234. številka, _Ljubljana, četrtek 14. oktobra, VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan. iavaemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« poeti prejeman, z« avatro-ogeraka dežela za celo leto 16 gold.  za poi ieta 8 go d.
za čotit ela 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za oelo leto 13 **oId., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I golti. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na (judskih šolah in za dijake velja ..iliana oena in Bicer: Za L|ubl]ant za čern leta 2 gold. 50 kr., pa poatl prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristonne
potit-vrste 6 kr., Če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiaka. Dopiai ^aj ae izvole firankirati. — Rokopisi bo ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg glodišča v „zvozdi". O b>i* » uišr. vja katero naj Be blagovolijo pošilja:! naročnine, rtvlamacije, oanaslla, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni'' v Kolmanovej hiši.
Ruski narod in jugoslovanski vstanek.
Severni slovanski velikan se giblje, Rusi ao ozbiljno pozorni postali na vstanek slovanskih bratov v Tnrčiji. Od početka namreč, ko so bile pri nas vse novine poročil in člankov o vstanku polne, ko se je povsod uže nabiralo za ranjence in pribegle, videli smo z začudenjem da so ruski časniki nekako hladni, kratkobesedni. To se je sedaj naenkrat izprernenilo in bude gotovo imelo velike nesiedke. Javno mnenje na Ruekern opozorujc z vso odločnostjo, da je Rus Slovan in da je — brat njegov, ki trpi v jugu. Ta preobrat javnega mnenja v ruskem narodu hode getovo imel svoj vpliv in dobrodelen pritisk na rusko vlado. In do »pomladi utegnejo se stvari prigoditi, kakorsnih ne pričakujemo. Vstanek je Rase opozoril, da so Slovani in to je jako koristno, ker bili so do srdaj vedno .bolj Rosi nego Slovani, ali celo dostakrat poslednje čisto nič.
Največji ruski časuik „Golos" v dolgem uvodnem Članku 7. oktobra pozivlje Rase naj priteko na pomoč Hercegovcem in Bošnjakom. „Sočustvo do Slovanov se je javilo v Peterburgu, pravi „Golos". Iz komiteta slavjanskega je izšel poziv, naj se po vseh pravoslavnih ruskih cerkvah, celega cesarstva pobira za pribegle in ranjene". Ker so vsi listi za to in se je mitropolit za stvar zavzel, pričakovati je ogromuega vspeha in pribegli v Srbiji, Črnejgori in „u avstrijskih bratjev" bodo oskrbljen', ker „Golos" pravi, da Rusu ne pristoji tu na „groše" šteti, gder se zgodoviuski čini vrše, „kder je zadeta čast n*ša, kot jediuoplemennikov i jedinovercev Slavjau ! „Nam je treba doka-
Potomec Napoleonov.
(Konec.)
Zdravniki maju z ramami; z izrazom sočutja potrdč, ka uij več dvoma o njegovoj bolezni, kar čudč se redkej njegovej blaznej ideji.
— „Blaznost!" krikne mladenič ; veliki bog, kakov žar! Ta hiša, ah! slutim uže — i kaj? — Jaz sem v ustavu za blazne!
Kdo je v stanu opisati njegovo obup Dost? Izpoznavši svojo osodo, zre sč strahom okolo sebe. Podoba blaznasto v vseh vrstah podi ga neprestano, premagajo ga groza, ka bi v tej atmosferi blaznosti mogel priti ob um. Obrne se često na predstojnika ustava i zdravnike, i poskuša jih obuditi k aočutju.
— nPri bogu se rotim, pravi, jas »trn
zati, da je rusko občinstvo pripravno na visoke dare."
A ne samo, da se strašno stanje „bed-stvujuščih Slavjan" olajša, temač tudi iz druzega namena poziva „Golos" ruski narod na mnogo pobiranje in to tako navarnost pove, da se čadimo primerjajoči tiskovno svobodo, „Golos" aam obstane, da ima to biti pritisk na hod diploinatičuih prego-vorov in na rusko vlado, da reši vsta-Šem povoljno vprašanje orijeutsko.
„Unski Mir" od iategn rln« pak odgovarja v ostrem članku izjavi oficiioznega Gorčakovljega orgaua „Journal de Peters-bourg", ki je dejal, da 80 tursko „reforme" najboljša rešitev sedanjih homatij v Hsrce goviui in Bosui. „R. Mir" iuieuuje govor rJ. de Pet." izjavljenje novega „tureckaga organa", in tako politiko ruskega naroda nevredno. „V tem času raste sočuvstvo ruskega občinstva do nesrečne raje ne po dneh, a po urah, k ljubu Slovanstvu škodljiv ej politiki, ki se zdaj dela v vzhodu. Tarko-filstvo v teh oficijozuih organih kompromitira Rusijo pred celo Evropo,M
Tako pišejo ruska glasila. Gotovo je tudi ta vspeh vstanka važen, da širi idejo Slovanstva in solidarnoati ne le v juga, te-muč tudi na severu v mogočuej Rusiji. In tega čuta skupnosti, solidarnosti Slovanstva še jako in jako manjka, bolj nego je za našo idejo dobro. Vso torej z zadovoljstvom zaznamujemo, kar temu pomanjkanju od pomore.
Jugoslovansko bojišče.
V Srbiji stvari nijso tako mirne kakor bi na Dunaji in v Pešti radi imeli. Poroča ne, da je Kalje vir a sam Ristič priporočil,
siu uda angleškega parlamenta. Od materine strani sem vnuk Napoleonov".
Te izjave uverijo zdravnike tembolj v mnenji o porušenji njegovega duha, in pazili so na mladeniča strogeje nego prej.
Po četiri mesečnem trpljenji usmili se naposled previdnost reveža. Dovolili so mu, da sme v Časnikih Čitati. Nekega dne prejme številko nekega lista v roke. On čita — o bog! — sme-li verjeti svojim očem! On čita:
n Včeraj je stričnica Napoleonova, mudima Wyse došla v naše mestice. Ona se bode  obotavljala v Bademi nekoliko časa".
To je njegova mati, i ž njo nada i sreča zanj ! Njegov sklep je kmalu gotov. Poišče ai dišiva i pripoveda svojej materi v nekoliko črticah o svojem trpljenji o svojem bivališči.
Na kak način pa jej poslati pismo? Mlada deklica, ki je služila v ustavu, zrla
ker je knez izprevidel, da se je prenaglil 4. okt. v skupščini. Boškovć, Kaljevićev so-minister je knezu vse resnice povedal. Pri knezu zbrani skupščinarji so sklenili, da naj se vojna zoper Turke pripravlja. — Vse to tudi Turčija ve, ker kljubu izpremembi v Belgradu vedno še hiti vojsko na srbskej moji dopolnjevati. — Tudi v Hercegovino in Bosno veduo več vojakov pošilja, čeravno zmirom v svojih poročilih trdi, da je turška vojska zmagovalna nad vstaši. Čemu se torej množi ?
Liberalni Italijani se res prav možato in pošteno obnašajo ozirom jugoslovanskega vstanka. V Benetkah se je osnoval odbor, v katerom sede imcuitui možje. V proglasu ne pravi: „v Hercegovini in Bosni divja boj mej Turki, ki hočejo vzdržati gospodstvo in mej narodom, ki išče pravdo in svobodo. Italija, po historiji svojej zaveznica robujočih narodov, ne more gledati onih jadov, da je ne bi v srce bolelo . . . itd." — — Poslanik turški v Rimu je vsled tega prosil ministra ViBConti Ven., -.t.i, naj prepove delovanja ovih podpornih odborov. A Italijan je turški zahtev odbil.
Iz Gline se „Obzoru" javlja: Dne 9. oktobra je bil sukob pri selu Bajni na suhe j meji, mej 400 Torki in 300 vstaši. Vsta-šev krdelo okolo 120, je napalo Turke, bitka je trajala od 10. do 2. ure neodločena, ko pride vstašem na pomoč četa Ran-kovaševa od 180, ter s prvo Turke prežene. Mrtvih Turkov je bilo potem naštetih 41, vstašev je jeden mrtev, 1 teško ranjen, 4 leliko ranjeni.
je često sč sočutjem na bledo lice istega, kojega so imenovali v Marvillu „melanholič-nega blaznega". Napoleon W . . . je to zapazil. Nekega jutra bliža se dekletu. — Imej usmiljenja, jej pravi, pomoleč je na skri-vem pismice i nesi to na pošto".
— Nakrat, je bil odgovor. Čuvaji nijso ničesa zapazili.
Bilo je 6. avgnsta. Solnce prišlo je žareče izza gora. Jetnik šteje uže minute. Poštna kočija vstavi se nakrat pred (Ivermi Marvilla. Z nje stopi gospa. S krikom: moj sin! kje je moj otrok? plani v poslopje ustava. Sin sliši čadovito močni klic narave v svojej ječi. Svoje čuvaje porine na stran; premagavši vsako overo, hiti materi v naročje.
Kakov prizor? Napoleon W . . . kot njegovi nesrečni pajdaši odet v cunje, leži bled ko smrt i polnmrtev pred nogami matere, ki nad njim ihti.   Ko je  prvi vihar
Dalmatinskemu „Narodnemu listu" pišejo iz Mostara, da je tam turška vlada v velikih stiskah, ker nema novcev ni i« najhujše potrebe. Vojska uže davno nij pla-čena. Turci nemaj<> v Mostaru kam devati ranjenikov.
Vodja vBtašev Ljnbibratić je bil v Dubrovnika. „N. Fr. Pr." zahteva, da bi ga avstrijska vlada zaprla. — Avstrija naj po stane Turkom policaj.
Politični razgled«
V Lijtibliani 13. oktobra.
Na 4<'.ik«'i9» so tudi pri volitvah v mestih 12. oktobra zmagali Staročehi. Celo dr. Julius Grogr, ki je bil prej od mlado Češke strani voljen, je propadal proti staro-ceškemu kandidatu dr. Milde. Udeleževanje nij bilo veliko. Več o teh volitvah govorimo, kadar nam doidejo čeSki listi sami.
<mV4t\ki magistrat je sklenil, dajati po 45.000 gld. za policijo, katero bode odslej država vodila. — Občinski zbor je sklenil, dalje peticijo pri državnem zboru vložiti zoper ostro oblaganje z davki pri obrtnikih.
Kechbauer je prosil in dobil pri cesarji avdijenco, v katere j je opiral svoje in graškega mesta breztaktoo obnašanje v znanih insultih na don Alfonza.
Fntav1<p> države.
I #*f li/tt je s Švajco za deset let sklenila trgovinsko pogodbo.
Francoska „Patrie" poroča o i-panf-*kih Turkih, o Kari isti h, da so po bitvi pri Choritoujiieta nabrali mrtveca na knp, s petrolejem polili in zažgali, da so prej končani b'li. Skoro neverjetno tudi od Kar-liatov.
l\f/n>~šr je sprejel 11. oktobra deputacijo h škofije Besancon in jim rekel : Večina Francoske je dobro katoliška. Sovražniki religije vidijo s strahom to edinost. Bog je hotel pobožnost Francoske poplačati, katere trpljenje vsak pozna, katere položaj vsi miluje jo, Sedaj cvete trgovina, njegove žetve so bile bogate, denarja je tam zadosta, mej tem ko je drugod, posebno v Paliji, izginil. Papež je potem govoril o mirokalilcib. Visoki in mogotci bi radi videli cerkev kot deklo. A cerkev bode zmiroin obstala in se upirala.
Kitc*j*ki cesar je izdal dekret, ki veleva podložnikom „nebeškega cesarstva," naj s tujci lepo ravnajo.
Dopisi.
Mm Tluritaona 9. okt. [Isv. dop.] Naš mestni občinski odbor je enostransk v vsem. Čujte zopet en dokaz. V našem mesta je do lanskega leta imel en sam človek pravico smodnik ali pulfer prodajati in še ta je en Prns. Lansko leto je prosil še dragi trgovec rodom tudi — Prus, da naj se mu dovoli prodaja smodnika, in naš mestni občinski odbor mu je, akoravno je ta dragi prosilec Prns tik prvega svojo štacuno imel, brez vsega ovira dovolil, prodajo tega nevarnega blaga v sredi mesta. Letošnje leto pak je eden dveh Prnsov svojo štacuno prodal in s tem se je pravica prodaje smodnika nehala in tako je zopet toto blago v enih samih rokah. Na to prosi tukajšnji trgovec B. naj bi se mn dovolila prodaja smodnika z ozirom na to, ker ima svojo proda-jalnico v predmestja na tak način celo v drugem delu mesta in gotovo bolj na primernem, nego ona obadva. Ali naše mestno starešinstvo s vojim predstojnikom je našlo, daje prosilec rodom Slovenec, torej ne Prus, ravno mu drugigane mere ovirati, in ne dovoli. Pregreha je dosti velika, da je Slovenec. Rekli so nbei diesem Stldslavischen tamult, heisse das flir die Hercegovina VVasser auf die Mlihle lei-ten" in bo kakor onim, kateri znabiti za kakšno podporo prosi na prošnjo davkoplačevalca zapisali: „dem Gesuche wird keine Folge gegeben" in nazaj izročili.
Iz Kilgrorja pri Savi 12. okt. [Izv. dop.] Kako divjaškim Zagorjanskim pre-mogokopom zelo treba omike, svedočita sledeča čina. — Bilo je nedeljo 11. t, m. večer. V krčmi „pri barvarjiu na Lokah pilo je osem onih ptičev. Bili so tovariši, ki so kopali vsi v enem rovu, ter skupno bivali v enej sobi. — Razpro se proti jutru v pivnici, krčmar jih jedva pomiri, ter še z lepo spravi venkaj. Pijani falotje pa si hočejo prisiliti vhod, razbijajo zvunaj kot besni, obešajo se na kljuke, mečo kamenje v vrata, da, jeden celo izpali štibrami nabit Bamokres va-nja. Potem pa se zvunaj mej soboj jamo {trgati in sicer jako žalostnim ' krvavim vspehom, kajti jeden je na mesta obležal mrtev, drnzega so polu mrtvega brez zavesti odnesli v rudniško bolnico, a tretji je hudo ranjen z nožem. — Čul sen.', da je mrtvec hotel pobegniti pajdašem, ter v to svrho stekel za neko hišo, koja se baš zida.
Sutstev minol, otovoraje mati predstojnike z napadi.
— „Vi ste mogli imeti mojega sina za blaznega?" kriči ona. „Nemate torej niti mrvice bistronma, ne nvidite ničesa, nemate nikako vili znano s t ij v svojej stroki? Nijste-li poznali, da bije pod temi cunjami blago srce.
Goapej \V . . . nij bilo teško dokazati, ka je Napoleon W . . . istino pripovedaval i trdil, materi so morali sedaj sinu prepustiti.
Po_tej kratkej pripovedi lehko si tolmači vsak silno radovednost, ki sem jo čutil, da vidim nesrečno žrtev. Gospa W . . . mi ga predstavi. S kolikim sočutjem slnšal sem iz njegovih ust osodepolne dogodke „ blaznega" iz Marvilla. Njegovo milo lice nosilo je še znake dolzega trpljenja na sebi. Govoril je zelo počasno, a živahnost v gibanji nij kazala več mladostnih let. V njegovemu pogleda  pak je  bliskal se ogenj
stoprv razcvetajočega se mladeniškega junaštva. Njegove misli, njegovi nazori javljali so globoko bogaboječnost; mnoge bede prouzročile so v njem zrelost starosti. Baš naopako se je zgodilo, česa se je pričakovalo. Bivanje mej blaznimi bi mi bilo imelo oropati razum a bilo je krepilo njegovega duha.
Pokazal i čital mi je mnogo pisem, ki jih je pisal po odhoda iz Mareville na svojega otca. Naj mi bode dovoljeno, jih le kratko v izpisa omeniti.
„Ljubi oče! Nadejam se, ka ne bode izbojevalo v vas to pismice neprijetnih čut-stev. Varnj me bog, če bi vas hotel žaliti. Jaz sem postal žrtev zločinskega trinoŠtva. Ne ve8te-li ničesa o njem? Nij-li istina? Vi bi ne bili dovolili, ka bi bil vržen vaš sin v nornišnico. Vi ste predobri, prensmiljeni, kot da bi vam priri moglo kedaj na misel, razpeti vašega otroka na toliko mučilno raztezalnico. Jaz je n<jsem zaslužil.
Krogi leže tramovi, hlodi, deske itd. Sirotej spodtakne se ob šaro in telebi na tla. Mahom dohiti ga jeden, ter ga s kolcem mahne po črepu, ka je na mestu obležal mrtev. A ostalim krutežem nij dostilo to. Na tleh ležečega suvali so se s petami, ter hodili po njem. Uže brezidnhega udaril je še trikrat jeden preko glave in sicer šestnajstleten pridanič, ki se je pozneje, ko so ga žan-darmi oklenili, še hvalil s tem surovim dejanjem. Obče rečeno, so vsi pravi pobalini krogi dvajsetih let, kojim bi Človek nikakor ne bil prisojal kaj tacega. Baš oni so, o katerih sem vam bil poročal pred kratkem, v Aržiščah krali črešplje, ter do smrti pretepli kmeta vlastnika. Mrtvec tepel ga je b'\ tedaj najhuje, zdaj pa dohitela ga je maščujoča se Nemesis. — Vjetniki obnašali so se jako surovo. Gledajo skozi okna, kjer so bili v zapora, trkali so se po prsih, ter kričali mimogredočim: „Kaj ne, to smo „festu fantje, ki smo ubili unega". Jeden izrazil se je celo, da bi bil rad dolgo zaprt. „Pr' moj' daš'u dejal je, „vsaj nekej let naj me imajo pod ključem, vsaj bodem z vsem dobro preskrbljen!" Denes pride deželne sodnije komisija, da ogleda mrtveca, ki še zdaj leži na mesta. — Dragi teškoranjenec, bode baje umrl, strahovito ima razbito glavo, da mu je mehka ko goba. Na pohojišči je vse krvavo, kakor v mesnici, vzlasti na treh krajih so cele luže strdjene krvi. —
Drng tudi jako lep čin, dovršil se je pa prav v Zagorji. Zločinci bo tadi premogokopi in nekov me<ar. Zvabili so bili lopovijneko deklino štiri in dvajsetih let staro naboj, napojili jo, ter vlekli potem na piano. Tam pod nekim kozolcem, strgali so ciganje pijanej siroti vso obleko raz tela, ni srajce nijso pustili na njej, ter zlorabili potem do celo nago revo, a potem raztrgali jej obleko, ter privezali jo za neko drevo, a nago revico pustili ležati zvunaj.
Tega čina nij še nikdo objavil žandarmeriji, a menim, da lopovi ne bodo odšli tebi nič meni nič pravičnoj osveti sv. ller-mandate. Bogme, koliko treba še omike! Pa vsikdar kadar je v rudniku izplačevanje dogodi se kaj kakor poboj, ali kaj druzega. Gorje mu, kogar pijana druhal sreča, vzlasti po noči! Takoj ga podero, ter nalože mu batin kopico. Nij še baš dolgo tega, ko so se lotili necega gospoda. K sreči bil je oborožen, ter pomolil jednemu  revolver pod
Vi bi bili imeli strah pred dnevom, ke-dar bi vam najviši soeVnik mogel reči: kaj Hi počel z otrokom, ki sem ti ga dal? Katero pravico si-li imel, da si napravil poskus, oropati ga razuma? Zakaj si hotel uničiti moje delo? O kruta misel, moj oče! — Moja mati iztrgala me je iz ponižalne ječe. Moj trdni sklep je, zediniti svoje dolžnosti proti Vam s hvaležnostjo do mile mi mamice. Moj oče 1 padem ti na koleno; popolnoma sem vam na razpolago, storite z menoj, kar vam drago, a ne silite me več, imeti one za prijatelje, ki so me privoli k blaznim"
Gospod W . .. odgovori svojemu sinu lakonično, ka se bode snidel ž njim alijv Belgiji ali na Nemškem, ter mu odloči mesto i dan. Ne srce je narekovalo očetu tako hladno, tako osorno pismo, očividno so ga prouzročili mladeničevi preganjalci. Mlademu Napoleona W . . . se odsvetuje, hoditi izda-
nos, na kar so jo pobrali vsi. Da, to je pravo roparsko gnjezdo ! Oj blažena kaltnra in svitloba!
Domače stvari.
— (Ljubljanska policija okra-dena.) V ponedeljek na večer prikril se je bil nek delavec tukajšnjega magistrata Frauc Ambrožič po imenu v poslopje policijske direkcije in ko so uradniki odšli, splazil se je v tretje nadstropje, skočil skozi nezamreženo okno v sobo ■:. Perone in Bertola prižgal si tam stoječVsvečo in z „mestnim krampom" razbil mizni predaleč ter ukral spravljenih 250 gld. iz dveh miz. Razmetal je in vzel še nekaj aktov, štempljal si nekoliko pol praznega papirja in zapustil počasi kraj katerega se njegove vrste ljudje sicer boje. Tat je šel potem še v neko žgajnarijo ter tam pil še dolgo časa, potem odšel pak v Zillog ; kder so ga tudi zasačili in vtorek pripeljali na voza v Ljubljano. Denar so dobili baje še skoro ves pri njem. V Liubljani pak se sploh Čuje: „če naša policija sebe ne more ostražiti, kako hoče nas ! Policaji naši tadi rajši preže če bo kje kdo slovenski glasno govoril, nego pa da bi za tatovi pazili.
— (Zopet tatvina.) Tudi po noči od vtorka na sredo je bilo okradeno v Rožnej ulici štev. 115 več blaga. V kratkem časa se je v 15 hišah po Ljubljani tatvina pri-godila.
— (Hnbmajer) je bil kakor „Nar. List" pridoveda, res te dni v Zadru, a se je vrnil zopet v Hercegovino. Rečeni list pravi, da je lepa kita zadarskih rodoljubov počastila tega našega rojaka pred odhodom h „svečano večerjo" in napila na njegovo zdravje.
— (Dobro porabljen čas.) Iz vojaških krogov Ne nam poroča, da nt pri nekaterih kompanijah vojaki poduČujejo o novi meri in vagi. Za vojake, ki doma. nemajo take priložnosti, in ki imajo, dokler su v „beli suknji", dosta časa na razpolaganje, je to prav dobro, vsaj boljše, nego marsikaj nepotrebnega, s čemer se morajo vojaci baviti.
— (MilodarizapribegleizII er ce-gov ine in Bosne.) [IX. izkaz.] Iz Ljub-Ign. Stupica 2 g)., Jenko 5 gl., G. Garih 1 gl. A. Zamik v Krtinah 5 gl. — Iz Braslo vč na slov. Štajerskem od več g. duhovnov i posestnikov nabral župan Bohinec
jalcem v past. Blazni Marevillski živi sč svojo materjo v Athenn. A kakova osoda ga še pričakuje !
Gospod d' Arlincourt še omenja : Sigurno je g. W . . ., ki je navdahnen bc silnim mr-zom proti svoji soprogi pred i po ločitvi, isto sovraštvo zahteval od svojega sinu proti lastni materi. On bi mu bil moral obljubiti, da ne bo nikdar več v zvezi sč bvojo materjo i s tem pogojem ga je hotel zopet sprejeti za svojega otroka, ter mu podariti očetovsko l,ubezen v polnej meri.
Napoleon W . . ., ki je ljubil svojo ma ter so strastjo, protistavi se energično tako-vej očetovej volji, takovemu nenatornemu zahtevanju.
Gospod W . . . postal je besen • on sovraži od tega trenotka svojega sina z istim srdom, kot svojo soprogo, i zopet proda svojega sina onim, ki so se zarotili, da ga ugonobo.
19 gl. 8 kr. — n. iz Prema 1 gl. 50 kr. — V Ptaji nabral č. beneficijat Jak. Ter-stenjak: č. g. prost dr. J. Vošnjak 4 gl., M. Lendovšek 2 gl., Kraner A. 2 gl., h. št. 118 3 gl., Jurca 5 gl., M. Planinšek 2 gl., Kai-ser 5 gl., dr. Gregorič 2 gl., dr. Ploj 2 gl., M. Ferk 2 gl., dr. Čuček 5 gl., Mlinar 2 gl., Hrtiš 2 gl.f sr. Fridrih 2 gl., Renthamer 2 gl., Trstenjak 2 gl. sr., po 1 gl., Lapič, b. št. 83, F. Planinšek, Globočnik, Sad.uk. Pinterič, Bruner, Skraba, Tobijas, Mašelj, Kanoler, Alekšič, Petanjek, št. 12, Grajen-ski, Macun, dr. Krause, J. Grttn, Žitek, Gi-rod, Lužar, Jos. Remic, H. Wegscheidler, Scboovvetter, A. Cehnar, n. 50 kr. — Dra-gotin Ravnikar iz Gradca 3 gl., prejšnji iz kazi 1797 gl. 70 kr. skupaj 1902 gl. 78 kr.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov. Do zdaj je odbor odposlal v Zagreb 500 kocev, 100 parov novih šolnov, 70 lodnatih sakenj, 50 novih srajc i gač, nekaj povojev, Šarpije i platnene robe, potem 5 zabojev stare obleke; v Dalmacijo 200 kocev, 50 novih srajc i gač i razne robe za ranjene. NaroČil pak je odbor zopet dosti perila, kojega bode v kratkem odposlal. Dr. Vošnjak je tudi odboru predložil račun o porabi po „Slov. Narodu" poprej nabranih 1002 gl. 45 kr. iz katerega je razvidno, da se je porabilo v smislu rodoljubnih darovateljev. Po odhodu dr. Vosu jaka na Dunaj v državni zbor je prevzel g. dr. Karel Bleiweis posel denarničarstva.
Podpiralni odbor: J. N. Ilorak, predsednik.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere k Barry
V F>Ott«fOMK.
28 let aže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i rtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze ivnaduho, bolečino v ledvicah, jedko, kašelj, nepre-bavijenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje. Blaboati, zlato Mlo, vodenico, mrzlico, vrt zglavje, silenje krvi v glavo, fumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in jo bolje, lego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprifto-/al zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri-iovala proieBorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-/ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-ituai l, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih <Kob, bo razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj.
Je-li ta dogodba verjetna V V očeh naj-strogejše kritike nosi značaj popolne isti-nosti. Mož grof d' Arlincourt nam jo je zapustil v svojih listinah. On jo je slišal iz ust žrtev. Svedoki so mu bili možje poštenjaki iz renske provincije, kojim se je pred očmi igral velik del tragedije. Isto tako nam je zapustil d' Arlincourt i zaznamoval imena osob i krajev. Da se je s potomcem Napoleonovim s toliko rafiuirano krutostjo, kate-rej oče je bil prekanjeno surov Nemec, ravnalo, potrdila je sodnijska preiskava.
Gospod W . . . poznat je kot minister angleških financ. Kakovo sodbo naj-li izrečemo o tem „oČetu"? Da je iiuance svoje dežele z iBto rahločutjostjo i vestnostjo oskrboval, kot je ravnal sč svojim lastnim otrokom, je itak zuano. Nikakor se torej nij bilo čnditi strašanskemu deficitu, ki ga je Anglija okolo 41. leta imela.
Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na« <radi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in <riži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. >ri kamnju, pri priBadljivem a bolohnem draženji v tcalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih n mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in n neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prs-iih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen anogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, tolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede iifii-ga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry •eatransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni san it. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Rovalesciere du Barry bo izvrstni. Fer d. Clansberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straft-timi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij uogel, je v h led rabe Vašo Revalesciere du Barry po-:>olnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor •ii'dicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v ,B e r 1 i n e r Klinische Wochenschriftu od S. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zabim, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta A ranca" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno ved m več hujšalo; ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila ujbo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje izdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtisseldorf, aa dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Mark i/.o de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, t res lic i na VBeh udih, snuj sanji in hipohondriji.
št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-oavljenji, nespanji in hujšanji.
St 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji ■ hišnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na bkoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Bnrona Shj ao 10letno hramote na rokah in nogah i t d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nc^o meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat vec na oeni, glede hrane.
V plehaitih pnšioah po pol funta 1 gold. 50 kr., fant 2 gold 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 tonov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
- RevaleBoieie-Biacuiton v pušicah a 2 gold. 50 kr. a 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v praha n v ploščicah ta 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. ;0 kr., ±8 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 0 gold., sa 288 tat 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
- Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Do< taji, Wi»m:'|MohKttNHc it. 8, v Ljubljani Ed. tfahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v tiradei bratje Oboranzmeyr, v :iiu-»sraka Dieohtl & Frank, v oJelovci P. Birn-lacher, v L.onei Ludvig Mflller, v Maribora M. Morič, v Herana J. B. Stookhauson, v Zagrebu v lekarnici u srni 1 j enih sester, v Čer-novlvah pri N. bnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v tiradcu pri bratih Oberranz-ineyr, v Teuieftvaru pri Joa. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni« dinu pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vieh mestih pri dobrih le kp-jih in apeaotijakib trgovcih; tndi razpošilja dunojika hiJa na v«o kraje ppoš' lih
'' hld cah ali novcetjih. (244)
M. VVolf in sin
v Ljubljani, kolodvorske ulice »t. 121,
(345—2) priporočata
lepili drv, tudi rezane in sekane, iu irc-bovljsKega premoga.
Zahvala.
Rodo vini svojej, vsem prijatoljorn, znancem, udom katoliškega društva, čestitim duhovnom, posebno pa čitalničnim pevcem, ki so de nes izkazali svojo sočutje, in ki so kljubu neugodnega vremena, tako v obilnem številu spremili do tihega groba nopozabljivo soprogo, oziroma mater
Marijo Mehle, rojeno Turk,
so najtopljejo zahvaljuje
Žalujoča rodbina.
V Ljubljani, 12. oktobra 1875. (354)
Uni 1*1 i v r j u (»iju u t
od 9. do 11. okt.:
Friderik vitez Gašporini, c. kr. koncipiat v pokoji, 5H }., na vnetji B i r i. — Jamej Roritnik, delavec, 69 1., v bolnišnico umirajoč prinesen. Blaž VoHS, 71 1., berač, vsled starosti. — Andrej Bezlaj, tesar, 77 L za td i učni in vnetjem. — Ana Gril, uboga v inštitutu, 69 1, vsled slabosti. — IV ,ja Meble, 40 1., za pljučnico. —Andrej Svoto, 64 1., v bolnišnico umirajoč p — Josip Skvarca, urar, 79 1., vsled starosti. — Martin Zevba, tesar
62 L, za pljučnico.
inwtviiii»ent 1:
Violončelo . . i.-.i. i ....
Citre'.....
Klarineti .   . . ltii-.ll ii^i llioru ali Kloni u m
Mnogovrstno
od 19 do 20 gld. B 60 kr. do 5 „ p,   10 do 50 „ .    B  .  18 .
20 „ 34 iiNtne orgclce,
po niski coni	sledeči	- <>« 1 1 M ■ u i
		2 do 25 gld.
		4  ,  20 „
1 lllMr        . .		■ » „
1 i'..... |Mll	■ n	12  „ 22 „
llomburtlon		M „ 40 „
Harmonike	•    • n	1     ■     25 „
strane,  in  vse  drugo priprave.
katere se za godbo potrebujejo. — Vsi instrumenti, kateri so pri podpisanem
kupljeni, se po niski ceni v popravilo vzamejo.
(353-1)
Jožef Ribič, stari trg, hiš. št. 152 v Ljubljani.
£ S Cm
g I Hb.| »h
o w e ta i ri. tv
S 5 g. g C
O; B
K' »Tj
s-g
CD „.
* t;
£1
t)
■ " c
—   - -
g'•
I. I K*
i s a
o
~ m.
M
<5 £ ■ a o
»mM      g P;'
t* 9 5     9 (tj
Hi#i|ii
It
a* ^ s - -
'tj
93 — Si
CI I
P « »TJ — cr m o pa n a _
a 2 b a
9*  S £ m
'In'' »' —• JL    n o s. o1
f Sel wc2 g E S « w «8 rj i
.18
■ •jI «g alg
SI 2 °
i S B cu S. S » I
• Im€
<tj *   •» ^
e.2 ^ fBi 5. d r* a v-
iti
»•
b h.
o'c S g  o =ft
«2. I
v.
CD
II
—• Hi
c i.
57^
' So Hi
i rl
° 2.3
h' O
o   P  00 p
»lil 9» d,» te. °
4 e a ° »r »s
a » »en; p cr 2, 6* Bs U w &
i °si s ^
S5
H
IS
i m.
0 i što
B s » <
3 2 P iS
»I s m.
O 3
P-2 S ■
w    g* O
» § B
1? 9= 3 ■Si. 7? O
to <s
M
i e
CM
»5
•2 5—.
t«
{d
I ^
g <=>
I <J -•CD
' -.2"brrsa ID oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 05
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74 n 05
1860 drž. posojilo.....111 w 75
Akcije narodne banke   .   .     924 , —
Kroditne akcijo    ....     208 . 10
London........112 „ 35
Napol.........8 .97
C. k. cekini  .......    6 „ 32
Sivino.....,   i   .   , 1C2 „ 45
kr
Lekarna Piccoli.l
Anaterinova ustna voda in zobni
pradek.. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobdl in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majamo zob, zoper d i Me ril is ali v notico grla in skorbut, prijetnega duba in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsi m enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surflns
«le 1'aritj, 1 tlacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda tiacon i gid. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flacon 1 gold.
Eliisir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in fikušeno sredstvo proti večini boleznij. Veliku poraba je najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena Bteklcuice z navodom, kako se rabi 10 kr.
GlyCerin-Creni6, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daie prednost pred vsemi umivaluimi vodami, lepotičjem in lepotičniiu sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—123)
NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Izdatci) in nrednik Josip Jurčič.
Otvorjenje kupčije.
ITsojam se s tem velecenjencmu p. n. občinstvu naznanjati, da .sem otvoril v nekdanjej lleriibaclior-ovej liiAi v špitalskoj ulici
štacuno galanterijskega i druzega drobnega blaga
pod firmo
Leopold Pirker.
Čisto nova in vsakovrstno sortirana zaloga po prav niski ceni, daje mi up, zahtevam velecenjenega p. n. občinstva popolnem zadostiti v vsakem oziru.
Trilično zahvaljujem se za dokazano zaupanjo pod firmo ■■ciricić A: Pirker.
Z odličnim spoštovanjem
(318—2)
Leopold Pirker.
Sesti redni
kranjskega industrijskega društva
v Ljubljani
bode
26, oktobra J 875 ob 4. %>° P^lu dne v direkcijskej pisarnici društva.
3Z)2aeT7-rii red.:
a) Poročilo izdatkov pretečenega leta.
b) Poročilo revizijskega odbora.
c) Sklepanje o porabi dohodkov.
d) Volitev vseh udov upravnega odbora zaradi izteka poslovalno dobe po §. 17 pravil.
e) Volitev ravnatelja po §. 25 pravil.
Gospodje akcijonarji, kateri se mislijo glasovanja udeležiti, prosijo se v smislu §. 10 pravil, poslati do 23. oktobra svoje akc^e društveni blagajnici, da morejo dobiti legitimaeijske listike.
(337_3) Prvosednik upravnega odbora.
<*«i!nm« in sisk „Narodno tiskarno".