234. številka, _Ljubljana, četrtek 14. oktobra, VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan. iavaemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« poeti prejeman, z« avatro-ogeraka dežela za celo leto 16 gold. za poi ieta 8 go d. za čotit ela 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za oelo leto 13 **oId., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I golti. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na (judskih šolah in za dijake velja ..iliana oena in Bicer: Za L|ubl]ant za čern leta 2 gold. 50 kr., pa poatl prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristonne potit-vrste 6 kr., Če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiaka. Dopiai ^aj ae izvole firankirati. — Rokopisi bo ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg glodišča v „zvozdi". O b>i* » uišr. vja katero naj Be blagovolijo pošilja:! naročnine, rtvlamacije, oanaslla, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni'' v Kolmanovej hiši. Ruski narod in jugoslovanski vstanek. Severni slovanski velikan se giblje, Rusi ao ozbiljno pozorni postali na vstanek slovanskih bratov v Tnrčiji. Od početka namreč, ko so bile pri nas vse novine poročil in člankov o vstanku polne, ko se je povsod uže nabiralo za ranjence in pribegle, videli smo z začudenjem da so ruski časniki nekako hladni, kratkobesedni. To se je sedaj naenkrat izprernenilo in bude gotovo imelo velike nesiedke. Javno mnenje na Ruekern opozorujc z vso odločnostjo, da je Rus Slovan in da je — brat njegov, ki trpi v jugu. Ta preobrat javnega mnenja v ruskem narodu hode getovo imel svoj vpliv in dobrodelen pritisk na rusko vlado. In do »pomladi utegnejo se stvari prigoditi, kakorsnih ne pričakujemo. Vstanek je Rase opozoril, da so Slovani in to je jako koristno, ker bili so do srdaj vedno .bolj Rosi nego Slovani, ali celo dostakrat poslednje čisto nič. Največji ruski časuik „Golos" v dolgem uvodnem Članku 7. oktobra pozivlje Rase naj priteko na pomoč Hercegovcem in Bošnjakom. „Sočustvo do Slovanov se je javilo v Peterburgu, pravi „Golos". Iz komiteta slavjanskega je izšel poziv, naj se po vseh pravoslavnih ruskih cerkvah, celega cesarstva pobira za pribegle in ranjene". Ker so vsi listi za to in se je mitropolit za stvar zavzel, pričakovati je ogromuega vspeha in pribegli v Srbiji, Črnejgori in „u avstrijskih bratjev" bodo oskrbljen', ker „Golos" pravi, da Rusu ne pristoji tu na „groše" šteti, gder se zgodoviuski čini vrše, „kder je zadeta čast n*ša, kot jediuoplemennikov i jedinovercev Slavjau ! „Nam je treba doka- Potomec Napoleonov. (Konec.) Zdravniki maju z ramami; z izrazom sočutja potrdč, ka uij več dvoma o njegovoj bolezni, kar čudč se redkej njegovej blaznej ideji. — „Blaznost!" krikne mladenič ; veliki bog, kakov žar! Ta hiša, ah! slutim uže — i kaj? — Jaz sem v ustavu za blazne! Kdo je v stanu opisati njegovo obup Dost? Izpoznavši svojo osodo, zre sč strahom okolo sebe. Podoba blaznasto v vseh vrstah podi ga neprestano, premagajo ga groza, ka bi v tej atmosferi blaznosti mogel priti ob um. Obrne se često na predstojnika ustava i zdravnike, i poskuša jih obuditi k aočutju. — nPri bogu se rotim, pravi, jas »trn zati, da je rusko občinstvo pripravno na visoke dare." A ne samo, da se strašno stanje „bed-stvujuščih Slavjan" olajša, temač tudi iz druzega namena poziva „Golos" ruski narod na mnogo pobiranje in to tako navarnost pove, da se čadimo primerjajoči tiskovno svobodo, „Golos" aam obstane, da ima to biti pritisk na hod diploinatičuih prego-vorov in na rusko vlado, da reši vsta-Šem povoljno vprašanje orijeutsko. „Unski Mir" od iategn rln« pak odgovarja v ostrem članku izjavi oficiioznega Gorčakovljega orgaua „Journal de Peters-bourg", ki je dejal, da 80 tursko „reforme" najboljša rešitev sedanjih homatij v Hsrce goviui in Bosui. „R. Mir" iuieuuje govor rJ. de Pet." izjavljenje novega „tureckaga organa", in tako politiko ruskega naroda nevredno. „V tem času raste sočuvstvo ruskega občinstva do nesrečne raje ne po dneh, a po urah, k ljubu Slovanstvu škodljiv ej politiki, ki se zdaj dela v vzhodu. Tarko-filstvo v teh oficijozuih organih kompromitira Rusijo pred celo Evropo,M Tako pišejo ruska glasila. Gotovo je tudi ta vspeh vstanka važen, da širi idejo Slovanstva in solidarnoati ne le v juga, te-muč tudi na severu v mogočuej Rusiji. In tega čuta skupnosti, solidarnosti Slovanstva še jako in jako manjka, bolj nego je za našo idejo dobro. Vso torej z zadovoljstvom zaznamujemo, kar temu pomanjkanju od pomore. Jugoslovansko bojišče. V Srbiji stvari nijso tako mirne kakor bi na Dunaji in v Pešti radi imeli. Poroča ne, da je Kalje vir a sam Ristič priporočil, siu uda angleškega parlamenta. Od materine strani sem vnuk Napoleonov". Te izjave uverijo zdravnike tembolj v mnenji o porušenji njegovega duha, in pazili so na mladeniča strogeje nego prej. Po četiri mesečnem trpljenji usmili se naposled previdnost reveža. Dovolili so mu, da sme v Časnikih Čitati. Nekega dne prejme številko nekega lista v roke. On čita — o bog! — sme-li verjeti svojim očem! On čita: n Včeraj je stričnica Napoleonova, mudima Wyse došla v naše mestice. Ona se bode obotavljala v Bademi nekoliko časa". To je njegova mati, i ž njo nada i sreča zanj ! Njegov sklep je kmalu gotov. Poišče ai dišiva i pripoveda svojej materi v nekoliko črticah o svojem trpljenji o svojem bivališči. Na kak način pa jej poslati pismo? Mlada deklica, ki je služila v ustavu, zrla ker je knez izprevidel, da se je prenaglil 4. okt. v skupščini. Boškovć, Kaljevićev so-minister je knezu vse resnice povedal. Pri knezu zbrani skupščinarji so sklenili, da naj se vojna zoper Turke pripravlja. — Vse to tudi Turčija ve, ker kljubu izpremembi v Belgradu vedno še hiti vojsko na srbskej moji dopolnjevati. — Tudi v Hercegovino in Bosno veduo več vojakov pošilja, čeravno zmirom v svojih poročilih trdi, da je turška vojska zmagovalna nad vstaši. Čemu se torej množi ? Liberalni Italijani se res prav možato in pošteno obnašajo ozirom jugoslovanskega vstanka. V Benetkah se je osnoval odbor, v katerom sede imcuitui možje. V proglasu ne pravi: „v Hercegovini in Bosni divja boj mej Turki, ki hočejo vzdržati gospodstvo in mej narodom, ki išče pravdo in svobodo. Italija, po historiji svojej zaveznica robujočih narodov, ne more gledati onih jadov, da je ne bi v srce bolelo . . . itd." — — Poslanik turški v Rimu je vsled tega prosil ministra ViBConti Ven., -.t.i, naj prepove delovanja ovih podpornih odborov. A Italijan je turški zahtev odbil. Iz Gline se „Obzoru" javlja: Dne 9. oktobra je bil sukob pri selu Bajni na suhe j meji, mej 400 Torki in 300 vstaši. Vsta-šev krdelo okolo 120, je napalo Turke, bitka je trajala od 10. do 2. ure neodločena, ko pride vstašem na pomoč četa Ran-kovaševa od 180, ter s prvo Turke prežene. Mrtvih Turkov je bilo potem naštetih 41, vstašev je jeden mrtev, 1 teško ranjen, 4 leliko ranjeni. je često sč sočutjem na bledo lice istega, kojega so imenovali v Marvillu „melanholič-nega blaznega". Napoleon W . . . je to zapazil. Nekega jutra bliža se dekletu. — Imej usmiljenja, jej pravi, pomoleč je na skri-vem pismice i nesi to na pošto". — Nakrat, je bil odgovor. Čuvaji nijso ničesa zapazili. Bilo je 6. avgnsta. Solnce prišlo je žareče izza gora. Jetnik šteje uže minute. Poštna kočija vstavi se nakrat pred (Ivermi Marvilla. Z nje stopi gospa. S krikom: moj sin! kje je moj otrok? plani v poslopje ustava. Sin sliši čadovito močni klic narave v svojej ječi. Svoje čuvaje porine na stran; premagavši vsako overo, hiti materi v naročje. Kakov prizor? Napoleon W . . . kot njegovi nesrečni pajdaši odet v cunje, leži bled ko smrt i polnmrtev pred nogami matere, ki nad njim ihti. Ko je prvi vihar Dalmatinskemu „Narodnemu listu" pišejo iz Mostara, da je tam turška vlada v velikih stiskah, ker nema novcev ni i« najhujše potrebe. Vojska uže davno nij pla-čena. Turci nemaj<> v Mostaru kam devati ranjenikov. Vodja vBtašev Ljnbibratić je bil v Dubrovnika. „N. Fr. Pr." zahteva, da bi ga avstrijska vlada zaprla. — Avstrija naj po stane Turkom policaj. Politični razgled« V Lijtibliani 13. oktobra. Na 4<'.ik«'i9» so tudi pri volitvah v mestih 12. oktobra zmagali Staročehi. Celo dr. Julius Grogr, ki je bil prej od mlado Češke strani voljen, je propadal proti staro-ceškemu kandidatu dr. Milde. Udeleževanje nij bilo veliko. Več o teh volitvah govorimo, kadar nam doidejo čeSki listi sami. države. I #*f li/tt je s Švajco za deset let sklenila trgovinsko pogodbo. Francoska „Patrie" poroča o i-panf-*kih Turkih, o Kari isti h, da so po bitvi pri Choritoujiieta nabrali mrtveca na knp, s petrolejem polili in zažgali, da so prej končani b'li. Skoro neverjetno tudi od Kar-liatov. l\f/n>~šr je sprejel 11. oktobra deputacijo h škofije Besancon in jim rekel : Večina Francoske je dobro katoliška. Sovražniki religije vidijo s strahom to edinost. Bog je hotel pobožnost Francoske poplačati, katere trpljenje vsak pozna, katere položaj vsi miluje jo, Sedaj cvete trgovina, njegove žetve so bile bogate, denarja je tam zadosta, mej tem ko je drugod, posebno v Paliji, izginil. Papež je potem govoril o mirokalilcib. Visoki in mogotci bi radi videli cerkev kot deklo. A cerkev bode zmiroin obstala in se upirala. Kitc*j*ki cesar je izdal dekret, ki veleva podložnikom „nebeškega cesarstva," naj s tujci lepo ravnajo. Dopisi. Mm Tluritaona 9. okt. [Isv. dop.] Naš mestni občinski odbor je enostransk v vsem. Čujte zopet en dokaz. V našem mesta je do lanskega leta imel en sam človek pravico smodnik ali pulfer prodajati in še ta je en Prns. Lansko leto je prosil še dragi trgovec rodom tudi — Prus, da naj se mu dovoli prodaja smodnika, in naš mestni občinski odbor mu je, akoravno je ta dragi prosilec Prns tik prvega svojo štacuno imel, brez vsega ovira dovolil, prodajo tega nevarnega blaga v sredi mesta. Letošnje leto pak je eden dveh Prnsov svojo štacuno prodal in s tem se je pravica prodaje smodnika nehala in tako je zopet toto blago v enih samih rokah. Na to prosi tukajšnji trgovec B. naj bi se mn dovolila prodaja smodnika z ozirom na to, ker ima svojo proda-jalnico v predmestja na tak način celo v drugem delu mesta in gotovo bolj na primernem, nego ona obadva. Ali naše mestno starešinstvo s vojim predstojnikom je našlo, daje prosilec rodom Slovenec, torej ne Prus, ravno mu drugigane mere ovirati, in ne dovoli. Pregreha je dosti velika, da je Slovenec. Rekli so nbei diesem Stldslavischen tamult, heisse das flir die Hercegovina VVasser auf die Mlihle lei-ten" in bo kakor onim, kateri znabiti za kakšno podporo prosi na prošnjo davkoplačevalca zapisali: „dem Gesuche wird keine Folge gegeben" in nazaj izročili. Iz Kilgrorja pri Savi 12. okt. [Izv. dop.] Kako divjaškim Zagorjanskim pre-mogokopom zelo treba omike, svedočita sledeča čina. — Bilo je nedeljo 11. t, m. večer. V krčmi „pri barvarjiu na Lokah pilo je osem onih ptičev. Bili so tovariši, ki so kopali vsi v enem rovu, ter skupno bivali v enej sobi. — Razpro se proti jutru v pivnici, krčmar jih jedva pomiri, ter še z lepo spravi venkaj. Pijani falotje pa si hočejo prisiliti vhod, razbijajo zvunaj kot besni, obešajo se na kljuke, mečo kamenje v vrata, da, jeden celo izpali štibrami nabit Bamokres va-nja. Potem pa se zvunaj mej soboj jamo {trgati in sicer jako žalostnim ' krvavim vspehom, kajti jeden je na mesta obležal mrtev, drnzega so polu mrtvega brez zavesti odnesli v rudniško bolnico, a tretji je hudo ranjen z nožem. — Čul sen.', da je mrtvec hotel pobegniti pajdašem, ter v to svrho stekel za neko hišo, koja se baš zida. Sutstev minol, otovoraje mati predstojnike z napadi. — „Vi ste mogli imeti mojega sina za blaznega?" kriči ona. „Nemate torej niti mrvice bistronma, ne nvidite ničesa, nemate nikako vili znano s t ij v svojej stroki? Nijste-li poznali, da bije pod temi cunjami blago srce. Goapej \V . . . nij bilo teško dokazati, ka je Napoleon W . . . istino pripovedaval i trdil, materi so morali sedaj sinu prepustiti. Po_tej kratkej pripovedi lehko si tolmači vsak silno radovednost, ki sem jo čutil, da vidim nesrečno žrtev. Gospa W . . . mi ga predstavi. S kolikim sočutjem slnšal sem iz njegovih ust osodepolne dogodke „ blaznega" iz Marvilla. Njegovo milo lice nosilo je še znake dolzega trpljenja na sebi. Govoril je zelo počasno, a živahnost v gibanji nij kazala več mladostnih let. V njegovemu pogleda pak je bliskal se ogenj stoprv razcvetajočega se mladeniškega junaštva. Njegove misli, njegovi nazori javljali so globoko bogaboječnost; mnoge bede prouzročile so v njem zrelost starosti. Baš naopako se je zgodilo, česa se je pričakovalo. Bivanje mej blaznimi bi mi bilo imelo oropati razum a bilo je krepilo njegovega duha. Pokazal i čital mi je mnogo pisem, ki jih je pisal po odhoda iz Mareville na svojega otca. Naj mi bode dovoljeno, jih le kratko v izpisa omeniti. „Ljubi oče! Nadejam se, ka ne bode izbojevalo v vas to pismice neprijetnih čut-stev. Varnj me bog, če bi vas hotel žaliti. Jaz sem postal žrtev zločinskega trinoŠtva. Ne ve8te-li ničesa o njem? Nij-li istina? Vi bi ne bili dovolili, ka bi bil vržen vaš sin v nornišnico. Vi ste predobri, prensmiljeni, kot da bi vam priri moglo kedaj na misel, razpeti vašega otroka na toliko mučilno raztezalnico. Jaz je nOtt«fOMK. 28 let aže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i rtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze ivnaduho, bolečino v ledvicah, jedko, kašelj, nepre-bavijenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje. Blaboati, zlato Mlo, vodenico, mrzlico, vrt zglavje, silenje krvi v glavo, fumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in jo bolje, lego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprifto-/al zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri-iovala proieBorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-/ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-ituai l, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih ri kamnju, pri priBadljivem a bolohnem draženji v tcalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih n mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in n neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prs-iih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen anogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, tolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede iifii-ga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry •eatransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel stein, tajni san it. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Rovalesciere du Barry bo izvrstni. Fer d. Clansberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straft-timi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij uogel, je v h led rabe Vašo Revalesciere du Barry po-:>olnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. St 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor •ii'dicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v ,B e r 1 i n e r Klinische Wochenschriftu od S. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zabim, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta A ranca" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno ved m več hujšalo; ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila ujbo bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje izdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtisseldorf, aa dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Mark i/.o de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, t res lic i na VBeh udih, snuj sanji in hipohondriji. št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-oavljenji, nespanji in hujšanji. St 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji ■ hišnika, omotici i tiščanji v prsih. Št 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na bkoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 75.928. Bnrona Shj ao 10letno hramote na rokah in nogah i t d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nc^o meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat vec na oeni, glede hrane. V plehaitih pnšioah po pol funta 1 gold. 50 kr., fant 2 gold 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 tonov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., - RevaleBoieie-Biacuiton v pušicah a 2 gold. 50 kr. a 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v praha n v ploščicah ta 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. ;0 kr., ±8 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 0 gold., sa 288 tat 20 gold., — za 576 tas 36 gold. - Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Do< taji, Wi»m:'|MohKttNHc it. 8, v Ljubljani Ed. tfahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v tiradei bratje Oboranzmeyr, v :iiu-»sraka Dieohtl & Frank, v oJelovci P. Birn-lacher, v L.onei Ludvig Mflller, v Maribora M. Morič, v Herana J. B. Stookhauson, v Zagrebu v lekarnici u srni 1 j enih sester, v Čer-novlvah pri N. bnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v tiradcu pri bratih Oberranz-ineyr, v Teuieftvaru pri Joa. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni« dinu pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vieh mestih pri dobrih le kp-jih in apeaotijakib trgovcih; tndi razpošilja dunojika hiJa na v«o kraje ppoš' lih '' hld cah ali novcetjih. (244) M. VVolf in sin v Ljubljani, kolodvorske ulice »t. 121, (345—2) priporočata lepili drv, tudi rezane in sekane, iu irc-bovljsKega premoga. Zahvala. Rodo vini svojej, vsem prijatoljorn, znancem, udom katoliškega društva, čestitim duhovnom, posebno pa čitalničnim pevcem, ki so de nes izkazali svojo sočutje, in ki so kljubu neugodnega vremena, tako v obilnem številu spremili do tihega groba nopozabljivo soprogo, oziroma mater Marijo Mehle, rojeno Turk, so najtopljejo zahvaljuje Žalujoča rodbina. V Ljubljani, 12. oktobra 1875. (354) Uni 1*1 i v r j u (»iju u t od 9. do 11. okt.: Friderik vitez Gašporini, c. kr. koncipiat v pokoji, 5H }., na vnetji B i r i. — Jamej Roritnik, delavec, 69 1., v bolnišnico umirajoč prinesen. Blaž VoHS, 71 1., berač, vsled starosti. — Andrej Bezlaj, tesar, 77 L za td i učni in vnetjem. — Ana Gril, uboga v inštitutu, 69 1, vsled slabosti. — IV ,ja Meble, 40 1., za pljučnico. —Andrej Svoto, 64 1., v bolnišnico umirajoč p — Josip Skvarca, urar, 79 1., vsled starosti. — Martin Zevba, tesar 62 L, za pljučnico. inwtviiii»ent 1: Violončelo . . i.-.i. i .... Citre'..... Klarineti . . . ltii-.ll ii^i llioru ali Kloni u m Mnogovrstno od 19 do 20 gld. B 60 kr. do 5 „ p, 10 do 50 „ . B . 18 . 20 „ 34 iiNtne orgclce, po niski coni sledeči - <>« 1 1 M ■ u i 2 do 25 gld. 4 , 20 „ 1 lllMr . . ■ » „ 1 i'..... |Mll ■ n 12 „ 22 „ llomburtlon M „ 40 „ Harmonike • • n 1 ■ 25 „ strane, in vse drugo priprave. katere se za godbo potrebujejo. — Vsi instrumenti, kateri so pri podpisanem kupljeni, se po niski ceni v popravilo vzamejo. (353-1) Jožef Ribič, stari trg, hiš. št. 152 v Ljubljani. £ S Cm g I Hb.| »h o w e ta i ri. tv S 5 g. g C O; B K' »Tj s-g CD „. * t; £1 t) ■ " c — - - g'• I. I K* i s a o ~ m. M <5 £ ■ a o »mM g P;' t* 9 5 9 (tj Hi#i|ii It a* ^ s - - 'tj 93 — Si CI I P « »TJ — cr m o pa n a _ a 2 b a 9* S £ m 'In'' »' —• JL n o s. o1 f Sel wc2 g E S « w «8 rj i .18 ■ •jI «g alg SI 2 ° i S B cu S. S » I • Im€ I ° P^lu dne v direkcijskej pisarnici društva. 3Z)2aeT7-rii red.: a) Poročilo izdatkov pretečenega leta. b) Poročilo revizijskega odbora. c) Sklepanje o porabi dohodkov. d) Volitev vseh udov upravnega odbora zaradi izteka poslovalno dobe po §. 17 pravil. e) Volitev ravnatelja po §. 25 pravil. Gospodje akcijonarji, kateri se mislijo glasovanja udeležiti, prosijo se v smislu §. 10 pravil, poslati do 23. oktobra svoje akc^e društveni blagajnici, da morejo dobiti legitimaeijske listike. (337_3) Prvosednik upravnega odbora. <*«i!nm« in sisk „Narodno tiskarno".