendar je dandanes Ogerska taka samostalna, politiška celota, kakoršno je le možno misliti v. okviru skupne monarhije.
Po takem ne odločujejo vselej ravno gore ali reke relativnih ali absolutnih deželnih celot, oziroma samouprav. Z druge strani pa so dandanes v vsako deželo predori in fpzni vhodi, in naravni mejniki, kakoršne ima češka kraljevina, niso ob današnjih vojnah nikaka nepremagljiva zapreka.
Ostanejo torej najbolj skupni gmotni interesi, ker potrebe za gospodarsko zboljšanje na jedni strani so tudi potrebe za drugo stran. Na Češkem se pretakajo n. pr. jedne in istfe reke po ozemljih obeh narodnostij, torej je obema do tega, da djehijeti vsporedno na urav-nanje rek; kakor zboljšanje deželnega gospodarstva na druge strani.
No gmotni interesi se dajo dobro ločiti od narodnih interesov, in s tem smo pri vprašanju o nacijonalni avtonomiji.
Tu pa tam so razumevali nacijonalno avtonomijo ali narodno samoupravo tako, kakor da bi imela za neizogibno posledico odstranjenje deželnih avtonomij. S pomočjo takega mišljenja so nasprotniki nacijonalne avtonomije tudi odganjali deželne avtonomiste, da bi se ne spreobračali v smislu narodne samouprave. To pa ni tako. Nacijonahia avtonomija obrača glavno skrb na nacijonalne zadeve vsakega naroda, torej jezik in narodnost, dosledno sosebno na šolstvo in cerkev. Nacijo-nalna avtonomija se more po svojem namenu tudi omejiti izključno na skrb za jezik in narodnost vsakega naroda, in je nebistveno, ako bi dobila tudi druge zadeve v svoje upravljanje ali oskrbovanje. Kavno zaradi tega se je prav za prav vstvarila njena teorija in je praktičnega pomena ravno za Avstro-Ogersko. Kajti druge države so narodnostno bolj ali manj jednotne; torej je takim državam skrbeti bistveno samo za jedno narodnost in si glede na odlomke drugih narodnostij pomagajo tako ali tako. V Avstro-Ogerski pa je po več narodnostij, katerim vsem je po zgodovini in sedaj veljavnih ustavah zagotovljena jednakopravnost narodnosti in jezika. Zato pa je potreba posebnih oblik uprave, ker kažejo dejstva, da sedanje oblike Avstro-Ogerske niso zato primerne. Take primerne oblike pa bi podelila nacijonalna avtonomija. Ta namreč zahteva, da bi se vstvaril za vsak narod posebe po jeden juristiški organ ali zastop, in ta zastop bi skrbel za zakone in določbe, ki bi se dostajali jezika in narodnosti vsakega naroda posebe.
Od kod bi dobivali pa mišljeni juristiški organi gmotnih sredstev za oskrbovanje v svojem področju ?
Ako bi ostali ti organi omejeni jedino na to, za kar so v našem cesarsvu absolutno potrebni, ostale bi deželne avtonomije pri življenju, kakor doslej. Deželnim zastopom bi se delo zlajšalo, torej omejil delokrog jedino v pogledu na narodne zadeve; vsled tega bi ti zastopi tudi ne imeli pretresovati šolskih in drugih vprašanj, katera se dostajejo narodov ali narodnih odlomkov kot takih. Po takem bi bilo tudi najprimerniše, ako bi se po oživljeni nacijonalni avtonomiji deželni zastopi ne bavili z gmotnimi zadevami, kolikor se dostajejo narodne samouprave. Gmotna sredstva za narodne potrebe bi pokrival vsak narod ali narodni odlomek sam za se, in nacijanalnoavtonomni organ vsakega naroda bi določeval vsote za svoj narod.
Tak organ bi ne beračil ali se bal, da izda preveč za potrebe svojega področja; kajti vodile bi ga potrebe jednega samega naroda, in to svojega naroda, in gledal bi, da bi se narod jednakomerno razvijal v vseh krajih in kotih. Narodu s tako upravo bi se ne dogodilo, da v jedni deželi bi se razvijal pravilno, v drugi pa zaostajal
celo za znanjem domače Abecede, kakor se to dejanski godi sedaj Slovencem na Koroškem. Kolikor bi se potrosilo, šlo bi za jeden in isti narod in iz davkov tega naroda. Nacijonalno-avtonomni zastop bi zajedno vedel, kedaj in kje je možno varčiti, kedaj in kje pa ne.
Nacijonalna avtonomija bi po takem utegnila delovati samostalno tudi z gmotnimi pomočki za svoj delokrog. Iz vsake dežele bi sestavljal narod davke za skupne nacijonalne potrebe, in nacijonalnoavtonomni zastop bi gospodaril s temi davki.
Skupni interesi, ki jih imajo različni narodnostni odlomki v kaki deželi, bi se zagovarjali po deželnih zastopih, kakor doslej. Za te skupne interese, ker bi bili popolnoma ločeni od nacijonalnih interesov, bi se zastopniki teh narodnostnih odlomkov pogajali in zjedi-njali z normalnim človeškim razumom; kajti strasti, ki se vzburjajo sedaj po deželnih zborih in centralnem parlamentu, bi ne imele več podstave zato, in razpravljanje bi se nadalje vršilo tako, kakor po drugih, nacijonalno jednotnih državah. Da, gmotno gospodarstvo bi tudi po deželah prospevalo v veči meri, nego doslej, ko so ravno narodnostne razmere krive, da si nasprotujejo zastopniki različnih narodnostij celo v gmotnih vprašanjih. Torej bi nacijonalna avtonomija blagodejno vplivala celo na strani, katere pošteva sedanja deželna avtonomija, katerih pa ne more pospeševati često ravno zaradi nacijonalnih, po deželnih zborih nadaljevanih prepirov. Ako bi deželni avtonomisti prav umeli skupne interese, ki so neoporečno v kaki deželi kot celoti ali „individuvaliteti", ne upirali bi se izvršbi nacijonalne avtonomije.
Nacijonalna avtonomija ne zahteva, da bi se morala zstreti deželna avtonomija; ona utegne dosezati svoje namene kot vsporednica deželne avtonomije, in to celo tedaj, ko bi ji narodi podajali gmotna sredstva potom deželnih zastopov. V tem slučaju, ko bi deželni zbori določevali sredstva za nacijonalnoavtonomue zastope, treba bi bilo določiti kak ključ ali kako merilo za vsote, namenjene narodno-avtonomnim organom onih narodov, odlomki katerih bi bili zastopani v tem ali onem deželnem zboru. Merilo bi se pa napravljalo n. pr. po razmerah davkov, ki jih dajejo pojedini narodnostni odlomki v dotične deželne, samouprave. Vendar pa bi bila najlaža in najboljša pot ta, da bi deželni zbori ne imeli opraviti ravno tako nič z določevanjem gmotnih sredstev za narodnostne potrebe, kakor bi se jim omejilo področje z izključenjem narodnih zadev, ker bi te prešle v področje nacijonalnoavtonomuih organov vsakega naroda posebe.
Vprašanje, ali bi mogla nacijonalna avtonomija prevzeti tudi zadeve, katere bi še nadalje izvrševali deželni zbori, utegnilo bi dozoreti polagoma. Ko bi prišlo do tega, bilo bi dobro zaradi zmanjšanja upravnega aparata v obče, neizogibno potrebno pa bi tako skr-
čenje, oziroma združenje zadač ne bilo. Vsekakor pa bi bil ustroj, kateri bi nacijonalni avtonomiji nalagal tudi zadače o gmotnih interesih, naravniši in primerniši, nego sedanji aparat deželnih avtonomij. Razširjeni delokrog nacijonalnih avtonomij bi namreč zjedinjal zadače kompaktnih mas vsakega naroda posebe, ne pa raznih nacijonalnih oddelkov, kakor sedanji deželni zastopi.
Po takem so stvari naslednje: sedanja deželna avtonomija v Avstriji je neprimerna in potrebuje v dopol-
njenje in popravljenje nacijonalne avtonomije. Stremljenje za razširjenjem deželne avtonomije je kvarljivo, na škodo narodom in državi; nasprotno pa bi bilo po izvršeni nacijonalni avtonomiji težanje za razširjenjem te nacijonalne avtonomije ne potrebno sicer, pa koristno zaradi preprostejše obče uprave. Naeijonalna avtonomija bi bila po vsem tem narodom na srečo in celokupni državi na korist, naj bi si bila samo vsporednica ali pa popoina namestnica deželne avtonomije.
0 kritiki di
m.
K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
(Dalje).
d) Glede na bogosluženje, specijalno liturgijo al mašo. ž) Liturgija v gorenji Italiji. (Konec).
V Milanski ali tako imenovani Ambrozijanski maši1) sledi za malo ne popolnoma rimskim Introitus blagoslovljenje z mirom in molitev nad ljudstvom, kar se ne nahaja v rimski maši, pač pa v galikanski, in sicer neposredno za anti-fonami, začetek sestavljajočimi, katere je v Milanski liturgiji izpodmaknil rimski Introitus, in so dobile svoje mesto za evangelijem. Na to sledi po Gloria in excelsis, posnetem iz rimske maše, čitanje iz svetih pisem starega zakona in zo-petno blagoslovljenje z mirom, kar je svojstvo galikanske liturgije, katero se popolnoma razločuje od rimske maše. Ko se je potem završilo v vseh liturgijah običajno čitanje lista (epistole) in evangelija, kakor tudi graduvala, katero je med obema, vrste se, kakor rečeno, sem preložene antifone; na to pa se vrši zopet ponovljeno blagoslovljenje z Gospodom in mirom, kakor tudi molitev nad sindonom, česar ni v rimski maši, torej je galikanskega izvora in spominja na molitev, še ohranjeno v vstočnih cerkvah, pri razprostranjenju antimen-zijona. To, da pristopajo potem verni lajiki z daritvami (kruhom in vinom), je takisto galikansko, in tudi od rimskih razlikujoče se molitve pri darovanju, sosebno besede, katere je govoriti pri mešanju vina z vodo, namreč besede: »iz rebra Kristovega je tekla kri in voda", spominjajo na vstočne liturgije. Tudi veroizpovedanje se v Milanski liturgiji ravno takč, kakor v vstočni, ne vrsti neposredno za evangelijem, kakor določuje rimski misal, ampak še le po darovanju, in celč prefacije Milanske maše kažejo popolnoma oratorski vzlet in tip stare galikanske in vstočnih liturgij, pri čemur na primer nam je treba pokazati samo na prefacijo v praznik
') Držimo se pri tem na prvem mestu prepisa, ki se navaja pri Danielu Codex liturgicus ecclesiae universae tom. I. Lipsiae 1847 na jedni vsporednih stranic. Kjer rabimo druge prepise, jih navedemo.
a. Mahniča.
epifanije,2) ker je primerjanje iste z rimsko sosebno karakteristično.
Sedaj sledi v Milanski maši pač iz gregorijansko-rimske liturgije vzeti Canon missae, pričenši z besedami: »Te igitur clementissime Pater" do konca; isti pa kljubu temu svedoči, četudi le redkoma, vendar odločno, ne samo o izvoru Milanske liturgije iz stare galikanske svetega Hilarija, ampak vrhu tega, kar je le možno misliti, o najoži zvezi Milanske s staro galikansko cerkvijo; iz tega moremo zanesljivo sklepati na soglasje obojestranskih cerkvenih obredov.
Vidimo, da sosebno v prepisu Milanske liturgije, ki ga sporoča Binterim 1. c. pag. 76, poleg svetnikov, kateri se imajo po gregorijansko-rimskem misalu navajati v molitvi Infra actionem »Communicantes et memoriam venerantes", so navedeni tudi drugi svetniki, sosebno: Hippoljtus,Vincentius, Apollinaris, Vitalis, Nazarius, Celsus, Protasius, Gervasius, Victor, Nabor, Felix, Calimerus, Maternus, Eustorgius, Dio-nysius, Ambrosius, Simplicianus, Martinus, Eusebius, Hila-rius atque Benedictus. Ta okolnost zaslužuje posebne pozornosti, katere po našem znanju niso ji obračali doslej; kajti vštevanju teh svetnikov v molitev, katera je drugače vzeta vsa iz rimskega Canon missae, mora biti v podstavo jedino okolnost, da so tem svetnikom specijalno za Milansko cerkev samo ali za cerkve v obče, katere so bile nekdaj z isto cerkvijo v najoži zvezi, pripisovali znamenit pomen. Dejstveno pripadajo vsi zgorej navedeni svetniki po pokolenju ali delovanju izključno gorenji Italiji ali pa z Avstrazijo združeni pravi Galiji, torej oni specifično gališki diecezi nekdanje Praefectura Galliarum, celoskupen del katere je bila nekdaj tudi Milanska provincija.3)
2)	Daniel 1. c. pag. 78-80.
3)	lil. stoletju pripadajoči sveti Hipolit, škof in mučenik, katerega smo se opetovano spominjali zgorej, je bil rojen Galec in učenec svetega Lijonskega škofa Ireneja, na strani katerega je pričel svoje slavno delovanje. IV. in V. stoletju pripadajoči sveti confessor Vincentius je bil redovnik in svečenik v Lerinu, torej ne daleč od Marselja na otoku prave Galije in se je oslaviLz delom „Commo-nitorium adversus haereses". L stoletju pripadajoči sveti mučenik Apollinaris, rojen Antijohijec, je bil od apostolskega prvaka Petra posvečen prvi škof Bavenski, je v ostalem oznanjal evangelij tudi na
Po uže navedenem pameliškem prepisu Milanske liturgije so bile v njenem Canon postavljena celč verba institu-tionis popolnoma tako, kakor so se doslej ohranila v vstočnih liturgijah. Po besedah „Hoc est corpus meum" (To je moje telo) je sledil še od apostola Pavla (I. Cor. XI: 24) sporočeni dostavek in sicer, kakor se nahaja v grškem izvirniku „quod pro vobis confringetur" (ki se bode lomilo za vas); besedam pa „bibite ex hoc omnes" ne sledi v rimskem mi-salu rabljeni stavek: „Hic est enim calix sanguinis mei" itd., ampak v vstočnih liturgijah doslej običajni: „Hic est sanguis tneus". Dalje ni, da bi ne opomnili, da po prepisu, ki gaje 1. c. priobčil Daniel, da v neposredno za Commemoratio pro Defunctis sledeči molitvi „Nobis quoque peccatoribus" Milanske maše se poleg svetnikov, vzetih s celo molitvijo vred iz rimske maše, navajajo še drugi svetniki, katere prav posebe častiti, si je štela Milanska cerkev v dolžnost, zlasti: An-dreas, Euthemia, Apollonia, Justina, Sabina, Thecla, Pelagia, atque Catherina. Med temi ravno imenovanimi svetniki je Andrej znan kot Milanski mučenik, god (spominski dan) katerega je postavila cerkev v dan 27. novembra; potem vdova Sabina, po grškem izgovarjanju tudi Savina imenovana, katera si je pridobila posebnih zaslug za mučenike, specijalno za navedena Milanca Naborja in Feliksa, zatorej je bila pokopana v Milanski cerkvi, mučenikom tem posvečeni, kjer je našel truplo sveti Carolus Borromaeus nepokvarjeno. Ostali se imenoma navajajo le še v vstočnih liturgijah.
Tukaj bi utegnili razpravljati še nekatere razlike me-
drugih krajih, specijalno tudi, če ne uže v Milanu, pa vendar v njegovi okolici. Prvini stoletjem pripadajoči sveti mučeniki Vitalis, Nazarius, Celsus, Protasius in Gervasius niso brez vzroka drug poleg drugega, kajti Vitalis, dasi mučen in sežgan v Raveni, je bil rojen Milanec, zajedno oče v Milanu obglavljenih dvojčekov Gervazija in Protazija, katera sta se sprejela tudi v litanije k vsem svetnikom in sta se častila s čudovito lepimi molitvami, obseženimi v Milanskem misalu in brevirju. Nazarius pa. ki je spodbujal ravno navedena, v ječi zdihujoča mučenika, potem skušal krščanstvo razširjati na več krajih, je bil naposled leta 68 v Milanu obglavljen poleg svojega učenca in pomočnika Celsa; trupli obeh teh muče-nikov je sveti Ambrozij prenesel v svetim apostolom posvečeno cerkev, in ste se obe pokazali kot čudodelni. Sveti mučeniki Viktor (zaradi svojega rojstva v Mavritaniji „Maurus" imenovan), Nabor in Feliks sestavljajo zopet jedno skupino, ker so bili skupno obglavljeni okolo leta 303 v Milanu, in sveti Ambrozij mučenika Viktorja, ki ga postavlja poleg obeh drugih mučenikov Naborja in Feliksa, naglasa zajedno kot jednega prvih varuhov (patronov) svoje škofije. Nadaljnjo skupino sestavljajo sveti škofje Calimerus, Maternus. Eustorgius, Dionjsius, Ambrosius in Simplicianus, ker so vsi skup delovali kot školje Milanski in sicer: mučenik Calimerus, Grk, s tilnikom strmoglavo vržen v jamo, v drugi polovini IV. stoletja; mučenik Maternus, ki je leta 307 dobil mučeniški venec, začetkom IV stoletja; spoznavalee Eustorgius, Grk, od 315 do 331 ; Dioii)'-sius od 351 do 360, ko je kot pregnanec v Kapadociji završil svoje življenje; učitelj cerkve Ambrozij, katerega smo se često spominjali zgorej, v poslednji četrtini IV. stoletja; spoznavalee Simplicianus v zadnjih štirih letih IV. stoletja kot neposreden naslednik svetega Ambrozija. Nadaljnjo in sicer poslednjo skupno skupino sestavljajo sveti škofje Martinus,. Eusebius, Hilarius in Be-nedictus zaradi tega, ko je središče in težišče te skupine uže večkrat imenovani in drugi polovini IV. stoletja pripadajoči sveti škof,
šane Milanske od čisto rimske maše, katere svedočijo o nekdanjem galikanskem ali vstočnem tipu prve. No zadovoljujemo se na to stran s tem, da preprosto kažemo na lomljenje konsakrovane hostije pred Oratio Dominica; na svojstveno blagoslovljenje z mirom neposredno po molitvi Gospodovi; na zahvaljenje, katero sledi rimskim molitvam pred obhajilom; na način obhajanja vernikov, kateri je popolnoma različen od rimskega; na trikratni Kopu Di-rjcov, kateri sledi rimskim molitvam za obhajilom, in kateremu se pridružujejo besede »Blagoslovi in usliši nas, Gospod, razi-dimo se v mira" in odgovor »V imenu Kristovem". Kar smo zgorej razpravljali, dasi ob kratkem, je pač zadostno, da se s pomočjo dragih zanesljivih zgodovinskih iztočnikov dokaže uže tako brezdvombeno soglasje stare Milanske s staro galikansko liturgijo, tudi na podstavi svojstev v Milanu od Karola Velikega naprej polagoma uvedene mešane rimsko-galikanske ali ambrozijanske maše.
Da pa v ostalem niso na evropskem Zapadu v konec VI in začetkom VII stoletja poznali posebnega Milanskega ali gorenje-italijanskega obreda, najmanj pa ambrozijanski, temveč poleg rimskega jedino v Ecclesiis Galliarum običajni galikanski obred; da je torej v Milanu po svetem Ambroziju uvedena liturgija mogla biti le galikanska, ker, kakor pripoznano, je bila latinska, različna od rimske: kaže se tudi iz lista škofov od Longobardov zasedene gorenje Italije do cesarja Mavricija, kateri so se bih, kakor znano, pridružili metropolitu Oglejskemu in s tem vred emancipovali od za-
spoznavalec, cerkveni učitelj, čudodelnik in pisatelj galikanske, zajedno prve latinske liturgije, Hilarius. Sveti galikanski škof in čudodelnik Martinus je bil namreč zapustil svojo domovino Pano-nijo, da bi kot učenec vstopil pri Hilariju v Piktaviji, ki je bil znan daleč okolo kot prava cerkvena luč, in da bi prejel od njega niža posvečenja, na kar je, oborožen s potrebnim znanjem, skušal delovati v svoji domovini, potem v Milanu, pa, povsod pregnan od arijancev, je tekel k Hilariju, vrnivšemu se iz prognanstva, in je pod njegovo zaščito ustanovil najstarši samostan Galije Legudia-cum (Liguge), v neposrednji bližini Piktavije, potem pa je bil izvoljen škofom Turškim (Tours). V zgorenji Italiji rojeni sveti škof Vercelliški Eusebius, potem ko se je odlikoval na Milanski sinodi kot zagovornik ortodoksije proti arijanstvu, je bil prognan na Vstok, vrnil se je še le leta 363 preko Ilirije v svojo škofijo, se je takoj združil s svetim Hilarijem Piktavskim v pobijanje arijan-stva in je skušal v Milanu osebno nastopati proti ondotnemu škofu Aksenciju, ki je pospeševal arijance, ali na cesarski ukaz se je moral umakniti na svojo škofovsko stolico, na kar je kmalu umrl. Sveti spoznavalee Benedictus konečno, o katerem ve Weiss-bacher v svojem delu „Die Petriner" pripovedovati mnogo čudovitega, je prišel kot škof Samariški (Samaria; s svečenikom Viven-cijem in štiridesetimi tovariši v Poitiers k svetemu Hilariju, se je postavil pod njegovo varstvo in si je izprosil od njega mesto pri ne pobliže zaznamovanem gradu, kjer je vstrajal do konca življenja, najbrže prijateljski združen s Hilarijem.
Vidi se, da delovanje vseh teh svetnikov, katere kot svoje posebne varuhe častiti, si je štela Milanska cerkev v dolžnost, z jedne strani ne preseza IV. stoletja, z druge strani pa se dostaje izključno le prave Galije, od IV. stoletja združene z gorenjo Italijo in Avstrazijo, torej in sicer specifično gališke dieceze Praefectura dioeceseos Galliarum ; to pa govori za popolno cerkveno zjedinjenje vse dieceze in dosledno za jednakost obreda v njej.
konite jurisdikcije rimskega Apostolskega stola. V tem listu izražajo škofje, ki so se bili, iz strahu od nezaupnlh Longo-bardov, zbrali samo skrivno, pred vsem svojo žalost nad cesarskim ukazom, vsled katerega se jim je s svojim metro-politom Severom vred podvreči jurisdikciji papeževi (Gregorja Velikega), da si je on v zadevi treh kapitulov stranka in so se doslej ogibali vsake skupnosti ž njim. Prosijo torej cesarja, da dovoli, da bi smeli, takoj ko se povrne po Longo-bardih motjeni red, priti v Konstantinopolje, da bi se njih zadeva mogla ondi pravilno poravnati po koncilju v prisotnosti cesarjevem. To prošnjo pa motivujejo s tem, da bi se utegnila drugače tudi lehko razrušiti Oglejska metropolitanska škofija, kar je zaprečilo uže takč jedino energično postopanje cesarja Justinijana; kajti sosedni nadškofje Galije, kateri so se bili za časa Justinijana (527-565) polastili uže treh Oglejski provinciji pripadajočih škofij, bi nadaljevali in raztegnili svoje napade na to pokrajino.
To motivovanje4) pa govori do cela razločno za popolno
4) Glasi se doslovno: „Quia Gallorum Archiepiscopi vicini sunt. ad ipsorum sine dubio ordinationem concurrent et dissolvetur metropolitana Aquilejensis ecclesia. Quod ante annos iam fieri coeperat et in tribus ecclesiis nostri concilii, id est in Beconiensi,
soglasje galikanskega obreda z obredom gorenje Italije, ker posezanje gališkega episkopata bi se bilo porušilo uže na silovitem uporu vernikov, ako bi ne bilo teh naskokov omogočilo soglasje obojestranskih obredov, specijalno tudi glede na liturgijo. V obče so poznali na Zapadu evropskem še h koncu VI. in začetkom VII. stoletja, kakor rečeno, poleg rimske le še liturgijo, katera je bila običajna v nekdaj veliki Praefectura Galliarum pripadajočih deželah, in je uže odveč, da dokažemo še pri ostalem, pri razpravljanju tipa liturgije, katera je bila v starem Času, sosebno od druge polovine IV. stoletja na britiških otokih običajna. Ta dokaz pa podamo zopet s pomočjo neizpodbojnih zgodovinskih iztočnikov, katerih nismo še porabljali v dosedanjem razpravljanju. — (Dalje pride).
Tiburnensi et Augustana Gallorum episcopi eonstituerant sacerdotes et nisi eiusdem tunc divae memoriae Iustiniani principis iussione commotio partiuin nostrarum remota fuisset, pro nostris iniquita-tibus pene omnes ecclesias, ad Aquilejensem synodum pertinentes, Gallorum sacerdotes pervasissent". (-poročeno iz Praškega katoliškega lista „Past?r duchovni" od leta 1885 V: 310 po katoliškem svečeniku in zgodovinskem raziskovalcu Sassineku v Dunajskem „Parlamentar"-ju N. 35 od 31 avgusta 1890).
O preporodu hrvatske knjige.
(Vzroki in povodi temu*).
Iz govora dra. Pr. Bačkega: Kad jugoslav. akademije LXXX. 1885.
Kdor bi hrvatski književni preporod imel za proizvod slučaja, ali za umetno delo posamnikov, cel<5 morebiti brez nravstvene podstave, ali prehodno navdušbo dobe, ali za neopravičen prebudek jedne ndrodne posebnosti: on bi s tem pokazal, da mu medsebojna zveza svetovnih dogodkov, vzajemni vpliv duševnega sveta, viši poklic posamnih narodov ni poznan. On bi pustil iz spomina i zemljepisni položaj i stoletne prosvetne odnošaje i rodstvene zveze hrvatskega naroda, radi katerih je vsak poveči tok v morju človeških mislij dosegel tudi pitomo obalo Hrvatske zemlje. On bi moral reči, da je hrvatski narod mogel izključen ostati od one tekme za zavarovanje vsestrane narodne posebnosti, katera se povsodi okolo njega opazuje v poslednjih desetinah prešlega in prvih našega stoletja.
Dobro je znano, da od selitve narodov ni Evropa v svojem tečaju bila tako globoko in tako občno potresena, kakor li vsled načel francoskega prevrata in nastalih za tem velikih krvavih vojen. Velikanski preobrat je oprijel i države i celo družbo. Ves prejšnji državni sostav, od Teja do Volge, od Italskega juga do Skandinavskega severa, bil je omajan, starodavne naprave podrte, nekdanje razmere državnih oblastij zmešane. Ne samo človek začel je živeje iskati v društvu
*) Bodi ta članek tu-le Slovencem v spomin o slovesnem odkritju spomenika dru. Lj. Gaju v Krapini 28. sept. 1891.
primerne oblike izražaju svojih mislij in čutljajev, ne samo posamični preje v ozadje potisneni sloji družbe potegnili so se za položaji večega vpliva, temveč tudi narodi so se podvizali najti svojemu duhu primeren ooir v vseh odnošajih javnega življenja. Na površini prikazale so se nove moči; meščanstvo in kmetovščina, ta dva preje prezirana razreda prebivalstva, započela sta borbo za ravnopravnost s tem večim razgledom v vspeh, ker si je, posebno prvi, z delavnostjo, izobraženostjo in blagostanjem stopnjema narejal pogoje za prvenstvo v društvu. Temu je bil naravni posledek, da so si narodni jezik, narodni običaji, narodna sporočila vsekjer, v občini in državi, v društvu in nauku, osvojili prvo, pač izključno mesto.
Tukaj hočem le na kratko omenjati, kako je ta vseobči in vsestrani preobrat, zlasti na kulturnem polju, deloval pri onih narodih, s katerimi so Hrvati v tem pogledu, nekaj po posvetnih, nekaj po državnih, nekaj po sorodstvenih zvezah, bili v bliži dotiki; ker nam bode s tem tudi hrvatskega preporoda prvi početek jasneji. —
Odkar so živi narodni jeziki zavzeli mesto latinskega, stoji hrvatski narod največ pod vplivom nemške s te strani in pod vplivom italijanske kulture z one strani Velebita. Pak upravo v Nemčiji in v Italiji odjeknil je silno, kakor malo kje drugod, oni veliki preobrat mislij.
V Nemčiji je uže za poslednjih desetletij iznemoglega
in razpadajočega rimskega cesarstva nastal v duševnem življenju naroda prevrat, katerega smer se po glasoviti Klinger-jevi drami „Sturm und Drang" s tem imenom označuje dosta razločno. Bila je to nasproti umirajoči stari „ mlada" Nemčija. V vseh strokah človeškega znanja in umenja težilo se je za originalnostjo. V filozofiji se ponavljajo sostavi, po katerih bi vera razuma imela zameniti zgodovinsko krščanstvo ; Winkelmann in Lessing odpirata umetnosti nove zakone; v odgoji se usvajajo Bousseaujeva načela; ndrodna zavest se z vsemi sredstvi vzbuja. Ta doba porodi tudi dva največa nemška pesnika Goetheja in Schillerja, katera predrevša v duh svojega naroda, udarjata na svoje umotvorine, kolikor se tudi prislanjata na tuje vzore, naroden nemški tip. K oduševljenosti narodni, katero je nemška knjiga budila tudi v dobi pobitja, pridružila se je tudi romantiška šola, pa se v čutjenju za slobodo in veličino Nemčije ne razlikujeta oba Schlegela od oduševljenih pesnikov ob času vojen za oslobo-jenje, Arndta, Kornerja in Ruckerta. Jedna čutstva so se oprijela tudi src možev stroge znanosti. Filozofija se je ogrnila z nemškim plaščem; J. G. Fichte je razplamtil narod proti tujcu s svojimi berolinskimi govoril. 1808; v tej atmosferi začela sta brata Grimma proučevati povestnico jezika, prava in verovanja nemškega. V kratko: to dobo novih mislij, to dobo borbe, slave in ponižanosti, dal je genij nemški kori-feje znanostim, kakor Humboldta prirodnim naukom, Boppa in Potta primerjajočemu jezikoslovju, zgodovini Niebuhra, Rankeja, Zeussa itd.; s tem pa je pripravil narod za oni svetovni položaj, ki si ga je pridobil v našem času.
Še globlje so misli francoskega prevrata prodrle v apeninski poluotok, ker razven veče sorodnosti v kulturi bila je Italija dalje privezana na Francosko. Ali v oni meri, v kateri je italijansko društvo usvajalo misli francoske, rasla je ljubezen k jeziku in knjigi italijanski. Umovi se navračajo bolj negoli doslej k velikemu Allighieriju. Ugo Foscolo opominja italijanski narod na izučavanje svoje prešlosti. Prehodno zjedinjenje Italije pod Napoleonom okrepilo je narodno samozavest ter je i po Bečkem kongresu zapustilo v italijanskih rodoljubih živo težnjo za državnim jedinstvom. »Mlada Italija" bila je gotova. Kar je G. Rosetti zapeval: ,Siam fratelli', to se je odmevalo v vseh pokrajinah apeninskega poluotoka. Knjiga je postala rojišče in shranilišče narodnih čuvstev in teženj; ona je poučevala narod o potrebi notranjega preporoda preje, nego li se je izvršil zunanji. Glavna prepovedalca teb mislij sta bila Silvio Pellico in Manzoni. Posebna paznost se obrača na čistoto lepega jezika, katero je Giov. B. Nicolini zagovarjal takč vroče, kažoč čezmerne galicizme v sodobni italijanski literaturi. Tako so bile vse preje umetno zavezane moči italijanskega naroda zaporedoma razvezane, ter se je mogla predvideti konečna zmaga narodne samozavesti.
Ona velika pretvorba, po kateri je krvno krščenje francoskega prevrata provelo človeški duh kakor v njegovih državnih tako i v društvenih odnošajih, ni pustila nedotaknene ni Ogerske; zlasti tudi za to, ker se je oni preobrat začel
baš v času, v katerem so dobro namišljene, no silovite reforme Jožefa II. narodni život v vseh odnošajili njegovih potresle toli silnim načinom (pravi madjarski povestnik M. Horvath). Oni vzpodbod, s temi okolnostimi Ogerski narinjen, potisnil je to deželo v dvojni tok: premembe namreč državnega so-stava prema slobodoumnim načelom zapadnim, in zamembe madjarskega jezika za vladajoči dotle v državi latinski jezik. V jednem in drugem pravcu začelo se je sicer delati v Ogerski takoj po 1790. letu; ali nepretržna napeta delavnost začela je po vzpostavi mira izza Beškega kongresa z oger-skimi zbori 1. 1825-27, 1830 in 1832. No, tudi madjarski narod je največo podporo v svojih društvenih in državnih težnjah iskal v književnosti. Pa zares (po besedah omenjenega povestnika) madjarski narod ima večidel mali oduševljeni četi svojih književnikov zahvaliti svoj preporod izza dolge, nečastne nedelavnosti; knjiga je probudila mu narodna čuv-stva in vzdrževala ono rodoljubno marljivost, katera se je začela sramovati one brezzavestnosti narodnega življenja in je vzbudila hrepenenje, da se je reši in da vznapreduje v duhu časa.
Oni preobrat, kateri je spoprijel ves život romanskih in germanskih narodov, ni se zaustavil na mejah njihovih, temveč je potresel tudi slavjanska plemena. Za Rusijo, katere narodna samozavest je bila na plamenu Moskve raz-plamčena do neslučene preje stopnje, bodi dovolj spomniti sijajnih imen Deržavina, Puškina, Karamzina, trojice, katera je svoji dobi s polnim pravom dala naziv. Na književnem obzorju Poljske pokazuje se posle Krasickega, Karpinskega, Malczevskega, Brodzinskega in Niemezevicza genij Ad. Mic-kievicza. Kedar se v nemški literarni zgodovini toliko na-glašuje prijateljevanje dveh največih pesnikov, Goetheja in Schillerja, ne sme se ni v slavljanski književni povestnici pozabiti na prijateljstvo med dvema največima pesnikoma slavjanskima: Rusom Puškinom in Poljakom Mickieviczem, — prijateljstvo, katero ni ostalo brez blagoslovnega vpliva na oba, ali katero je poljski vstanek pretrgal 1. 1830.
Da v ruskem in poljskem narodu vstajajo taki vele-umi, manje je čudo, nego li da se v isti dobi bude manjša, po usodi skoro na smrt obsojena plemena slavjanska. V Češki je germanizacija, od cesarja Jožefa II. popolnoma zvršena, izzvala narodno reakcijo. Ali tukaj niso začeli pesniki buditi duh narodni, nego možje znanosti: historiki Dobner, Pelcl, Voigt in filolog Dobro vsky, ta otec slavistiki. Dobrovskj je s svojimi historiško-filologiškimi globokimi preiskovanji razsvetlil ne samo češki jezik in češke starine, temveč tudi ostale slavjanske jezike in prešlost slavjanskih narodov. On je bil prvi, kateri je znanstveno pokazal na ozko zvezo med slavjanskimi jeziki in plemeni, s čimer je tudi češko narodno čuvstvo prenesel na občeslavjansko historiško osnovo. Na ono prosvetno zemljišče, katero je Dobrovsky pripravil češkemu narodu, mogli so stopiti z nado v veči vspeh: Jungman, Šafafik, Palacky in Kolar. Sedaj je tudi ,Narodni museum' (1818) ter po njem izdavani ,Časopis' (1827) in ,Češka Matice' (1831) postala razsadnik in semenišče preporojene češke knjige.
Češki in madjarski narodni pokret, prvi zakonom privlačnosti, drugi zakonom odpornosti, izzval je tudi v istem času vrenje duhov pod visokimi Tatrami, v Slovakih. Ber-nolak in Holv, Tablic in Palkovič budili so s svojimi deli oni zapuščeni odraslek češko-slovenskega naroda, a v književnem društvu zasnovanem 1. 1801 v Požunu kakor tudi v stolici češko-slovenskega jezika zasnovani tam na licejn naslednjega leta, odprli so slovaški omladini vrelec za narodno naobrazbo. Tu v Požunu usrkali so ljubav k domu in narodu svojemu Halupka, Štur, Hodža in Hurban, pod vplivom del svojih rojakov Kolarja in Safafika pak so učili poznavati ostalo Slavjanstvo. Odtodle razhajala se je slovaška mladež ter je v tretjem desetletju našega veka ustrojevala književna društva na raznih točkah slovaške zemlje, v Levoči, Prešovu, Kez-marku itd. a naposled 1. 1834 nastojanjem M. Hamuljaka v sami Pešti.
Po posebnem naključenju okolnostij dogodilo se je, da si je tudi srbska knjiga za svojo zibelo odbrala Ogersko in njeno glavno mesto, dokler poglavitne moči ni prenesla v oslobojeno Srbijo. Ali ta književna delavnost, omejena večidel na šolske potrebe a ob porabi slaveno-srbskega jezika, ni bila primerna, da prodre v vse vrste naroda. Še le tedaj, ko sta Dositej Obradovič, a posebno Vuk Stefanovič Karadžič, ta prvi srbski književnik slobodne Srbije, srbski jezik, zajet iz ljudstva, uvedla v svetišče znanosti, probuja srbska knjiga in pregovori celemu narodu iz srca k srcu. Po Vuku Karad-žiču bil je srbski narod zajedno uveden v kolo ostalih pro-svečenih narodov in v naročaj Slavjanstva, da se tam poganja za dobro človeštva, a tu da v zajedniško dedmo priloži svoje posebno blago.
In sedaj je tudi hrvatski narod pričakoval svojega preporoditelja. A ta mu je poslan v osebi Ljudevita Gaja... A da hrvatski narod ni mogel ostati izključen iz onega velikega vseobčega preobrata, kateri se je z one strani Rajne bliskovito razširil na vse kraje: sledilo je naravno iz prosvetnih in državnih zvez, v katerih je od davna živel; sledilo je iz njegove i davne i bliže prešlosti.
Tok zapadne prosvete v hrvatsko zemljo ni se nikdar ne presušil ne bil pretrgan. Misli, katere so za izobraženi svet izvirale iz občega zajedniškega vrelca, pritekale so v hrvatsko društvo bodi po občnem latinskem, bodi po drugem tujem živem jeziku. Viši razredi hrvatskega društva bivali so z zapadnimi i v stanovski i v prosvetni dotiki. Hrvatska dežela, kolikor se je menjal obseg njene državne nezavisnosti, uživala je vedno toliko samosvojnosti, da si je tudi v tem pogledu ostala svestna svoje posebnosti. Celd hrvatskemu jeziku in hrvatski knjigi ni bila nit predaje (tradicije) pretrgana. Jezik Hidje in Brueroviča, Katančiča in Relkoviča, Buniča Luke in Vida Došena, Kanižliča in Kačiča prislanja se prek Gjorgjiča na jezik Gunduliča in Palmotiča, Ranjine in Luciča, Vetraniča in Maruliča, tako da ima izza sebe nepretrgano književno povestnico od štirih stoletij. A ta jezik je tekel iz ust ljudstva ob veči ali manji čistoči.
Bila je tedaj doba, kedar je v Hrvatski narodna misel,
nekaj pod vplivom velikega evropskega pokreta, nekaj pod pritiskom z one strani Drave prihajajočim, začela iskati primernega izražaja. Mladi Gaj, v Gradcu in Beču napojen z novimi velikimi načeli svetovnimi, a posebe v Pešti gledajoč jedno kulturne osnove Madjarov in drugo občujoč s sorodnimi brati Slavjani, pa čitajoč Vukove narodne pesmi poleg obna rojenih Kačičevih: očuti slavjansko vzajemnost, katera mu odkriva nov, dotle neslučen svet pa se osvedoči o istovetnosti hrvatskega in srbskega jezika,1) a s tem tudi o istovetnosti obeh narodov, katerima je samo nesrečna prešlost postavila pokrajinske pregraje. On snuje sedaj, kako bi se ta istovetnost jezika oživotvorila v knjigi, in kako bi se brez praska podrle te pregraje. Zaradi jedinstva književnega jezika, katero bi reki narodne prosvete razširilo korito, morajo se žrtvovati živeča narečja in razrečja; zaradi jedinstva imena treba odstraniti pokrajinske nazive.
Temeljna misel Gajeve osnove je torej bilo zjedinjenje, jedinstvo narodno. A v tej misli tudi leži bitnost, esencija preporoda hrvatske knjige in po njej hrvatskega naroda. Ime, v katero se je ta misel ogrinjala, ni glavno; ono se more tudi menjati, a da sama misel2) ne prestane blagotvorno delovati.
S tem sem mislil obrniti pozornost na to, kako je preporod hrvatske knjige bil v tesni zvezi z onim tokom, kateri je od konca prešlega stoletja prešinil ves duševni život evropskih narodov; kako je ta preporod bil kategorični imperativ one dobe. Jeden narod je prihajal za drugim do zavesti svoje individuvalnosti; jeden je za drugim klical svojemu tovarišu in sosedu: ,cogito, ergo sum' — samo po redu so se v tej zvrstitvi razlikovali; samo nosilci jedne obče misli so to misel prema narodni posebnosti izraževali na razen način. Zato v povestnici preporoda misel po preporoditeljih zastopana bitno je in glavno...
Oni preobražaj hrvatske knjige, kateri je započel leta 1835 pod zastavo Lj. Gaja in s sodelovanjem pomočnikov njegovih, okrstili smo s pravim in primernim imenom: preporod.. A zakaj ? Stareja hrvatska književnost bila je ne samo po svojem postanku nego i po svojem vplivu samo krajevna in pokrajinska. Krasne dobrovniške, hvarske, spletske, zaderske književne umotvorine bile so malo znane izven okraja teh mest, a v Posavini skoro nikakor. Nova hrvatska književnost na podlogi jedinstvenega pravopisa, vzvišivši se z jezikom, čuvstvom in težnjo nad ozkim obsegom krajevnih nazorov, postala je narodna, pa je uprav njej bilo pridržano, da one krajevne pretvori v narodne umotvorine. Stara hrvatska književnost je bila veči del izliv čuvstev ali delo slučajnih prigodeb; dočim se nova ozira na vse potrebe človeka in naroda, obdelujoč vse stroke ljudskega znanja in umenja.
') Kaka je bila pa doslednost, da se pri isti istovetnosti jezika ni sprejela jedna in ista Azbuka za jeden in isti jezik hrvatski in srbski? Op. ur.
2) Da, da, tako bi moralo biti; a kak6 delajo dandanes stranke, da bi nadaljevale narodno in pravo slavjansko delo po pomenu te vodilne misli? Gajevo tvorbo porabljajo domačini in tujci za klin, da bi ostali ločeni Srbi in Hrvati. Op. ur.
Stara hrvatska književnost čutila se je samo o priliki, in to s popolno zavestjo, kot sostaven del obče slavjanske, ter so v njej Vrančiči in Križanič redki pojavi; dočim nova zajemava vse njene pridobnine. Stara hrvatska književnost je sledila vzore tuje, in ako često takti modro, kakor da nam prikazuje izvomike, dočim nova nastaja biti samotvorna in samovzrasla, proučavajoč čiste narodne tvorine. Prema temu slavi stara v novi hrvatski knjževnosti svoj preporod, svoje preobraženo vstajenje.
A s preporojeno književnostjo slavi hrvatski narod svoj preporod v vseh odnošajih svojega življenja. Od leta 1835 narodni jezik osvaja si mesto v obitelji, občini, državi; uči-lišča se osnavljajo od najnižih do najviših; književna društva se napravljajo, hram umetnosti se odpira; tesne meje javnih odnošajev se razširjajo; v vseh vrstah društva se budi in krepi duh zajednice, krajevne in pokrajinske posebnosti vse to bolj odstopajo mesto misli in očutljajo narodne in plemenske skupnosti. Vse je to od ndroda na pol nezavestnega v kratkem razdobju, pri velikih notranjih in zunanjih na-
sprotnostih, z razmerno malimi sredstvi učinila ona misel, katero je neznatna četa mladih hrvatskih rodoljubov, z velikimi načeli dobe oduševljenih, vrgla v hrvatski narod.
Delo preporoda, pred 50 leti započeto, navzlic tako sijajnemu vspehu, ni dovršeno. Ono je iz rok prvih pre-poroditeljev nam povrejeno, da je nadaljujemo in dovršu-jemo.3) To nalogo smo prevzeli z ono blagotvorno mislijo povestniške in narodne zajednice v hrvatski, v hrvatsko-srbski, v južnoslavjanski, v slavjanski obitelji, rodu. Ta misel naj nam pred očmi blešči tudi tedaj, kedar po poljanah vseobče ljudske naobrazbe iščemo rastlin, da jih presadimo v domači vrt znanosti, uverjeni, da naša tla imajo lastnih sestavin, na katera treba, da rode sad, pri delovanju ozirati se. To misel predajmo čisto in 7ieoskvrnjeno potomstvu, katero bode delo znanosti in knjige, nadejajmo se, v povoljnejih okol-nostih nadaljevalo.
3) Vsekakor pa na podstavi sorodnosti in istovetnosti do-sledniše, nego doslej. Op. ur.
Poslovenil Andrej Fekonja.
Onamo, onamo!
Zložil Nikolaj I., knez črnogorski.
OHaMO, OHaMO! 3a 6psa oHa, roBope, sa je pasopen SBop, Mojera napa! — OHaMO, Be.ie, 6ho je Her,a;a, jvHarai a6op!
OHaMO, OHaMO ! aa BHljy Ilpnapen ! Ta to je Moje — aonia CTapHHa MHaa raMO Me 30Be: Ty MopaM jeftHOH opysaH no h'!
OHaMO, OHaMO! ... ca pa3BajiHHa SBopoBa n;apcKHX Bpary hy peh': ,C oribitiiiTa Miuor 6jesn mi, Kyro ! 8ajaM th Mopa« BpahaTH Beh!"
OHaMO, OHaMO! sa 6paa OHa Kaayjy, aa je aejieHH raj, hoji; khh ce aicKy penami CBera, mojihtba y ibhx npncBaja paj,
OHaMO, OHaMO! 3a čpaa OHa, Tie nego njiabh caBHja cbos, Ha cpncKa nojta, Ha nojsa 6ojHa, OHaMO, opaho, cnpeMajMO xoa!
OHaMO, 0Hai0! 3a 6paa OHa noraseH koh>Ma Kjniicyje Jyr: ,y noMph, i?eii,o, y noMoh, chhijh. CBeTHi' Me CTapna, CBeT bh je ayr ?
OHaMO, 0MaM0! . . . ca6ji.ii 3a CTapa iteroBa pe6pa sa TyniiM pe3, no TypcKHM pe6pHM, — s a 6jeji,Hoj pajH h.om hctom c pyKy pacjenaM Bes!
OHaMO, OHaMO j sa 6psa OHa MiiaomeB, Kaacy, npe6HBa rpo6! OHaMo! . . . noKoj ao6iriiy synm, k as Cp6iiH Biime He 6yae pod!
0 M 3 r y B A b
(JIyKa norji.
Htmir hjob'6k le jim Jur jpa cma ; hh MJiafiuiit hiiio le peKe.i omy: OTie, ftai jm npncToihiHii ^-fej nima. Hh paaftijntji le wrfeHi,e Hinia.
Hh no He Miiornx ,n;Hex 36paBiun Mjiafmiii chh Bce, OHHieji le b fflajitHA CTpaiiA hh Ty pasTOHHJi le lurfehte CBOie aciibm 6.[/K,t;ho. Eejjap na ie mapama y;Ke Bce, HacTaji le bejihk rjiar b tok crpaHt, hh oh ie 3a^m.i crpa^am Hh rpe^M npHatnHJi cm ie irfcKeav artinanv ta CTpaHe, a Ta ra ie nocaaji Ha ceaa nacT cboim cbhhim. IIh ateakji ie na-chthth iptbo CBOie pora^nnamh, Kaiepe c«n cbhhim a;yie, ajra hiikfto My hx h4 saBaa.
ITpmiie^irni na k ce6f; ie peKea: Kojihko uaiHtiniKOR MOiera OTU,a uma o6h.io Kpyxa, H3 na TyKaS oa JiaKOTe VMiipaM! BcTaBJim nosnem k OTcy CBOieMy hh ny nopeieM: Orne! rptnraji cen npoTH He6y hh iipej to6oh hh y»e irfe-ceM ji,ocToieH roieHOBaTH cm chhom tbohm, npimu mm KaKop ie,n,Hera HaraHHKOB cbohx.
Hh BCTaBiHii meji ie k otiij cboicmv. Hh ko ie 6bi.t me aaaeH, yar.ie,T,a.i ra ie OTen HieroB, cmimiiji cm ny ie hh notekhin na^ea ie ha thhhhk HieroB hh ho™6hjx ra 16. Hh peKeji ie Hieuy chh : OTie! rpismra ceM npoTH He6v hh npe^ Te6ofi mi iiIiccm bmu ji;0CT0ieH HmeHOBara cm chhom tbohm. A oten ie peKc;i xjiami,eM cbohm : lIpinieciiTe Hait-
E H E M C bi H TJ.
XV. 11—32).
.rliiiniai otfjrfeka hh oC.tliiuite ra hh jaflTe npcTeH ha pak;k jiicroBA hh o6yBajio Ha nore. Hh npiibe^hte tejine iniTano, 3aKOJiiiTe ie hh affm iiOBece.iMO cm ; Kaira Ta chh moh 6hji k jipteb hh oathb^ji k hh h3rydjn.eH k 6hji hh Hanieji eM ie. Hh 3a majih ca Bece-iiitii cm.
A CTapMinift chh HieroB k 6hji ha ceaii; hh ko k rpe^m Hpn6.ina;a.i cm aomv, aacjiHinaa k ntoahbe hh jihko-BaHBe. Hh noKjninaBHiH KtfHera xJianneB npauiaii ra k : Kai k hrl;Kift to ? Oh na k peKe.i niCMy: Tboh 6paT k Hpiiuieji ra OTen tboh 3akjiaji k Te.m;e miTaHO, Kep ra k 3ji;paBera BcnpiiMii.
Oh k na paacpjpa cm hh nt xotiji bhhth. tejas k HieroB OTen H3Hineji Tep ra k npocnji. Oh k na oaroBopiui hh pekej otijv : Ejimh ! tojihko j(tuam Te6rfe, hh hhkojih HtceM tboim sanoBiaii npecTAnuji hh mchI; fffccn iiiiKjap
aaJI HH K03.1MT3 He, 6H CM 3 KPJTH CB0HMII nOBeCejTHJI.
Ko k na iipmiie.1 ta chh tboh paatoniibiiin hmthbe tbok 3 CjiAji,hiinamh, saioiaji ch my teane nirraHO.
Oh k na penea hkmy: Chh mož ! th ch Bcer^ap 3 MeHOii hh Bce mok ic tbok. Tp-fsoM na ie 6bi.io Bece;ihth hh paSOBaTH cm, Kep k 6 bi ji Ta tboh 6paT MpTBB iih 0X11-bIjJI k, ii3rv6jiteH k 6bi.i iih name.i cm ic.
^aMypcKiit.
Veselo življenje?
Spisal dr. Fr. Celestin.
I.
Bilo je lepo jutro meseca septembra, ko sta okolo šeste ure dva fijakarja ne ravno hitro drdrala iz našega mesta. V prvem je sedel sodnik, visok, širokopleč mož, podolga-stega lica, črnih las in kratke črne brade, z gladkim, visokim cilindrom na glavi. Noge si je bil pokril s pledom, površnjo suknjo zapel na dva gumba in slastno kadil kubo. Zraven njega je sedel sodni pisar. V drugem vozu sta sedela dva mlada koncipijenta. Starejši, dr. Matija Sever, bil je oblečen jako skrbno, da, naravnost elegantno; posebno si je bil umetno zavezal za vrat svetel, siv, svilast robec, a vratnik in manšete so bile velike in bele kakor sneg. Na glavi je imel siv, mehek klobuk, kateri je z levo roko naglo porin-1 nekoliko nazaj in se glasno nasmijal svojemu tovarišu, Dušanu Mrazu. Smijal se je veselo, četudi nekoliko suho, da so
se mu zlatni očniki v solčnem svitu lesketali na širokem, gladko obritem hcu.
—	0 ti nedolžna dušica! dejal je dr. Sever in položil tovarišu na ramo svojo, v sivo rokavico oblečeno oblo roko. Tebi ni prav, da gremo danes uže drugič na lice mesta, in da se repozicija ni rešila uže s prvim izvidom. Ti praviš, da moreš dobiti repozicijo za Krajiča, meni je res presneto malo do tega, jo li moj baron Dimovski dobi ali ne. Soseda se pravdata, pa naj plačata: to je moje načelo!
—	Ti si kakor navadno, tudi danes dobre volje, reče Dušan.
—	Pri obedu bodem pa še bolje. Hodili bodemo po mejašu, izpraševali priče, a naša pravdaša nam pripravita dobro kosilce, pa bode mir in sprava v Izraelu.
—	Mene pa kmetje zanimajo, kedar pričajo in se razvnemajo, kakor bi se borili za svojo kožo.
—	Da, da, ti misliš, da je vsak kmet Iheringov uče ' nec in se bori — za pravno idejo, ka-li? Mlad si, prijatelj, mlad, pravi doktor in se naglo obrne proti kmetski deklici na cesti. Nosila je na glavi stvari v mesto na prodaj in doktorju je morala biti všeč, ker jo je pozdravil: Dobro jutro, mlada teta!
Dekle se nekoliko začudi in odgovori veselo: Bog je daj, stari strijc!
—	Ali si jo videl, kako je zarudela? vpraša Dušan doktorja. Pošteno dekle mora biti.
—	Poštena je morda, poštena, jezična pa tudi. Pa saj tak je tvoj vzor ženske samostalnosti, o kateri tako rad govoriš in bi rad, da se vse ženstvo zave, kakor praviš, od mestnih mladih in starih gospa in gospodičin pa gori do planink pod Grintovcern.
—	Da, da, pritrdi smeje se Dušan. Posebno gorim za samostalnost kravaric in vseh pastiric, to se ve. Ti si najbolje tolmačiš to idejo, najbolje.
—	Ne, tega pa ne bodeš tajil, da si se še na vseučilišču pripravljal za misijonarja ženske samostalnosti ter si pač vse prebrskal, kar pišejo o tem tvojem čudnem kulturnem vprašanju evropski in ameriški malikovalci ženske svobode?
—	Nekaj malega sem se res pečal s tem vprašanjem in tudi jaz vem, da je časih napredna, samostalna ženska le karikatura, ne pa izraz kulturnega napredka.
—	Ne časih, dragi moj prijatelj, zvečine je tako, da je srce take napredne ženske pusto. Kar je v glavi, tudi ni dosti vredno; saj je le prazen napuh in neumna prevzetnost.
—	To so le pene, pene kulturnega napredka, saj ima tudi zlata ruda, če se topf, na površju nečiste pene, umazano »žlindro". Pod penami pa je tudi v tem vprašanju čista ruda človeškega napredka.
—	če le ni toliko pen, da tvoje čiste rude nikoli niti videli ne bodemo; mari nas bode mazalo le blato teh pen.
—	Jaz verujem, in se ne bojim, odgovori Dušan in umolkne.
Dušan Mraz je bil bolj srednje, šibke rasti, nekam ozkih prsij, sicer pa brez telesnih posebnostij. Nosil je kratko, polno, rdečkasto brado in goste, nekoliko kodraste lase. Prijetne so bile njegove črnkaste dolge obrvi, mehke sive oči, visoko čelo in nenavadno belo lice s pravilnim nosom. Porodil se je bil na kmetih. Očetovo zemljišče ni dajalo toliko, da bi ga bili mogli dati v mesto v šolo. Imel je pa tam teto po materi. Ta mu je pomagala, nekaj pa drugi dobri ljudje, in potem ustanova, katero je dobil uže v 2. gimnazijskim razredu in jo užival tudi na Dunaju vsa svoja štiri pravniška leta. Pred dvema letoma mu je smrt vzela očeta, mati pa je ostala na domu z mlajšim bratom in sestro.
Še jako mlad bil je torej prepuščen skoro popolnoma sam sebi. Večkrat bi bil lahko zašel na nevarne, krive pote, ali srečno se jim je ognil. Mati mu je redko kaj govorila in ga učila, ali vedel je dobro, da ne gre nikoli spat, da ne bi kleče molila za vse svoje in posebno — zanj. Tudi nežnostif
si nista govorila nikoli. Mati se je nekoliko bala, ko je bil njen Dušan dorasel do mladostne zaljubljenosti, da se ne bi ohladila sinovska ljubezen. In res se je zgodilo Dušanu, kakor se godi pač vsakemu, da je videl deklico in prvikrat ljubil; ali mati ni opazila, da bi jo imel menj rad. Materino oko dobro vidi, in njeno srce še bolje čuti. Da, ali moramo povedati, kakč je dobil njen sin ime? Mlad kapelan ga je nasovetoval ženskam, ko so mu prinesle novorojenca h krstu. Nekoliko so se čudile, kum pa je bil pameten mož in je dejal: „Naj pa bode Dušan, četudi ga v pratiki ni. Saj pratika ni vsa modrost; gospod več vedč od deset pratik". In tak<5 je bilo dete krščeno za Dušana.
Posebne sreče Dušan še ni bil doživel, pa tudi velike nesreče ni bil izkusil: pot življenja mu je šla po oni široki cesti, po kateri hodimo sploh navadni ljudje. Bil je dobrodušen, celo vesel človek: globokih vtiskov ni iskal strastno, pa jih tudi ni izbegaval. Visoko ni letal, in četudi se mu je zdelo, da ima nekaj onega blagega ognja, ki ogreva in povzdiguje človeka, da se ne utopi popolnoma v navadno filistersko sebičnost življenja našega; glava se mu ni kadila od te zavednosti, pa je ljubil in trpel takč, da se ni ravno povzdigoval v pesniške višine ljubezni in trpljenja, četudi je čutil s pesnikom veselje in žalost njegovo.
Pravu se je bil posvetil, da bi si priboril samostalnost, živel med narodom, delal za-se in naroda ne pozabil. Kake posebne sreče ni pričakoval, niti si je želel. Dva, tri dobre prijatelje, potem kdaj ženica, ne prelepa, pa tudi ne pregrda. poštena in pridna mati svojih otročičev, zaupanje ljudij in prepričanje, da je pošten človek in rodoljub — to mu je bil vzor. Da ga doseže, nikoli se ni mučil posebno in si tudi ni mislil; menil je z nekim veselim zaupanjem v svojo srečo, da pride kraj dobre volje, dela in poštenja vse nekako tako, kakor se spomladi pokrije zemlja z zelenjem in cvetjem, kedar dobrodejno solnce začne kazati svojo moč.
Do sedaj se mu je vse posrečilo precej: saj je uže koncipijent in na pravem potu, ne daleč od — samostalnosti. Tudi prvi strogi izpit je uže prebil. Bil je zadovoljen s sedanjem razmerjem, a je pričakoval mirno, dobro in veselo, boljšo prihodnjost, nego je sedajnost. Bes je, da mu tisti odvetniški sesalec ni kaj hitro rasel, ali nadejal se je, da mu ga uže da Bog, kakeršnega mu bode treba za pošteno življenje. Nič kaj se ni čudil dr. Severju, še menj pa mu zavidal, rad se je šalil, da doktorju raste prava slonova „troba" po vseh pravilih pravne znanosti in — prakse. Moral se je celč pogostoma smijati, ko se je veseli doktor časih zaletel v kako rdečo cunjo pravniške teorije ali prakse, da je bil za vse drugo slep in gluh ter se je v labirintu paragrafov zvijal in prekopiceval. da je bilo pravo veselje. —
V tem so se bili dopeljali do Z. Pred županovo hišo je stal precej visok človek z okroglim, nizkim klobukom. Uže od daleč je ponižno pozdravljal in potem migal drugemu fijakarju, naj obstane. Eekel je, da ga zove gospod Krajič k mejašu in sel je na kozla. Bil je to g. Koziček, Čeh, ki je mnogo izkusil po svetu in bil prej tam doli nekje
v Slavoniji, kakor je rad pripovedoval, prvi logar, lovec, in sam Bog ve, kaj še. Rad je lomil tudi hrvaščino, se ve da hudo s češkim naglaskom, in naši ljudje so se mu muzali, če je gospode nagovarjal s »presvietli" ali celč »preuzvišeni". Sedaj je bil v Z. nekako — za vse. Ker je znal meriti tudi zemljo in je izdeloval mape, jemali so ga kot zvedenca, če je bila kje repozicija, in ga radi imeli, ker je vsakdo videl, da je bil z vedno sladkim nasmehom pripravljen rešiti veliko nalogo, da bode volk sit in ovce cele. Rešil je seveda še ni, ali mož živi ob takem in podobnem delu, in to je gotovo tudi nekaj. Doktor in Dušan sta ga uže poznala.
Začel je koj pripovedovati, da od baronove strani pride na mejaš njegov oskrbnik Matevže, potem pa še nekaj drugih novic, katerim sta se oba gospoda glasno smijala, najbolj zat<5, ker je pravil vse to gospod Koziček nehote — smešno, četudi novice niso bile ni malo smešne.
Od Z. sta obrnila vozova na levo po cesti; za dobre pol ure so bili na razkrižju, kjer je baronov oskrbnik uže čakal ter sodnika in doktorja vzel seboj, Dušan pa se je s Kozičkom peljal na grič, kjer stoji Krajičev gradič, preprosta jednonadstropna hiša, in okolo nje gospodarska poslopja. Gospodar ju je sam vsprejel in vedel v gradič k ženi. Bil je srednje rasti, bolj na debelo stran, plavolas in štel nekaj nad trideset let. Priženil se je bil sem pred dvema letoma. Z gospodarstvom se je rad pečal, ali razumel ga je menj od žene, ki se je bila tu porodila.
Dušan je bil prvič tu, ker prej je bil šel njegov doktor sam sem. Gospa Emilija Krajičeva ga je Ijubeznjivo vspre-jela. Precej visoka in tenka ni se posebno odlikovala z ni-čimur, le svitle-črni lasje in debele kite, globoke črne oči in goste obrvi, pa nekov energičen izraz vsega lica je pač koj opazil vsakdo. Bila je popolnoma pripravljena, da gre sama na mejaš.
Dušanu je bil sicer znan predmet pravde, vendar mu je gospa še sama vse povedala na kratko in pristavila, da stvar je taka, da se ne more izgubiti. Prav zato se je naposled odločila, da ne pojde z gospodi.
— Stvar je jasna, dejala je, jaz bi se samo srdila tam, in doma me je bolj treba. Dimovski me je sam prosil, da bi dala krčiti ono svojo živo mejo, pa sem mu odgovorila, da bi jo dala saditi, ko bi je ne bilo. Sedaj sta mu njegova dva človeka, Janez in Peter Kolačič, poncči, ko smo vsi spali, krčila to mojo živo mejo. Ali jaz se ne dam ugnati v kozji rog, jaz ne!
Njen soprog je bil zadovoljen, ter je povabil Dušana in Kozička naj gresta precej na lice mesta s kmeti, ki so se bili zbrali na dvorišču, da pričajo. Sedeli so okolo kame-nite mize pod veliko košato lipo in pridno pili slivovico, da se okrepčajo in ohrabrijo; saj pred gospodo govoriti ni ravno šala. Šli so torej vsi skupej mimo ribnjaka gori proti jagnedom, kjer je bil dal baron živo mejo na pol posekati in zemljo prekopati, da so jagnedi prišli na njegovo stran. Tak6 je nastala pravda med sosedoma. V živahnem razgovoru so se gospodje in kmetje bližali jagnedom ter so kmalu
videli, da so baronovi ljudje s sodnikom in dr. Severjem uže tam.
Bil je lep, topel dan. Bilo je nekako čudno videti, kako so v delavnik praznično oblečeni kmetje in kmetice počasi hodili za gospodo in se prepirali kolikor toliko glasno. Baronov oskrbnik Matevže, človek srednje rasti, zabuhlega lica, rdečega od vina in nekoliko grbast, hodil je poleg sodnika in vedno trdil, da so to živo mejo uže več let zaporedoma njegovi ljudje sekali, pa tudi lansko leto. Ko je na to Krajič pobral z ognjišča, kjer so si delavci kurili ponoči, dobro pest debel ogorek in vprašal, je-li za leto dnij moglo zrasti toliko deblo, dejal je Matevže mirno:
— Gospod Krajič, ne zamerite, pred sodnikom se po-gostoma ne govori resnica!
Taka odkritosrčnost je razveselila Krajiča, saj je dokazala, da je stvar jasna. Ah sodnik — ni bil čul ničesar, zavihnil je le nos in korakal dalje. Tu si izmisli Matevže, da je nekoliko dalje doli, kjer so njegovi ljudje posekah živo mejo, dal položiti drenažne cevi, da je torej tudi to dokaz, da je užival to zemljo. Začeli so kopati na mestu, ah cevi so bile pač pobegnile, ker jih ni bilo mogoče odko-pati. Začel je torej sodnik izpraševati baronova delavca, ki sta krčila živo mejo; Krajičeve priče pa so pravile, da so pasli vsako leto in tudi letos ob živi meji in po meji in z dovolitvijo gospoda Krajiča v meji sekali kolje. Stara ženica pa je odločno trdila, da je ta zemlja gospoda grajiča, da je ona sama delavcem nosila jelo, ko so sadili jagnedi za »starega gospoda", čne iste jagnedi, katere so si sedaj prikopali baronovi ljudje. Druga priča je kazala jarek, ki so ga bili pod jagnedi izkopali za mejaš, in Koziček je tudi dokazoval, da mora biti meja ravno ta jarek. Dr. Severu je bilo vse to pričanje zabavno: večkrat si je popravljal naočnike, ah pa se gladil po nosu, če so priče govorile takd, da so nekatere morale lagati, četudi so bili vsi pripravljeni potrditi s prisego besede svoje. Bil je doktor danes nenavadno miren ter je počasi trgal slive z drevesa, pod katerim je stal, in jih jel, ko so priče kričale in druga drugo dolžile; da laže.
Dušanu je bil ta prizor nov in ni ga veselil.
Sodnik je zvedel, kar je potreboval, in je dejal, da bi bila dobra »žlica juhice". Gospodje so se koj obrnili, nekateri k Matevžetu, drugi h Krajiču in za njimi priče. Obed je bil prav vesel. Po obedu je celč sam sodnik prišel h Krajiču, da se podpiše uže sestavljeni zapisnik in popije kupica vina. Vsi so bili zadovoljni, najbolj pa kmetje okolo mize pod lipo, kjer je fijakar pripovedoval debele svoje šale o gospodi, da so se vsi glasno smijali. Le domači kočijaž, Francek, ni se smijal, in ko so odhajali gospodje in kmetje, potegnil je na oči svoj klobuček in srdito mrmral za njimi: »Vražje egiptovske kobilice!" Stari Francek zna namreč čitati in ima posebno rad zgodbe sv. pisma.
„Kobilice" so pa bile res srečne. Kmetje se se počasi vlekli z dvorišča, glasno govoreč o repoziciji. Dvema starejšima se je nekoliko zapletal jezik, in noge so se šibile, mlajši pa so glasno zaukali, ko so bili zunaj dvorišča gori pri rib-
njaku. Bil je danes vesel dan, ko so se gospoda nekoliko popričkali, oni pa se na tihem smijali, dobro jeli in pili. Gospodje so tudi zadovoljni in veselih lic posedli na vozove. Sodnik je vzel Dušana na svoj voz, dr. Sever se je pa s Kozičkom vozil do Z., potem je zadremal in sladko sanjal do mesta.
Sodnik ni bil zgovoren mož. Sedel je mirno, dolgo molčal ter si brisal mirno čelo: vino je bilo pač dobro in se je pilo rado. Dušan tudi ni pričakoval sodnikove zgovornosti, in se je prepuščal svojim mislim. Videl in čul je danes marsikaj novega in zanimivega. Vedel je sicer, da so mnogi sodnika imenovali kar naravnost »baronovega sodnika" ali današnji dan mu ni ravno potrdil tega glasu. In bilo mu je prijetno, da nI, čedi ljudi, v obče ni cenil previsoko, sodil je o njih vendar rajši dobro nego slabo. Srdil se je pa često sam nase, da ni mogel biti kakor drugi z ljudmi, katerih ni spoštoval. Časih bi bil rad dosegel dno objektivnost, da bi mu bili ljudje le predstavljali pravno idejo in nje konflikte v življenju. Ali vedel je, da pojde to težko: prerado mu je srce uhajalo v glavo in tam gospodarilo tako, da se je uže vpraševal, je-li si je srečno izbral svoj stan ? Ali taki trenutki so bili redki. Danes ni mislil kaj takega o stanu svojem. Pogledal je gori proti nebu, kjer so se užigale prve zvezde, in odkril se mu je do cela drugi svet — otroških let, ko je še dom£ z vaškimi pastirji pasel do solnčnega zatona, in so potem vsi tak<5 veselo gnali domov in ugibali, kdo ugleda prvo zvezdo gori na jasnem nebu, svetlečem se od večerne zarje. Potem se je glasil tam daleč zvon z večerno „zdravo Marijo", in mlade pastirce je izpreletavala čna sladka, brezskrbna misel o dobrem Očetu tam gori, in utihnili so, dokler se je čul zvon, ter živino pognali nekoliko bolj. A kdor se je najmenj ali pa tudi najbolj bal v nastopajočem mraku, zavrisnil je glasno, in drugi za njim. Koliko
je imel Dušan novega pripovedati mlajši sestri Lenki in bratu Levretu, kaj je videl in kako se igral, tako, da včasih še v posteljicah ni bilo miru, ker so ga morali mati posvariti: »No Dušan, kaj nocoj ne bodete spali" ? Da, dobra, preprosta mamica, mislil si je Dušan sedaj, kolikokrat mine dan, da se vas še ne domislim. Vendar pa imam v srcu lep kotiček za vas, in ko pogledam tja, zopet sem vaše razposajeno otroče, ki vas ljubi tak d srčno, kakor ne more nikogar na svetu.
—	Kaj sanjarite, gospod Mraz ? vzdrami ga sodaik z nekoliko ironičnim naglaskom, ali vendar mehko. Pravde Vam pač ne roje po glavi?
—	Gotovo ne, gospod sodnik!
—	Torej Vam „sladko" dekle greje v srcu in sveti? Prav je prav!
—	Tudi to ne!
—	Morda pa bode vendar kaj takega. Vi stanujete sedaj pri Zoretovih, a gospa ima lepo sestrino hčer pri sebi ?
—	Komaj sem jo videl.
—	Pa imovita bode, g. Mraz. Take Vam je treba!
—	Vse se najde, kedar bode — treba, veselo odgovori Dušan.
—	Ali pa tudi ne: življenje je loterija.
—	In pa slepo je kakor naša stara Temida, kaj ne ?
Sodnik se zamisli, potem pa pravi: Jaz sem vedno
želel, da bi bil pravičen.
Te besede so Dušana nekoliko iznenadile; razjasniti si ni mogel, zakaj jih je rekel sodnik, ki o sebi ni govoril rad, najmenj pa takč. Ali so bile slučajne, brez pomena, ali pa glas resne, morda težke misli, kdo ve?
Do mesta sta potem molčala oba, le sodnik je dejal še, ko sta se poslovila:
—	Danes je bil vesel dan, kaj ne?
Ruske drobtinice.
Ct Mipv no HiHK-fe, rojiony py6aia
Lep vzgled našim občinam dajajo hranilnice na Ruskem. Tako je bilo n. pr. samo v Kadomskej guberniji začetkom tega leta 128 selskih „posojevalno-hranilnih blagajnic". Osnovni kapital znašal je 89.480 rub. 37'/, kop.; vložb na obresti bilo je do 1 ja-nuvarja 1891. leta 506, 115 rub. 37 kop.; čistega prebitka bila je pa 1. 1890 30,645 r. 64 kop.
V ministerstvu Narodnega Prosveščenija (za uk in bogoča-stje) izšel je pregled zrelostnega izpita v ruskih gimnazijah za 1890. leto. Ti izpiti vršili so se v 175 učnih zavodih, in sicer 163 državnih gimn., v dveh učnih zavodih s pravom javnosti (gimnazija Lazarevskega zavoda vstočnih jezikov in Nižegorodski dvorjanski zavod), v 5 cerkvenih učiliščih v Moskvi in Petrogradu in v 5 privatnih gimnaz. v zadnjih mestih. Izpit je delalo 3.079 gimnazijcev, 50 učencev cerkvenih učelišč, 64 učencev zasebnih gimnazij in 252 zasebnikov, vpkupe 3,445 učencev proti 3,460 leta 1889. Izvršilo je izpit z dobrim vspehom 2,903 gimvazijcev in 223 drugih, vkupe 3,126 t. j. 90-7% proti 87-9% v 1889 letu.
Kakor poroča KieBaflBHiiHi, sprejetih je letos na prošnjo srbske vlade 65 srbskih abiturijentov na ruska vseučilišča. Srbska vlada, kakor se vidi, spoznava pomen ruskega jezika in duševne zveze z Rusijo, ne da bi se bala strašnega plašila — panslavizma.
Da se nekolko zapreči glad, določilo je finančno ministerstvo 15 milijonov rubljev za grajenje in popravljenje potij v okolicah, kjer je bila slaba letina. To delo je izvršiti nekaj jeseni, nekaj pa spomladi, ko preti najhujši glad.
Nekateri trgovci v Odesi so pa ukrenili, da ustanovč v krajih, kjer je glad, oddelne zaloge žita, da bodo mogli stradajoči laže kupovati. Seveda skušajo se nekateri s tem tudi okoristiti, kakor so n. pr. naglo nakupili v inozemstvu mnogo žita, ko so slišali, da se namerava zaprečiti izvoz rži iz Rusije.
Estlandski luterani. kakor se poroča ruskim novinam, se vedno bolj bližajo pravoslaviju. Ob nedeljah in praznikih je n. pr. v Voronji vse polno estlandskih luteranov v pravoslavnej cerkvi, kjer molijo in se vedejo kakor pravoslavni. Mnogi prosijo svečenika
križev in ikon ter prinašajo svoj trdo zasluženi denar svečeniku, da ga pošlje za Pečerski pravoslavni samostan.
Ruski žitelj v Rigi, kateri noče biti imenovan, podaril je 100.000 rub., obresti od katerih naj bi se porabljale za zidanje pravoslavnih cerkva v pribaltijskih gubernijah.
Iz Drpta se javlja, da je na tamošnji gimnaziji uže izvršeno uvedenje predavanja na ruskem jeziku. V sedanjem učnem letu se predavajo uže vsi predmeti na državnem jeziku, na katerem se bodo delali i zrelostni izpiti. Menj vspešno napreduje uvedenje ruščine na realki.
Do 25. avgusta vpisati se je želelo 460 dijakov na vseučilišče sv. Vladimira, v katerem številn je bilo 160 Zidov. Iz tega se vidi, da znaša število židovskih dijakov 35°/0 vseh visokošolcev. Toda po novem zakonu sme se jih sprejeti na vseučilišče iz vseh teh samo 30.
Mihajil Osipovič Kojalovič, redni profesor ruske zgodovine na Petrograjskej Duhovnej akademiji, je umrl 4. septembra po dolgotrajnej bolezni. Pokojni velezaslužni profesor izšolal se je v
litovskem duhovnem semenišču in Petrograjskej duhovnej akademiji. Služboval je v Rigi in v Petrogradu. kjer je bil 1871-1878 nadzornik duhovne akademije. Umrl je v 64. letu svoje starosti. M. O. Kojalovič bil je Zapadnorus po rojstvu, zato je posvetil vse svoje življenje zapadnim Rusom. Posebno slavo si je pridobil kot specijalist v zgodovini cerkvene unije. Njej je posvečena večina njegovih del, n. pr. „.lHTeBCKaa iiepKOBiiaa yma" 2 t, CB6. 1859 h 1861 r. „Hciopia Boacoe^HHema 3anaflHO-pyecKHXT. yHiaTOBT> ciapim, BpeaieH!." CBS. 1873 r., „xIieiria no HCTopiii Sanajipoii Poccin", „Hcto-pia pyccnaro caMoeo3Hama". CE6 1884 r. itd. S temi zgodovinskimi raziskavanji odkrival je rane ruskega organizma, katere so mu provzročcvali jezuviti in mnogokrat cel6 — rojeni Rusi. Sovražil je jezuvitizem, a jednako zoperni so mu bili oni ruski renegati, kateri so se klanjali tujim bogovom. Proti tem boleznim govoril in pisal je vse svoje življenje. A s tem, da je bil odkritosrčen in povedal naravnost, kar je mislil, se je seveda mnogokomu zameril. Vendar znanost in narod sta mu hvaležna. Večnaja jemu pamjat!
V. K.
DOPISI.
Iz Levova, 14 sept.
(Co6pame 06m,ecTBa KaHKOBCicaro). Med redke vesele narodne praznike prištevajo naši avstrijski Rusi po vsem pravu dan občega zborovanja svojega prvega narodnega društva, znanega pod imenom »Obščestvo Kačkovskogo". Odkar živi in deluje to društvo, ni zborovalo pri soudeležbi tolikega občinstva in s takim navdušenjem, kakor letos v 27. avg. po starem ali 8. sept. po novem stilu. Nad 2000 členov se je sešlo na zborovanje v ^Narodnem domu" v Levovu; mnogi, ker ni bilo prostora, so morali čakati, da so se udeležili večerne veselice s petjem in godbo. Členi so došli iz vseh kotov gališke Rusije; po 5 in več ur so nekateri hodili peš samo do železnice, potem pa po tej dalje do cilja. Prišlo je tudi mnogo ženskih. Med udeležniki je bilo, kakor običajno, veliko število duhovnikov; v celem zboru pa je bila približno polovina inteligencije, duhovne, posvetne, meščanske, druga polovina pa seljaške ali kmečke. Došlo je iz Galicije, Bosne, Amerike, s kratka, od vseh krajev, kamor je zanesla osoda kakega rojaka galiških Rusov, mnogo telegramov in pisem. Videlo se je, da je na zboru zastopan ves narod, in da ima to društvo korenine v vseh stanovih narodovih. Društvo pripada k stari ruski stranki; zato pa mu nasprotujejo ne samo poljske stranke, ampak tudi lastni sinovi, pripadniki „nove ere". Ct Eorojit nainniaeTT, Bcer^a pvccKii! neio-Bfet. Na tisoče naroda se je sešlo k svečani službi božji ob 8. uri zjutra v Uspenski cerkvi. Ginljivo pa-trijotiško propoved je imel slavni dejatelj o. Vasilij Da-vidjak. Iz cerkve je prišel narod še le po 11. uri in se je zbral k zboru v „Nar. Domu"; tu je otvoril zborovanje predsednik B. A. Dedickij z daljšim govorom. 20 let, pričel je govornik, je, odkar je umrl znameniti
ruski patrijot, ime katerega nosi naše društvo od leta 1875, in ravno toliko let je od te dobe, ko je sklenil pokojni o. Ivan Naumovič, zasnovati naše narodno-pro-svetiteljno Obščestvo im. Mihajla Kačkovskogo. Mnogo trudnikov nauke ali znanstva se je zbralo okolo društva, da bi sodelovali po duhu in misli veteranov avstrijske Rusije od 1. 1848, t. j. namreč te Rusije, katera je v očeh narastajočega mladega pokolenja postala starša, imenovana sedaj „Rusija starša". A ona, ta starša Rusija, vstavša po petih vekih nesreče v življenje v jed-nem znamenitem letu, je sklenila nadaljevati zgodovinsko življenje ruskega naroda po starih sporočilih ali predanjih svojih prednikov, katera so z dobe krščenja svojega za velikega kneza sv. Vladimira prijeli in so verno hranili zares tudi pismo prvih apostolov in prvih svetnikov slavjanskih Cirila in Metodija. Po teh sporočilih delujemo mi, in tega se ne sramujemo, temveč se ponašamo in zatrjujemo pred vsem svetom, na čast in slavo naših prednikov.
Nadalje naglasa govornik, da se je med narodom napravilo več taborov zastran pravopisja, v katero hočejo vpletati mlajši nekake novotarije; ali starši ostanejo pri 1000 letnem pismu svoje rusko-slavjanske cerkve in zato sveto drže in verno nadaljujejo to rešilno zvezo za svojo narodnost, kakoršna se je napravila od najdavnejših vekov tu sredi ruskega naroda in njegovo cerkvijo. Društvo hoče ostati pri starem pismu, kakoršno je bilo razumljivo narodu, in kakoršno je v najtesnejši zvezi s staro Rusijo in tudi z besedo sv. ruske cerkve. „Zadača ni tako težka za nas k izpolnjenju, ker ta forma ruskega slova se pač ni izumila brezvspešno ne od navadnih ljudij, ampak od svetih apostolov vseh Slavj an".
„Ne vdrži nas od tega za naš narod častnega dela ne nenaklonjeni šum, povzdignen proti nam s strani protivnikov ruskega imena; ne omaje nas niti sklep šolske oblasti, ne dovolivši naučnih knjižic našega iz-danja med rusko šolske mladežjo, jedino iz tega vzroka, ker rusko-slavjanski pravopis istih knjižic ni do cela podoben sedanji novi šolski sistemi. Mi se hočemo držati starega programa od leta 1848, kakor ga je tudi leta 1868 ponovil v sami tej dvorani slavni Gregorij Iakimovič in Mihajil Kuzemskij; ta program se glasi: Varovati rusko narodnost; gojiti jezik in pismo rusko; čuvati nad predanji in obredi očetov; razširjati prosveto med ruskim narodom, a pri vsem in pred vsem varovati neporušno vernost in udanost avstrijskemu monarhu.
Z zaupanjem kličemo cesaiju Franu Josipu staro-rusko : „MHoraa jrfrra"!
Govorniku je zbor pri mnogih stavkih klical: „slavno", „damo življenje", „ne udarno se", „nadejamo se" itd.
Predsednikom zbora je bil izbran potem posel sov. Rožankovskij, kateri je ukazal čitati poročilo o delovanju osrednjega odbora za minulo leto. Qital je tajnik g. Pav. Dudyk. „Moli, bodi trezen, trudi se, uči se" ! Pod tem znamenjem deluje naše društvo uže 20 let, kateremu je namen : s popularnimi izdanji prosvetljevati ali omikavati avstro-ruski narod, povzdigovati ga moralno, dvigati ga materijalno, blažiti in krepiti ga v samopoznanju. Osrednji odbor je skrbel glavno za izda-vanje popularnih knjižic. Priobčile so se od poslednjega Ternopolskega občega zbora knjižice: „H36paHHis JKhth CBHTMXt" T. I. II. »Bojrfoffll KOHefi", ,111,0 ,3,ilfl 3ji,OpOBBH lejioBtica noTpe6a", JIlba TojiCToro, ,IIojieBHa ^ijia", 3a-KJia^afiTe upajmiiun" itd. Potem se tiska obširen koledar za 1. 1892. Vse te knjižice odgovarjajo popolnoma potrebam naroda ter obsezajo 33 tisk. pol in se dobivajo za 1 gld. Koledar se tiska v 6500 eks. Vseh knjižic je izdalo Obščestvo od 1. 1875 do avg. 1891 1. 180 v okolo 760.000 eks., nekatere so se tiskale po 2krat. Sedaj se tiska: Zakon o eksekucijah, izjasnjenje liturgije, kratka zgodovina ruske cerkve itd. Osrednji odbor je pomagal tudi letos snovati Čitaljne na raznih krajih, jim je pošiljal knjige v dar. Nad 5000 odtisov knjig je podaril Čitaljnam in drugim društvom.
Odboi je zasnoval po nalogi, dani mu od poslednjega obč. zbora, društvo za pokupovanje zemlje „06iu,e-ctbo noicyiiKH 3eme.tt", katero bo začelo kmalu delovati. »Školna Matica" ni mogla še oživeti. Odbor je prosil tudi podpore od dež. zbora, in to iz fondov, v katere poklada svoje žrtve tudi ruski narod; a »panska večina" je prošnjo odklonila, dasi je bila podprta jako dobro. Ista večina pa je tisoče in tisoče privolila za razna poljska društva, katera nimajo tako blagih namenov in raznih potreb,
Odbor je skrbel tudi za narodno gospodarstvo. V ta namen je letos napisal strokovnjak, osnovatelj „Na-rodnoj Torgovlji" knjižico o „kramnicah" (štacunah), z namenom, da bi narod osvobodil se od trgovine tujcev, ki ga izmuzgavajo in derejo. Tudi glede na pospeševanje treznosti se je letos storilo mnogo. Odbor pa opominja, da bi se narod znebil tudi drugih napak lažne civilizacije, kakor kurjenja smodek, slabe tovarniške namesto trdne domače obleke itd.
Odbor je krepko branil letos od napadov poljske »Gazeta narodova" in pa z ruskimi črkami pisanega „Narodna časopis".
Društvo je po smrti letos izgubilo več članov, na prvem mestu znamenitega, svojega osnovatelja o. Iv. Naumoviča, potem drugih častitih in zaslužnih rodoljubov.
Obščestvo je pridobilo letos 857 novih členov, med temi 40 svečenikov, 36 narodnih učiteljev, 36 Citaljen in Bratstev cerkvenih in 749 seljakov. Sedaj šteje društvo 4456 plačujočih členov.
Društvo znajo ceniti uže tudi Slovenci, in ker po pravilih ne morejo biti društveniki, plačujejo nekateri štajerski slovenski rojaki uduino, za katero dobivajo društvene knjige.
Dohodki so znašali letos okolo 6600 gld., stroški pa 5800 gld. Vrednostij ima društvo okolo 6600 gld.
Po prebranem sporočilu je čital St. Kobljanskij predavanje o izobraževanju in okrepljenju državljanske zavesti; govoril je tako ognjevito in krasno, da je moral prenehati večkrat med odobravanjem zbora. Ko je omenil, da je ima narod malo istinitih rodoljubov-zastopnikov v deželnem zboru, krikmlje zbor gromko: »izmenniki"! (izdajalci). Ko je završil Kobljanskij svoj govor, vzdignili so ga seljani ter mu vsi propeli mnogoletstvije, in zbor je naročil centr. odboru, da natisne ta govor. Zajedno je zbor sklenil resolucijo, s katero nalaga osrednjemu odboru, da naj skrbi, da se kar možno pomnože med vsem narodom Čitaljne. V teh naj se gleda za primerno berilo in na vse, da bi prospevale take narodne čitalnice.
G. Ap. Ničaj je čital potem o kramnicah ali štacunah, in zbor je sklenil resolucijo, da naj Obščestvo izda poučnih knjižic, kako bi se primerno snovale kra-mnice, potem da bi členi delali nato, da bi narod dobival in kupoval vsakovrstnega blaga iz teh narodnih kramnic. Poddružnice so dobile nalogo, da v vsakem kraju skrbe le za snovanje narodnih štacun ali kramnic. Zato pa naj „Narodna Torgovlja" v Levovu sprejemlje pojedince blagohotno na praktično izvežbanje v takih kupčijskih stvareh. Naposled priporoča resolucija, da bi ordinarijati nalagali duhoveustvu, kako naj narod poučuje in sodeluje pri snovanju narodnih štacun.
Kakor vidite, so te vrste resolucij poučne tudi za Slovence in Srbohrvate, med katerimi imajo le preveč tujci trgovino, vsled tega pa tudi politiške vajeti v rokah.
O. Tyndjuk je spominjal o tem, da je letos 400 let, od kar se je pojavila prva ruska cerkovna knjiga, Časoslov, zahteva torej, da bi osrednji odbor izdal knjižico o tiskovni umetnosti in njeni zgodovini v Rusiji. Zbor je to soglasno sprejel, in odbor izvrši to zadačo toliko laže, ko se je uže sam pripravljal nato.
Zbor je nadalje sklenil, naj se narod pripravlja na to, da sam prevzame tobakarne in krčme v svoje roke.
Priporočilo se je tudi, da bi društvo poslalo 4 člene na svoje stroške na Praško razstavo. S predlogom, da bi si društvo priskrbelo tudi svoj prapor, zaključilo se je zborovanje ob V« 5 popoludne.
Muzikalno-deklamatorski večer in komers je privabil nad 2000 ljudij, katerih polovina ni bila na zborovanju. Bilo je prekrasno petje, deklamacije in igre na klavir so se udeležile devojke in seljaki, in vojni
orkester je godel »Hej Slovani", »Kde domuv moj', „Naprej zastava Slave", »Daj devčino nam šampana' itd. Konec je bil še le okolu 2 v noči, in občinstvo je pred razhodom stoje zapelo: »Bože, budi pokrovitelj". Rodoljubi so se poslovili s preverjenjem, da avstro-ruski narod ne pogine, ko vlada taka odločnost in navdušenost med mnogimi mladimi silami. Stranka, ki si je ostala po svojem programu dosledna, ima v Obšče-stvu Kačkovskogo veliko in nadopolno oporo in podporo. Krepljenje tega društva pomenja zajedno utrjenje in razširjenje življev stare, jedine prave narodne stranke galiških in avstro-ogerskih Rusov.
Slovenci pa utegnete učiti se za lastne razmere in potrebe tudi od letošnjega zborovanja društva Kač-kovskega.
Ogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Spoznanje prodira! Nekdaj slavne »Novice4 so začele poslednji čas zopet v veči meri razpravljati politiška in sosebno domača javna vprašanja. »Edinost" od 23. t. m. je ponatisnila članek iz njih, ki razpravlja stvari jako mirno in z glasom, ki bo še daleč odmeval po slovenski domovini. Mišljeni članek »Novic" trdi naravnost, da na Kranjskem je nastala nova politična doba, odkar se jepremenil »Slovenec" v dnevnik. Ta da se je postavil na stališče nemških konservativcev, ki nimajo čisto nič naših narodnih bolečin; vsled tega sta prišla oba slovenska dnevnika v navskrižje. Osnovala se je posebna katoliško-politiška stranka po vnanjih, za nas neprimernih zgledih. Začeli so mahati po liberalcih, katerih pa pri nas ni. Kljubu temu se je izdalo geslo: »Slovenski Narod" je liberalen list in torej brezverski. Ta list se je branil, a ne vselej srečno. Tako je postajal boj vedno hujši. Porabile so se korenito obojestranke slabosti, včasih prav ljubeznjivo. Tako na pr. tisti nesrečni dopis iz Rusije, v katerem so se zatiralci narodov Nemci, Madžari in Lahi, naj se zovejo Crispi ali Pecci, imenovali izvržki človeštva. Da bi bil dopisnik med zatiralce narodov res tudi štel blagega starčeka papeža, ki je zgol dobrota in ljubezen do vseh narodov, in ki sam krivico trpi od istih Lahov, skoraj ni verjetno in je tako nelogično, da večina bralcev niso mislili na papeža; vsaj iz skušnje je znano, da so mnogi bralci še le potem, Ico je „Slovenec" hrup zagnal, da je papež razžaljen, jeli povpraševati, kdaj in kako. Pa recimo, da je bil dopisnik res tako surov, sme se vendar za gotovo vzeti, da »Slovenski Narod" ni imel tega namena, ne po svojem programu, ne po svojih težnjah sploh, ker tudi ni imel niti najmanjšega vzroka, Zato je on tudi v slovesni
izjavi izrekel obžalovanje, da se je po urednikovi nepozablji-vosti natisnila beseda, ki se je tolmačila za razžaljenje sv. Očeta. Ali „Slovenec" se za to izjavo ni menil, ter ponavlja še zdaj od časa do časa to očitanje, kar ni lepo, ker se na ta način ne grdi le časnik, ampak zlasti pred vnanjim svetom, ki naših razmer ne pozna, pravi slovenski narod. Potem trdi dalje, da je opravičena kritika tudi nasproti duhovniku, ako deluje javno, ravno tako, kakor nasproti ministru, ljudskemu zastopniku itd. „Kar se tiče slovenske narodne inteligencije, mora potrditi vsak, kdor našo najnovejšo zgodovino pozna, da veri in cerkvi nikdar ni nasprotovala*. Naobratno, stenografski zapisniki deželnih zborov in drž. zbora svedočijo, da slovenski zastopniki so branili duhovščino od napadov njenih nasprotnikov. Iz tega izvaja člankar posledico, da posebna katoliško-politiška stranka pri nas ni potrebna. Ako ostane, utegne narodu pokvariti zdravje, kakor zdravega človeka zdravilo, katero mu ni potrebno. — Vsakdo mora pritrditi, da so to mirne besede, in vendar izražajo najhujšo obsodbo nad »Slovencem" in stranko, katero hočejo po vsej sili zakliniti med slovenski narod. Kar se dostaje tu mišljenega dopisa iz Rusije, pristavljamo, da je v istem zmislu stvar v svoj čas razlagal poseben dopis v »Parlamentar-ju"; toda glas od take strani se ne posluša v »sedanji eri" na Slovenskem. Toliko važniše je, da se je post tot discrimina rerum našel mož, ki je prišel v „Novicah" z resnico na dan. Naj se le prečita še jedenkrat dotični dopisi iz Kusije, pa naj logično misleči človek zasledi v njegovi zvezi to, kar so ho. teli iztakniti pri »Slovencu", in so imeli za resnico celo oni, ki so jeseni 1. 1887. priobčili znani skupni list. „Novice* obsojajo s svojim razlaganjem vse, kar je sledilo tolmačenju »Slovenčevemu", in to je najhujša obsodba, ki sploh more
zadeti kak list katerega naroda koli. Pohujšanje se je	nim. Cena 1 gld. Obe pesmi imati poleg izvirnega teksta
iskalo, moralo se je iztakniti tu ali tam, ker — sic fata	tudi češki prevod lzdanje je krasno, prirejeno na čast Čr-
tulere — od zgorej in zunaj. Punctum!	nogorcem, ki obiščejo češko razstavo. V komisiji Bursika in
Goriška razstava, katera traja samo od 12. do 27.	Kohouta v Pragi, septembra, je malega obsega, pa ukusno napravljena in od- Marepinjiu ke ncTopin pyccKOH rpeKO-viiiaTCKoii
govarja namenom, katere so ji postavili. Kaže, da je na	n,epKBir, Cn6. 1891 r. IJ. 75 koh.
Goriškem jako razyita sadjereja in umetno vrtnarstvo; poleg	C. M. K). JepMOHTom. Eiorpa^meada CBijtima n
tega kaže oddelek za svilorejo in gozdarstvo, da skrbi država	pa36opt ero coHifnenifi jm yiaiu;irxca. EypaKOBCid3. C. M.
za racijonalno gojenje in pospeševanje na teh dveh poljih.	HoBropo«. 1891. I]. 45 k.
Tudi je prilika osvedočiti se o racijonalnem ribarstvu, katero	Vgstavnl almanacli. TJpominku na zemskou jubilejni
se razvija na Primorskem in v Dalmaciji. O kongresih za	vystavu kralovstvf českeho 1891. Usporadal Jaroslav Kvapil.
vinarstvo itd., ki so bili tudi v čas te izložbe v Gorici, bo	V Praze 1891. Nakladatel I. Otto. C. 50 kr. možno tudi nam še posebe kaj poročati. Vlastimil. Sbirka mužskych čtverozpevu svetskych i
Goriška razstava se je priredila, da bi kazala stanje in	kostelnich ve hlasech i partitufe. Vydava Koman Nejedlv,
napredek gospodarstva cele deželice, torej velike slovenske	učitel v Litomyšli. Rada III. sešit 24. Cena partitury 40
večine in laške manjšine prebivalstva. Na razstavi se vidi	kr., jednotlivž hlasv po 8 kr. sicer nekaj napisov tudi slovenskih, vendar pa je vedenje in postopanje s to razstavo kazalo bolj, da ne rečemo, do cela
laško lice.	Naznanje. „MapTHffB Kepnant. Hapo^Huf paaKaat. Ife-
Pravniki raznih naslovov iz raznih slovenskih pokrajin,	peBOftt ct. caoBeHCKaro M. XocTHHKa\ (Martin Kerpan.
slovenski poleg hrvaških, so napravili skupen izlet 20. dne	Narodna pripovest. Prevod s slovenskega M. Hostnika). Pod
t. m. v Sežano; bilo jih je nad 50. Brez kakega določenega	tem naslovom je izšla knjižica, katera obseza kot ponatis iz
vsporeda so si ogledali kraj, pa se med seboj prav kole-	»Slovanskega Sveta" na 30 malih straneh klasični umotvor
gijalno pogovarjali o raznih točkah in vprašanjih, ki zani-	Levstikov v popolnoma odgovarjajočem mu ruskem prevodu,
majo tudi širše občinstvo. Kakor so bili zadovoljni izletniki	izvršenem po slovenskem rojaku g. M. Hostniku, profesorju
sami, nadejati se je, da bode imelo medsebojno spoznavanje	na Ruskem. Posamični odtisi se oddajejo s poštino vred po
in razgovarjanje teh slovenskih, oziroma slovanskih juristov	18 kr., brez poštnine pa po 16 kr. Po 5 eks. skupej stoji
dobre posledice tudi v narodnem pogledu. Zato taka shajanja	s poštnino vred 85 kr., po 10 eks. s poštnino vred pa 1
popolnoma odobrujemo in želimo, da bi se ponavljali tudi v	gld. 60 kr. Naročnina se pošilja upravništvu »Slov. Sveta"
bodoče.	v Trst.
6) Ostali slovanski svet.
Češka razstava je imela doslej nad 1,900.000 pla-čujočih obiskovalcev. Praga in ves češki narod se na vse	SI OVail ski Svet"
strani pripravlja za slavnostne dni, od 26. sept. do 2. okt.,
ko bo cesar bival na Češkem, in tu največ časa v Pragi.	ki PrestoPi s prihodnjo številko v zadnje četr letje tega leta
Na hrvaško razstavo pridejo Čehi prve dni oktobra	st°ji:	, , ,
in si ogledajo tudi Reko in Ljubljano.	»T to............'
Mladočeški poslanci zaporedoma razpravljajo na shodih	^ j^*6 ^......2 *
volilcev in društev sedanja aktuvalna vprašanja. Dobro zna-	Za ce 6 a......1 "
menje je to, da poudarjajo potrebo solidarnega postopanja	učitelje in dijake velja:
Čehov glavnih dežel, ki spadajo pod Češko korono, a narod	celoletno......3 gld. 60 kr.
tudi zahteva vedno bolj jasnosti in složnosti, katero so doslej	poluletno......1 „ 80 „
kalili ali motili razni »homines novi" mladočeškega zastopstva.	četrtletno......— 90 „
Gajev spomenik se v Krapini slovesno odkrije dne	Opomnja. Ti nova vljudno prosimo, da se nam kmalu
27. t. m.	dopošljejo zaostale naročnine, sosebno pa ostanki, katere imamo dobiti še od poprejšnjih let.
Kniižpvno^t	Novim naročnikom moremo postreči še z vsemi šte-
J	'	vilkami tega leta. Prejšnje letnike pa oddajemo po znižanih
Hymna čemogorska, a pisen »Onamo, Onamo" pro	cenah, klavir a zpšv vydal L. Kuba. V Podebradeh. Nakladem vlast- Upravništvo „Slovanskega Svetau.
»SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld n za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr.. poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44
Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in urednik :Fran Pod go mi k.