ZSZ. Sfnilka.
I Urtljnl, i Mrtt, N. tanin
XIV. IBIO.

.Slovenski Narod*  vcija: v Ljubljani na dom dostavljen:
•elo leto.......K 24*—
pol leta........12-—
četrt leta    ...♦,.,   6'— na mesec    ••.;..    .    2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
do! leta........  11-—
četrt leta    .......5*50
na mesec    •   •        ■   ■   .   .    1*90
Dopisi naj se frankirajo.    Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo-   Knaflova ulica št. S (v pritličju) levo. telefon ŠL 34.
teka|a vsak dma —§f ■—im aedelje ta praznike.
Inserati   veljajo:   peterostopna   petit   vrsta za enkrat   do   14 vin«,   za   dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to ve administrativne stvari.
■                        Posamezna številka velja 10 vinarjev.   -----------------
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarne*4 telefon it 8S.
,Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto......K 25-—
pol leta   .    ......    .   13*—
četrt leta.......    6*50
na mesec         .   •   •   •   •    .    2*30
za Nemčijo: celo leto      ......K 30»-^
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35*-*
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo tepodaj, dvorišče levoV Knaflo^j? nUn9 • št. 5  telefon it. 81
Državni zbor.
Dunaj, 18. decembra.
V nepretrgani seji je zbornica opoldne premagala prvo obstrukcijo-nistično trdnjavo, govor poslanca Fresla, ter se skozi grmičevje in trnje dejanskih popravkov, katerih se je obstrukcija prav izdatno posluževala, prerinila do konca generalne debate. Poljski socijalist dr. Lieber-mann je imel za ta trenotek, v katerem pričenja podrobna razprava o posameznih paragrafih in določbah, pripravljen predlog, da naj zbornica preko predloge preide na dnevni red.
Za obstrukcijoniste je bila to dobrodošla spopolnitev njihove za-vlačevalne, ovirajoče taktike in zahtevali so poimensko glasovanje. Med slovanskimi strankami niso našli preveč razumevanja in namera bi se jim bila ponesrečila (treba je, da podpira tako zahtevo vsaj 50 poslancev, oni pa ne razpolagajo niči s polovico potrebnih glasov), da jim niso priskočili na pomoč socijalni demo-kratje, katerih govorniki so še trenutek poprej obsojali v svojih izvajanjih obstrukcijonistično taktiko. Dr. Liebermannov predlog je seveda propadel, 236 glasov je bilo proti njemu in le 171 za njega. S strogo opozicijo so šli pri tej priliki jugoslovanski dalmatinski poslanci, in si-er tudi oni, ki so člani ^usteršičevega kluba, katerim se je. kakor znano, že od vsega začetka za prvotno vladino predlogo angažiral.
Velika večina zbornice in ž njo tudi večina slovanskih poslancev se pa ni mogla odločiti za znano alternativo § 14. in parlament. Pač pa so, ko je bil sprejet prehod v specijalno debato, vse stranke (razven Poljakov), glasovale za stvarno razdelitev te debate, ne sicer tako. kakor so to predlagali obstrukcijonisti, da se namreč vrši o vsakem paragrafu posebna razprava, pač pa da se akceptira stvarno utemeljeni modus justičnega odseka, ki je bil razdelil zakon v štiri oddelke. Toda vladna veČina, nervozna in boječ se, da bi štiri debate zavlekle razpravo do brezkončnosti, je odklonila celo predsednikov nasvet, naj se razdli predloga v dva oddelka ter je »radi varnosti- akceptirala predlog, ki izreka, specijalno debato je izvesti o vseh paragrafih naenkrat. S tem je postopanje znatno skrajšano in vlada ter njene stranke se nadejajo, da ho po zopetni nočni seji mogoče rešiti zakon še tekom jutrajšnjega dne.
Obstrukcijonisti imajo za svojo taktiko še precej priložnosti. Njih vztrajni govornik dr. riubsehmann, znan izza razprave v justičnem odseku, dobi kot manjšinjski poročevalec dvakrat besedo in v debati so si češki radikalci tudi že zasigurali govorniško mesto. Tako bo pač pretekla noč in še precejšen del jutrajšnjega dne, predno pride do glasovanja. Že danes se sme računati, da bodo resne slovanske stranke uravnale svoje postopanje po strogo stvarnih principih. Menimo, da je dolžnost, pokazati vladi v odločilnem trenotku, da je zakon v tej obliki, kakršno ima sedaj, pomanjkljiv in zgrešen, ter že danes potreben reforme. Ta nazor dobi tem več veljave, čim več glasov se osredotoči na manjšinjske predloge. Ultra posse nemo tenetur.Ako pametni in potrebni izpreminjevalni predlogi ne prodrejo, potem se mora politik, ki je tozadevno svojo dolžnost napram narodu in ljudstvu izvršil, pač tolažiti z dejstvom, da se ni dalo doseči več uspehov, kakor je oni glavni, že v justičnem odseku izvojevani, garancija v § 1., namreč, da vlada zakona v politične svrhe ne bo mogla zlorabljati. In stante concluso se mora priznati, da so v gotovem oziru včerajšnje besede ministra Georgi-ja, ki je poudarjal, da pomenja predloga že raditega veliki napredek, ker kodificira državno zasilno pravo ter omejuje zamovolinost in brezobzirnost vojaškega postopanja tudi v takem času, v katerem velja, da je država vse in posameznik n;č, vsaj cum grano salis resnične. Ta argumentacija bo za mnoge, ki bodo odklonili posamezne določbe, merodaj-na, kadar no šlo za to, se odločiti za ali proti celotni prediogi.
Orof Stiirgkh je moral svojim strankam obljubiti, da reši parlament vsaj še one zadeve, ki spadajo po sklepu načelnikov strank v predbo-žični delavni program. Ako bi to v teh par dneh pred Božičem ne šlo več, potem bo zboroval državni zbor naibrže tudi med Božičem in novim letom, oziroma takoj po novem letu. Vlada je baje ce'o nrinravlj' na. riskirati na ta račun kratki budgetni e\ lex.                         ____
Nemški načrt..
II.
Nemški načrti glede Balkana so vsled slovanskih zmag proti Turčiji 1 splavali no vodi.
Za to se hočejo Nemci, kakor je razvidno iz že priobčenega članka s podvojeno silo vreči na avstrijski slovanski jug, kjer jim je vsled Slovanom, zlasti pa Jugoslovanom sovražne politike avstrijske vlade odprto široko polje za njihovo germani-zatorično delovanje.
V  »Sudmarkinem« glasilu se poudarja, da je najboljše in najuspešnejše sredstvo za ponemčevanje — industrija.
Da je to res, to občutimo najbolj Slovenci na lastni svoji koži.
Vendar pa smo doslej podcenjevali nevarnost, ki grozi našemu narodnemu življu od nemške industrije.
V  tem oziru so nad vse poučna izvajanja »Siidmarkinega« glasila, ki piše med drugim:
»Vztrajno, razveseljivo napredovanje nemštva na Koroškem je pred vsem pripisovati gospodarski nad-moči nemškega naroda, katere so se Slovenci vedno zavedali.
Karavansko gorovje, ki ga je Šele nedavno tega prebila železniška proga Beljak - Celovec - Gorica -Tist, je ločilo koroške Slovence od njihovih rojakov na Kranjskem. Zato so bili koroški Slovenci do sedaj v gospodarskem in družabnem oziru navezani na svoje nemške sosede in so za to še danes, ako izvzamemo nekaj maloštevilnih izjem, Nemcem prijaznega mišljenja.
Najnovejše ljudsko štetje je zopet dokazalo brzo napredovanje nemštva na južnem Koroškem.
Število nemškega prebivalstva je namreč poskočilo od 74% na 79%. Ta napredek je bil največji ob jezikovni meji ter v mestih, trgih in industrijskih krajih na jugu. Med temi zaslužujeio na obrti bogate Bo-rovlje na Dravi, ob severnem vznožju Karavank, s svojo živahno puškar-sko industrijo, da se jih posebe omenja.
V   istoimenskem sodnem okraju ie v desetletni 1900—1910 poskočilo število nemškega prebivalstva od 26% na 44rr. Zaključeno nemško jezikovno ozemlje, ki še pred 50 leti niti ni segalo do Celovca, ki je bil še fakrat jezikovni otok, se danes razteza že na Borovlje in druge sosedne občine, ki so že na potu, da se po-nemčijo.
Kot posebno pozornosti vreden zgled nemškega gospodarskega vpliva navajamo pred 10 leti Še čisto slovensko občino Bekštanj pri Beljaku, kier smo si Nemci vsled ustanovitve
testeninske tovarne po nemškem podjetniku Gregoriju priborili občinski zastop in osnovali nemško šolo. Pri zadnjem ljudskem štetju je že polovica prebivalstva navedla nemščino kot svoj občevalni jezik. Tudi ostali industrijski kraji na južnem Koroškem, kakor Železna Kaplja, Prevale itd. so se izkazali kot važna oporišča nemške propagande. Samo ob sebi se razume, da je tudi tujski promet mnogo pripomogel k ojačenju nemštva.
Tudi polagoma napredujoče okrepljenje nemštva na Spodnjem Štajerskem je pripisovati mogočnemu vplivu nemških industrijskih podjetij.
Blesteč zgled za to nam nudi staroznana usnjarska tvornica Frana Woschnagga in sinov v Šoštanju pri Celju. Po 301etnem slovenskem gospodstvu v tej občini smo si izvojevali s krepko pomočjo tvor-ničnih lastnikov nemško večino v občinskem zastopu. Pri drugih volitvah smo Nemci prodrli v vseh volilnih razredih; takisto se je tudi pri Jjudskem štetju izkazala nemška večina.
Važna središča industrijskega in gospodarskega življenja sta predvsem mesti Maribor na Dravi in Celje.
Maribor leži že precej blizu zaključenemu nemškemu jezikovnemu ozemliu. ki se vsled »Siidmarkinega« naseljeniškega delovanja v Št. Uju v Slov. Goricah polagoma pomika proti Dravi.
Položaj Nemcev v Mariboru ni torei daleko tako težak, kakor položaj Celja, ki leži že globoko na Spodnjem Štajerskem. Vkljub temu prodira nemški vpliv tudi iz tega mesta polagoma v okolico in se je znatno utrdil razen v občini Celjska okolica — ki bo, kakor se nadejamo, že pri nrihodniih volitvah nridoblie-na — zlasti v Štorah, Teharjih in Pe-trovčah.
Napredujoča germanizacija okoliških občin je v prvi vrsti zahvaljevati rastočemu razvoju Maribora. Po uspehih zadniega ljudskega štetja je nemško prebivalstvo v mestu Maribor naoredovalo od 82^ na 85%, v sodnem okraju Mariborska okolica pa celo od 16 na 27cc. Posebno dragoceno je razširjenje mariborskega jezikovnega otoka proti severu in zapadu. To napredovanje bo še znatno pospešila dravska električna centrala pri Mariboru, ki je že
oblastveno dovoljena in se že v kratkem zgradi...
Da je Spodnje Štajersko vsled svoje izredne rodovitnosti in vsled gospodarske zaostalosti slovenskega prebivalstva zlasti prikladna za naseljevanje nemških kmetskih rodbin in bi s tem v gospodarskem oziru mnogo pridobila, je dovolj znano in je to z uspehom preiskusila že tudi »Sudmarka«. (Z uspehom? Opomba uredništva.) Takisto ni treba šele dokazovati, da je velikopotezno nemško naseljevanje na Spodnjem Štajerskem — po vzorcu pruske politike na Poznanjskem — najsigurnejše sredstvo v to, da se vsa pokrajina čim najpreje ponemči. Da pa je v teh okolnostih nemška industrija izredno velike važnosti za ohranitev in napredek nemštva, to dokazujejo deloma že navedene razmere na južnem Koroškem in Spodnjem Štajerskem.
Na številu slabo nemštvo na Kranjskem ima takisto krepko oporo v industriji... Razveseljiv napredek nemštva v avstrijskem Primorju Je zasluga deloma gospodarskih podjetij, deloma pa tujskega prometa...«
Iz citiranih izvajanj »Siidmarkinega« glasila je razvidno, kakšne načrte snujejo Nemci za bodočnost: sistematično germanizacijo Slovencev v uradu in-v šoli hočejo pospe-, siti s podvojenim delom na polju industrije, naseljevanja in tujskega prometa.
Kdor ni slep in nima zavezanih oči, vidi, da je v resnici nemška industrija kakor »Siidmarkino« glasilo čisto pravilno naglasa, naš največji so-vrag, hujši kakor dosledna germanizacija v šoli in uradu.
Kako bi se dalo poguben vpliv nemške  industrije  paralizirati?
To je vprašanje, o katerem bodo morale pričeti resno razmišljati ne le naše narodno obrambne organizacije, marveč predvsem tudi naše politične stranke.
Nemci in balkonski Slovani.
»■ II.
Avstrijski Slovani so z nepopisnim navdušenjem zasledovali zgodovinske zmage svojih jugoslovanskih bratov, simpatije vseh Slovanov v Avstriji in na Ogrskem so stale na strani balkanskih Slovanov. Sploh pa je malo da ne cela evropska javnost simpatizirala z Jugoslovani, ki so se končno odločili z last-
LISTEK.
Miklavžev dar
Spisal M a k s i m o v.
Na mizi pred njo je ležalo njegovo pismo in priloženih dvajset kron. Nizko je sklonila glavo in brala vnovič pismo.
Zunaj se je delal mrak in komaj je še razločevala pri oknu posamezne besede. Potem pa je pristavila k oknu stol in naslonivši glavo na roke, se je vtopila v svoje življenje ...
Pred nekaj leti je bilo. Z dežele je prišla v mesto k svoji teti, ki je imela v predmestju malo prodajalno. Teta je bila stara devica in si je tekom let toliko prihranila, da je živela prav udobno. Ker je bila že bo-Ichna, je potrebovala pomoči.    Zato
7.ela njo, hčer svoje sestre, k sebi kot prodajalniško učenko in pomočnico pri drugih opravlih.
Anika je imela takrat, ko je nastopila svojo službo pri teti, petnajst let in je bila šibka deklica, tako, da bi ne bil nihče sodil, da je prišla s kmetov, kjer so dani vsi pogoji zdravega telesnega razvoja. Podobna je bila vse bolje mestni gospodični in občna sodba je bila, da se bo deklica pri udobnem življenju še lepo raz-
vila, kar se je tudi zgodilo. Čez leto dni že ni bila prav nič podobna nekdanji Aniki, ne po obrazu, ne po vedenju. Iz slabotne dek'ice ie postala cvetoča roža in iz nekdanje boječe in sramežljive Anike prava živa igračica. Marsikatero mladeniško oko se je sedaj rado ozrlo po njej; pa tudi onim iz zakonskega jarma so uhajali pogledi na to dekletce, to pa še posebno v nenavzočnosti »angeljev varuhov...«
Anika je dobila kmalu mnogo če-stilcev. Radi so se ustavljali v prodajalni mladi ljudje in izbirali razno trgovinsko drobnjav. samo, da so iz-pregovorili par besed z ljubeznjivo prodajalko in se naslajali nad njeno lepoto.
Pa tudi resnih ženitovanjskih ponudeb se ji ni manjkalo. Saj so vsi vedeli, da bo dobila po tetini smrti skrogo gotovo vse premoženje Anika...
Tako se je na primer oglasil pri teti prileten, skoro faliten trgovec, ki je imel v preteklih časih z njo trgovske zveze, in jo vprašal, kako bi bilo, če bi on zasnubil Aniko. Teta je trgovca poznala po osebi, pa tudi po njegovi premoženjski strani in mu odklonila vsako pomoč v tej zadevi. Deklica je vedela za vse to in ostala brezbrižna za take ponudbe.
V njenem srcu pa se je porajala v tistem času slika mladeniča, ki bi
mu bila darovala svojo vročo ljubezen. Vsako jutro ga je videla, ko je šel mimo okna. ponosno in samozavestno kakor človek, ki ve, kaj je in kaj bode. Ničesar ni vedela o njem, le to je opazila, da se semtertja skriv-Ši ozre mimogrede v prodajalno.
Zgodilo pa se je, da je šla Anika neko nedeljo s teto na izprehod v mestno okolico. Vračaje se nazaj, sta šli na kavo v neko gostilno zunaj mesta. Tam je sedela družba gospodov in dam, prileten zakonski par, trije mlajši gospodje in dve gospodični. Med gospodi je bil tudi — Anikin oboževanec. Ko sta šli s teto mimo njihove mize, se dvigne starejši gospod, pozdravi teto in jo prijazno povabi k svoji družbi. Pri predstavljanju je šinila Aniki kri v glavo, kajti to je prišlo zanjo tako nenadoma, da si ni mogla predstavljati, ali je resnica, ali samo domnevanje, da stoji pred njim, s katerim je že tolikokrat v sanjah govorila sladke besede.
Prisedli sta k mizi. Starejši gospod je bil trgovec v mestu, zato je tudi poznal Anikino teto. Pripovedoval je, da imajo danes nekak praznik, ker je ravno dvajset let, odkar je odprl svojo trgovino. Zato je tudi povabil vse svoje uslužbence s seboj na izprehod.
S tem je Anika tudi izvedela, kdo je njen oboževanec. Ko se je začelo mračiti, so se odpravili skupno proti
mestu. In naneslo je ravno tako, da sta šla Anika in njen novi znanec skupaj. Medpotoma je Anika zvedela, da je njen spremljevalec od prvega dneva službe pri tem gospodarju in da misli v kratkem odpreti svojo trgovino. Pri sloveu ji je Karel — tako mu je bilo ime — lahno stisnil roko in izrazil željo, da bi se kmalu zopet sešla.
Tako priliko sta v kratkem času dobila. Trgovski nastavljenci so imeli ob nedeljah popoldne plesne vaje, h katerim sta zahajala tudi Karel in Anika. Proti večeru sta šla vedno sama proti domu in ker je imel Karel že tako isto pot kot ona, se ni nikomur zedlo čudno, če sta hodila skupaj.
Tako sta se našli dve sorodni duši in kmalu je začel zahajati Karel tudi na stanovanje Anikine tete, kar tudi njej ni bilo neljubo, ko je spoznala v njem pametnega mladeniča.
Zgodilo se je tudi, da je bila teta po opravilih odsotna, in tedaj je bilo zaljubljencema še prijetnejše, ker sta lahko brez skrbi uživala sladke ure ljubezni.
To je trajalo dobro leto. Nekega večera pride Karel nenadoma k Aniki in ji oznani čudno novico, da mu umira bogat stric, trgovec v primorskem mestu, in da je dobil brzojavno obvestilo, naj pride nemudoma k njemu. Čuden nemir in strah je vstal
v Anikinem srcu pri tej nenadni vesti. Karlu se je neizrečeno mudilo, komaj da jo je še poljubil in odhitel je v mrzlo zimsko noč__
Dolgo časa ni dobila nikakega obvestila od njega. Čakala je dan na dan in v srce ji je legla težka slutnja. Slednjič pride pismo, prav hladno, trgovsko: Stric je umrl in zapustil njemu trgovino, ker ni imel potomcev. Kajti edina hči mu je pred kratkim umrla. Pisal ji je, da uredi trgovino in nadaljuje stričevo podjetje, a kadar bo vse gotovo, da uredita tudi onadva svojo zadevo.
A minevali so meseci in Karla ni bilo več nazaj. Ona pa je koprnela v nestrpnem pričakovanju in strahu ... Že so govorili jeziki skrivne stvari o njej in začeli so se kazati nasledki njene resnične ljubezni in preotroške vdanosti... Pisala mu je obupno pismo. Ni bilo odgovora.
Odpeljala se je naravnost k njemu v dotično mesto. A v njeno veliko začudenje so ji povedali, da je mladi sorodnik bogatega trgovca pred kratkim vse podedovano premoženje prodal in odpotoval neznano kam.
Anika je bila uničena. Vrnila se je nazaj k teti. Kmalu pa je ta za gotovo doznala stanje in jo odslovila ter poslala nazaj domov, na deželo.
Tam se je doigralo zadnje, naj-burnejše dejanje njenega življenja. —
Stran 2
SLOVENSKI  NAROD.
292 štev.
no močjo, storiti konec turškim grozodejstvom in vstvariti na Balkanu predpogoje za uspešen duševen in materijalen razvoj. Že iz samega razloga moderne humanitete je moral vsak evropski človek, ki ima res še nekaj pristnega človekoljubja v svojem srcu, stati s simpatijami na stra ni osvobojevalcev in jim želeti uspeh in srečo.
Izjemo pri tem pa so delali in še delajo le Nemci avstrijski. Le ti so že z začetka bili na strani turških zatiralcev in sicer za to, ker se je šlo za Slovane, katerih seveda ne morejo trpeti in ker je bila nova turška armada reorganizirana po pruskih Častnikih in bi naj vsled tega pokazala svetu, kako nepremagljiva je pruska vojaška šola in nemško orožje.
Dogodki    pa    so krenili v čisto drugo smer;    Slovani    so premagali Turke v kratkem času popolnoma in so s tem pokazali, da tvorijo moč na jugu. novo moč, s katero bodo morali njih sosedi v prvi   vrsti   Avstrijci računati. Nemčija  se je  prizadevala pridobiti Turčijo, reorganizirati njeno armado in bi v slučaju, da bi se ji bilo posrečilo, lahko imela močnega zaveznika na jugu: en milijon vojakov bi se lahko postavilo na   njeno stran, ako bi bilo treba boja ali proti Rusom ali balkanskim državam.   Ti upi so padli v par tednih v prah in si tuacija na jugu je postala drugačna. Zveza balkanskih  držav tvori  mre no vojaško silo. s katero lahko sama odločuje v balkanskih zadevah in se postavi lahko po robu raznim    eks-panzijskim   prizadevanjem.   Balkanske zmage so obenem brezprimerno vplivale na avstrijske Slovane, kateri se nahajajo v nič mani žalostnem položaju, kakor Savani v Makedoniji in Traciji. Na Hrvatskem vlada še vedno tiran Čuva?, na    Ogrskem   so Srbi in Slovaki brez vseh pravic tlačeni  s  sužnji madžarskih  oligarhov. v Avstriji Slovenci na    Štajerskem. Koroškem in Primorskem niti ljudskih šol ne dobijo v svojem jeziku in se na njih potrebe niti najmanje    ne ozira, kratko v Avstro-Ogrski igrajo Nemci in Madžari isto vlosro. kakor so jo Turki v Traciji in Makedoniji.   Zmage balkanskih Slovanov so mogočno dvignile zavest    in    ponos tudi avstriiskih Slovanov in avstrijsko - ogrski državniki bodo    morali začeti temeljito premišljevati, da   bo treba tudi z avstrijskimi in ogrskimi Slovani ravnati, kakor se    ravna    z državljani, ki morajo nositi vsa bremena in vse   dolžnosti   do   države. Nihče ne dvomi, da imnio prebivalci Srbije in Bolgariie    boljše    stališče. več prostosti in svobode kot državljani ustavnih držav, kakor    Hrvati, ki morajo prenašati vsakovrstne   šikane mažarske samovolje. On^stran Save in  Donave vlada konstituciio-nalni red. v delu Avstro - Ogrske pa imamo absolutizem, ka^reera    sedaj ni nikjer več v Evropi. Turki   so   iz Evrope takorekoČ izgnani le na Ogrskem še nadaljujejo njih krvni bratje Madžari turško vlogo.
Mesto, da bi začeli na merodaj-nih mestih na Dunaju in v Budimne-šti premišljevati o temeljitem preustroju Avstrije, o preustroju, ki bi zadovoljil vse njene podanike in spremenil v srečne državljane, so krenili Nemci in Madžari na popolnoma drugo pot.
Nemško časopisje je začelo, ko so se začeli spori s Srbijo na nesramen način napadati Srbe in sploh vse avstriiske Slovane. Krščanski li-
Ko je okrevala, se je vrnila z malim Karlom v mesto. Postala je li-karica. V zadnjem predmestju je imela svoje skromno stanovanj in ob brleči svetilki je čula in delala za svoj obstanek in srečo malega sinka.
O svojem nekdanjem Karlu dolgo ni mogla dobiti nikakih vesti. Ko je bila rana že skoro zaceljena z brezmejno vdanostjo v usodo, ji je šele neka znanka povedala, kje je. V daljnem nemškem mestu je živel bogato poročen, a bil je brez potomcev.
Kljub temu. da je bila dostikrat v velikih stiskah, mu ni hotela pisati, iz ponosa ne. A enkrat jo je premagalo.
Bližal se je praznik nedolžne mladine, sv. Miklavž. Tudi mali Karl-ček ga ie nestrpno pričakoval, posebno, ker je slišal v šoli od svojih sošolcev, kaj je njim že vse obljubil. Aniki je bilo hudo pri srcu. Zaslužek je imela v zadnjem času tako slab, da bi vsak vinar težko pogrešila, a vendar bi bila rada dečka obdarila ne samo z razno drobnjavo, ampak tudi oblekice bi mu bila rada kupila.
In pisala je nekdanjemu Karlu v imenu svojega malega sinčka ...
In prišlo je pismo s priloženim dvajsetkronskim bankovcem. Ni bilo gorke besede v njem, da bi jo potolažila, in ni ie razveselila misel, kako se bo otrok veselil darov, ampak zdelo se ji ie, da bo suknjica, kupljena s tem denarjem, mrzla in ledena kakor srca brez ljubezni...
sti »Reichspost« in »Deutsches Volksblatt« med prvimi in za njimi židovski listi so začeli za stavo blatiti Jugoslovane in so stikali in vohali in še stikajo in vohajo povsod za izdajalci in revolucijonarci, povsod v vseh slovanskih voditeljih vidijo sr-bofile, ljudi, ki bi radi, da Avstrija na mestu razpade. Iz nemškega Časopisja imamo sedaj najlepšo priložnost opazovati naklonjenost nemštva in njih mnenje o Jugoslovanih. Nemško časopisje nam je zrcalo, v katerem vidimo svojega sovražnika v vsi nagoti, vidimo ga v notranjost in tudi lahko spoznamo, kaj imamo od njega pričakovati.
Omeniti moramo tudi nemško-ogrsko pobratmstvo. Renegat Dober-nig in mandur Tisza sta si podala roke, nemški in madžarski delegati so se našli skupaj, da se posvetujejo, kako se je treba postaviti proti preteči slovanski nevarnosti. Sicer nam to ni nič novega. Da so se bratili v boju proti Slovanstvu Nemci z Madžari, to je že stara stvar. Nemški kralj Arnulf je prvi poklical Madžare na pomoč proti Slovanom, ki niso hoteli ničesar drugega, kakor na svojih tleh pod svojimi vladarji mirno in svobodno živeti. Tisoč let po tem času najdemo zopet isto igro.
Strah pred balkanskimi Slovani je začel pojavljati po nemških glavah in Nemci čutijo potrebo, da si najdejo zaveznikov. In za zaveznike so ravno Madžari primerni. Avstrijski Nemci, kakor Madžari imajo izza zadnjih desetletij že vsaki svojo dobro prakso v zatiranju slovanskih narodov in v skupnem postopanju si jo še lahko izpopolnijo in s skupnimi močmi je lahko hujše pritiskajo na itak že vseh pravic oropane Slovane. Prevrat in izpremembe na Balkanu so rodile torej že zanimive posledice. Gromenje pušk in topov je pretreslo celo Avstrijo.
V srcih avstrijskih Slovanov se je vzbudil krepkeiši narodni čut, up ie zasijal, da se bliža boljša bodočnost tudi za Slovane v Avstriji: v Nemcih in Madžarih pa je z novo silo izbruhnilo staro sovraštvo do vsega, kar je slovansko; in gotovi elementi iščejo priložnost, da bi mogli škodovati Jugoslovanom, huiskajo. kakor pobesneli zoper Srbijo, ki zahteva samo to, da se uredijo razmere na Balkanu tako, da bo ji zasigurana gospodarska neodvisnost. Ti elementi pa ščuvajo obenem proti avstrijskim Slovanom, katere se označuje kot veleizdajalce. To je povzročilo, da so se narodnostni boji v Avstriji zopet znatno poostrili.
Med vojno in mirom.
Ekspose ruskega   ministrskega predsednika.
Ruski ministrski predsednik Ko-kovcev je izvajal v svojem ekspoze-ju, ki ga je pričakovala vsa Evropa z največjo napetostjo, sledeče:
»Zakonodajna naloga, ki jo ima četrta gosudarstvena duma, naj bo posvečena delu, da najdemo pota za socijalno - politično organizacijo Rusije na podlagi strogo postavnih principov, ki so določeni v manifestu z dne 30. oktobra 1905. Ti principi so postali sedaj za vlado in zakonodajne oblasti izvedljivi, vsled česar jih je mogoče v popolnem miru za blagor domovine izvesti. Politične institucije so poklicane, da ohranijo enotnost in nedeljivost države in pred-vlado ruskega naroda in pravoslavne cerkve. Osnovni principi države jamčijo vsem veroizpovedanjem svobodo in tudi ne izključujeio neomejene posebnosti administrativnih in zakonodajnih institucij Finske pod pogojem najožje zveze z državo in nepreklicne uklonitve pod ru^ko po-stavodajo v vprašanjih, ki tangirajo interese Rusije.
Vlada upa in je o tem prepričana, da se bo četrta duma posvetovala o vprašanju narodne obrambe v onem liberalnem in patrijotičnem duhu, kakor je to storila prejšnja duma. Na izrecni ukaz carja vam bo predložila vlada vse. o čemer naj se posvetujete in kar je upravičeno vsled potrebe organizirati oboroženo silo. »Vlada je prepričana, da bo našla v vas marljive sodelavce pri tem neobhodno potrebnem delu. Ti pomisleki, važnost narodne obrambe in sredstva, ki jih mora vlada dobiti, da ta dela zasigura, mi dajejo povod, iz-pregovoriti par besed o drugem vprašanju, ki je za vas, kakor za vso Rusijo velike važnosti. Vojaške vrline in izredna enodušnost, ki so jih pokazale balkanske države, so Izzvale najtoplejšo simpatijo v srcih vseh Rusov. Kot slovanska pravoslavna velesila, ki le prinesla neštete žrtve za obrambo svojih plemenskih hi verskih bratov, ne more ostati Rusija brezbrižna napram dejstvu, da morajo t! narodi dobiti eksistenčne pogoje, ki bodo v skladu z doseženimi uspehi in s potoki krvi jamčili za njih interese in mirni razvoj, obenem pa odstranili za prihodnjost tudi nevar-1 nost novih, evropski mir vodao
ta)oč4h komplikacij V svesti si tradicij naše zgodovine in soglašajoč z lavnim mnenjem, ki se ie očitno pokazalo, carska vlada gotovo no bo mogla nikdar pustiti v nemar, izrednega pomena ruskih interesov.
Z zadovoljstvom konstatira vlada, da nima vzroka, izpremeniti svojega mirnega stališča, ki ga je zavzemala od vsega začetka sredi vseh nemirov in razburjenj. Vedno je vodila vlado edina misel, da hoče obvarovati svoje historične dolžnosti in svoje dostojanstvo. Prezgodaj bi bilo sedaj govoriti o tem, s kakimi sredstvi se bo rešilo sedaj to ali ono na Balkanu nastalih vprašanj. — Osnovni principi, od katerih se mora dati vlada voditi, ko bo bila ura končne odločitve, so ravnotako določeni v naši preteklosti, kakor v potrebi, spraviti jih v sklad z našo sedanjo politiko. Zvesti svoji alianci in ententam z drugimi velesilami in gotovi podpore naših prijateljskih in drugih aliiranih držav, ne vidimo koristi v tem, da bi stopila ena skupina držav drugi nasproti. Vse vlade, ki bi zapustile stališče skupnega raz-motrivanja osnovnih vprašanj sedanje politične situacije s tem, da bi hotele uveljaviti svoje neposredne ali sekundarne interese, bi prevzele težko moralično odgovornost za eventualno možnost poznejših mednarodnih zapletljajev. Velesile imajo zelo mnogo vzroka, delati na to, da se razvoj komplikacij do meje, kjer bi bil ogrožen evropski mir, prepreči. Ruska vlada upa, da bo dovedel solidaričen trud velesil, do sporazuma glede rešitve, ki spravlja njih interese v sklad s pravičnimi zahtevami balkanskih držav. Zato gorko pozdravlja inicijativo angleške vlade, ki se izraža v tem, da naj s- na likvidacijo vojne mereča vprašanja, ki zadevajo tudi interese velesil, pred vsem razmotrivajo med celokupno-stjo. Simpatični pozdrav, ki ga je našel ta predlog v stolnih mestih evropskih velesil in reunija veleposlanikov, ki je bila ravnokar otvor j na v Londonu, bosta, kakor upamo, olajšala mirno rešitev sedanje krize. Prežeta želje, sodelovati z vsemi močmi pri ohranitvi evropskega miru, izraža vlada upanje, da bodo imela naša prizadevanja z božjo pomočjo uspeh in da prihodnji dogodki ne bodo škodovali v nobenem oziru vitalnim interesom Rusije, ki smo jih dolžni braniti z vsemi silami v imenu časti in dostojanstva svoje države.
Izvajanja ministrskega predsednika, ki so trajala skoro eno uro, so bila od dume z navdušenjem in velikanskim odobravanjem sprejeta, zlasti na onih mestih, kjer govori o balkanskih državah in o obrambi države. V carski loži so bili navzoči tudi veliki knezi.
•       .       •
Turške finance.
Kakor poročajo iz Frankobroda, je izplačala »Dette publique« turškemu finančnemu ministru 300.000 funtov na italijansko izplačilo »Detti publique- za ureditev svojih zahtev v Tripolitaniji in Cirenaiki. Porta je prvotno nameravala dvigniti .samo pristoječo ji rento in ne kapitala. Hotela je na ta način vzdržati navidezno večni tribut od strani Italije, njene financiialne težkoče pa so jo prisilile, dotakniti se kapitala. Tudi najbrže ne računa na mnogo več, kakor na zgorajšnjo vsoto. S tem denarjem je omogočila Turčija izplačilo predvčerajšnjim dospelih mesečnih plač, sicer bi se bile morale prvič, odkar ima Turčija svoj parlament, ustaviti plače. Ze več dni se je posvetoval veliki vezir Kiamil paša s ^carigradskimi finančnimi zavodi, da bi našel izhod iz te velikanske denarne krize.
Sedaj se vlada pogaja z neko francopko finančno skupino, ki je v zvezi s tobačno režijo, zaradi predujma pol milijona funtov po 9%, plačljivega v 6 mesecih.
Kar se tiče otomanskega državnega dolga, prihaja iz Londona brzojavka od »Council of Foreign Bond-holders«, ki pravi, da so dobili angleški konzuK v mestih, okupiranih od balkanskih držav, naročilo, da stoje dohodki iz otomanskega državnega dolga pod zaščito velesil. Od prizadetih držav so dobile države Balkanske zveze tozadevna sporočila, k imajo namen, da se upoštevajo pravice in interesi posestnikov turških državnih papirjev pri vsaki možni ureditvi vprašanja.
Mirovna pogajanja.
Pri včerajšnji mirovni konferenci se niso pojavile, kakor poročajo iz Londona, nobene težkoče in vladalo je do konca seje najlepše sporazum-ljenje. Začudenje je vzbujalo le dejstvo, da turški delegati niso imeli obsežnejših informacij, kljub temu, da so vedeli, kakšno stališče zavzemajo Grki napram premirju. Turški delegati so predlagali, da naj jim zastopniki zveznih držav pojasne nji-hovne mirovne pogoje. Delegati Bal-
kanske zveze pa tega niso storili, češ, da bi bilo to brezpomembno, ker se pogajanja itak ne morejo vršiti, dokler ne morejo turški delegati obravnavati z vsemi štirimi balkanskimi zaveznicami.
Splošno se je mislilo, da se bodo Bolgari sprijaznili z mislijo, da njihova zahteva glede predaje Odrina ne bo prodrla. Toda to se ni zgodilo in Bolgari vztrajajo z vso odločnostjo pri svojih zahtevah. Poleg tega bo posebno kočljivo tudi vprašanje glede Soluna. Tudi tega mesta Turki nočejo odstopiti.
Gotovo je, da se bodo pogajanja zavlekla, kajti tudi če bi Turčija razširila pooblastila svojih delegatov, ne pride dotični dokument pred koncem tega tedna v London. Pospešila bi se pogajanja edinole na ta način, da bi Turčija brzojavno obvestila konferenco o nadaljnih pooblastilih svojih delegatov, pogajanja pa bi se provizorično nadaljevala, dokler ne pridejo pooblastila. Računajo pa s tem, da bo Turčija vztrajala pri svojih zaht-. vah. Nasprotno pa so delegati balkanskih držav edini, da se brez Grške ne pogajajo. Z ozirom na svoje zaveznike bi bilo pač mogoče, da pristopi Grška k premirju, iz-vzemši blokade turške obali, toda samo na ljubo svojim zaveznicam, ne pa Turkom.
Dr. Danev je izjavil po včerajšnji seji delegatov sledeče: Jaz do sedaj še nisem priznal, da bi se bil pojavil med Balkansko zvezo kak razpor. Tega tudi sedaj ne priznavam. Zato mora Grška biti pri pogajanjih in znali bomo najti pota in sredstva, da se izravna vprašanje podpisa. Grška bo baje premirje naknadno podpisala in se bo vprašanje rešilo sporazumno, seveda le, če Turčija ne zasleduje s tem zavlačeval nih namenov. Tega sedaj še ne moremo reči, kmalu pa bomo to vedeli. Jaz osebno ne verjamem, da namerava Turčija zavleči pogajanja. V četrtek popoldne bomo predložili Turčiji vse pogoje skupaj.« — Na vprašanje glede predaje Odrina in če Bolgarska še vztraja na predaji, je odgovoril Danev: »Včeraj smo stali na tem stališču; želim pa, da se o onem, kar sem povedal, ne govori preveč.«
Pomorska bitka.
O pomorski bitik pred Dardane-lami še vedno ni zanesljivega poročila iz Carigrada, kar daje upati, da so vesti iz Aten resnične. Te vesti naznanjajo med drugim tudi sledeče: Ob 9. uri 25 minut so odplule naše vojne ladje »Averof«, »Speisai«, »Hvdra« in »Psara« proti Sedi! Bah-ru na polotoku Chalkidiki. Pridružila se jim je še flotila 9 torpednih ru-šilcev. Štiri turške vojne ladje, ki so se postavile južno od Sedil Bahra v bojno črto, so začele naše brodovje obstreljevati. Odgovarjali smo najprej na 9 km razdalje in smo se nato približali utrdbam na 3 km. Medtem ko so turške oklopnice streljale na nas, se je postavila turška oklopna križarka »Messudie« in oddelek turškega vojnega brodovja nam nasproti v bližini utrdbe Kumkale ter nas tudi obstreljevala. Ob 10. je streljanje prenehalo in sovražnik se je v neredu umaknil. Kolikor smo mogli izvideti, ima sovražnik mnogo izgub.
Drugače se glase poročila iz Carigrada pa prihajajo baje od nekega tujega mornariškega častnika, ki pravi, da je turška mornarica v polnem redu napadla grško vojno brodovje in da je z uspehom obstreljevala grško vojno brodovje, ki se je moralo končno umakniti za otok Imbros. Na grški strani ie baje sodeloval tudi podmorski čoln »Delphin«, ki pa turškim vojnim ladjam ni napravil nobene škode. Najdelj je ostala na bojišču grška vojna ladja »Averof«, vendar se ne da natančno določiti, če je bila zadeta ali ne.
Govori se pa tudi. da sta bili nekdaj nemški vojni ladji »Barba-rossa« in »Torgut Šefket« močno poškodovani. Kar se tiče vojne ladje »Heireddin Barbarossa«, priznavajo v Carigradu, da je bila zadeta od 20 krogel, vendar pravijo, da ni poškodovana, kar se pa sliši precej neverjetno.
Štajersko.
Otroška vrtca družbe sv. Cirila in Metoda v Hrastniku priredita dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne v šolski telovadnici božičnico. Na sporedu so deklamacije, petje, igra, nastop božičnega moža; nato obdarovanje otrok.
Iz Celja. Graški »Schuftenblatt« je priobčil davi denuncijacijo, v kateri se razburja, da je vspodbujal »Miklavž« na Miklavževem večeru nekega ljubljanskega nepolitičnega društva otroke, naj ostanejo zvesti svojemu narodu. To da je bil velepo-litičen govor, zaradi katerega bi že morala kranjska deželna vlada dotično društvo razpustiti   Za Nemce
velja seve kot pruske patrijote drugačna pravica. Tako poroča isti »Schuftenblatt« (t. j. seveda »Grazer Tagblatt«), da je govoril na božičnici celjskega »Turnvereina« dr. Evgen Negri med drugim: »Na Spodnjem Štajerskem hujskajo sedaj Slovenci sistematično ljudstvo (proti Avstriji) in ga pripravljajo (za veleizdajal-stvo) v vojski.« To seve ni — politično obrekovanje. Isti mož se je v svojem govoru povspel tudi do trditve, da je »nemško (nacijonalna) politika identična z avstrijsko«. Čudno se nam zdi, da nastopajo v Celju vedno — renegati, kadar se govori o »nemški domovini« in »nemški« politiki. Logično je torej, da je ta patri-jotična nemškonacijonalna politika v Celju in na Sp. Štajerskem preraču-njena le v korist renegatom, podlim, le za dobičkom hrepenečim dušam. Bilo bi pri nas v resnici več miru,ako bi se vendar avstrijske vlade odločile do tega, da bi umaknile svojo varstvo tejle korumpirani nemškutarski bandi na Sp. Štajerskem in Koroškem in pustile priti slovenski večini do njenih pravic. Drugače bodemo res nazadnje Slovenci z dr. Negrijem vred prepričani, da je renegatska politika pri nas — avstrijska državna politika!
Siidtnarkarska blamaža v Gradcu. Kakor smo v »Nar.« poročali je izdalo vodstvo »Siidmarke« v Gradcu (Wastian, Kneschaurek in dr.) goreč oklic na graške meščane, naj vendar ne puste v najbolj nemškem mestu na Avstrijskem igrati Čeha Kubelika temveč ga naj, če treba, napade tudi z brahijalno silo. Gotovi nemški nacijonalci so že mislili, da bode došlo do kakih patrijotičnih demonstracij proti — češkemu umetniku. Ali! graški purgarji so pokazali, da so vseeno boljši ko vodstvo »kulturnega« in »dobrodelnega« društva »Siidmark«. Štefanijina dvorana, v kateri je Kubelik nastopil, je bila razprodana do zadnjega kotička in ko je bil umetnik z naznanjenim programom gotov, je moral še na burno zahtevo občinstvo vedno in vedno dodajati. »Tagblatt« in »Tagespost«, ki sta prej priobčevala »Siidmarkina« nemškonacijonalna pridušanja proti češk. goslaču, sta ga morala po koncertu blagoslavljati. To-le blamažo si lahko vtakne »Siidmarka« za klobuk. V Gradcu je vendar še nekaj dostojnih ljudi. V Ptuju in Celju bi bilo seve drugače.
Iz Šoštanja. Kakor ste poročali v »Slov. Narodu«, so raznesli Ptujča-ni po nemškem svetu novico, da so Slovenci zažgali Nemški dom v Ptuju in da naj vrli nemški bratje na to novico odgovore z obilnimi darovi. Nekateri kalini so res že nasedli... Če zmorejo Ptuičani. zakaj ne bi naši »nemški« Šoštanjčani? Najet človek je vrgel te dni nekaj kamnov v eno okno na nemški šoli in, kakor vi-vimo. doseglo se je med šostanjskimi Nemci »velikansko« razburjenje na ^slovenskim divjaštvom«. Dobrodušni nemški bedaki, darujte za nemško šolo v Šoštanju! Samo originalno to sredstvo ni in ne vemo, če se ne bodo Ptujčani zaradi patenta razburjali.
Šaleška podružnica »Slov. planinskega društva v Šoštanju« priredi 5. januarja 1913 pri Rajšterju veliko »Planinsko veselico« združeno z burko »Izposojena soproga« in plesom v veliki dvorani in pred planinsko kočo na »Urški«. V planinski koči bo stre-gel oče »Trebušnik« in brhke planinke v narodnih nošah. Pa tudi za druge zabave je dovolj preskrbljeno! Torej vse, kar čuti z nami, naj pride če le mogoče v turistovski obleki ali na v narodni noši k nam v Šoštanj! Pokažite, da znate ceniti naše delo!
Iz Maribora. Pišejo nam: »Imel sem nedavno priliko sedeti v družbi več nemškonacijonalnih spodnješta-jerskih sodnikov. Pogovor se je sukal o zadnjih sodniških imenovanjih. Družba se je čudila, da je mogel priti kak slovenski sodnik v Maribor. Vsi so izrekli prepričanje, da mož moral podati v Gradcu izjavo, da je nemškega mišljenja, drugače se ne more priti v Maribor...« Človek mora torej biti po mnenju spodnieštajerskih nemškonacijonalnih sodnikov nezna-čajen renegat, drueače ne dobi mesta v državni službi. Wacker!
Iz Ptuja. (Nečuveno postopanje Ornigove policije.) V nedeljo, dne 15. t. m. je vdrla brez vsake pravice in brez dovoljenja pristojne oblasti policija v stanovanje g. Toplaka ter je tam izvedla hišno preiskavo, češ, da je gdč. hčerka nabirala prispevke za »Rdeči križ« balkanskih držav in s tem zakrivila hudodelstvo veleizdaje. (Potem ga je zakrivil tudi avstrijski »Rdeči križ«, ki je istotako radovoljno priskočil na pomoč balkanskim ranjencem. Op. uredn.) Proti nečuvenemu postopanju policije se je takoj vložila brzojavna pritožba na namestnijo, ki je uvedla poizvedbe. Tudi se je pri okrajnem glavarstvu podala ustme-na pritožba. Ako gre tako naprej, smo v nevarnosti, da nas   vse   Slo-
-292 štev.
SLOVENSKI   NAR O O.
Stran 3.
vence v Ptuju odžene policija v zapore!
Iz Ptuja. (Predavanje profesorja dr. M. Murka.) V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršilo znanstveno predavanje vseučiliščnega prof. g. dr. Murka v Narodnem domu. Veleučeni g. predavatelj si je izbral z ozirom na veliko zanimanje, ko ga vzbujajo slovanski narodi na Balkanu. Času primerno snov in predaval: »O balkanskih narodih«. Predavanje je bilo znanstveno zasnovano, vendar pa je vzbujalo tudi pri poslušalcih s kmetov izredno zanimanje. O. predavatelj je znal zadeti tudi za te poslušalce pravo struno in tako smo vsi pozorno sledili izvrstnim izvajanjem, ki so trajala poltret-jo uro. Poučna predavanja univerzitetnih profesorjev pri nas Slovencih so nekaj posebnega, zato smo pa tudi ponosni, da smo ravno v Ptuju imeli priliko, da pozdravimo v svoji sredini svojega rojaka, kot predavatelja z graškega vseučilišča. Pridobil si je hvaležna srca svojih poslušalcev in to mu naj bode skromno plačilo za njegov trud.
»Mariborska podružnica zveze jugoslovanskih železničarjev priredi v nedeljo, dne 22. grudna ob 4. popoldne v veliki dvorani Narodnega doma božičnico za otroke svojih članov. Pri božićnici nastopi železni-čarski otroški zbor in tamburaški zbor. Vstop je prost. — Mariborsko narodno občinstvo se vljudno vabi, da se po možnosti udeleži te božićnice. Po božićnici ob S. uri zvečer se vrši v mali dvorani družinski večer, pri katerem nastopi prvič železni-čarski moški zbor. Na sporedu je retje. tamburanje, glasovir in gosli (solo), prosta zbava in ples. Vstopnina za nečlane 40 v. Ako morda kdo ni dobil vabila, naj vseeno pride.
Odbor.
V. narodna zbirka.   (III. izkaz.)
Prejeli smo nadalje sledeče prispevke: Ormož: Ludovik Zepič 21 K; Slovenji gradeč: ga. Milka Pernat 29 K;    Teharje:     gdčna.  Nika  Kosi
2  K: Polenšak: L Gorup 19 K 90 v; Petrovce: gdčna. Pavla Ježovnik 46 K 1 v: Vransko: gdčna. Adela Že-leznik 13 K: Mestinje: Anton Smeh 10 K 40 v: Stara vas-Bizeljsko: gdčna. Toni Janežič 16 K 80 v: Podgorje pri Slov. Gradcu: gdčna. Matilda Smid 7 K 80 v; skupaj torej 165 K 95 v. — Vsem nabirateljem in nabira tel jicam prisrčna hvala. — Prištevši teh 165 K 95 v k že v L in II. izkazu objavljeni svoti po 1465 K
3  v. dala je V. narodna zbirka dose-daj 1631 K 7 v. — Nismo še pa pre-feli vkljub ponovnim tozadevnih prošnjam iz 48 krajev niti prispevkov, niti vrnjenih nabiralnih pol. \ sled tega smo primorani razdelitev V. narodne zbirke odložiti za dva do tri tedne, medtem ko je nam bilo dosedaj mogoče razdeliti vsako Narodno zbirko pred božičem. Zato še enkrat nujno prosimo vse one gospode, oziroma dame, katerim smo za spodaj omenjene kraje poslali nabiralne pole, da nam nabrane prispevke do konca tega leta vpošljejo. oziroma nam do tedaj vsaj vrnejo prazne nabiralne pole, da lahko sklenemo račune ter nabrani denar razdelimo takoj po novem letu. — Ti kraji, ki se nam dosedaj še niso odzvali niti na en niti na drug način, so sledeči: Artiče. Brežice. Dolina pri Ptuju, Dramlje, Fala, Fram, Frankolovo. Globoko, Gomilsko, Go-tovlje, Griže, Hoče, Jurkloster, Konjice, Lehen (Brezno), IJubečno, Ljubno v Savinski dolini. Mala Nedelja, Mota pri Cvenu, Nova cerkev. Orla vas (Braslovče), Pil stanj, Podčetrtek. Podsreda. Poljčane, Zgornja Poljskava, Polzela, Ptuj, Pačje, Rečica (trg), Ribnica. Rogatec, Ruše. Sevnica, Slov. Bistrica, Središče, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Sv. Juri ob Sčavnici, Sv. Juri ob Taboru, Sv. Ksaverij v Savinski dolini. Sv. Marko nižje Ptuja, Sv. Peter v Savinski dolini. Sv. Vid pri Planini, Skofja vas, Šmarje pri Jelšah. Videm in 2iče.
Odbor.
Drobne novice. V konkurz je Prišla trgovka Rozalija Vrtovšnik v Trbovljah. Začasni upravitelj kon-kurzne mase je dr. Jožef Kolšek, odvetnik v Laškem trgu. — Prostovoljna požarna bramba na Rečici slavi dne 8. januarja svojo ■Oletnico z večjo slavnostjo, čije spored bo Še pravočasno objavljen. Rogaški okrajni zastop je imel dne 15. decembra plenarno ^eio. v kateri se je obravnaval proračun za L 1913. Ta izkazuje 52.965 kron 12 v potrebščin in 4719 K 90 v pokritja; primankliaj se bo pokril z okrajno doklado. — I z O r m o-ža poročajo, da je ušel dne 12. decembra iz preiskovalnega zapora hlapec Rudolf Winkler, rojen v Po-brežu pri Mariboru. Bil je zaprt zaradi tatvine. — I z P t u j a. 15. decembra se je poskusil ustreliti narednik tukajšnjega pionirskega bataljona L. Sachmann. Ranil si je s strelom pljuča, vendar bo pa najbrže še 1
ostal pri življenju. Življenje si je hotel vzeti zaradi nesrečne ljubezni. — Iz Ptuja. Zaprli so kočarja Alojza Kralja iz Krčevine, ki je osumljen, da si je sam zažgal hišo. — U m r 1 a j e v Poljčanih gospa Terezija Grund-ner, roj. Kodrič v 76. letu starosti.
Koroško.
Koroški deželni šolski svet je v
svoji zadnji seji rešil običajne lokalne zadeve in vzel obenem na znanje sankcijo novega deželnega zakona glede ureditve učiteljskih plač.
Roparski napad v Beljaku.    Be-
ljaška policija je našla včeraj zjutraj pri cerkvi sv. Križa neznanega moža nezavestnega na cesti. Mož je bil težko ranjen in šele zvečer se je nekoliko zavedel. Se na pol zmeden je pripovedoval, da je doma na Kranjskem, kjer je prodal svoje posestvo za okoli 5000 K in se namenil v Ameriko. V Beljaku je ostal par dni. Napadel ga je nekdo pri cerkvi in ga pobil ter mu odnesel 4800 K denarja. Policija je uvedla takoj preiskavo, ki ie dognala sledeče. Napadeni je Fran P e t r i č iz Kranjske in te res tisti dan dvignil v posojilnici 5000 K. Seznanil se je slučnino z bivšim hotelskim slugo Jakobom P o t o čn i -k o m, s katerim sta popivala v več gostilnah. Potočnik je seveda videl. da ima Petrič denar in na poti cm je napadel. Potočnik je nameraval brž-kotne vreči Petriča v Pravo toda to se mu vsled telesce premoči Petri-čeve ni posrečilo. Pač pa mu je odnesel denar in pobegnil. Aretirali so ga včerai v neki okoliški gosMni, kjer je popival in se bahal z velikimi vsotami denaria. Pred aretacno je hotel pobegniti, toda to se mu ni posrečilo.
Prlrnfjrsha.
Lopovsko postopanje laških uradnikov v zavarovalnici proti nezgodam proti slovenskemu delavcu.
Vedno se čujejo pritožbe o nepravilnem, surovem in prezirljivem postopanju laških uradnikov napram Slovencem. Toda kaj takega, kar se je včeraj zgodilo, še nismo čuli. V svrho zdravniške preiskave je bil povabljen od zavarovalnice 191ctni delavec Ivan lirovatin iz Elerjev pri Škofijah. Fant je prišel že zjutraj v Trst, toda na preiskavo je moral čakati do 5. popoldne. Ker je deček vedel, da ima pravico, zahtevati potne stroške, je prosil, da naj mu plačajo 1 K 20 vin. za voznino. Toda slabo je nal tel deček. Dva uslužbenca sta ga začela zmerjati z znanimi umazanimi psovkami Lahov. Končno je narasla njihova strast v sovraštvu proti Slovencem tako daleč, da so v uradu in se začeli prav pobalinsko obnašati. Prijeli so fanta in ga vrgli v pisarni na tla, padali so udarci, končno so ga zagrabili za noge in so ga vlekli po stopnjicah tako, da je fant udarjal z glavo ob kamenite stopmice. Ko so ga izpustili, je bil fant ves raztrgan in razcapan in poškodovan po c lem telesu. Končno so se ti vrli uradniki vendarle zavedli in hoteli popraviti svoj zločin. Ravno tisti, ki je rojbolj tolkel po fantu, mu je dal nakaznico za 10 K. Toda prepozno, fant ie ovadil zadevo policiji in se odpeljal Toda že drugi dan se je mor., vrniti v Trst, da so ga operirali in obenem zaslišali. Zaslišana sta bila tudi oba uslužbenca Karel F a c c h i n in Josip F1 e d i n g e r. Priznati sta morala svoje dejanje, izgovarjala pa sta se, da sta vse to naredila na izrecni ukaz oddeinega načelnika dr. Ar-manda M e c o z z i j a. Uvedena je preiskava in radovedni smo, kdaj bo konec temu, da bodo slovenski delavci, ki pridejo bolni v zavarovalnico po svojo trdo zasluženo podporo, tepeni in poškodovani in to od onih, katere s svojimi žulji preživljajo in ki bi jim morali biti za to hvaležni. O izidu te skrajno umazane pobalinske afere bomo poročali. — Obenem naj si to zapomnijo volilci, ki volijo jutri pri nadomestnih volitvah, da le-ti lahko odpomorejo tem neznosnim razmeram s tem, da složno volijo slovenske kandidate in tako zasiguraio večzaslombe v vodstvu, v katerem so dosedaj pasevali sami zakleti nasprotniki Slovencev.
Vojak na straži ustrelil nekega kmeta. Na železniški progi Oorica-Sv. Lucija je ustrelil vojak, ki je stražil železniško progo nekega kmeta, ker ta ni obstal na vojakov klic.
Pazite! Zaradi razžaljenja cesarja so aretirali v Trstu na ovadbo treh vojakov bosanskega polka 36-letnega Antona Jelena iz Radovljice. Vlom podnevi. Trgovec Pio Laz-zarini v Trstu je zapustil predvčerajšnjim popoldne za kratek čas trgovino. Ko se je vrnil, je našel s silo odprto predalo, v katerem je manjkalo 3000 K. Vlomilca še niso dobili.
Priporočljiv komornik. Pri hišni preiskavi Salvator Segrejevega ko-mornika L. Tagliabue so našli v njegovem stanovanju 3 kovčege, napolnjene z raznimi dragocenostmi, kakor zlatnino, srebrnino in razno starinsko blago. Vse to je komornik pokradel svojemu gospodarju. Ukradeno blago cenijo na več kot 100.000 kron.
Izredno porotno zasedanje za puljsko občinsko afero. Preiskave glede goljufij, ki so se vršile v mestnem gospodarstvu v škodo mesta od strani laških uradnikov, slug itd., so skoro končane. Za to zadevo je sklicano na dan 27. januarja 1913 izredno porotno zasedanje, ki je določeno na 14 dni. Obravnave bodo zelo zanimive, ker bodo odkrile vse svinjarije in goljufije, ki so j!h počenjali laški mestni uslužbenci v Pulju.
Ponesrečen poštni avtomobil. Na cesti med Porečem in Pazinom se je prekucnil v cestni jarek poštni avtomobil. Potniki so poskakali iz voza skozi okno. Ponesrečil se ni nihče.
Turki v naših deželah in pesmih.
(Dalje.)
Ta sijajna zmaga je seveda le še bolj podžgala Bajezidovo bojevitost. Ker je toli izlahka porazil cvet evropskega viteštva ter cesarja mogočne Nemčije in kralja Ogrske, se mu ni bilo bati nobenega resnejšega odpora v Evropi. Udri je torej v podonavske in posnvske dežele ter se kakor divji hudournik vsul tudi na Slovence.
Takoj po bitki pri Nikopolju se je vsula močna turška četa na Štajersko, zajela Ptui, ga požgala in oplenila ves okrai med Dravo in Savo. Prvič so bili takrat Turki na slovenskih tleh in Slovenci se jim niso znali upreti, nemški cesar in ogrski kralj pa se za slovensko rajo nista pobrigala. Tako se je moglo zgoditi, da so Turki takoj prvič odgnali v sužnost nad 16.000 kristjanov in kri-stjank. Prvi Slovenci, ki so občutili turško pest, so bili torej Štajerci.
Ze L 1408 pa so spoznali Turke tudi Kranjci na svoji zemlji. Turki so namreč naskočili Črnomelj in Metliko. Vso njuno okolico so pokončali ter pobili in odvedli seboj mnogo ljudi. Kranjci niso bili pripravljeni na odpor, država pa se zanje ni zmenila; a tudi domače plemstvo je juna-kovalo rajši po viteških turnirjih ter se zabavalo po u tri en i h gradovih. Slovenci so izorevideli. da si morejo nomagati sami in začeli so se nhoro-ževati in zidati utrdbe. Janez Trdina piše:
Prve turške vojske so imele važne posledice za Slovence. Res je. njih dežela je bila zdaj mnogo man-drana, njih posest je ginila v ognju, tisoč bratov ni bilo iz sužnosti več: na tudi dobrih posledic ni marnknln Ljudstvo, ki se ie v začetku b^lo sovražnikov, se je zdaj prepričalo, da ^a le lastna moč more oteti, ker je imela Avstrija na drugih krajih preveč opraviti, da bi bila pomagala tudi tu. Ljudstvo se je tedai predramilo iz svojega dolgega spania. zagrabilo za meč in porat. zadobilo zopet staroslovensko junakost in dobilo snloh boli žive misli. Pogum je prešinil vsaktero srce. beg so začeli Šteti med sramotnosti. več se niso bali turških navalov. Grmada na me-ii se je posvetila, znamenje ie bilo znano in se ie dajalo dalie in daffe: v vseh dob'nah so se zdai oroževali: krvav sprejem ie čakal sovražnika Tn ako ie bila tudi kaka posamezna vas nriieta. bila je vendar tudi takrat zmaga gotova. Mo^je in mladeniči so stali v £abru, nod niimi so norele njih hiše. ki so iih za^orali Turki, za mihovim hrbtom ie bila cerkev, ki iim ie branila zdai tudi žene in deco. katero so hoteli z vsem. kar iim ie v niei svetega in dračeva, Turki po-žeati. Koliko reči tedaj, ki človeku razdra^ijo ves žolč. ki mu iz vseh nitek srra obude nop-nm za naista-novitneišo in naisrditeišo bran in so mu tedaj poroki go+ove zrnate! Le h'ste boie. v katerih iih je padlo na tisoče, nabaiamo zanis^ne v knjigah: na kie stoji kai o manjših praskah, v katerih se kaže s^rnost posameznega še veliko boli? Kie k^i o boiih, ki so se vršili na pokopališčih v taborih in o junakih delih Slovencev, ki so iih dovršili do samem? Le liudstvo je še semtertie ohranilo te boje ali v pesmih ali v povedkah.
Večji turški napad na Slovence se je zgodil 1. 1418. Prišlo je baje okoli 20.000 Turkov nad ogrske in štajerske Slovence. Turki so oblegali slovensko mesto Radgono. Ta strašna novica se je raznesla po vsem Slovenskem in zbralo se le okoli 12.000 Štajercev, Kranjcev, Korošcev in Hrvatov, ki so Turke premagali* skoraj uničili in Radgono rešili
Po trinajstih letih, 1. 1431.* je pridrlo preko Hrvaške okoli 8000 Turkov zopet do Metlike, ki je bila le slabo utrjena, večinoma lesena in brez zadostnih straž. Turek je poklal vse ljudi, razrušil cerkev in mestno hišo ter mesto zažgal.
Nato so odšli Turki prvič čez Gorjance proti Novemu mestu ter ga oblegali. Sedaj pa sta zbrala kranjski in koroški deželni glavar okoli 4000 mož in zgrabila sovraga. Turki so imeli velike izgube ter so se hitro vrnili v Bosno, odkoder so prišli.
Pripovedujejo, da so Mohame-danci pridrli v neko dolenjsko vas. Vse je bilo prazno, razun bajte, ki je stala na višavi ob vasi. Tam je ostal gospodar, korenjak, s svojo hčerjo Hotel je rajši poginiti, ko bežati. Ime' je dve puški. Ko se Turki približajo bajti, kmet ustreli in z vsakim stre-lom zadene. Srditi planejo Turki proti koči in mečejo ogenj nanjo. Ker pa je bila koča krita z zelenim jelkovim lubjem, se ogenj ne prime. Med tem pa si je kmet puško nabasal iznova in zopet podrl Turka; drugo puško m' ie pripravila hči in zopet je oče zadel Turka. Tako je hči puške sproti basala, oče pa fe streljal. Turki so začeli zdaj misliti, da je v koči skrita cela truma Slovencev, ker streljanje ni prenehalo. Odmikali so se torej bolj in bolj in so končno pobegnili.
L. 1448. je cesar Friderik III ukazal vsem prebivalcem ljublianske okolice, naj pridejo, kadar bodo pozvani, s sekirami, lopatami in drugim zidarskim orodjem v Ljubljano, da pomagajo pri napravi zidovja in okopov, ker bodo v sili tudi sami s svojim imetjem našli tamkaj zavetja in zaščito. L. 1451. je ukazal utrditi Kamnik. Tudi v korist drugih mest je izdal cesar Friderik slične odloke. Metličanom je n. pr. 1. 1464. cesar za štiri leta odpustil vse davke in naklade, da bi si s tem bolje utrdili svoje mesto. V Ljubljani in v vsej dežel* je škof Sigmund pl. Lamberg začel pobirati »turški davek«, papež Pavel II. pa je razglasil »odpustke« za kranjske borilce proti Turkom. Vendar je manikalo enotnega odločnega odpora. Friderik ni bil mož. ki bi se bil povzpel do pogumnega dejanja. Notranja razdvojenost avstrijskih dežel je slabila odporno silo. štajerska. Koroška in Kranjska so imele večkrat same. celo proti volj" cesarjevi skupne deželne zbore, kjer so se stanovi posvetovali o svojih pripravah zoper Turke. Taki skupni deželni zbori so bili 1. 1469. v Št. Vidu na Koroškem, leto pozneje v Brezah, 1. 1474. v Volšpergu. za posamezne dežele pa v raznih mestih Vsa prizadevanja papežev in knezov. vsnorJ^nditi hladnokrvnega do-božnjaka Friderika na veliko križarsko vojno proti Turkom, so bila brezuspešna. Ogrožene dežele so bile prepuščene same sebi ter niso dobile nobene državne pomoči. Le toliko vojaštva, kolikor so ga mogle dežele same zbrati in plačati, so postavile v obrambo domovine. Slabotni nemški cesar Friderik ie moral ob toliki brezinf'7nosil sbš->ti marsikatero trpko kritiko deželnih stanov. kako na ie sodilo ljudstvo, ki je bilo najsirotneiša žrtev, o takem vladarju, si je lahko misliti. V Gradcu so pribili javno odprt poziv na cesarja. V pozivu je bilo čitati: »Dvigni se iz spania, v katerem že dolgo ležiš po svoiem poželenju! Tvoii podaniki iz plemstva in priproste^a ljudstva v vojvodini Kraniski in Metliki te že nad poI leta s hrepenecimi tožbami kb'čefo na nomoč zoper Turke!« Poziv mu očita, da ne iznolnjuje svoje prisege pri kronamu. da je poslabša denar, zvišal davke, carino in Še druga bremena, da pa np stori niče^r za zvesto liudstvo. čenrav ima desetkrat večie dohodke, kakor njegov slavni prednik, hrabri Frnest.
K sreči so imeli Ogri moža, ki ze znal odbijati Turke ter je s tem tudi  koristil  slovenskim   deželam.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti.
+ Dnevni red izredne seje občinskega sveta v ponedeljek, dne 23. cembra 1912 ob šestih zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestne hranilnice ljubljanske glede zvišanja obrestne mere. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede zgradbe topničarskih delalnic pri mestni topničarski vojašnici; 2. o proračunu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1913; 3. o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1913; 4. o proračunu mestnega zaklada za leto 1913. V. Stavbnega   odseka   poročili:    1.   o
• Ivan Vrhovec trdi, da že leta 1429; dr. Jakob Sket navaja tukaj L 1431.
končnej kolavdaciji zgradbe IV. mestne ljudske šole na Prulah; 2. o dopisu c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva glede telefonskih naprav na mestnih poslopjih. VI. Klavničnega ravnateljstva poročili: L o proračunu mestne klavnice za leto 1913; 2. o raznih nedostatkih v mestni klavnici ter raznih predlogih za preureditev klavnice in ledenice. VII. Samostalna predloga: a) občinskega svetovalca Ivana Kregarja glede zgradbe ljudske kopelji v Trnovskem, Krakovskem ali Št. Jakob-skem okraju; b) občinskega svetovalca Ivana Srebota glede ureditve Holzapflove ulice. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Perso-nalno-pravnega odseka poročilo o prošnjah za razpisano jubilejno ustanovo za obubožane obrtnike.
+ Konca Avstrije ne napoveduje morda kak zaslepljeni slovanski veleizdajnik in iredentist, marveč vele-patrijotični krščanski socijalni prelat dr. Jos. Scheicher,    o   katerem pravijo,    da    je    eden    najtreznejse mislečih nemških politikov v Avstriji. Toda mož je že star in v starostni onemoglosti    je    šla   nemara rakom žvižgat tudi njegova treznost in pametna, hladna prevdarnost. Za to se mu ni    Čuditi,    ako je v »Deutsches Volksblatt« zagrešil članek,    ki njegovemu    glasu    pametnega moža in trezno mislečega politika pač ne dela posebne časti. Tako-le piše prelat dr. S c h e i c h e r ,   ki je,   če   se ne motimo,   tudi urednik lista »Korres-pondenzblatt    fiir    den katholisehen Klerus Oesterreichs«:    »Naš    parlament   šteje 516 mož,   ki so ljubemu bogu    ukradli    ali    vljudno    rečeno žrtvovali marsikateri dan in so se za to dali plačati od ljudstva.  Med temi jih je kakila 290 do 300,   ki na obstoj stare Avstrije več ne verjamejo,   in kakih 100 do 200, ki obstoja Avstrije več ne žele. Kaj bi radi na njeno mesto postavili, ne vem in morda ne vedo tega niti sami. Mogoče je, da vleče Masarvka in Klofača   k — noso-rezcem, mogoče je, da hrepeni iznaj-ditelj vilajeta Koroško    in Štajersko po tem,   da bi ga bivši    prestolonaslednik Georgios kot srbskega ministra ali častnika obdeloval s koroba-čem, toda kam žele in koprne pripasti modri ljudje med Cehi in Hrvati, med Rusini in Slovenci,   to ni jasno ne njim, ne nam.   Za narodno brezspolni   individij   morda   ni posebno strašno potopiti se v mehkem močniku panslavizma in se odpovedati pri-kupljivim    tradicijam   svojega naroda, toda celo najrevnejši piskrovezec in jugoslovanski    krošnjar   si ne da pristuditi domačih zvokov slovaškega,   slovenskega ali hrvaškega jezika v svrho,   da   bi bil ravnopraven MoskviČanom (Rusom). Raje se poslužuje  nemškega  kulturnega  jezika kot občevalnega. ker ta jezik ne zahteva, da bi se jezikovno odpovedal svojemu plemenu. (Prelat Scheicher se torej dela,   kakor   da bi ne vedel ničesar   o nasilni    germanizaciji    na Češkem in na Slovenskem! Opomba uredništva.) On misli v svojem ma-ternem jeziku in občuje s svojimi rojaki    v  starih    vzljubljenih    zvokih. Meni in vsem hladnomislečim je tJila in je še nepojmljiva   uganka,   komu hočejo    pripadati Cehi,   Slovenci in Hrvatje,    če bi morda njihovo hero-stratsko delovanje zadnjih let, zlasti pa zadnjih    tednov    imelo pozitiven uspeh.    Prav dobro razumem, da so morali  marsikateri  politični  dogodki v naši domovini izzvati veliko nevoljo. Mnogo budalosti se je zagrešilo, mnogo    nepojmljivosti    si je dovolil režim stare Avstrije, zato pa je tudi vlada bila taka    kakor njeni nositelji .. .    Ce je Avstrija življenja sposobna,    potem mora    nastopiti mož energije in odločnosti, ki bi ščitil svobodo, pobalinski način, spravljati našo domovino v blato   in   nas prostituirati pred inozemstvom kot izmoz-gane, vsakega moškega    dejanja nesposobne ljudi, pa temeljito ozdravil po starem pregovoru: Ouod medicina non sanat,    ferrum sanat;    quod ferrum non sanat, ignis sanat (kar ne izleči zdravilo, izleči železo; kar železo ne izleči, izleči ogenj)!«    — Ali nima spoštovani dr. Scheicher zelo, zelo velikih oči? Prosimo vas:  300 državnih poslancev ne verjame več v obstoj in bodočnost Avstrije,   njih 200 pa sploh obstoja Avstrije več ne želi in to izmed 516 poslancev!    Torej med temi jih je samo 16, ki veria-mejo v obstoj Avstrije  in si ga žele! Strašno! Ce bi bile pošasti, ki jih dr. Scheicher v svoji    zlobnosti    ali    v svoji duševni zmedenosti, kdo bi to mogel dognati?   — riše   na   steno, resnične, potem bi naši državi pač ne pomagalo niti Scheicherjevo zdravilo, da bi je rešilo grozečega propada, marveč naša Avstrija bi bila že posvečena in zapisana smrti. Ali ne, gospod prelat? Torej malo manj črnih barv, manj   žolča in mnogo,   mnogo več  trezne  preudarnosti,  poštenosti in pravičnosti!
— Italijanski krožek prične redni pouk šele 2. januarja 1913.
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
292 štev.
— Janku Nepomuku Jegliču prede, Snoči ob polu 7. je čakal na hodniku neke ozke ulice slavni vodja Grabenske deške ljudske šole svojega spodnjeŠiŠenskega kolego Lavti-žarja. Le-ta se je nahajal pa v neki v obližju nahajajoči se prodajalnici neke gospe, ki je 5. julija t. L napravila majhno »uslugo« našemu Nepomuku. Mi sicer ne vemo, je-li Lavtižar kake šolske potrebščine za »revne« učence kupoval, ali pa >parlamenti-ral« v prilog svojemu »v škripcih« se nahajajočemu kolegi — gotovo je, da je bil vodja Jeglič pred vratmi zelo nervozen. Nekemu znancu našega Nepomuka se je Jeglič nad vse prijazno umaknil z hodnika v blatno ceste, ta gospod se je pa zato sicer prav toplo zahvalil, vendar pa nekako hudomušno dostavil: Le pazite, da ne boste v blatu ostali.
—  Iz sodne dvorane. Karel Gat tinger, višji gozdar, sedaj pri Sv. Lovrencu pri Mariboru toži »njega knezoškofijsko milost« ljubljanskega škofa za neplačano mezdo 2481 K 83 vin. Danes se je vršil na to tožbo prvi narok pred tukajšnjim deželnim sodiščem in se je tožencu podelil rok za t oz beni odgovor.
—  Za »Rdeči križ balkanskih držav« se je nabralo v nabiralniku v trafiki gospe V e 1 k a v r h o v e na Sv. Jakoba trgu 28 kron, h kateremu znesku so prispevali ljubljanski kramarji 2 K 20 v, ga. Kraškovičeva pa 1 K; gdčna. Z e m 1 j a n o v a pa je izročila 4 K, ki so jih nabrale gojenke Gospodinjske šole kot kazen za rabljene nemške besede v slovenski govorici. Hvala!
—  Vojaške straže na železniških progah so bile zvečer IS. t. m. odpoklicane. Železniške proge torej sedaj niso več zastražene, kar se tolmači kot dober simptom.
—  Deželna vlada kranjska je podelila ing. Dragotinu Gustinciču. deželnemu stavbnemu adjunktu. avtorizacijo za civilnega zemlje-merca.
—    Zadruga premogotržcev v Ljubljani. Ker je bil občni zbor Zadruge premogotržcev v Ljubljani z dne 27. novembra 1912 zaradi nepravilne prijave obrtni oblasti neveljaven, je neveljaven tudi sklep glede povišanja cen premogu. V Ljubljani. 16. decembra 1912. — Martin Lam-pert, t. č. načelnik.
—    Poštni promet za Božič in Novo leto. Ker se za praznike postni promet silno pomnoži, so se ukrenile pri tuk. glavni pošti te-le odredbe: Dne 18. do 24. t. m. se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vozne poŠte od 8. ure zjutraj do sedmih zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa, da olajša poslovanje, da odda pošiljatve v kolikor mogoče že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se jih bo dalo še tisti dan odpraviti. Da se bo poštna manipulacija hitreje in lažje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno trdno in trpežno zavijejo in da je naslov natančen in razločen (če treba ime ulice, hišna številka, nadstropje, številka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga je prišiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečati. Priporočati je tudi, da se dene v pošiljatev še en, popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno izpolnijo in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakterim neprilikam. Posebno se opozarja na pošiljatve, ki so podvržene užitnini. Pri takih po-šiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užitnina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd., je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebino v tistih množinah (kilogrami, litri, komadi), po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve ročneje dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostav-Ijalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno vpliva. Za pošiljatve do 5 kg je dostavnine 10 v, za težje 20 v. Če gre k eni spremnici po več paketov, je plačati dostavnino za vsakega posebej. Končno se v svojo lastno korist opozarja občinstvo Še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in drugih varstvenih kolkov na prostor, ki je odmenjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje plačati naslovnik naknadno poštnino.
Cesta   na   novomeški kolodvor j odprta.   Ravno pred  zapadlim sne-
gom se je železniškemu podjetju Sa-mohrd posrečilo oba na kolodvorsko cesto meječa predorska vhodnika vsa] provizorično v toliko dogotoviti, da se je na teh krajih napol zaprta cesta mogla v polnem obsegu zopet izročiti javnemu prometu. Ker pa se ob kraju cesto ni dovolj zasulo, bi se bila v torek ponoči kmalu zgodila nesreča z vozom in konjem. Nujno potrebno je, da se vgreznjena ali ne Še izpolnjena mesta trdno zasujejo ter zravnajo z ostalim cestnim tlakom. To je posebno potreba z ozi-rom na sedaj zelo živahni promet na tej cesti.
Dolenjska pod snegom. Po izredno toplih dneh in južnim vetrovom je v torek zvečer zavrnila huda burja po jugu padajoči dež. Preko noči je zapadla par cm debela plast snega. V sredo je ležala nad Dolenjsko skozi ves dan gosta megla, za te kraje bolj nenavadna prikazen.
Zgradba železniškega mostu na Krki. Kljub slabemu vremenu se delo na kasonu še vedno nadaljuje. Zdaj so pričeli delati že s kamenjem, ki se polaga na površino kasona. Vse drugo delo razun v predorih, se je moralo ustaviti.
Za slovo. V gostilni Antona Jak-šeta v BirČni vasi so pili dne 2. decembra t. 1. akordant Alojzij Pertlik s Češkega, delavec Fran Okžimek z Moravskega in delavec Tinček Pe-tac iz Smlednika. Pili so slovo, ker se je nehalo delo za to leto. Postali pa so preveč ginjeni in so se začeli med seboj prepirati. Pertlik in Petač sta se začela obdelovati z litrskimi steklenicami, ki so pustile krvave sledove na Pertlikovi glavi ;n nad Peta-čevim desnim sencem. Boj se je potem nadaljeval. Ko je videl ta krvavi ples v gostilni sedeči Jože Filip, mu je tako ugajal, da se mu je zahotelo tudi ene ture. Brez povoda je naskočil Frana Okžimeka, ki na ne bodi len. udari z neko rečjo Filipa nad levim sencem in ga močno poškoduje. Finale bo pri sodniji.
Škandalozno krošnjarenje z mesom. Vneti pristaš Štemburjeve stranke v Kandiji je neki klavec Ja-vornik. Pred leti je klal samo prašiče, potem pa se je povzpel v svoji znani bahavosti tako daleč, da je s konkurenco hotel uničiti vse mesarje v Kandiji in v Novem mestu. Začel je pobijati govejo živino in je res prodajal vsakovrstno meso nekoliko ceneje nego drugi mesarji in res se je nekaj časa trlo pri njem odjemalcev. Da bi ga bili slišali, kako bahavo |e takrat v nič de val vse mesarje. Toda osobnost hodi pred padcem. Vsi mesarji so šli s ceno doli in prodajali v izgubo. Tega pa Javornik ni mogel storiti in kmalu ni bilo več odjemalcev, pač pa je pridno hodil k njemu — sodni organ. Javornik je zmrznil in tudi prestal svojo plačo, ki mu io je izmerila sodniia. Lani se ga je usmilil neki ffostilniičar in mu dal gostilno na račun. Zaslužil je par vinarjev, bahavost je nastopila zooet in se je skregal z gospodarjem. Prevzel je drugo gostilno, kier zakolje na teden do 5 prašičev. 2ena na ponuja svinjino po Kandiji in Novem mestu od hiše do hiše za precej nizko ceno. Javornik konkurira torej mesarjem na tiho, vendar tako. da bodo mesarji to konkurenco lahko zdržali. Klavnice nima, prostori so umazani, kako ie z ogledovanjem živine, ne vemo. Če pa kupi kdo od Javor -nice 1 kg mesa, ki mu ga pride hišo ponuiat, in ga Ć? stehtati, vidi, da ga še 80 dkg ni. Tako je lahko prodaiaH meso po ceni. Javna oblast pa nai prepove neokusno hauzirauje z mesom.
Paoež gre na vojsko. Jej. to je bil jok in stok in za niim je šel glas notri v oVveto vas: Papež gre na vojsko! Ni čudno, da je ta glas prihi-tel tudi do ušes. ki so se zanimala za ta velevažni dogodek. Tn izvedeli smo sledeče: Četrt ure od Novega mesta ob cesti proti Toplicam stoii vas Brod, takoimenovana. ker je bil ondi v davnih časih brod Čez Krko do sosedov Prečinčanov. Tega brodu tu že zdavno več ni. ali vas je obdržala svoie ime, boli kakor bo Papežev naslednik obdržal lepo posestvo svojega pokojnega očeta. Pokojni Panež je bil eden najimovitejih posestnikov na Brodu, na tudi eden naibolj pridnih in varčnih. Skoro nikoli ga ni bilo videti v gostilni. Z neumorno delavnostio in varčnostjo si je pridobil lepo posestvo: hiša stoii tik ob cesti v iarku za va^ko kapelico. Vse bi bilo lepo in dobro, samo eno napako je imel pokorni Papež: na vzgojo svojeera sina-naslednika je nremalo pazil. 7e v zgodnii mladosti ie bil sin tako kakor nravimo »frib telc<'. Niti prečastita Mariiina družba ga ni mogla odvrniti, da ne bi bil za-goveden in zraven še pijanček. Oženil se ie in lepo doto mu ie fena prinesla k hiši. Lahko bi živeli v miru in za^ovolinosti. da ni imel mladi naslednik čednosti, kakor smo jih prele opisali. Lepo očetovo posestvo se Je začelo zanemarjati, kako tudi ne. mlademu gospodarju fe bila eostilna ljubša, kakor njegov dom. In tako )•
prišlo, da morajo že radi »frankov« eksekutorji hoditi okrog hiše. Ali kaj je z vojsko? Počakajte! Papež je bil kot bodoči gospodar le za nadomestno rezervo potrjen. V zadnjem času je hodil okrog z kruljasto nogo; ne vemo, kje si jo je bil potolkel. Te dni enkrat pa pride mladi Papež ves razburjen in objokan domov in oznani ženi in sosedom strašno novico, da mora iti na vojsko, »cegelc« je že dobil. Ker je že večkrat koga »potegnil«, mu tega niso mogli prav verjeti, zahtevali so od njega naj jim pokaže »cegelc«. Se sam občinski mož in sosed Košir ga je očetovsko posvaril, češ, pazi, da si mož beseda. Ali Papež je le tulil, da mora iti na vojsko, cegelca pa da ne sme živi duši pokazati. Edino željo naj mu še izpolnijo, predno gre na vojsko, da se poslovi od matere njegove žene, ali tašče, kar pa je vseeno. Dobili so voznika, ki je z vtrujenimi konji prišel ravnokar iz gozda. Ta je moral zapreči, ker mu je Papež obljubil, da plača kar le zahteva. In tako se je odpeljal gori daleč v Suho Krajino k tašči. Tam zopet strašni jok in stok. Papež mora iti na vojno. To slovo pod to pretvezo mu je neslo nekaj lepih krone v bankovcih, zakaj tašča je bogata. Nazaj grede je bil Papež že tako razburjen na vojno, da ie ljn dem ob cesti zamogel le še kazati roke, češ tako-!e bom streljal na vojski. No in zjutraj se je med strašnim jokom odpeljal z novomeškega kolodvora — na vojsko. Prišel pa je samo do — Mirne peči. Zvečer je bil že nazaj iz vojske — menda je plačal za 10 Štefanov v Mirni peči. Strme-čim domačinom je pripovedoval, da ni še »taubliht« za vojsko in so ga za enkrat še nazaj poslali. No, ali na »vojsko« bo Papež vseeno moral iti. In še na kakšno! Orožniki so namreč zvedeli za vse to in morda Še kaj več, kar smo zdaj mi povedali in splošno se sliši, da kaže za Papeža slabo, slabo.
Pretkani goljufi. Dne 22. novembra t. I. se je pripeljal s fijakarjem iz Novega mesta v Metliko neki Italijan, ki se je imenoval Euaristo C h i-n i in ki je imel pri sebi še dva italijanska delavca oziroma preddelav-ca. Zapeljati so dali voz naravnost pred Wiedenigov hotel. Ko so se malo pokrepčali, je odšel najstarejši izmed njih. ki mu je moralo biti kakih 45 let in ki je precej šepal, proti Črnomlju. Chini s svojim drugim pajdašem ie prišel zvečer v gostilno Alojzija Franca, ki je obenem tudi mesar, ter sta prav dobro jedla in pila, prenočevat pa sta šla zopet k Wiedenigu. Drugi dan pa je Chini kar izginil, vendar pa se je vrnil dne 21. novembra v Metliko, kjer pa že ni bilo več njegovega pajdaša. Ta pajdaš ie rekel, da je akordant in da bo prišlo drugi dan kakih 60 delavcev delat k zgradbi belokranjske železnice. Naročil je za teb 60 delavcev pri mesarju Alojziiu Francu vsak dan po 20 kg mesa in si je izposloval od Franca 160 K posojila. Ravno toliko mesa je naročil ta nepridinrav tudi od mesarja Orbeca in si tudi pri njem izposodil posojila 180 K rekoč, da bo imel za prvo silo za delavce. Pri peku Maksu Požeku je naročil za vsak dan za 60 delavcev kruha, vendar pri Požeku menda ni dobil nobenega posojila. Pri obeh mesarjih in pri peku ie rekel, da pričnejo delati njegovi delavci dne 27. novembra in naj rrineso ta dan zjutraj k železnici i ,r>so in kruh. Noč med 26. in 27. de cmhrom je vzela tega neznanca. Ko so prinesli dne 27. novembra Orb-čevi in Francevi meso. Po ž* ek ovi na kruh. ni bilo tam prav nobenega delavca, naročitelja pa tudi ne. Hitro se je zaznalo o tem po vsej Metliki. Ko je pa vsa Metlika najbolj živahno govorila o sleparstvu, je prinesla nesreča Chinija nazaj v Metliko. Takoj so poslali po orožnike, ki so sprejeli z odprtimi rokami sleparjevega pai-daša. Vprašali so ga. če ima kako orožie, na je djal da ne. Ko so ga pa preiskali, so našli pri njem nabasan revolver, za katerega je hitro pograbil, menda da^i se branil aretaciji, pa so mu ga orožniki izvili iz rok. V orožniški vojašnici so ga preiskali še natančnejše in so našli pri njem elek-triično žepno svetilko, velik močan nož in več vitribov. Ta aretovanec je star komaj 25 let in je razmeroma eleganten. — Preišnji dan t. j. dne 21. novembra je prišel Že dopoldne neki Lah v Forškovo pekarijo v Novem mestu, v kateri je bil takrat slučajno mesar Alojzij Mežnaršič. Pravil je. da je akordant, da pride drug dan za njim 60 delavcev in ie naročil, naj mu pošiljalo vsak dan zjutraj do preklica no 60 štruc k novemu kolodvoru v Kandijo. Ko je izvedel, da je Mežnaršič mesar, ie naročil pri njem za vsak dan po 20 kg mesa. Od obeh je dobil takoj odiemalno knhžico, na katero se ie vpisalo po njegovi na-povedbi njegovo ime D a n i e 1 e C e-dolini. Zvečer ie prišel potem ta človek v Mezrtaršičevo gostilno v Kandijo. izpil pol litra vina, potem pa odšel. Vrnil pa se je takoj in rekel, da bo moral drugo lutro dati svojim
delavcem nekaj predujma. Prosil je Mežnaršiča, naj mu posodi 400 K, ki jih bo že potem z mesom vred poračunih Mežnaršiču se je zdela stvar nekoliko sumljiva in je rekel, da nima denarja pri rokah in da mu pošlje drugo jutro vseh 400 K z mesom vred h kolodvoru. Takoj nato se je oglasil ta lokavi Italijan v Kasteliče-vi prodajalni, izdal se tam za akor-danta Giaccomo Cedolini in izbral in naročil na knjižico, ki so mu jo naredili, za 220 K jestvin, kuhinjske posode in orodja in rekel, naj mu pošljejo vse to drugi dan h Kandijan-skemu kolodvoru. Predno je odšel, je naprosil g. Kastelica, ki je bil zatopljen v neki važen pogovor z nekim drugim gospodom, naj mu posodi 100 kron, ki mu jih je Kastelic tudi napol mehanično dal. Ta »akordant« je odšel k Sedlarju v Kandijo prenočevat, ponoči pa je izginil. Ko so prinesli drugo jutro naročen kruh, meso in jestvine s posodo h kolodvoru, ni bilo tam žive duše. Takoj so vedeli, da so nasedli pretkanemu goljufu, ki se je moral z izvoščkom odpeljati drugo jutro v Metliko. Chini je pa najbrž Čakal s tistim šepastim človekom vred blizu Metlike, kje na Cedulinija. Ko ga pa le ni bilo, je šel v Metliko noizvedovat in prišel ravno pravici v roke.
Preprečen vlom. Snoči okoli 7. ure je Scagnettijev uslužbenec opazil nekega moškega, ko je hotel vlomiti pri oknu v Krisperjevo skladišče na Cesti na Rudolfovo železnico, nakar ga je prepodil proti Šiški. Okoli 10. ure se pa lopov zopet povrne in začne znova poskušati pri oknu svojo srečo, a sta ga sam gosp. Scag-netti in preje omenjeni uslužbenec tudi sedaj opazila in prepodila. O tem obveščeni policijski stražnik je šel takoj na lice mesta in prijel storilca, ki mu je napovedal napačno ime. pozneje se je pa dognalo, da je možakar slaboglasni potepuh Lovro Muha, rojen 1874 v Horjulu, kateri ima zaradi svojih »dobrih del« za mesto prepovedan povratek. Oddali so ga sodišču.
Dobrota je sirota. Pred par dnevi so se v Črni vasi fantje stepli. Ko jih je šel posestnik Mihael Č "lešnik dobrohotno pomirjevat, ga je eden udaril po ustih s tako močjo, da mu je izbil dva z-oba. Zadnjo besedo bode imelo sodišče.
Pelerino zamenja! je snoči nekdo v gostilni na Sv. Jakoba trgu št. 5 čevljarskemu mojstru Antonu Šolarju. Zamenjena pelerina ie bila še nova in vredna 32 kron, puščena je pa zelo slaba.
Izgubila Je delavka Ivana Celarc zlat za 20 K. — Ga. Katina Dolničar-jeva je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela okoli sto kron denarja, — Našla je služkinja Marija Kresal črno denarnico z malo svoto denarja.
Društveno naznanila.
Narodno politično in gospodarsko društvo za I. šolski okraj priredi v soboto dne 11. prosinca 1913 v Mestnem domu svojo predpustno veselico, na katero se slavno občinstvo vnaprej opozarja. Raznovrsten program in znana neprisiljenost, ki vlada na prireditvah tega društva, jamčita za izvrstno zabavo.
Slovensko akademično društvo »Slovenija« na Dunaju javlja, da promovira njen član, tovariš Božidar K ii s s e 1 v soboto, dne 21. decembra, v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča, za doktorja vsega zdravilstva.
Presveta.
Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek, se ponovi za par-abonente klasična »Komedija zmešnjav«, ki je dosegla pri premijeni v torek vsestransko lep uspeh. Režiser, gospod F i š e r, je pokazal spretno roko, da je šla Shakespeareova igra brez dolgih predelov in mučnih pavz preko odra; na našem odru pač prvi res uspeli poizkus v tem oziru. Pri predstavi svira, kakor zadnjič, orkester Slovenske filharmonije. — Opera pripravlja za soboto »Hoffmannove pripovedke«, v katerih nastopi novo-angažirani tenorist gosp. Harfner-Karas in nova primadona gdčna. Lowczinska.— V soboto bo premiera novo naštudirane prekrasne Offenbachove opere »Hoffmannove pripovedke«. Pri tej operni predstavi nastopita prvikrat novoangažovani operni moči, prvi tenorist gospod Anton Harfner-Karas iz Prage v lepi naslovni vlogi, in novoan-gažovana primadona, gdčna. A. Lowczynska, operna pevka iz Lvova, Nastopijo tudi vse domaČe operne moči v jako hvaležnih in krasnih vlogah; gdčna. Richter-j e v a poje 01 y m p i j o, gdčna. Fantova O i o 1 i e 11 o, gdčna. Lowczynska Antonijo. Lepo vlogo ima tudi gdčna. P e r š 1 o -v a. Gosp. Križaj poje znamenito basovsko vlogo C o p e 1 i J a.   D a -
pertutta in doktorja Morakla. Vlogo K r e s p 1 a poje in režijo vodi gosp. F e j f a r. Z najvestnejšim studiranjem kapelnika gosp. H razdire in ob krasnih vlogah opere je pričakovati najlepšega uspeha.
Odborova seja »Matice Slovenske« bo v soboto, dne 21. decembra t. 1. ob 6. uri zvečer v društveriih prostorih. L Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Poročilo blagajnikovo in tajnikove 4. Iz knjižnega odseka: a) Knjige za leto 1912.; b) program za leto 1913. 5. Slučajnosti.
Izpred sodišča.
Obravnava pri okrožnem    sodišču y Novem mestu.
Razveljavljena novomeška sodba. — Franc Kržišnik, župan v Kostanjevici, obsojen zaradi volilne sleparije.
Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je vršila svoječasno obravnava proti Francu K r ž i š n i k u, županu v Kostanjevici, in sicer zaradi lahke telesne poškodbe in zaradi pregreška po § 8. volilnega zakona. — V Novem mestu je bil Franc Kr-žišnik obsojen zaradi lahke telesne poškodbe na sto kron globe, glede pregreška proti volilnemu zakonu pa je bil oproščen. Proti oprostilni razsodbi se je pritožilo državno pravd-ništvo na najvišji sodni dvor in v ponedeljek se je vršila na Dunaju tozadevna obravnava.
V svrho lažjega umevanja razsodbe kasacijskega dvora navajamo sledeče:
Za časa občinskih volitev v Kostanjevici si je znal pridobiti France Kržišnik^ od žene posestnika Josipa J u r š a Jurševo glasovnico. To glasovnico je Kržišnik tudi sam izpolnil. Kržišnik se je zagovarjal v Novem mestu, da ni imel namena in niti ni samolastno izpolnil glasovnice. Šel je res k Juršu, toda tega ni vedel, da ni gospodarja doma. 2ena mu je glasovnico svojevoljno izročila, češ, saj sem jaz gospodinja, posestnica, imam volilno pravico, ki jo izvršujem po svojem rnožu. Zaradi tega, tako je trdil Kržišnik, je bila žena upravičena izročiti mi glasovnico. Temu mnenju se je pridruževalo tudi sodišče in Kržišnik je bil oproščen. Tozadevno ničnostno pritožbo državnega pravdništva je zastopal pred kasacijskim dvorom kot zastopnik generalne prokurature višji deželni sodni svetnik O k r e t i č. Izvajal je, da je ničnostna pritožba utemeljena, ker sme žena izročiti glasovnico svojega moža, le če je v to od svojega moža pooblastena. Da izvršuje žena lahko tudi svojo volilno pravico po možu, na stvari ne izpre-meni ničesar, ker sme to volilno pravico izvrševati le po svojem možu, nikakor pa ne po tretji osebi.
Kasacijski dvor je ničnostni pritožbi ugodil, razveljavil oprostilno obsodbo novomeškega sodišča in obsodil župana Franca Kržišnika zaradi pregreška po § 8. volilnega zakona na denarno globo 200 kron.
Od vsakega para en  škorenj  je
vzel 17. novembra v Petrovi vasi pri Črnomlju že opetovano predkazno-vani Rudolf Medvešček, star 32 let iz Šmartna pri Litiji. Prišel je bil ta dan bos v Petrovo vas in žejen. Skočil je v Špringerjevo gostilno, kjer je vzel Špringerju samemu en par Škornjev in jih takoj obul, drugima dvema pri Špringerju stanujočima delavcema pa je vzel vsakemu po en nov Škorenj od para. Ta par čevljev je prodajal po Petrovi vasi, da bi dobil kaj okroglega za žganje. Res jih je prodal in jo urno mahnil proti Črnomlju, kjer je zavil v Weissovo gostilno, tam pil in plesal in se dobro imel, toda ne dolgo, ker sta urno prišla v gostilno iskat ga orožnika Po-žun in Trček. Hotela sta ga ukleniti, pa je segel v žep po nož, ki sta mu ga pa vzela. Med vklepanjem je hotel enega orožnika ugrizniti v roko, pa mu jo je pravočasno izmaknil. Ker ni hotel iti naprej, je prišel neki delavec pomagat riniti ga naprej. Medvešček mu je zagrozil, da mu bo Čreva spustil, če pride pomagat. Res ga je brcnil med noge in vgriznil v roko, ko je prišel na pomoč. Medvešček je dobil radi javne silovitosti in kraje 8 mesecev težke in primerno poostrene ječe.
* Zvita kakor cigan sta bila Miha Jurkovič in Jože Kovačič. Dne 23. septembra je imel posestnik Lojze Kuhar pri Krškem nekega konja na prodaj. Takoj so bili cigani zraven, ki so mešetarili in mu prodali konja za 80 K. Denar je spravil Kuhar v žep in pil s cigani, da je postal pijan. Tu mu }e bil ukraflen denar. Kuhar pravi, da se mu zdi, da mu je segel neki cigan v žep, kjer je imel denar. Šel je takoj naznanit orožnikom, ki so prišli in so hoteli ukleniti Alojzija Jur-koviča. Obstopili so jih pa vsi cigani in tako vpili in ščebljali, da ni bilo moči ne govoriti ne aretirati Lojzeta Jurkoviča* Ker se Je Miha Jurkovič
292 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5,
ijbolj vmešaval, so prijeli njega, n*ačič je pobegnil. Vsled ovadbe je a dne 31. oktobra obravnava pri ški sodniji. Jurkovič in Kovačič sta ed obravnavo dobila glavno pričo iharja, ga napojila in pregovorila, s je po krivem pričal. Zato sta bila gana Miha Jurkovič in Jože Kova-radi napeljevanja h krivemu pri-vanju obsojena vsak na tri mesece c c.
Kočevske surovine. Janez Pojć Jure Stampfl po domaČe Mežnar-$ iz Getenice sta zelo surova. Dne novembra sta bila nekoliko vinje-i in sta prišla v Konigovo hišo, kjer bila sama doma Marija Konig in je 5 ležala.    Začela sta jo    ščipati   in e^etati, da je morala poklicati sode na pomoč, ki so jih   spravili iz še. Sla sta potem v Mihičevo   go-Ino, kjer sta napadla moža Marije jnig in gostilničarja. Ko so jih po-avili pod kap, sta šla v štampflovo ostilno. Takoj sta začela prepir. Poje zavpil: »Luč doli« in štampfl je :aril po goreči svetilki,    da se    je in padla na tla, kjer je potrolej 5 naprej gorel.    V temi, ki je nastalem, sta tepla gostilničarko He->tampfel  in  gostilničarja.    Pri-so luč, jih izrinili ven in zakle-Tu sta začela    metati    debele menje skozi okno v sobo in bi biln tata zadela s kamenjem otroka  v ki. Štamfl je dobil eno leto, Po-1 8 mesecev težke in   poostrene
Razne stvori.
*  Kolera.  Iz Carigrada poročajo: rerajšnjim in včeraj je zbolelo na
ri 80 oseb, umrlo pa 45.   V Dže-je   od   26.   novembra   zbolelo :seb, umrlo pa 393. Velika   tatvina.    Iz    Hamburga očajo:   V državni   banki   so   prednjim    neznani   zlikovci   ukradli iškemu slugi bančne firme Beh-bs in sin za  75.000 mark vrednost-nirjev.
Napad    na    smodnišnico.    Iz emlina  poročajo:   Predvčerajšnjim je 1 na smodnišnico Batjmica pri Sem-ršen   atentat.  Napadalec,   neki :nič, je streljal na vojaško stražo, ar   so   ga   pa   prijeli   ter   izročili >emu sodišču. Zblaznel iz strahu pred vojno. -icke   Novinv*   poročajo:    Na t Bosno   je   v  Sobotki   skočil   iz 3 ak Jureška. Vojaška straža ga jsledovala; ko ga je pa prijela, je nala,  da je Jureška zblaznel.   Neenotna je kričal: „Hudo je z nami! :jska je!"
*  Dva    samomora?   Z    Dunaja cčajo: V nekem tukajšnjem hotelu
si  47 letni  natakar Franc Hanslik
-0 letni   čistilec  perila  Franc Auer
-obo.  Ko so  drugi  dan odprli
:. so našli oba zadušena.  Soba je
i ?olna ogljikovega plina.   Najbrže
-šila samomor.
*  Velika nesreča vsled ekspio-je  bencina.   Iz   Bochmie   poročajo:
ij dopoldne je  eksplodiral v dro-firme   Mfldnik   bencin.   Trije enci  firme in dva odjemalca v ilni   so   bili   na    mestu   mrtvi ajst   oseb   je   bilo več   ali   manj oškodovanih.    Hiša je   bila   deloma ana.
Vojaška  straža  ustrelita pja-?|2 vojaka.  Iz Przemys!a poročajo: ki  je stražil  munirijsko skla-Bakončicah, je predvčerajšnjim onoči   streljal  na   neki individui,   ki : ni poziv ni hotel   ustaviti.  Neznane je  mrtev  zgrudil.   Pozneje  so da je ustreljeni dragonec, ki je fl pijan   in   ki  ni  slišal  vojakovega a.
Ponarejevalci bankovcev na o. Iz Rima poročajo, da se je ijšnji policiji s pomočjo dobrega zaslediti v Ankoni dva ponare-bankovcev. Trije detektivi so šli reč v Ankone. Eden se je izdajal a bogatega prelata iz Buenos Airesa, : dva pa za trgovske potnike, so se sprijaznili z bratoma etti, ki sta jim tako zelo zaupala, a jim ponudila 100.000 ponaredi h bankovcev za 10.000 frankov, -ealca so nato aretirali. Stavka medicincev na Nemcem, h Halleja ob S. poročajo: >lavka medicincev na tukajšnji uni-r^zi se vedno bolj širi. Bati se je, 'a se stavka razširi na vse nemške iniverze. V Štrasburgu je medicinska ^ulteta sklenila, da pripušča le take °zemce k klinični praksi, ki so na-3*3viii fizikat kakor nemški dijaki. V :a'Jčnem ministrstvu izjavljajo, da ^trajo to stavko za stvarno opravijo, če tudi se stavka ne more odo-l:avati. Naglasa se, da je ministrstvo :°polnoma na strani dijakov in da je e 1. 1896. izdalo naredbo, s katero se -puščajo le taki dijaki medicine h ^ničnim predavanjem, ki so napravi prvi državni izpit. V zadnjem času a te naredbe niso tako strogo Porabljaji.
* Na smrt obsojeni Armenci. Petrograda poročajo: V Baku so smrt obsodili tri Armence, ker so
usmrtili nekega policista. Eden od teh Armencev je bil po splošnem nazira-nju nedolžen. Mnogo poslancev, celo predsednik dume, je prosilo ministrskega predsednika Kokovceva, naj ga pomilosti. Toda zaman. Carjev namestnik v Kavkazu ni, niti dovolil vlagati rekurza proti razsodbi vojnega sodišča.   Vse tri so  na smrt   obsodili.
Telefonska in brzojavna popačila.
Najdaljša seja, odkar obstoji avstrijski parlament.
Dunaj, 19. decembra. Danes popoldne ob 2. je preteklo petdeset ur,
odkar se je začela razprava o zakonu glede vojnih služnosti. To ie najdaljša seja« kar Mh je imel avstrijski parlament od svojega začetka pa do danes. Dr. Hiibschmann, ki ie pričel svoj govor ob 8., je končal svoja izvajanja ob 12. in pet minut ponoči. Njegova izvajanja so bila povsem stvarna, zato je tudi imel ves čas dovolj poslušalcev. Med njegovim govorom je prišlo često do zelo burnih prizorov, zlasti ko je češki socijalni demokrat Modraček zaklical, da je zakon o vojnih služnostih prava sramota za državo in vlado, proti čemur so Nemci hrupno protestirali. Za dr. Hubschmannom je govoril češki poslanec S t f i b r n y, ki je govoril do 410. dopoldne. S Stfibrnym je ob-strukcija izčrpala svoje sile. Sicer bo dr. Hiibschmann še enkrat prišel do besede, toda njegov govor ne bo več imel obstrukcioniškega namena. Za Stfbrnvm sta govorila Nemec dr. E r b in Malorus dr. Okuniev-s k i. ki sta ostro kritizirala postopanje ministrstva zunanjih del v Pro-chazkovi aferi. Nato je bil sprejet predlog na konec debate. Računa se, da bo zakon še tekom današnjega popoldne sprejet v drugem in tretjem branju.
Po seji bo zopet zboroval proračunski odsek, v katerem bodo slovenski klerikalci nadaljevali obstruk-cijo. Kot prvi bo govoril poslanec dr. Korošec. Jutri bo zbornica zopet imela sejo. Na dnevnem redu te seje bo podaljšanje poslovniškega provizorija za nadaljnih šest mesecev in uradniška službena pragmatika. Parlamentarni program.
Dunaj 19. dec. Parlamentarni pro gram se od politične strani določa sledeče: Zbornica naj jutri in v soboto reši razne imunitetne zadeve (Schuhmaver) in poslovniški provizorij. Ce je mogoče naj reši tudi službeno pragmatiko in če je treba naj se vrši tudi v ponedeljek seja. Računa se z možnostjo, da se posreči obstrukcijo v proračunskem odseku premagati 27. 28. 30. in 31. t. m., ter da se reši proračunski provizorij.
Dunajski    župan    dr. Neumaver odstopil.   —   Prva korifeja evharistič-nega kongresa v luči resnice. — Prizori iz privatnega življenja.
Dunaj, 19. decembra. Dunajski župan dr. Neumaver je poslal danes podžupanu dr. Porcerju pismo, v katerem mu naznanja, da odlaga župansko čast. S tem je afera dr. Neumav-erja, ki je tvorila dolge tedne in mesece predmet javnih pogovorov in postala za dunajsko mesto prava ka-lamiteta, končana.
Dr. Neumayer, ki je igral na ev-harlstičnera kongresu vlogo repre-zentanta katol. meščanstva, je take moralične kvalitete, da jih zaman iščemo po najnižjih dunajskih brlogih.
Dunajski socijalni demokrati so v zadniem času uspešno začeli boj proti njemu ter dokazali, da ni le uvajal korupcije na magistrat, s tem da je podpiral iz ubožnega zaklada svoje sorodnike, marveč da je tudi glede morale silno dvomljiv človek. Našle so se fotografije župana Neu-maveria, ki ga kažejo v Adamovem kostumu z raznimi Evami, *n na eni fotografiji stojita Adam Neumaver in neka Eva, Adam pa ima, ne na vratu, obešen red Erana Josipa. Našla se je tudi Neumayerieva perverzna korespondenca z nekaterimi dunajskimi ženskami. Trdijo tudi, da je imel Neumaver še druge prepovedane perverzne stike z deklicami in moškimi.
Socijalni demokrati so ga zaradi negovih čednosti napadli tako, da je bil primoran tožiti socijalno-demokratičnega svetnika Schuhmav-erja, ki ga je imenoval Schandfleck. Tožba Še ni končana. V listih so se v zadnjem času množile obtožbe proti Neumaverju in zadnji »Biirgerklub« ga je pozval, da naj izvaja konse-kvence.
Neumayer se je skušal še snočl opravičiti ter je v snočni seji izjavil, da je svojega brata podpiral, ker je bil potreben. Vse njegove opravičbe pa je večina sprejela s hladno reser-viranostjo. Neumayer se je sicer za to maščeval s tem, da ie napadal podžupane, trdeč, da niso nič boljši od njega.
Danes pa je prišel do prepričanja, da je boljše odpovedati se župan- I
skemu mestu in se odtegniti pozornosti javnosti.
Njegov padec je provzročila tudi kampanja bivšega ministra Weiss-kirehnerja, ki je zbiral nezadovoljne-že in preiskaval Neumaverjevo privatno življenje. Upal je namreč, da pride on na njegovo mesto. Poleg Weisskirchnerja kandidira za župana tudi občinski svetnik Steiner.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 19. decembra. Gosposka zbornica je v razpravi o državljanskem zakoniku zahtevala uvedbo obligato-ričnega državljanskega zakonika. Proti temu predlogu so glasovali poslanci desnice baron Call, nadškof dr. Vogl in dr. Lamasch. Nadškof dr. Nagelj je poudarjal, da pomenja uvedba obli-gatoričnega državljanskega zakonika porušenje državne avtoritete v posled-nih koreninah, to je v rodbini. (Uboga Nemčija in Ogrska.)
Imenovanje.
Dunaj, 19. decembra. Senatni svetnik pri upravnem sodišču, Schuster pl. Bonnot, ie bil imenovan za senatnega predsednika pri istem sodišču.
Škof in partibus.
Dunaj, 19. decembra. Papež je imenoval vojaškega vikarja Bielika za škofa in partibus infidelium.
Župnik Zagorac.
Zagreb, 19. decembra. Župnik Stjepan Zagorac, ki je bil zaradi raznih člankov proti razpustitvi občinskega odbora v Kraljevici policijsko kaznovan na 5 dni zapora je bil sno-či,   ko se je vrnil v Zagreb aretiran.
Volilna reforma na  Ogrskem.
Budimpešta, 19. dec. Ministrski predsednik Lukacs je dospel danes na Dunaj ter predložil predlog o volilni reformi za ogrski parlament v pred-sankcijo. Ogrska vlada hoče ta predlog predložiti 30. dec. parlamentu. Predlog temelji na načelu madžarske nadvlade ter priznava delavstvu 10 do 15 mandatov. V parlamentu se bo začel gotovo oster boj za bolj demokratično volilno reformo. Odsek bo poročal parlamentu o predlogi sredi januarja, gotovo pa do srede februarja.
Ogrsko. Budimpešta, 19. decembra. Uradni list priobčuje kraljevi lastnoročni pismi, s katerima se imenuje general infanterije baron Geza Fe-jervary za kapitana ogrske telesne straže in general infanterije Josip Gaudernak Kis-Demeter za kapitana trabantne telesne straže.
Umor   bivšega ruskega ministrskega predsednika.
Petrograd, 19. decembra. Preiskava v zadevi umora bivšega ruskega ministrskega predsednika Stolvpina je dospela tako daleč, da se je sklenilo oddati sodišču generala Kurilova. podravnatelja policijskega departementa Berigina in šefa kijevske policije Kuljabkina.
Predsedstvo    francoske    republike.
Berolin, 19. dec rnbra. »Lokal-anzeiger* poroča iz Pariza: Kakor izvemo, bo izjavil Leon Bourgeois, da sprejme kandidaturo za predsedstvo republike. Ribot in Dubois odstopita od kandidature, ni pa pričakovati, da odstopi tudi Deschanel.
Francosko zrakoplovstvo. Pariz, 19. decembra. Glasom oficijoznega sporočila je sklenilo mornariško ministrstvo ustanoviti v Bizerti, Bonifaciju. Nizzi in Dunker-cui posebne postaie za zrakoplovstvo francoske mornarice.
Nemiri na Portugalskem.
Berolin, 19. decembra. »Berli-ner Tagblatt« iz Bajadoza poroča, da so poskusili republikanski nasprotniki sedanje vlade strmoglaviti kabinet in vpeljati vojaško diktaturo. Vlada pa je pravočasno izvedela za ta namen, mobilizirala lizbonsko garnizijo in vojne ladje ter oborožila zanesljivo prebivalstvo. Vsled tega je bila odstranjena vsaka nevarnost.
*                  *
MED   VOJNO   IN  MIROM. Mednarodni položaj se je zboljšal. — Konflikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo se mirnim potom poravnal.
Dunaj, 19. decembra. V mero-dajnih krogih presojajo mednarodno situacijo zelo optimistično. Po poročilih iz Londona In Belgrada ter po tu vladajočem razpoloženju se lahko zagotavlja, da je vsak oborožen konflikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo Izključen In da se vsa sporna vprašanja urede mirnim potom. Avstrijske priprave na mejah so ustavljene. To, kar se je doslej storilo v vaestvo mej, ostane se sicer nekaj časa v veljavi, ker hoče Avstro-Ogr-ska svoje stališče v Londonu primerno podkrepiti In akcentulratl. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da so z novim letom na vsi črti povrnejo nor-maH? odnosaji. Sploh se opaža, da prr Tduje v vseh kompetentnih sferah najoptimističieise razpok*!**}** ad mirovna pogajanja
Pariz« 19. decembra. Iz Londona so potrjuje vest, da ravna Grška v popolnem sporazumu z balkanskimi zavezniki, in da je dejstvo, da ni podpisala Grška protokola o premirju le taktična poteza Balkanske zveze, kakor smo to mi v nasprotju z drugimi listi vedno trdili.
Mirovna   pogajanja   in   konferenca veleposlanikov.
London, 19. decembra. Konferenca veleposlanikov je v najožjem stiku z mirovno konferenco ter so ji znani vsi protokoli, vsled česar more ta konferenca z vso sigurnostjo pre-rešetati vsa vprašanja, ki so v stiku z mirovno konferenco. V političnih krogih se zatrjuje, da pogajanja zelo ugodno napredujejo. Konferenca veleposlanikov bo končana najbrže koncem tega tedna. Stališče Rusije in Avstrije je skrajno zmerno in je vsled tega popolnoma gotovo, da se avstrijsko-srbski konflikt poravna.
London, 19. decembra. Predsednik bolgarskega sobranja dr. Dn nev se je izrazil napram zastopnikom največjih angleških listov, da je pesimistično naziranje Časopisja nepravilno. Prepričan je, da se mirovna pogaianja ne bodo več prekinila.
Belgrad, 19. decembra. Min. predsednik Pašić se je izrazil o mirovnih pogajanjih sledeče: V našem Interesu je, da živimo z Avstro-Ogrsko v prijateljskem odnosaju. Želeli smo izhoda na morje, ter smo bili prepričani, da se ta naša žefjia sklada z interesi Avstrije. Vse smo storili, da bi dosegli sporazum, toda do sedaj brezuspešno. Ker pa nočemo poostriti razmeria med Srbijo in Av-strno, prepuščamo odločitev velesilam.
Belgrad, 19. decembra. Novi srbski poslanik na Dunaju Jovo Jo-varovič ima za pogaiama med Srbijo in Avstrijo    specnalne instrukcije.
London, 19. decembra. »Dailv Mai!« prinaša iz Belgrada senzacionalno vest, da smatrajo politični krogi avstro-ogrsko-srbski spor za popolnoma končan.
Srbi priznavajo avtonomijo albanskih nokrajin in se zadovole s trgovinskim prist3n?ščem. kamor na? bi zgradili neutralno železnico. To pristanišče je !?»hko tnći Sv. Ivan Medua. Srbski železniški minister odpotuje v tej zadevi v London, da se udeleži tozadevnih pogajanj.
Prochaska.
Dunaj, 19. decembra. Oficijozno se razglaša, da le interveniral av-stro-ogrski poslanik Ugron, zaradi zadoščenja konzulu Prochaski pri belcrradski vladi. Oftcifozno se na zopet poroča, da to poročilo ni oficijozno glede svoie vsebine. Pač ie imel avstro-oqxski poslanik s Pasičem razgovor, katerega predmet pa ni bila Prochnskova afera. Car Ferdinand na potovanju v Solun. — Sestanek balkanskih kraljev.
Sofija, 19. decembra. Car Ferdinand je bil na kolodvoru v Solunu sprejet od prinčev Cirila in Borisa ter od bolgarskega prebivalstva.
Car Ferdinand se je nastanil v sbrskem generalnem konzulatu in obiskal grškega kralja. Pozdrav je bil zelo prisrčen ter sta se oba kralja objela. Ostal je pri grškem kralju pol ure.
V političnih krogih se zatrjuje, da dospe koncem tedna v Sofijo tudi bolgarski ministrski predsednik Oešov. Tudi kralj Peter in Nikolaj prideta v Solun ter naj se vrši tam konferenca, katere predmet naj bo razdelitev osvojenega teritorija. Navzočnost carja Ferdinanda se smatra kot poudarek, da smatra Bolgarska Solun kot bolgarsko posest, pri čemer bo Bolgarska vstrajala do skrajnosti. Dosedanji poveljnik bolgarskih čet Theodorov, ki ni bil dovolj energičen, bo odpoklican in pride na njegovo mesto general Andrejev. Tudi namerava Bolgarska v Solunu in pred Solunom ojačiti svoje posadke ter je napravila že svojo lastno brzojavno zvezo s Solunom. Vesti, da obstoja med Grki in Bolgari v Solunu razpor, se energično de-mentirajo.
Sofija. 19. decembra. Bolgarskega carja Ferdinanda so na njegovem potovanju v Solun v vseh mestih, skozi katera se je vozil dvorni vlak, živahno pozdravljali.
Turčija  in grški delegati.
Pariz, 19. dec. Listi poročajo iz Carigrada, da je turški kabinet pooblastil svoje delegate pri mirovnih pogajanjih v Londonu, da se smejo glede miru pogajati tudi z Grško. Srbska vlada svari časopisje. Pariz, 19. dec. Srbska vlada je vnovič zaprosila urednike belgradskih listov, naj se vzdrže vsakih preostrih napadov proti Avstro-Ogrski. »Piemont* in »Štampa*, ki sta priobčila vehementne napade na avstro-ogrsko vlado, sta bila včeraj zaplenjena.
Pomorska bitka. Carigrad 19. decembra. Priznava se, da Je bila sedal najboljša tur-
ška vojna ladja »Heyedin-Barbaro-sa« teško poškodovana, in da o poškodovanju grškega dreadnoughta »Averrof« ni nič znanega. Zvečer se je sestal v Carigradu ministrski svet, ki se je posvetoval o nadaljnih pomorskih akcijah.
Skader. Dunaj, 19. decembra. »Bosanska korespondenca« izve baje z albanske strani, da ima Hasan Riza beg v Skadru še 35.000 mož in za 6 mesecev živil. Hasan Riza beg noče na noben način predati mesta, niti ne, Če bi to zahtevala porta ter zatrjuje, da se mu bodo pridružili Miriditi. Grki in premirje.
Berolin, 19. decembra. Iz dobro podučenih krogov se izve, da bo Grška najbrže podpisala premirje če se izkaže, da je bila vojna ladja »Ave-rof«, najboljša grška vojna ladja, tako poškodovana, da jo bo treba popraviti. Če pa grško vojno brodovje ni poškodovano, Grki ne bodo popustili.
Kreta.
Berolin, 19. decembra. Iz Aten poročajo, da bo grški kralj v kratkem obiskal otok Kreto.
Padec Janine?
London, 19. decembra. »Daily Telegraph« poroča iz Carigrada: Sem je dospela predvčeraJSnem do sedaj še nepotrjena vest, da je mesto Janina padlo. Pričakuje se bitka med Grško in četami Džavid paše v planinah Gramos.
Armensko vprašanje.
Carigrad, 19. decembra. »Ik-dam« prinaša o armenskem vprašanju sledečo izjavo: »Kljub v armenskem časopisju raztresenim vestem, ne obstoja nikakršno armensko vprašanje. V naših azijskih provincijali se ni zgodilo nič abnormalnega (?). Noben veleposlanik ni govoril pri porti o armenskem vprašanju. Nobena velesila ne smatra položaja v Mali Aziji za takega, da bi moral ta položaj provzročiti pozornost velesil. Najbrže se tudi konferenca velesil ne bo bavila z zadevami provinci} vzhodne Anatolije, pa tudi če bi se to zgodilo, bi smatrala Turčija tozadevne sklepe, ker ni bila zastopana na konferenci, za ničeve.
Rusija. Petrograd, 19. decembra. Po* veljnika varšavskega in kijevskega vojaškega okrožja, generalna adju-tanta Skalon in Ivanov sta včeraj dospela sem in odpotovala nato v Carskoje Selo k carju v avdijenco.
Janina.
Atene, 19. decembra. Grški nad-poročnik Musulich je s svojim aeroplanom priplul nad Janino ter začel metati bombe v mesto, kar se mu je izborno posrečilo.  ■
Zahvala.
Dobrosrčnost blagih ljudi je deloma zacelila gospodarske rane, ki jih je strašni požar lanskega leta prizadel mokronoškemu prebivalstvu, vir dohodkov je sedaj usahnil, zato se raziđe pomožni odbor za pogorel-ce v Mokronogu.
Odbor si ob tej prliki šteje v prijetno dolžnost, da izreče svojo zahvalo: c. kr. deželnemu predsedniku njegovi ekscelenci gospodu baronu S c h w a r z u, da je blagovolil odrediti uradno nabiranje milodarov, ter izposloval pogorelcem cesarjev dar in državno podporo; gosp. dr. Fr. M a t h i a s u za njegovo vsestransko skrb, da se bedi pogorelcev v kolikor mogoče navečji meri od-pomore, za njegovo požrtvovalnost in veliki trud v dosego državne podpore in cesarjevega daru, ter drugih podpor, konečno za njegovo prizadevanje, da bi se doseglo brezobrestno posojilo.
Iskrena hvala državnima poslancema gosp. Iv. HI a d n i k u in gosp. dr. Ravniharju za posredovanje pri dosegi državne podpore ter njiju prizadevanje, da bi se doseglo brezobrestno posojilo.
Najlepša hvala vsem darovalcem denarnih podpor, oblačil in živil, v katerem oziru se je najbolj odlikovala Kranjska hranilnica v Ljubljani.
Končno bodi izrečena zahvala vsem časopisom, ki so prinesli poziv za podporo, posebno pa »Slov. Na^ rodu« in »Laibacher Zeitung« za objavo izkazov daril, pa tudi gosp. Fr. Šakserju v Novem Jorku za nabiranje prispevkov pri prekomorskih rojakih.
Bog bodi vsem plačniki Za odbor: Josip Tekarčič, c. kr. okrajni sodnik in sodni predstojnik: kot predsednik. Josip Tratar,
učitelj: tot tajnik.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
292 štev.
Konfekcijska trgovina A. Lnklč, Pred Škofijo 19, bode v nedeljo ves
dan odprta.
Književnost.
— »Lovec,« glasilo »Slov. lovskega društva«, ima v svoji decem-berski številki sledečo vsebino: Dr. J. P.: »Naše ptice roparice«. M. Pir-nat: »Jerebica«. »Iz lovskega oprtnika«: Joža Maček: »O ribarskem zakonu« in M. Hanzlovsky: »Volk«. — S to Številko je letnik končan in kdor hoče, dobi lahko tudi za letnik originalne platnice pri Fran Bre-skvarju, knjigovezu v Ljubljani.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Darilo morja
bi mogli imenovati ribje olje, vendar ga je treba, da ga pravilno izkoristimo, še podvreči nekaterim izpremembam. Ribjemu olju morajo po Scottovem ravnanju odvzete biti njegove slabosti kakor težka prebavnost, neprijeten duh, zoprn okus, da ga napravimo prijetnejšega za uživanje in slastnejšega. Tako pripravljena
SCOTTOVA
EMULZIJA
ima vse prednosti navadnega ribjega olja v zvišani meri, pospešuje tek, je izredno redilna in slastna, tudi za občutljiva usta in želodec. Ob redni rabi Seot-tove emulzije se pogosto opazi »plošno zboljšanje moči. Kdor si tega želi, naj čimprej tem bolje prične z zdravljenjem s Scottovo emulzijo.
Cena originalni steklenici 2 K So t. dobiva «e po vseh lekarnah Proti TpoSiljatri 5o ▼. v pismenih znamkah dobita od mdke SCOTT & BROWNE d. o. t. na Dunaja VII •Uice-raje se nn aai Bot enkratno vpofiljatev poizkutaje od kake lekarne.
Mnenje   gosp. primanja   dr. Kesch-manna
v  Radautzu.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Primarij dr. Keschmann prav rad potrjuje, da je on imel najboljše skušnje z Vašim železnatim kina - vinom Serravallo in da ga prav rad predpisuje bolnikom.
Radautz, 8. junija 1911.
Prof. E. de Hibler.
Najstarejša, najodličnejša
konjakova
znamka                       4.16
Grd!   Eeglevich   Istvan   ntoda
(Grofa    Štefana    Kegievicha    nasl.)
^"romontor. Najodličnejše  odvračalno  sredstvo proti influenci in nalezlivim boleznim.
Izpadanje las
BBaBBBaBMaaBBBlBBBBB^BaaBBaaBBtMBBBaaBaBBBaBaBaBB^BBaaaBBl
ter tolsti, temni lasje
■BVHBaBasaiaaBviTflBBaBsaaei
ti    neljubi
posledici odpravljamo
najlažje ako
vsak    teden
1 — 2 krat izmijemo
lase ter la-sišče   z
fiJBlitMM
SftampoflĐOB i žrao glaie
menjaje  s
kotranovim Shampoonom i crno glavo
Odpravijo se s tem luskine in prhljaj z glave, lasje so polni in svetli, redki lasje dobe tzgledanje polnih.
Uspeh, ki ga doseza vsak dan naš splošno znani in priljubljeni kotranov Shampoon s črno glavo, se najbolj kaže v tem, da so nebroj po-naredeb dvomljive vrednosti spravili v promet, zato pri kupovanju glejte na polegstoječo varstveno znamko. Naš kotranov Shampoon s črno glavo je mil, popolnoma neškodljiv fatfr. i—*- izdelek, medtem ko so preizkušnje že večkrat pokazale, da ponaredbe obsegajo večkrat jedke snovi in tako namesto da bi pospeševale racijonalno negovanje las, pa pospešujejo izpadanje.
Shampoon s črno glavo se dobiva ¥ izvirnih zavitkih po 30 vinarje t  p0
vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in pri brivcih. Ako bi izvirnega izdelka ne imeli, ali bi Vam hoteli podtakniti kaj drugega, se obrnite na
--------------   glavno  zalogo   --------------
Feliks iriensteiil, Bnaj II.. Snitiftla. I
odkoder dobite naznanjeno najbližnjo zalogo ali pa če pošljete naprej K 240 8 zavitkov franko. Pri pošiljatvah s povzetjem   stanejo   stroški  35 vinarjev  več.
Bortna   p«r«6H«, „Kreditu kuka ? LlaMfuJ«.
Urada! kani aaoajakt torte 11 ieceatfjfa liti
4*/. Maj— renta .... 4 2«. trefena tenta .... 4»/. ivatr. kronaka renti . . *•/# ogr. „ * • • 4% kr.n*ko deželno posojilo t% k. o. česke dež. banke   .
Srečke la 1. 1M0 ■/.    .   .
1864.   ...   .
u       «»■»......
„     zemeljske  I. Izdaje   .
M      ogrske tripotecne .   .
„      dan. komunalne
„      avstr. kreditne  .   .   .
„      ljubljanske   ....
„      avstr. rdeč. križa   .   .
»•     op.      M      M       .   ,
„     bazilika    .....
„     tarike ..••..
■slalos.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe .   .
Južne železnice.....
Državne železnice   ....
Alplne-Montan.....
Ceike sladkorne družbe . . Zlvnostenske banke.    •   .    .
Vslato.
Cekin!.....1   .    .
Marke    ..«•••..
Franki........
Lire.........
RublH.........
S2-45
85-90 8245 8*25
8865
446-.
628 — 279 — 254-__
23925
230-
462 —
452-
66 —
46 60
2750
23 —
20550
407*— 599 50: 49125 96 75 665-—; 95V25 342'— 26050
11-44
118-35!
96-20
94 65
254*- ,
«65 8610 82-65
8245 94-50 89-65
458-63*— 291 —
266 —
25125
242 —
474 —
464 —
72 —
5260
33-50
27 —
20850
411 —
60050 49225 97 75 666*--956 25 349 — 26150
11-49
118-55
96-30
94-85
255'—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18 decembra 1912. Termin.
Pšenica za april 1913     .   .   za 50 kg  1177
Rž za april 1913     ....   za 50 kg  10 29
Oves za april 1913     .   .    .    za 50 kg  1042
Koruza za mat 1913   -    -   -    za 60 kg    750
Meteorcio$ižno poročilo.
Vttim* u4 morje« 3M*2               Sreda)!  rrafci* tlak 73« mm
tas    S^e     2'^ t     t»*It-    -aaaall      I-      Vetrovi         Nebo
J      t mm    »Z <2
1                                    I                 I
18   2. pop.   740-4        4*1 ' si. jjvzh.      jasno
„   9. zv.   737 8       01   sL svzh.
19.   7. zj.   735-5       62   sr. jzah.   oblačno.
Srednja    včerajšnja   temperatura    IS*, norm.  —19*  Padavina v 24  urah 00 mm,
■aaaall Ym**— 'f>nl—J* tok*Jt,iHtrmit ■Pni atoaa, zadaja •*«• alf fjjaeaa »tteaka, *■* aestsi zatej s It fesu K *■* fraaae se aevzetja aeasvlja F. ■enssa. Itrtaot 4M, Ogrske.
tel!*« kaniti aji nt* v »alem
dobro starovpeljsno           4634
itiHilpin
kje na deželi, najbolje poleg farne cerkve*
Ponudbe pod  „Sretaa OOatoČnost"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Božični kotalili
Ioni kijika'
polije na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto založna knjigarna:
Ig. pl. K.einmayr & Fed. Bsmberg v LJublianL
prosimo zahtevati!  prosimo zahtevati!
H Matiji JHH" logalet.
Svojim cen- odtemalcem vljudno naznanjam,   da  JO  izstopil    iz    moje
službe   dosedanji  potnik  gospod Vinko Sknber.
V kratkem nastopil bode službo moj na novo sprejeti potnik, kateremu prosim nakloniti cenj. naročbe.
Pri tej priliki dovoljujem si svoje Cenj. odjemalce vljudno opozoriti na plačilna določila v računih, ki se glase, da so le direktno na mene vposlana plačila veljavna.                                       4637
Najtopleje se priperočujoč, bilježim :;      z  odličnim  spoštovanjem      ::
Anion Jelene.
Logatec,    18.   decembra    1912
Kašelj    '  ™       * inftaen o
islliiii toli, naduho !i uls zastarel'
;   pljučne katare
uspešne ozdrav. tek roječi, blagosiarr
Sirolin 'Roche
najboljše isrstiD proti jetiki. Sirolin *Rbc: v*isti pijača, razkraja in razkazuje.
=-_  V lekarni zahtevajte Sirolin 'Borh ■      ^E
Negovanje ust z (Molom je naravnost dobrota. Gnitje v ustih, ki polagoma razdene zobe« ee zanesljivo vstavi in po vsakem izplaknenju z Odolom se po vseh is   ustih raziiri  poživljajoča svetost,   mm
Zastopnika
ss Krasfiko Is SUJanko 1M#) temaoe toksiiko podjetje v
Tratn« Imeti mora tehniško naobrazbo in biti vajen v prodaji motorjev in tehniških predmetov. Zastopstvo se oddaje za provizijo in je osiguran dober dohodek. — Ponudbe pod „Trst s L 20" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4595
Nakit za božična drevesca
jaslice
elegantne papirnate kasete.
Velika   izbir                   4638
novoletnih,  božičnih,
modernih in  umetniških
razglednic.
Papir,   tinte,   svinčniki,   gumice, mape   itd.   nafeenefe   pri   ivrdki
J. Bonai v LiilliiiL
Rova enonadstropna     4606
■aj     amaw^             v Vodmatu (Ljubija-
I            ^^             na) z vrtom priprav-
lil||     b   na za penzijonista
niVnse proda-
I I I ■II Več se izve pri upra-IIIII || vitelju Sv. Petra c. IIIVM  štev. 40,   I. nadstr.
Sirarilo.
Podpisana tvrdka nazsaa-n|a s tem, da ni plačnica za katerekoli dolgove, katere napravi gospod Fric Soss.
nSii«siJB&iii,
Fino domače     S
Ca
kislo zelje
v sodčkih po 50 in 100 kg.
razpošilja vedno  in  vsaki čas  trgovska
tvrdka J. Kušlan,
Kranj, Gorenjsko«
Pbpov   P
BI ,1 ^*r- »      ^^    w
najboljša ruska čajova znamKa. ^
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
za bencin,  bencol,  petrolin,   surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d
Motor*? za surovo olje „sistem Diesel". Bencinove lokomobile.
Najmodernejša konstrukcija.
Jfei vseja tvornost! Jfajvarčnejši obrati
:: Cez 111.600 doslej prodanih. :: Specialni    prospekt   541    gratis.
Langen & Wolf, Dnnaf Z.; Lasenbnrgerstr. 53. si.
Zastopstvo   Heckl   it   Pohl,   Trst,   Via   Torre   Bianca   10.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se točijo v znani   gostilni
JI gtlilf n Sv. Petra testi
zajamčeno pristna vina.
Sprejemajo se tudi abonentje na hrano.   Obed od 60 v. naprej. Dobi se  vsak dan svež zajuterk od 16 v naprej.
Za  obilen   poset se priporoča          VilctOi*    SodOj-
gostilničar.
Lepi striček
Francoski spisal Guy de Mau-passant; prevel Oton Zupančič.
Hienzi, zadnji tpibunov
Zgodovinski roman v 2 delih. Spisal   Edward Lytton-Bulwer.
narodna Knjigarna
Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Poštnina posameznim knjigam je 20 v.
Sapho
Slike iz pariškega življenja. — Francoski spisal Alphonse Dau-det; prevel Oton Župančič Broš. K 2—. — Vez. K 3 —
So knjige nad vse zabavne in zanimive, da kdor jih čita obdrže ga v največji napetosti, da jih ne odloži preje iz rok, dokler ni ::   preČital zadnjega stavka.   ::
Sprejema zavarovanja človeškega fiv-Ijenja po najraznovrstnejlih kombinacijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanja oa doživetje in tnrt z manjiajoCiml te 101                     vplačili.
„»■NAVIJA"
••• • ••■   vzaVJonaOB*  «• vara a? m I m   b sin k n  v  Pragi.         •
Hm !■! %mM m H,mJIH4 - HylH— i ■inisajii m kapttalUa n tisv3to.tot-et. H veUkosti draft visjeaui ntaVifalaica aUe atotaft t mikoii slmukOHurata uprivo.
wm- *mmvm*^Wm Stt£iu i isjmi od sm. n W
_________________________________________________________________i____                                                               - - -'—- ■ -*—-■»•*■—— —'— ■ —'—"~-———------------------------------------------------------------------—-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenj uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
PoaorI Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo * ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
292. štev.
SLOVENSKI   HAROO.
Stran 7.
Telefon »t... It.                                                                            L#|a   t«J7.   MStaitOVlj«MI   tUlniik«   družb«                                     ™                                  T.I.«on M. 16.
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno  podjetništvo;  pisarna -mm  arhitekturo In stavbnotenniika  delaj tesarstva ta  mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela | opekarne s strojnim obratom v Kosezah In na VI6ii| kamnolomi v Po d peci in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Sukno!                   4635                   Sukno!
la   potovanje   po   Dalmaciji,   Bosni,   Primorskem   in   Krujskrai i$čem za takoj mlajšega krščanskega in suknene stroke veščega
t| ■■ ^^ ^^^ ki govori slovensko in italijansko in flfl H HP ■? fe toliko obvlada nemščino, da more v MM. ^   maL^Si                    tem Jezi^u dopisovati.
■■■iBisnSA    Natančne    ponudbe    je    nasloviti    na
Bi                                                 Antona Hflbl, Ustje na L., teško.
SIJAJNA  ZMAGA!
v damskih ragiamh. — Karnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 10 K naprej* ki so stali preje od 4 O K do dO K. — Islotako zmzane cene ragla-nov* zimskih   sukenj   in   oblek   za  gospode.
„^Angleško skladišče oblek,'4
O. jBematovrč,   'pJ.estrzi trg št. o.
i 15/12-45   _______                                                                                           4435
C. kr. okraino sodišče v Kranjski gore prodaja la predlog Janeza KavaParjja v gozdnih parcelah »t. 650 18, 1384 66, 1384 67, 1320, 1953, 1954 in 1955 b o. Dovje nahajajoč se smrekov in mecesnov les :a skupno ceno po 84S0 K.
Dražba se bode vršila
Ine 20. decembra  1912, dopoldne ob  čefrf 11. uri
rn sodišču v sobi št. 4.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
ipnino vplačati je sodišču, ^adij, ki je položiti pred dražbo, znaša 848 K. Dražbeni pogoji morejo se vpogledati pri sodišču o uradnih urah.
C. kr. okrajna sodnija v Kraniski gori, odd. I,
dne 10. decembra  1912.
Za Božič
Različne predmete n Mm Soliti drevesc.
raznovrstne torte, mandlovo in čajno pecivo, najfinejše desertne in čokoladne bonbone, potice, tudi po naročilu in sicer medene, orehove, rozinove, šartelj itd. ter vseh vrst kruh in pecivo priporoča
JAKOB ZALA'* £iK
slaščicama. pekama in kavama, Ljmjm. Stari trg M 21.
Jlnton Sare
S>erilot — @preme za neveste. žDomact izdelek, blatno in platneno blago, švicarske oezemne.
-   £/abl/aaa, šelenbargooa al. S.
KLAVIR
(Salonfldgcl)               4603
s krasnim glasom so   proda.
Ogledati ori g Warbenlku9 Hllier-jeva   ulica   štev.   5.  v Ljubljani,
dalje kože kane feelice in zlatice  ter zajčje kože
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Leopold Tactiauer Dunaj, 2 3 Oders Donausfra. 63-
Kupim malo rabljen, vendar dobro ohrani en stabilen
toniov motor
1 do 21 2 konjskihjmoči
Anton Beršnjak, Zatična.
Skoro  nova   enonadstropna
^bf            4607
v Spodnii ŠrŠki, z vrtom in praznim svetom,   pripravna   za    večje   podjetje,
se prošla.
Vet pove urraviteii Ljoblfana Sv. Petra cesta št. 40f I« nadstropje.
Dobrotvorima;^ društvo
fBlag©iiaifi
v Ljubljani
se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo  te vrste   na   Kraniskem
Društvo ima rB&rnsn Izplačati veliko podpore §n velike po-s^i tiiine svojiiči redu. članom.
več je članor, temvečji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem sluemu Te vr>te društva so pokazal na Dunaju. Pragi, Gradcu in v dragih avstrijskih mestih, a so naibohš i humanitarna podporna dmStva, katera na o«r«dla£i vza-emnosti za male prispevke članov izplačujejo velike posmrlnine.
Prospekte in natančna pojasnila   dae brez-r'ačno društvena pisarna         4265
• iWM, Sesti!! tis 9n.13, L oaMropje.
Ravnokar je Izšel m mWM
koledar
za   kmetovalca
za leto 1913, sestevil R. Legvart z  izvrstno   in koristno   vsebino,   vezan
Cena koledarju je 1 K 60 v, s poŠto 1 K 80 ▼ in se naj blagovoli denar naprej poslati.   Pri M ilttslll M štL
enega aa nameček. Naroča naj se
kot  navadno pri            4630
Iv.   Bonaftu   v   Ljubljani
i          fiaapffoti glavne peftte.        .....
POZOr! M min naprej se prodaja TlHIDl
galanterijsko blago in pletenine
M^M»    ■*  konkupzne   mase   Ludovika   Dolenca  v     «*"^H8 S^^        Prešernovi ulici pod ftvor»niškimi cenami.          ^^!3£
Bvw       j   :i   i
Nobenega predmeta ni, ki bi bil bolj sposoben pripraviti pravo božično veselje in ki je obenem praktična vrednost za vsak stan, kot je šivalni stroj.  Svoje
nedosežne
šivalne stroje
umetno ::    vezenje zelo pripravne priporoča   ::
Ivan  Jax   & sin
tovarna šivalnih strofev z glavno zalogo v Ljubljani.
mladino.
-
Amicis E. Mikiavčič, Srce      ..........•
Andersenove pravljice za mladino        ........
Brezovnik Anton, Zakaj? — Zato!........
: Brezovnik Anton, Zvončeki...........
Brinar Jos., Medvedji lov. Ćukova gostija   ......
Burnett, Mali lord   (Lord Fauntlerov).....-    .
Campe - Majar Hr., Odkritje Amerike.....
j Dimnik J., Avstrijski junaki..........
Gang', Zbrani spisi za mladino I. zvezek.......
Gangl, Zbrani «nisi za mladino II. zvezek    ......
Gregorčičeva Marica,  »Otroški oder«. Igrice  za mladino otroških vrtcev in ljudske šole.......
Kauff Viljem, Pravljice za mladino             .......
Hoffmann - Funtek, Bog pomaga. Povest......
Koffmann - Funtek, Kar Bog stori vse prav stori. Povest .
Hoffmann - Funtek, Kako vzgaja vsoda. Povest   ...   *
Hoffmann - Funtek, Peter Prostak. Povest.....
I Kapitan Žar ali Kleč v Tihem morju. Povest.....
[ Kipling R., Džungla, (The jungle book). S slikami     .   .   .
j Kosi Anton, Sto narodnih legend.........
! MaJavašič, Oče naš. Povest    .   .        ........
Marrvat,  kapitan Frederick,  Morski razbojnik      ....
Milčinski Fr„ Pravice. S 40 slikami        .......
Mišjakov Julček, Spisi I. zvezek. S slikami.....
! Mišiakov Julček, Spisi. II. zvezek. S slikami.....
Mišjakov Julček. Spisi. III. zvezek. S slikami.....
Na divjem zapadu. Tri poveti iz življenja Indijancev.   .   .
Rape A.. Dane. Povest za mladino........
Rape A, Mladini I. zvezek. S slikami........
Rape A    Mladini II. zvezek. S slikami.......
. Rape A.. Mladini !I1. zvezek. S slikami......t
Ribičič, Kraljestvo čebel............
Šmid Krištof, Spisi 1—XV. zv..........
I Srnid Krištof, Roža Jelodvorska.........
! Spillmannove povesti  I.—XIX.  zv........•
Trošt Ivo, Na rakovo nogo. Povest........
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu.....•   •
I              Slikanice.
I A—B—C v podobah s pesmicami......... B a/ek  in  Tomažek          ............*
Hitra vožnja po železnici.........*..
Hrošči in žuželke v podobah        ..........
Kaj pripoveduje čarovnica...........
Knjiga za slikanje dopisnic:                                             #
1.  Mladi umetniki        ........*«.
2.   Otroški vrtec...........
3.  Za kratek čas          ..........   .
4.  Zfcklad za otroke        ......«...
Lahkih  nog naokrog.  (Najnovejše.)   .   .   ..   .   •   .   .   .-
Metuiji v podobah       ..............
Modri Janko  Vesela knjiga s podobami .......
Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma......
Noetova barka. Živalstvo v podobah........
Palčki Pofjanci        .   .        ............
Pavluša in Nuša — dva škrata..........
Pepelka. Pravljica s podobami..........
Planinske cvetke v podobah.......   *   .   .
Podobe iz živalstva.............
Radost malih            ...............
Robinzon starši. Povest s podobami za otroke   ....
Slovenski A—B—C v podobah.........
SnegUičica. Pravljica       ........        ....
Trnjulčica. Pravljica        .............
Vesela družbi ca..............
Vesela mladina       ......■........
V zverinjaku            .............«   .
Zlata radost       ................
Zoologijski atlant..........   .   .   .   .
Zlvall naše prijateljice          ............
bros.
1*60
■
160
1-50
1-50
■
■
2 —
1*50 2*50
« .____
.___
.      _
8*70
9-60
»_____
... .
1-60
—•80
1-20
1'— 1*— 1-— 1 —
—•80
—•90 1-50
__i
—•60
—•80
—•80
—•40
1*40
—•80
1-20
120
—70
— 80 —•90
— 40
—70
vez.
2-1-
—-6( l-5(
—-8( 2-6( 2--1*8C 1-5C l-5(
V2(
—-8C
—-8(
—-8(
—-8C
1-20
3--
12C
17C
3*7C
4 —
1-5C
1-5C
1-5C
1-2C
1 — 15C 1-50 1-50
—*80 1170
2 — 1340 — 80
380
1-60 1-60
240
2-80 240
_ _«
3*60 1-60
1-50
1-20 2-40
a
150 1-50 150
6 —
»
Narodia knjigarna ? Ijobliani
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
292. štev.
Dojska bo u lalotenlski blago ii papirnate izdelke M Mestnem tfŽU
ker prodajam vso zalogo galanterijskega in papirnatega blaga radi opustitve galanterije znatno pod nakupno ceno.
Vsakdo si lahko ogleda brez obveznosti nakupa
= krasno božično razstavo.                  =
IV Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg štev. 11—12. ~«f
Pripm*oČamo          ■*■* ««l ^J m-i      Js jm I Ml ms.
- solidno tvrdko z     lilOCini       ^CUOIl
damskih in otroških klobukov v veliki izbem ter športnih depic
A           ot       jn • •        •                vse^ws*
/rvanja motzi
Židovska   ulica   8.
Redka prilika!
Vsled predstojeće inventare izključim nekatere spodaj omenjene predmete
g:  s 25°|0 popusta  Igj
od stalne cene in sicer o3 Janes naprej                  4537
Bluze iz volne, batista, čipkaste in svilnate. Hišne halje iz barheta, batista in volne. Spodnja krila iz listra. klota in svile. Pletene jopice in nekaj kožuhovine.
Modna trgovina P.Magdić
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Prvi iepolični atelje
in manikura    4404
po sistemu   instituta  de  Beaute   Pari z-Dunaj.
Marija Kocjan
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28
3:      (vhod skozi  hišna vrata)
priporoča cenj. damam traitemente za izboljšanje polti, to je obrazna masaža za oživljenje otrplih obraz. niti mišic, odpravi jen je potihradka, gube na čelu, ob očeh, solznih mešičkov, ogrcev, odstranjenje kocin, debeloluknjaste kože in splošna telesna masaža tudi na domu. Odpravljanje nosne in obrazne rdečice. Dela    se    tudi   m    paro.
Učenca
sprejme v  trgovino z meš.  blagom Ivan Slavinec, Šmartno pri Litiji.
45*6
krila, kostume, plašče, pelerine,  predpasnike,
otroške oblekice
plaSCke. klobučke, havbice, Cepiče.
higiieoiiie potrebščine za ncvoroj&nčke
in  vsako  modno   blago  pošilja  na izbiro
M. Krištof ič- Bučar
LJubljana,  Stari trg št. 9.
Največjo izbero
za praznike že od 2 v naprej
priporoma
Marija Tiear
ijullma. *»• Petra cesta nasptsti Jitt kaplje**.
Najcenejši  nakup
iil ii novoletnih
«. 1 w^M JL  JL JL. •
Juveli, zlatnina, sre-brnlna In razne ure.
Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. — Blago samo prve   vrste.  — Najnižje   cene
Lud. Černe,
uveiir   trgovec  z  arami   ter zapriseženi sodni cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Ceniki zastonj.              Ceniki zastonj.
„Dvorni tokajec"
V c.  in kr.  dvorni kleti se prodajo  nastopne  vrste  tokajskega  vina v   V2  litrskih steklenicah  od 6 steklenic  naprej  in sicer:
'rste 1  tokajsko (Bratenwein)     a K 220
2      ,        samorodno          a K 3 30
.     3      .              ,                 a K 440
„     4                     ,                 a K 550
,     5      .           iztok              a K 8"80
„     6                     „                a K 11 —
Vrste 7         iztok          a K 1320
.     8           esenca    a K 17'50
.     9                        a K 22*—
„     10                      a K 55-—
11     muškatelec a K 33'—
,     12       brandy      a K    3-30
Naročila se izvrŠuiejo samo potom  pismenih  prijav  pri  d   in   kr.
dvorni kleti.  Osebni promat v cesarski dvorni kleti je izključen.
X.                 DopoŠlje špediter po povzetju vseh stroškov.                  ^/
Kotarji, motoristi, jftii
Vaša vozila se vzdržujejo po ceni in so vedno pripravljena za vožnjo, oko se ob času kot je sedaj dajo pregledati, vse poraankljivosti nadomestiti in v uporabnem stanju v zato primernem prostoru ohraniti. Kakor vsako leto tako tudi letos, izgotovi to strokovnjaško natančno in po zelo nizki ceni, za to primeren prostor pa da brezplačno tvrdka
Kari Čamernik & Ko., Ljubljana
specijalna  trgovina s kolesi,  motorji,   avtomobili  in posameznimi deli. — Mehanična delavnica in garaža.
G. ČADEŽ
Ljubljana, Mestni trg št. 14
prodaja kožuhovino, čepice, nogavice, rokavice, lovske jopiče, ::   telovnike in druge pletenine   ::
r%r\ 01                        •          4639
30 lo ceneje
radi opustitve navedenega blaga.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Rezervni zaklad nad K 700.000.                v   Ljubljani                Rezervni zaklad nad K 700.000.
Uss**    obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih    ""^sH