AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINU DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLVII CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 8, 1944 H'io' b,l("'jem, ki ga darujete za Rdeči križ, strežejo ,i(flkin'Ci- križa vojakom prav v bojni liniji. °'< kak ' "l oneni°gli vojaki dobe gorko jugo, čokolado ^.^ugo okrepčilo iz kantine Rdečega križa. Zato i"d(iijv"n° darujmo v sklad, da bo mogel Rdeči križ !«ležf> 1(1 U s svojim humanitarnim delom. Vsak dolar Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Moskva je zavrnila ponudbo Poljakov za spravo radi meje London. — Moskva je zavrnila ponudbo poljske vlade v pregnanstvu glede poljsko-ruske meje. Rusi pravijo, da so poljski pogoji nesprejemjivi. Stalin še vedno vztraja na tem, da more priti do sporazuma s poljsko vlado le tedaj, če se odstrani iz poljske vlade one, ki niso prijazni Rusom in če Poljaki pristanejo na Curzon linijo kot stalno mejo. Poljaki so pristali v tej .zadnji ponudbi na to, da se odloži dogovore glede meje na povojni čas, začasno naj se pa določi Curzon linijo kot mejo med obema državama. Poljaki so tudi sugestirali, naj bi se postavilo zavezniške opazovalce na obeh straneh meje. BOJNAFRONTA PACI,FIK — Amerikanci imajo zdaj v popolni obasti otok Los Negros v Admiralskem otočju. Marini so samo 170 milj še od Rabaula na Novi Britaniji, kjer imajo Japonci glavno bazo. RUSIJA — Nemci zastonj skušajo ustaviti naval ukrajinske armade, ki prodira proti romunski meji. Včeraj so Rusi osvobodili 200 naselij. ANGLIJA — Ponoči so angleški bombniki napadli razne tarče j po Nemčiji, potem, ko so sej vrnili ameriški bombniki z dnevnega napada. Od $3,500 do$4,500 bonusa vojakom po vojni Washington. — V poslanski zbornici je bila predložena zahteva, da se izplača dosluženim ameriškim vojakom bonus in sicer $3,500 onim, ki bodo služili doma in $4,500 onim, ki bodo služili preko morja. Pet organizacij vojnih veteranov podpira ta predlog. Glasom tega predloga bi dobil vsak vojak in ženska po $3 na dan za službo v deželi in $4 na dan za službo preko morja. Oni, ki bodo ranjeni, naj bi dobili pa še $500 več. Od tega bonusa bi jim ne bilo treba plačati dohod-I ninskega davka. Lovcem obetajo nekaj več municije jeseni Washington. — Urad za vojno produkcijo je objlubil lovcem, da bodo dobili letos nekaj več municije. Izdelava nabojev za lovske puške in za risanice bo zvišana za 60%. Z veš j o produkcijo bodo začeli okrog 1. aprila. Urad za vojno produkcijo pravi, da bo do jeseni dovolj smodnika in nabojev za lovce. -o- John E. Lokar bo danes vložil peticije John E. Lokar, ki bo glavni kampanjski manager za guver-nerskega kandidata Lauscheta, je odpotoval danes v Columbus, kjer bo vložil pri državnem tajniku peticije za Lauscheta. Najmanj 20,000 podpisov je na peticijah, ki so jih poslale demokratske organizacije iz vseh 88 okrajev v državi.. To je bilo ogromno delo, ako se računa, da je vzelo vse skupaj samo en teden časa. Mr. Lokar odpotuje iz Colum-busa v Cincinnati, kjer se bo posvetoval s tamošnjimi demokrati glede kampanje, v petek se bc pa vrnil nazaj v Cleveland, kjei bo v kratkem odprl glavni stan. -o- Kupujte vojne bonde! i»nif »iborov za C nje nočejo ►w/'evelar, i Upniki 2 so zrevoltirali *!Živil. t0v za racioni->k m Zborom oziro- >01> je lokalni urad Vati »o\UkaZa1' da m0ra" V ^ K govinah name- jodo čekirali cene. se temu za to prema- Vaam^50vorov °d načel- «0 taknnih °dborov. Na-Udarili nazaj' V resiSnirali, saj i2 l2l4 Norwood bohi rar- operacijo i od i '101" 0biski sc 3 Popoldne. njjf® vojne in druge vesti |SoJIOLM — Odgovor Finske na mirovne pogoje Rusije f'lja jz 11 v roke ruskim uradnikom v Moskvi.- Tako se zago-IN&lli;, VHern z^nesl.jivih virov. Finske pogoje opisujejo kot I J'Ve za Moskvo. tllftOlT ™ ii, Lftlla uslužbena )ri odboru za racioniranje v Lansing, nel(i tožena je, da je prodala 19,200 gazolinskih kupo-Sazolinski postaji za $1,920. 1 • A§jj j * * ^fšai^^^ ~ Ko so povedali predsedniku Rooseveltu, adogli0 zagrozil, da bo odstopil z vsem svojim ka-'tii^^n'ik llarneravane izročitve italijanske mornarice Rusiji, ^tojrw Zmi£nil z rameni in rekel, da nima k temu absolut- ^^gmniti. V JUGOSLAVIJI PRIDE MORDA LE DO PREMIRJA Anglija bo morda v polnem priznala maršala Tita,' ako se bo pobotal s kraljem Petrom. Dva člana Petrove vlade sta na potu v London. Kaira, 7. macra. — Tukaj se širijo govorjce, da bodo) kmaliu nastale velike spremembe pri jugoslovanski vladi. | Morda bo morala podati ostavko vsa sedanja jugoslovanska, vlada, ali pa se bo morala drastično reorganizirati. V splošnem tukaj mislijo, da bo Anglija v polnem priznala maršala Josipa Brozoviča (Tita), vodjo partizanov. Prej bi se morala pa pobotati Tito in kralj Peter in zelo verjetno je, da je nekaj takega že v delu. Zelo značilno je in morda je ravno to dalo povod tem govoricam, ker se nahaja pri Titu ka-pet&n Randolph Churchill, sin angleškega premierja. Ta je gotovo prinesel v Titov glavni stan priporočila svojega očeta za skupno sodelovanje jugoslovanskih patriotov proti Nemcem. Mnogo polagajo važnosti tudi zatrdilu, da sta odšla dva člana Petrove vlade v London, da se dogovorita z angleško vlado glede pobotanja med kraljem Petrom in Titom. -o—-- Nemške podmornice se pripravljajo, da iznova udarijo London. — Zavezniki so bili pOsvarjeni, cla až''Nem čl j a' pripravlja na nov in silnejši napad na zavezniško paroplovbo na Atlantiku. Zavezniki so bili v boju z nemškimi podmornicami tako uspešni, da izgube komaj eno izmed vsakih 1,000 ladij na Atlantiku. Nemški admiral Doenitz baje pripravlja novo ofenzivo s podmornicami na zavezniške konvoje. Zavezniki so zvedeli, da ima danes Nemčija prav toliko podmornic, kot jih je imela začetkom lanskega leta. Svoje baze za podmornice ima tako varne, da jim zračni napadi ne morejo nič škodovati. •-o--- Poroka Mu. in Mrs. Frank Pugelj iz 10724 Plymouth Ave. Garfield Heights, O. naznanjata, da se je poročila njiju hčerka Lillian z Pvt. George D. Smithom Jr., sinom Mr. George in pred kratkim preminule Mrs. Smith iz 2017 W. 104. St. ženin služi v koru ameriških marinov v San Diego, Calif. Poročila sta se na 9. februarja 1944 v Los Angelesu, Calif. Na poročnem potovanju sta obiskala Mehiko. Po treh tednih poročnega potovanja se je vrnila mlada ženka k svojim staršem na gornji naslov. Da bi bilo srečno! Nov naslov Poznani John Trček se je preselil iz Eaglesmere Ave. na 1120 IE. 174. St., tel. IV 4976. Ameriški bombniki so silno razbijali po Franciji in Italiji okraje Rima. Toda ameriška zračna armada ima v glavnem samo namen, da razbije železniške zveze v Rimu in pri Rimu, koder dobiva nemška armada v južno Italijo svoje potrebščine. Neapelj, 7. marca. — Ameriški težki bombniki so se ivignili z italijanskih letališč ter bombardirali bazo za pod-nornice v Toulonu, južna Francija. Bombe so razbile pomole, skladišča, ladjedelnice in eno municijsko tovarno. Druge formacije ameriških ~~ " bombnikov so pa napadle nem-!ška vojaška letališča pri Flo-'renči v severni Italiji in železniške naprave v Rimu. Rimski radio se je takoj po napadu oglasil in trdil, da so bombe padale v rezidenčne Razbita letala so padala kot muhe na i goreči Berlin London.—Radio iz Oslo, Norveška, je včeraj poročal, da Berlinčani ne bodo kmalu po^a-j bili zadnjega pondeljka, ko je! 850 ameriških bombnikov na- j padlo nemško prestolnico pri! belem dnevu. "Krvavi ponde- j ljek" imenujejo zdaj Nemci ta1 dan. Ameriški letalci so sklatili1 176 nemških letal, a sami so jih I izgubili 79 pri tem napadu. Iz-i gubljenih je bilo tudi 700 ame-' riških dobro treniranih letalcev. Nemci'so poslali proti ameriški zračni sili celo krdelo boj-, nih letal, ki so z vso besnostjo, napadala Amerikance. Razbita! letala so padala kot muhe na Berlin in v predmestja, poro-j čajo Nemci. Toda Amerikan-, cem se je vseeno posrečilo vreči i na Berlin do 2,000 ton bomb, j ki so napravile silno škodo, kot dokazujejo fotografije, ki so jih sneli ameriški fotografisti. H 0 VI GROBO VI | Rose Hrovat Kot smo že včeraj poročali, je umrla Rose Hrovat, rojena Ferkul, stara 55 let. Stanovala je na 1217 E. 60. St. Doma je bila iz vasi Mihov, fara Št. Jer- i nej, odkoder je prišla v Ame-! riko pred 32 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Stankota, sina Rudolfa in tri bratrance: Johna, Leopold Kolegar ter Josipa Čukajna, v starem kraju pa dva brata in eno sestro. Bila je članica društva Srca Marije in Carniola Hive št. 493. Pogreb bo v petek zjutraj- ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše so-! žal je. Frances Torkar Kot smo že včeraj omenili, je! umrla po dolgi in mučni bolez-j ni splošno poznana Frances j Torkar, rojena Grdadolnik, stanujoča na 15811 HuntmereAve. Tukaj zapušča žalujočega soproga Lovrenca, doma iz vasi Koritno pri Bledu, tri sinove: Pvt. Lawrence v San Diego, Calif., Pfc. Steve na Novi Gvi-' nej i in 2nd Lt. Adolph v San Angelo, Texas. Dalje zapušča po pol brata John Rozmana, vnuka Richarda in več sorodnikov. Doma je bila iz Horjula, kjer zapušča brate Valentina, Karla in Petra, sestre Margaret Mitzie in Angelo in več sorodnikov. Tukaj je bivala 32 let ter je bila članica društva 53 SNPJ, št. 110 W. C. in podružnice št. 4(1 SŽZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vne- j bovzete in na Kalvarijo. Naj! počiva v miru, preostalim soža-' lje. -i—o- Pozdravi iz Colorado Mrs. Henry Laurie in hčerka iz Bonna Ave. ter Mrs. A. Zupančič iz 53. ceste so na obisku pri poročniku Henryu Laurie v Camp Carson Colorado. Poročnik je na potu okrevanja. Dobil je namreč poškodbe pri vajah v gorah s smučarsko četo. Pozdravljajo vse znance in prijatelje v Clevelandu. Važna seja Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima važno sejo no-coi na Recher Ave. Rusi drve dalje proti Romuniji Ogrožajo vso nemško armado v Ukrajini. Rusi drvijo proti Tarnopolu, odkoder je samo 70 milj do Lvova. Nemci trdijo, da napada tukaj 35 ruskih divizij. London, 7. marca. — Maršal Gregorij Žukov, povefjnik prve ukrajinske armade, je pognal svoje čete čez železniško progo Lvov-Odesa v smeri proti romunski meji. Nemci so izgubili s to progo zadnjo dobavno linijo svojim četam v južni Rusiji. Rusi so okupirali to železniško progo v daljavi 18 milj med Voločiskom in Narkeviči in ogrožajo zdaj vso nemško armado, ki se nahaja še v južni Rusiji. Prednje straže ruske armade imajo samo 60 milj do romunske meje. Ruske kolone prodirajo zdaj proti TarnopoHi, 30 milj od Voločiška. Važno industrijsko mesto in železniško križišče Lvov leži samo 70 milj zapadno od Tarnopola. Berlinski radio je danes trdil, da je na tej fronti v ofenzivi 35 ruskih pehotnih divizij in osem zborov tankov. Nemci zatrjujejo, da nameravajo Rusi tukaj iz-vojevati odločilno bitko. "S to novo ofenzivo upa Moskva zadati nemškim armadam na vzhodu smrtni udarec, je poročal berlinski radio. Ta ruska ofenziva je popolnoma zasenčila vse drugo bojevanje na ruski fronti. Ruska armada, ki je prodrla od Leningrada, ima skoro popolnoma obkoljeno nemško trdnjavo Narvo v Estoniji. Darovi Uslužbenci Ameriške Domovine so darovali $17.00 za Rdeč križ. Mary Spilar, 715 E. 159. St. je darovala $2 za Rdeč križ, $2 pa za Cathedral kantino. Ladislav Volčansek, 8912 Uniotni Ave. je daroval $2 za Cathedral kantino. Najlepša hvala vsem skupaj. Šolski odbor je odpovedal dvorano Adamiču Chicago, 111. — V šolski dvorani v Gary, Indiana, bi imel govoriti pisatelj Louis Adamič. V zadnjem trenutku je pa odbor dvorano odpovedal, češ, da je Louis Adamič razglašen po Ameriki kot privrženec komunističnih organizacij. Unija za civilne svobodščine se je pritožila na šolski odbor, ker da je to kršenje svobode govora. -o- Vsak naj gleda, da bo indorsital kupon Agent je iz urada za kontrolo cen so včeraj čekirali po gazolinskih postajah in pregledovali, če imajo motoristi indorsira-ne gazolinske kupone. Izmed 174 voznikov so jih dobili 34, ki niso imeli podpisanih znamk. Ti se morajo v teku 10 dni ja-vTCf s pravilno indOrsira'mmi kuponi pri svojem gazolinskem odboru. Gazolinski kuponi morajo biti podpisani s črnilom in sicer vsak kupon posebej, na katerem mora biti zapisana na načelni strani licenčna številka ter ime države. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Morda bo prišel domov v kakih šestih tednih. Naslovi štirih Lubetovih sinov so: Pfc. Anthony F Lube, 35320003 Gen. Hosp. 118 Unit 1, Det. Patient APO 927, c o Postmaster San Francisco, Calif. Pvt. John A. Lube, 35319997 Co. H, 128 Inf. APO 32 c/o Postmaster San Francisco, Calif. Cpl. Joseph R. Lube, 35319994 Co. M, 127th Inf. APO 32 c/o Postmaster San Francisco, Calif. Pfc. Ulrich A. Lube, 35314377 Hq. Hq. 306, SEET Gp. Yuma Air Base, Yuma, Arizona. Joe in John se nahajata na Novi Gvineji; kot sporočata. Vsi štirje naročajo pozdrave vsem prijateljem in znancem po Clevelandu. Mi m na Za 6 dni je prišel domov na dopust kadet Anthony A. Gole, sin Mr. in Mrs. Anton Gole iz 911 E. 232. St. Euclid, O. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. • Pfc. Edwad A. Tomazin, sin Joseph Tomazina iz 5700 Bonna Ave. odhaja nazaj v svojo ga mižijo. Prišel je bil domov na pogreb svoje matere, ki je umrla 25. februarja. Njegov vojaški naslov je: Ffc. Edward A. Tomazin, Btry B 821. AAA-AW-Bn, AAF, Muroc, Calif. Mrs. Alice Amigoni, 1567 E. 33. St. je dobila od sina Alberta pismo z Maršalskih otokov. Vse boje je srečno prestal, samo sonce ga je oparilo, da izgleda kot zamorec. Albert je v armadi šele od oktobra. Naroča pozdrave vsem prijateljem. Njegov naslov je: Pvt. Albert Amigoni, 2nd Bn. H Co. 25 Mar. c/o Fleet Post Office San Francisco, Calif. M IRSi Iz Italije se je oglasil korporal Tony Habianec, sih Mr. in Mrs. Anton Habianec iz 1260 Addison Rd. Pošilja pozdi-ave vsem prijateljem in znancem. V pismu oiiienja da se je v Italiji sestal z več Slovenci iz stare domovipe. Starši so mu naročili sobotno številko Ameriške Domovine, da bo videl, kaj se godi na domači fronti. Njegov naslov je: Cpl. Tony Habianec, 86th Ftr. Sq. 79th Group, APO 525, c/o Postmaster New York, N. Y. Ni K* M Mr. in Mrs. Joe Smole iz 6112 Glass Ave. in soproga Helen so | dobili sporočilo od sina Franka, da je srečno dospel v Anglijo in da je pri najboljšem zdravju. Njegov naslov je: Cpl. Frank J. Smole, Hq. Hq. Co. 8th Armd. ; Group, APO 308, c/o Postmaster ' New York, N. Y. Mr. in Mrs. Ulrich Lube iz 5914 Bonna Ave. sta dobila od sina Anthonya sporočilo, da se zdravi nekje na Pacifiku v bol-1 nišnici po operaciji na kolenu. AMERICAN HOME Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE P), 58 v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally axcept Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pofitl, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _Posamezna Številka 3 cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 56 Wed., March 8, 1944 Le nič se bati priznati, da smo Slovenci Nekateri naši ljudje so mnenja, da bi pri kampanji za Franka Lauscheta, ki bo kandidat za guvernersko nominacijo pri primarnih vofitvah v državi Ohio, ne poudarjali, da je Lausche Slovenec. Mislijo, da bi mu to lahko škodovale pri drugih narodnostih. Mi smo pa popolnoma drugačnega mnenja, ker ravno zato, ker je Lausche Slovenec, bomo napeli vse sile, da mu pomagamo do izvolitve. Mislimo, da se nam ni treba sramovati vedno in ob vsakem časif priznati, da je Frank Lausche Slovenec in tudi vemo, da Frank sam tega nikdar ne skuša utajiti. V marčevi številki ene najbolj razširjene ameriške revije, AMERICAN, kjer opisuje vse njegovo življenje, od mladih let, pa do danes. In v tej odlični reviji predstavlja Jerome Beatty župana Lauscheta ameriški javnosti kot ". . . son of a Slovenian-born steel mill worker. .." Kar je torej prej vedel ves Cleveland, kjer so Lauscheta ameriški dnevniki neštetokrat opisovali kot sina slovenskega naroda, ve zdaj vsa Amerika, da je naše gore list. Ako bi tudi hoteli utajiti, bi tega ne mogli več. Lausche je sin slovenske matere, sin poštenega slovenske narodiča in tak bo ostal. Da Franka ni prav nič sram javno pokazati, da je Slovenec, vemo vsi. Pa tak ni samo zdaj, da ne bi kdo mislil, da je Slovenec ali Slovan samo iz političnih vzrokov. Že od mladega je bi! tak, razlika je samo ta, da je zdaj, ko je v letih in ko bolj razume živfjenje, še bolj ponosen na svoje slovensko pokoljenje. Naj navedemo dokaz temu. Bilo je leta 1920', torej pred 24 leti, ko je bil Frank Lausche v tistih letih, ko so ameriški fantiči najraje samo "Amerikanci." Frank in pisec teh vrstic sta se nudila v New Yorku po opravkih. In kjerkoli sta hodila po tem velemestu, najsi bo na ulični železnici, v restavraciji, ali kjerkoli, Frank ni s svojim tovarišem nikoli govoril drugače kot slovensko in to tako mirno in naravno, kot bi se sprehajal po stari Ljubljani. Niti malo se ni oziral na ljudi okrog sebe, ki so, zlasti na natrpani ulični železnici nastavljali ušesa in si ogledovali stasitega mladeniča, ki je kazal vse vidne znake, da mora biti pristni Amerikanec, pa ti govori nek tuj, neznan jezik . . . Ko je bil Frank lansko leto pri predsedniku Rooseveltu v Beli hiši, je bilo prvo, da je začel Mr. Roosevelt govoriti z našim županom o Sfoveniji, odnosno o Jugoslaviji. To pa zato, ker je vedel, da je Mr. Lausche sin slovenskih naseljencev. Frank nam je pozneje povedal, da naš predsednik bolj pozna Jugoslavijo kot jo pa pozna on. Danes ve vsa država Ohio, da je Frank Lausche Slove nec in tega ne bomo skrivali mi pred nikomer in tudi on ne bo. Kdor za Lauscheta zato ne bo volil, ker je Slovenec, potem smo takega izgubljenega glasu prav veseli. Tak človek ne voli kandidata po njegovi Sposobnosti in tak je slab državljan, ziasti še, če to namenoma stori. Saj smo vendar možaki in vsi se zavedamo, da Lausche ne kandidira kot Slovenec, ampak kot ameriški državljan, ki se je izkazal kot enega najboljših administratorjev, kar jih je še imelo milijonsko mesto CleveJand.. Morda se ne bomo motili, če mu damo prednost pred župani vseh drugih večjih ameriških mest. Ako že ni na prvem mestu, pa vsaj daleč zadej ni. To ni samo naše mnenje, ampak je mnenje tudi odličnih ameriških mož, ki sodijo človeka po vrlinah in zmožnostih. Dasi bomo mi vsi največ pomagali Lauschetu k nominaciji prav zato, ker je Slovenec, ker čutimo, da je to naša dolžnost, če se' radi pobahamo, da kri ni voda, pa bomo šli vsi v vrsto tudi zato, ker ga lahko s ponosom priporočamo vsakemu, ker vemo, da je izmed vseh kandidatov najbolj sposoben. Razume se, da ne bomo nikomur rekli: oddaj glas za Lauscheta, ker je Slovenec, ampak zato, ker je najbolj sposoben za urad, v katerega kandidira. Toda ker bodo nasi ljudje po raznih krajih države agitirali med svojimi prijatelji drugorodci, bodo gotovo prej dobili glas za Lauscheta, če jim povedo, da je Siovenec', če tega že ne vedo. Torej v tem slučaju bi bilo Lauschetu le v korist, če se nekoliko pobahamo ž njim. V vseh tovarnah, kjer delajo naši ljudje, jih imajo radi vsled njih izredne pridnosti in zanesljivosti. Torej tudi kandidat njih narodnosti ne bo imel slabega spričevala pri drugorodci h. Druge narodnosti se rade pobahajo s svojimi odličnimi možmi, zakaj bi se pa mi Slovenci ne? Razume se, da ga onim, ki izrecno delajo križe samo pred anglosaškimi imeni, ne bomo mogli prodati za Irca ali Škota, ker že njegovo ime pove, da ni to. Toda iz raznih člankov v ameriških časopisih vidimo, da ni ime Lauschetu prav v nobeno škodo. Ce si ga je upal predsednik RooseveSt imenovati v odbor treh, da reši važno vprašanje diskriminacije zamorcev v južnih državah, tudi če ima samo ime "Lausche" potem tudi nam ni treba prav nič oklevati in prav nič se bati, da je kandidat za guvernerja v državi Ohio Slovenec — Frank J. Lausche, in to lahko ob vsaki priliki tudi povemo. Naj povemo, da bi naš časopis niti en črke ne napisal za župana Lauscheta, če bi nam kdo naročil, naj bomo pre- vidni in naj ne izdamo pred drugorodci, da je Slovenec. Mi smo prepričani, da smo se v zadnjih 50 letih tako predstavili ameriški javnosti, da pozna Slovence kot poštene in pridne ljudi,, ki uživajo dober glas povsod. BESEDA IZ NARODA l,|,i„l„l,l.H,j,^„i.j,4,.|,.|-t,|,,|„t„l,.|„|,|„l,j.,|,< t llliflllinilinil H-i-tll-fr Kako se organizirati za Lauschetovo kampanjo? Važnost organiziranja za Lauschetovo kampanjo je v tem, koliko pozornosti bomo za kandidata zbudili pri drugorod-cih, ne radi tega, ker je Slovenec, ampak za to, ker je clober administrator in vseh ozirih sposoben za guvernerske pozicijo. Princip naše kampanje bi moral biti razkropiti se po celi državi Ohio in ob vsaki priliki in pred vsakomur poudarjati ne njegovo narodnost, ampak njegovo veliko zmožnost v vseh stanovskih panogah. Marsikomu bo čudno, čemu priporočamo, da naši rojaki in bor, katerega skrb bo v prvi vrsti paziti na to, da bo vsak naš državljan in vsak, ki bi za Lauscheta Volil pri volilnem odboru registriran. Delovati z vsako skupino in vsako narodnostjo, ki se bo organizirala za izvolitev Lauscheta in nikoli jim ne pomoč odrekati radi tega, ker ste v drugi slični organizaciji. Zavedati se morate dejstva, da čimveč jim boste pripomogli, toliko manj bo dela na vas odpadlo, ker bodo delali za isto stvar, kakor vi sami. Če bodo obdržani shodi za izvolitev Lauscheta, morate gledati, da bo shod dobro uspel in vaš avelika navzočnost je nujno potrebna. Ce hočejo shode rojakinje ičimmanj omenjajo njegovo narodnost, ko vendar vemo, da pod soncem ni bolj poštenega in kremenitejšega naroda, kakor je naš. Mi vsi in tudi drugorodci o Lauschetu vedo, da je v državi eden najboljših administratorjev, politično čist in pri vseh slojih priljubljen javni uradnik. In ravno to je nevarno, da mu radi netaktično vodene kampanje lahko več škodujemo, kakor pa koristimo. Ce je kje zavist doma, je gotovo v političnem življenju, kjer stranke in kandidat,je med seboj tekmujejo in se lovijo za javno-politične urade. Kdor se je kdaj v politiki udejstvoval, bo priznal, da v druge narodnosti prirediti pustite njim priliko in z njimi sodelujte, da jih zadovoljite. Kratko rečeno pustite, da vam drugi prodajajo vaše dobro blago, dokler vi od njega dobiček vlečete. Ce pišete propagandne članke, pišite o njem le dobre stvari, ki so v korist vsem brez razlike naroda. V časopisju poročajte o mnenju vaše okolice in o mnenju drugorodcev. Najboljše bo, če prepustite novinarsko propagando našim urednikom, ki dobro poznajo položaj in vedo kaj je koristnega in kaj je škodljivo pisati o kandidatu. Dobro pa je, da se od ^a-sa do časa kdo oglasi iz posa-! meznih naselbin, da s tem poživi aktivnost po onih naselbinah, ki niso ali ne bi bili politično politiki je bore malo iskrenosti in velikokrat dober kandidat slabejšemu podleže skozi neutemeljeno šušljajočo in lažnivo propagando. Včasih dober kandidat samo za to podleže, ker so njegovi oboževalci v dobrem namenu napravili, kakšno malo pogreško. Vse prenapetosti, vse napake in nedostatki, pa bili ti še manjši, se običajno obešajo kandidatu okrog vratu in ne onemu, ki jih zagreši. Vedeti moramo pred vsem to, da vsak narod sebe spoštuje in o sebi misli, da ga ni pod soncem v veličini večjega. Vsak narod ima svoje voditelje, o katerih misli, da vse druge nadkri- aktivni. Za pojasnila se je obrniti na akcijski odbor pod naslovom: Lausche for Gorevnor Committee S. & C. Section, 6106 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Joško Penkto, tajnik -o- K bojem za Rim Jože Grdina Boj za Rim se bije danes, boj za "Večno mesto," nekdanjo prestolico največjega rimskega cesarstva, v katerem je toliko zgodovine, toliko umetnin iiV zgodovinskih stavb, s ljujejo po vedi in -znanosti in so edini upravičeni, da vodijo druge narode, ki so po njih mnenju najmanj 50 let za luno dremali. Kakor hitro pa tak sebičen narod opazi, da se je kdo drugi in ne iz njih vrst malo povspel, zbudi v njih ljubosumnost in zavist, katera ne pozna mej neupravičenega maščevanja. Poglejmo na jug države Ohio v tradicijonalne far-marske naselbine, kaj oni mislijo o nas priseljencih, če prav so sami potomci priseljenih pra-dedov.^Njim ni za dobrega človeka in njim ni za dobro upravo, ampak oni cenijo kandidata iz katere krvi izvira in če je potomec njihovega rodu. Zavedati se moramo dejstva, da bodo Lauschetovi nasprotniki pazili na vsako stvar, ki bi mogla njemu škodovati in posebno bodo pazili na naše gibanje, kar vedo, da je sin našega naroda, kako bi ga kompromitirali in omalovažili. Radi tega je na nas ležeče, v koliko bomo položaj razumeli in se znali nastalim razmeram prilagoditi, da mu ne bomo škodovali, ampak pri volitvah kar največ mogoče koristili in pomagali. Dovoljeno naj bo tozadevno podati nekaj navodil, kako se organizirati. Vsaka naselbina, kjer žive Slovenci in bratje Hrvatje, naj se skliče sestanek kjer naj organizirajo "Lausche for Governor Clqb" in pišejo'po navodila k centralnemu odboru, ki je sedaj v razmahu organiziranja v Clevelandu. Izvolijo naj od- kakršnimi se ne more ponašati nobeno drugo mesto; posebej še, pa je to zgodovinsko mesto zibeljka in sedež katoliške Cerkve. V vseh ozirih znamenito in vredno, da bi mu tudi sedanja vojna, ki že ni več nobena vojna, pač pa rušenje civilizacije, da bi vsaj Rimu prizanesla. Že večkrat, zlasti v 5. stoletju je Rim trpel od navalov barbarov, ki so ga pustošili; a tako, kot izgleda danes, še ni bil Rim nikdar tako opustošen kot bo v 20. stoletju, v stoletju, ki še ga smatra za modernega, civiliziranega in kulturnega. Hunski kralj Atila, nazvan "šiba božja," ki je s svojimi divjimi Huni moril, rušil in po-žigal, je leta 452 pridrl tudi v Italijo ter prihrumel pred sam Rim, da opravi z njim, kakor je z drugimi mesti: da ga poruši, Papež Leon L, ki je takrat vladal katoliško Cerkev, je odločno pa moško stopil pred Atilo in ga prosil naj prizanese Rimu in Atila, o čigar vojski je bil rek: "Kjer je sled kopita Atilovega konja, ondi trava več ne raste," je upošteval besede Leona I. in pustil Rim, kakor je bil. Danes, v 20. stoletju, pa prosi naslednik Leona, papež Pij XII. vladarje, mogotce, tako izobražene, tako kulturne, naj prizanesejo Rimu! Pa izgleda, da so vse njegove besede bob ob steno. Atila, zmagoviti Atila, kralj divjakov je prizanesel Rimu na prošnjo papeža, ki je bil pred njim tako brez moči, kot je danes brez moči sedanji papež. Ali bo res zgodovina pri-morana zapisati, da je bil Atila napram sedanjim vladarjem, ki imajo usodo Rima v svojih rokah, pravi kavalir, pravi gentleman? Vse tako izgleda. Ne mislim pa s tem reči, da je le Rima škoda in bi se ga ne smelo porušiti; \fsakega mesta, vsakega naselenja, da, zadnje vasi je škoda, ako se jo poruši. Poudarjam pa, da Rima je škoda še posebej. Seveda tistim, ki gledajo v njem le sedež katoliške Cerkve, vidijo le papeža, ki ga sovražijo bolj kot vse drugo, bodo rekli: če se poruši druga mesta, zakaj pa se Rima ne? Da, kar veseli bi bili, da bi se ga kot takega uničilo. Ni samo to, dasi ga kot takega ceni in spoštuje sleherni dober in razumen katoličan, ne le kak "katoličan," ampak Rim ima še vse kaj več znamenitega pa zgodovinskega, vsled česar bi se mu moralo pi-izanesti. Dvakrat v svojem življenju sem ga imel priliko videti; vselej po nekaj dni. Prvič sem ga videl leta 1914. V Ameriki sem bil, kamor sem dospel leta 1912, še kot mlad fant; koncem januarja 1914 sem šel domov na obisk; nekaj denarja sem imel kajpada. Premišljeval sem, kako bi to potovanje porabil, da bi kar največ videl sveta in raznih zanimivih krajev. In tako sem se odločil, da potujem preko Trsta; ampak Trst že poznam, nima posebnosti ; sit sem ga bil, ko sem se nahajal tam. Pa si izberem Neapelj, ta je bolj zanimiv, potem še v Pompej grem, morda še na Vezuv, na Monte Cassino sem tudi mislil in še na druga mesta, predvsem pa na Rim; tega moram videti. Ko je bil stric, zdaj pokojni John Grdina leta 1900 na obisku v starem kraju, se je tam pridružil romarski grupi, ki je potovala iz Ljubljane v Rim, je potem stric vedel'toliko povedati o Rimu, da je to še mene navdušilo, da kadar prilika nanese, ga hočem tudi videti. Tako sem s parnikom Cincinnati, na katerem so se vozili sami Italijani, v noči 9. februarja 1914 dospel v Neapelj, si ga mimogrede ogledal; moj "tolmač" je bila knjiga "Ita-lijansko-slovenski tolmač," iz katerega sem se za silo naučil italijanščine; vse je šlo dobro, le pred Italijani sem imel precej strahu, ker med Slovenci o Italijanih itak nikoli kaj dobrega ne slišiš; pa sem se kmalu in večkrat prepričal, da so tudi med Italijani poštenjaki in gentlemani. Nobenega zapostavljanja in zafrkavanja nikjer, povsod sem bil dobro in pošteno postrežen, tako, da sem kmalu sprevidel, da sem bil v naziranju do njih naravnost krivičen. Dne 10. februarja sem se odpeljal iz krasnega neapeljskega kolodvora proti Rimu, na Pompej in Vezuv sem kar pozabil, še ko sem se pripeljal v Cassino nisem izstopil, da bi šel na slavno Monte Cassino, kjer je stal sloveči bene diktinski samostan, katerega danes ni več; le iz brzovlaka sem zrl na slavno goro, ki je zibeljka samostanov na Zapa-du. Kdo bi si pač mislil, da se bodo 30 let pozneje tam borili Amerikanci, in da bo ob tej priliki porušen biser na Monte Cassino. Ko sem prečital tisto za 20. stoletje /sramotno novico, sem J se spomnil tistega pota skozi I Cassino in sem obžaloval, da j nisem izstopil pa pohitel na slavno goro sv. Benedikta. Pa človek ne zmore vsega; v na-[ črtu sem imel namen obiskati poleg Rima, Assisi, Padovo in 1 druga mesta in tako nisem šel obiskat sv. Benedikta. Zdaj je tam boj, samostan pa v razvalinah. Vojska je pač huda' reč in taka kot je zdaj, že ni več vojska, je uničevanje civilizacije in kulture. Zgled sloveči samostan na Monte Cassini. Ni bilo drugače, so rekli, kot da se je porušilo. Dobro, ako bi prišli po tem kam naprej, bi res lahko tako rekli, ampak zdaj je že 3 tedne in ameriški vojaki so tam, kjer so bili, ko je še samostan stal v vsej svoji veličini, še več. Kakor v prav porogljiv posmeh Amerikancem so jim Nemci vzeli kolodvor v Cassini. Koliko so Amerikanci na boljšem? Toliko, da so si pritisnili na čelo pečat, da bo zgodovina poročala, da so to storili kulturni, visoko kulturni pa demokratični Amerikanci. Ako bi bili zavzeli tudi goro, bi bilo povsem drugače, četudi bi se madeža ne dalo po vsem izbrisati, ampak vsaj lahko bi se ga zagovarjalo. Zdaj je na vrsti Rim. Ali je benediktinski samostan na Monte Cassino za zgled, kaj se bo zgodilo z Rimom? Vse tako izgleda. Vojni tajnik Stimson je poudarjal, da bodo v Rimu in v okolici bombardirane verske in kulturne naprave, če jih bodo rabili Nemci za svoje vojaške namene. Tako čitam. Kaj sledi iz tega? ^o, da bo Rim porušen, kot benediktinski samostan. Nemci seveda ga bodo rabili za svoje vojaške namene, kajti ako bi tega ne mislili, bi ga pač ne zasedli; to jei jasno. No in ker ga bodo tozadevno rabili, ga bodo Amerikanci razbili, pa amen. To pa seveda, če bodo sploh prišli tako blizu Rima? Vprašanje nastane, kaj bodo pa zavezniki dosegli, ako vzamejo Rim, pa bilo celega ali porušenega? Nemško moralo zlomili? Rim ni Nemčija, a Italija čigar pre-stolica je bil, je pa itak kapitulirala in če prav sodim, kapitulirala zato, da Rim reši, ker za Italijo je važen, bolj kot druga mesta; danes pa Italijani le uvidevajo, da so bili prevarani, kajti Rim bo vseeno porušen. Prepričan sem, da ko bi to slutili, bi predaje ne bilo. Menda je tudi Pij XII posredoval, da se je Italija podala, zdaj pa vidi, da se je tudi on kruto zmotil, ker Rim bo vseeno porušen, ako ne pride vmes kaj posebnega, namreč: ako bi bili Nemci le toliko razsodni in se umaknili iz mesta ,ali pa bi zavezniki uvideli, da je bolj pametno kje drugje začeti z bojem proti Nemčiji. Težko, da se zgodli bodisi eno ali drugo. Kajzerjevi Nemci že verjamem, da bi bi-1 i 1 i toliko razsodni in cesar Viljem sam, da bi ne dal povoda, da se mesto razruši, ampak Hitler in njegovi Nemci pa te razsodnosti nimajo. Zavezniki pa najbrže tudi ne bodo hoteli odnehati, četudi bi lahko. Ako bodo potem od Rima prodirali proti Florenci in Milanu tako kot zdaj, bodo ameriški fantje na tisti fronti pač osiveli. Seveda, na tujih tleh se je drugače bojevati, ker ni nič škoda in se s tem ne razbija ne nemška, ne ameriška in ne angleška »posest. Od Rima z Vatikanom vred, kakor izgleda danes, ne bo ostalo drugega kot razvaljne, tako vse kaže in se zdi, da je kar nekako v načrtu, da se ga poruši, kajti Rim danes nima niti enega mogočnega zagovornika, niti enega vladarja katoličana, ki bi res njegova beseda kaj veljala, svet danes vlada: framazonstvo in komunizem. Edini, ki ima velik vpliv in je poštenjak, je naš predsednik Roosevelt, ta je res iskren in če bi bilo po njegovem, bi Rim res ostal cel. Pij XII. je pa le glas vpijočega v puščavi. Ako bo Rim v tej vojni porušen, bodo zato veliko odgovorni Italijani, ozir,oma italijanska vlada, ki ga je papežu vzela. Rim nikoli ne bi smel spadati v uradno Italijo, a še manj biti nje glavno mesto, ker Italijani kot taki nimajo nobene pravice do njega, pa če tudi je v Italiji. p0, du rimskega cesarstva' dal papežu, pa gem. Borba Rima 111 { nobeno Italijo, pač Pf , katoliško Cerkvijo, ki J[ (Nadaljevanje naAi^ -- "Tok zaupaj mi ve»d* teži tvoje mastno srce, , govarja nestrpno J'1"',J pa pripravljaš, kot bi1 pan v nogah in bi se na stope. Morda te ^ potolažil s kakim Pra nasvetom." "Me ne boš nič to^J je treba priti do JaSl\. nama. Po mojem 10 ^ najbolje, da sprejme??| komunistično veroizP0 ^ za oba prav," mu toP je razodetje. "Kaj je pa zopet, to J nistična veroizpoved • zopet to iztaknil?" „| "Saj veš, da obstoj stični nauk v g!*vnerff da si delijo in sicer s' svojega, ampak lastn!r0K čakaj, ti bom bolj pi>% ložil. Recimo, da bi in vsak po eno srajc0- , "Za vse skujaj —1 j in za praznik?" bi rad "Samo za delovni^., nisti ne poznajo ne<% | temu torej, da ne Pot^, praznik poštirkane s1 ! hodijo v cerkev, m°r ^ 1 imeti eno v rezerv1^ šljejo eno v žehto. imela midva vsak P° jS pa bi zvedela, da i"1 ,, Kushlan dve, kar J ' mogoče, ker ima »j 'M midva šla in muj^j je baza za komunist a "Ti, takega nauk» j maram, ker imam^ ri precej srajc, 01 ' Jim- tudi« ; "Saj jih imam 11 Jlj ' sem pa tako odločno J? 1 nistom, ker se ^'^'.pf! do pobrali še jj ; vseeno predlagam, ^ za nocoj komunista ^ 1 tem, da si bova razde J - lanovo zofo, na katf * > i , v • nfll1' ■ - udobno počivaj o n ' bi se moral pa stis vj, 1 "Nekaj se mi " vse t0 name, ker (fi kraju in se bojiš-' časi zirnil k stem- ^ i spanju nehote P1^,'1 ! stran, pa protest^.,,! - "Da bom protest^ " lahko zanešeš i11 .•pit' • morda povabil SP ^ ■ morda najprej na ^ j ■ ske dogovore, kje' i ■ valo konfine in J S ■ i KJ" - ves svet v vojm, ■ ^ 1 razgovore. Za t° ' branil svojo pol°v'. $ ■ merno brco v J{ 1 kako drugo priPr^ / jega telesa. 2*»U < opominjam na lu' ^ ■ morda čudno ■ krat čutil na sebi K i kladke." ., ^ "Samo to glej- f t onstran svoje 0 nit ■ dobro. Ponoči se ^ « i dosti po postelji- V t do imam, da rad J i mi okrog sebe. * # ■ dla moja pest / J : jem nosu, nikar 1 i» ^ i bo to samo v sP*1 ' j ; lašč." „>'i t,( "Kaj ti bom ^ ^ ; poznaš, ali ne/ . ^ smeš zameriti m sojeno vrnil. SaJ j ■ sar-" . sv* % i Torej v temi ^^ , sporazumela. ^' j ^ govoril s teboj, f^ ^ poslušati par žno in zdi se m1 zaupam, ker te ^ J Kaj sem JimL'^/j 1 jutri povedal, da'1 i K BOJEM ZA RIM ii ostala skrita na zaraslem otočku jezera le pol milje strani in sta videla, ko je žena prišla iz šotora. Vso uro sta jo opazovala, ko je sedela na peščini .. . In ostala je ondi sama dva dni, ne da bi jedla, a Roger in iVtki srnjak nista opazila znaka življenja v njeni osameli tepee. Šele tretje jutro zarana sta zagledala dim malega ognja iz svežih vej dvigati se naravnost nad njenim bivališčem. To je bil njen signal. "Zdaj že ve," je dejal Vitki srnjak. "Kliče vas k sebi." Napetost je izginila z njegovega bronasteg aobličja. Tužno mu je bilo brez žene, a ta dim mu je bil znak, da pride kmalu zopet k njemu. • Roger je hitel po belem pesku. Zopet si je dopovedoval, kolik aneumnost je vse to in da gre zdaj tja samo zato, da jima ustreže. A vse to pripovedovanje ni utišilo hrepenečega utripanja njegovega srca. "Žolta ptička se shaja le z dobrimi duhovi," mu je pravil Vitki srnjak. "Zato nam prinaša srečo in blagostanje od časa velikega gladu." Šele ko je bil Roger prav blizu, je stopila Žolta ptička iz tepee. Roger je ostrmel. Obličje ji je bio bledo in upadle j še nego kdaj koli. Dva dni in dve noči ni užila niti grižljaja in dva dni in dve noči ni spala. Toda v očeh, široko odprtih, ji je bil izraz zmage. Podala mu je roki. "Bili sva skupaj, Golobica in jaz," je. rekla. "Spali sva si v naročj uin njena glava je počivala toplo na mojih prsih. Zvedela sem vse tajnosti razen enega. Duhovi mi nočejo povedati, kje je tisti kraj na oni strani. To ni tam — nad zvezdami. Snideta se v življenju in ne v smrti. To so mi povedali. A ne smeš se vrniti tja, kjer živi Golobica, ker našel bi tam črno pogubo — nego moraš vedno dalje in dalje ter iskati kraj na oni strani. Najdeš ga. In ondi najdeš tudi Golobico — in srečo. Ne najdeš ta kraj. Vendar me boli srce, da ti ne morem reči, kje je ta posebni tuji kraj. Kadarkoli sem se mu približala, ga je zagrnila zlata in srebrna megla in nisem videla ničesar. In vendar je odmeval odondot spev ptičev in obet sladkih glasov, da ga najdeš, — ako ga boš iskal zvesto . . . Kako me to veseli!" Vsaka teh besed njenega mehkega glasu je bila nova vest nade za skrušeno srce Roger j a McKaya. Svet bi se temu morda smejal. MdŽje bi se morda trkali po čelu in se smejali. Njegov lastni glas bi se temu morda upiral in se posmehoval. V globini svojega srca pa je verjel. Odsvit zorne dnevne krasote se mu je pojavil na obličju in se je začel vračati tudi na obraz Žolte ptičke. Naenkrat ji je podal roko. * (Dalje prihodnjič.) -o- Kup ujmo obrambne obveznic« in znamke! (Nadaljevanje z 2 strani) vavi borbi z poganskim Rimom zmagovita izšla iz katakomb in njej kot taki je pripadal Rim, iz katerega se je umaknil cesar Konštantin, dotedanji gospodar Rima, ki se je preselil v Carigrad. Papeži so bili dolgo vladarji, branitelji in čuvarji Rima; končno so se pa tudi Italijani začeli ozirati proti Rimu in italijanskim svobo-domislecem ni bilo prav, da ga lastuje in vlada papež, in ko so združevali Italijane v eno državo so leta 1870 vzeli tedanjemu papežu Piju IX. z vojaško silo Rim in ga napravili za prestolico Italije. Pij IX. je protestiral in se kot v protest proglasil za jetnika v Vatikanu, iz katerega se ni umaknil. Tedanji italijanski kralj Viktor Emanuel II. pa je po prihodu v Rim dejal: "V Rimu smo in v Rimu ostanemo." Po preteku 73 let je pa njegov naslednik, vnuk Viktor Emanuel III. moral pobrati šila in kopita pa iti pod tuje gospodarje Italije, Pij XII., istega imena kot njegov prednik, kateremu so Italijani vzeli Rim, je pa še tam. Ali bodp njegove prošnje kaj izdale? Težko reči. Vsekako pa se je Pij XIL( pokazal, da je mož na1 mestu in je odklonil poziv, da se umakne iz Vatikana, odnos-no iz Rima; ni bežal kot kralj in je odklonil sprejeti Hitlerja, četudi je takorekoč v njegovih rokah. Z Rimom bo Italija veliko zgubila. Saj je radi Rima prišlo v Italijo toliko turistov kot v nobeno deželo in od teh dohodkov je Italija dobro izhajala, in nič manj bi ne, ako bi pustila Rim tistemu, ki mu je pripadal; saj vendar vsa pota v Rim vodijo po Italiji. Italija bo na ta način silno prizadeta. Ali tudi katoliška Cerkev? Niti najmanj. Res bo veliko izgubila, ako razbijejo prekrasno ba^iljj^ sv. Petra z njegovim grobom vred v kup ruševin in napravijo iz celega Vatikana eno samo grobljo, razbijejo krasne bazilike kot so: sv. Pavla, Marije Snežni-ce, Lateral! in nebroj drugih, kjer počivajo sveti mučenci, ako razbijejo orjaški Kolosej, kjer so prvi kristjani umirali za sv. vero, bogato knjižnico in pa ni treba. Tudi danes čuva nad Petrovo ladjo On, ki je ču-| val to ladjo na razburkanih valovih Genezareškega jezera, Ida se ni potopila z na smrt j prestrašenimi apostoli, katere ;je pograjal: "Kaj ste boječi in 'maloverni!?" In zapovedal je [vetrovom in morju in nastala je velika tihota. Kakšen bo izid te vojne, še nihče ne ve; le ugibajo, pa načrte delajo, ampak pravi mir je pa še daleč. Ko je pokojni papež Pij pri otvoritvi Vatikanske razstave govoril, (to razstavo sem si tudi jaz ogledal), je izrekel pomenljive besede: "Strašen večer se razgrinja na ves svet, ki naznanja kot se zdi, še strašnejšo noč." Ali je pretiraval? Ne! Kaj vidimo? Strahoto vojne. In je to morda le še večer, noč pa morda sledi. Odprite oči malo bolj na široko, pa vam ne bo treba dosti ugibati. Zdi se, da se brusijo meči in sekire, pod katerih ostrino bodo padale glave katoličanov, in nič ne bo čudnega, ako bo to preganjanje tako, da bo prekosilo krvavo preganjanje kristjanov v nekdanjem rimskem cesarstvu. Znamenj in zgledov za to ne manjka. Kar je pa zelo tragično pri tem je pa to, da pospešujejo to prav mnogi katoličani, ki ne vidijo niti eno ped pred svojim nosom. Ravno včeraj sem čital kaj je napisal kanonik Rt. Rev. J. J. Oman glede pastirskega pisma ljubljanskega škofa dr. Rožmana in pa glede Adamiča. Vsa čast kanoniku Omanu. Tako se govori! Jaz k temu ne rečem za danes drugega kot: Slovenci, ali imate v glavi kaj možganov? Ali znate kaj misliti? Ako vse tako drvi za tistim komunizmom in verjame vsako laž, potem bodite vsaj tisti, ki se res še štejete za katoličane in znate misliti z svojimi možgani bolj preudarno in možato. Gornje sicer neispada k temu članku, ki se tiqe Rima, katerega sem pred par leti nekoliko opisal, ko sem bil drugič tam in še po drugih krajih. Veseli pa me in mi je nekako v zadoščenje, tla sem si ga ogledal. Morda ga ne bom videl več ne jaz ne kdo drug, ki bi ga želel videti in se bo moral zadovoljiti le s tem, kar ga je rešila in ohranila kamera in DELO DOBIJO NA LATHE STROJIH izkušeni in učenci External Roll Grinders Nočno delo Plača od ure in bonus Prednost imajo iz zapadne strani DELO DOBIJO The Yoder Co. W. 55. St. in Walworth (59) MALI OGLASI Zelo dober kup V Collinwoodu, blizu Lake Lake Shore Blvd. je naprodaj hiša za 2 družini; spodaj 5 sob in kopalnica, zgorej 3 sobe in kopalnica; nov furnez; želebovi iz bakra, vse v dobrem stanju; lot 40x104. Proda se prazno hišo ali pa skupaj s kompletnim pohištvom. Prodaja jo lastnik sam radi starosti. Naslov izveste v uradu tega lista. (56) Dobra investicija Naprodaj je apartment na 316 E. 156. St. vogal Huntmere Ave., en blok od Lake Shore Blvd., 11 modernih stanovanj, poslopje v izvrstnem stanju. Cena je $28,000. Za podrobnosti pokličite Lucille Walker, YE 5595. (Mar. 6, 8, 10) Oskrbovalci materiala in PAKERJI Delo znotraj in zunaj STROJNI OPERATORJI MACHINE TOOL in SHEET METAL Plača od ure The White Motor (o. 858 E. 79. St. pri St. Clair Ave. (57) še mnoge druge stvari; vsega tega bo velika, da, nenadomestljiva škoda. Ampak katoliška Cerkev se ne bo zgrudila radi tega, kajti ni zidana ne na Vatikanu in ne na Rimu. Stavbeniki te Cerkve niso bili ne rimski cesarji in ne umetniki. Stavbenik te Cerkve je bil Jezus Kristus, katerega besede "In peklenska vrata jo ne bodo premagala," ostanejo v veljavi za vedno. Ako torej Rim doleti usoda, ki mu resno grozi, se bodo oči premnogih katoličanov solzile in ne brez vzroka; ampak ob-upavati in pa tarnati čez mero pa pero. Dolžnost slehernega katoličana pa je, da se v tej uri, ko se zbirajo nad grobom sv. Petra in nad njegovim mestom najbolj temni oblaki v zgodovini, da se v molitvi spomnijo na naslednika sv. Petra, na papeža Pija XII. in zanj molijo. Ključi in ključavnice Popravljamo vse vrste ključavnice in vam napravimo v^e vrste ključe za dom, industrijo in avtomotivne. Art Malloy 1311 E. 55. St. (58) Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2., 8., 12. each mt.) J. G. Electric Repair 6122 St. Clair Ave. Tel. HE 7000 Hitra postrežba na stoker jih, ledenicah "ter 'na važnih komer-cijalnih in industrijskih motorjih. Popravljamo t u d i čistilce, ovijalce, pralnike, hladilnice in toasterje. Ure: 8 do opoldne, 5 do 7 zveč. Druge ure po dogovoru. (Mar. 4, 8, 11) Za streho! Ako hočete imeti svojo streho pokrito s smolo, gramozom ali asfaltom »pokličite najstarejšo, zanesljivo strešno firmo v tej okolici Katz Roofing Co. 861 E. 72. St. GA 2115 podnevi ali ponoči. (Wed., Pri., Sat., Mar. 31) Mi plačamo več V gotovini za vaš rabljen avto. Kupimo tudi razbite, sežgane ali čisto nerabne kare. 13411 St. Clair Ave. GLenville 6786. (58) VOJNO DELO Vzamemo moške za strojno tovarno Učence in težake 58 ur na teden THE OHIO PISTON COMPANY 5340 Hamilton Ave. (59) Mill Wrights Mill Wrights pomagati Elektrikarji Težaki 60 do 80 ur na teden Najvišja plača od ure, povrhu overtime Zglasite se v Employment Office 8:30 zjutraj do 5 popojdne National Aluminum Cylinder Head Co. 3430 E. 93. St. Med Kinsman in Union (59) PELO DOBIJO C G B DOM najboljših delavskih pogojev v CLEVELANOU nujno potrebuje moške in ženske Plača od ure med najvišjimi 48 do 60 ur Različna dela. Ako niste izučeni, vas bomo mi trenirali Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za v 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V!žc na uro Ženske 62V2C na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. _(61) Stalno delo Izučen mesar, zanesljiv, ki bi popolnoma samostojno vodil mesnico, se takoj sprejme. Stalno delo za pravega človeka in dobra plača. Za naslov vprašajte v uradu tega lista (58) Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (March 6, 8, 10) OSKRBNICE * Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Ed. aH 700 Prospect Ave. , Plača »31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rcl. Rocky River. ITI ure na dan. 6 dni v tednu. Plača 19.90 na teden. \ko ste zdai zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave.. Soba 801 (59) Delo dobi ženska da bi prala in čistila 2 ali 3 dni v tednu. Plača 50 centov na uro. Vprašajte Mrs. Turk, 27226 Mallard Ave., Euclid, O. IV 3153. (56) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Stalno delo Stalno delo dobi mož, ki je sposoben za vsako delo na farmi. Naj se zglasi na 6424 Spilker Ave. Pišite ali telefonirajte in ; pridemo po vas. Frank Pirtz, ENdieotl 3093. (56) Vstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: i i ^■HBSkSS ... 'Vse...... iala IV redu- Neekewo," je akih "Prilete^ sem po obiCa Ja' kJer živi 0o-Mee> Šepetali Sem-j° j°kf- maia sem ji m bila ^•ecna. Ta sreča bo le n ne Premihe, ker nihče C? U,ničiti" Niti možJe ega qv *uknjami. Velikega !l bosC ga ne ugonobijo. se'111 ona bo živela. Zo-t edela- Snideta se srebaj? Tf- fer, čut ,- Vprašal !. Cec> kako mu razbija °lta ftijv, cinaJ .si J'e dela roko ie naki°CI.in držeč ->° ondi' letni an3ala vedno nižje, ■ rosi ,nger videl le njenih la j^enih las. In odgo- H^trani,. Je ta kraj, Žolta ptič- : Wn'asal in čuden hlad i 'iegovetl Pregnal ves žar 2 0, 'sTrca- "Misliš -h rJ- ln Pokazal je k i nad «eboj. !> VeU se z°Pet uPrle 1. temne, polne taj- i »e! Ta sreča je i p." je Zlvljenju, ne po : Jie b() °dgovorila počasi. lad zvezdami. To bo : % j UlS'ajoiseknji. , Hlo.nStrani-'' P°n0" "A k utrujeno sv°j° 11)1 tioifi ',e to> ne vem- ' % * a Ponikniti velike-ki Qie je tam- N to V°je - nek^'e- Icj;. • A« povem tebi in * % J11 se »Potekala v H "aku> kakor bi bila v sVo Zki PQti- Tako je H kHk'10 tepee, in Roger . ^ležii« Se Je ondi zSru" ittd Si 'Vi|ejši šepet mu je Hdu i Se J® zda.i ozrl % Pr ' kjer je prva rde-«vit egnala srebrno me_ Začul J® korake tje staiPesku' in Vitki sr-^ 8a • P°leg "J'ega. S\ kr,3e vPrašal: "Ali si «?* ^ o kraju na oni i je zmajal glavo Noče , ^olče zagledala v ie vi nce-w,Zadovoljen, ko se dil 2 vsemi gla-•V' 111 prasketanjem V >10 je pričakoval So . blačka. V Prišla iz tepee Žol-b svetj mela oči, pokaza- *Nai\!0be in sa P°kli" f pikJ sta tekla na breg je vrtil svoj tj0 koLko f Solnčni ob-t ^ival st°Pila v vodo *Wj*oJe lepo obličij Je ^ h'adne vode. a srečen dan- SSki ga*en kakor osta- & Sen?1' so mu Solčni N)g0 e tovarišice posve- vvtrzorn°sti- T°da VUllSv - Pik niti sre" s^ žl>Ustj}V^šlh iger popol-12 oči svojega go- Ph i,^ jr Dn naSPr°tno do go- > >rtvi?bil Pika. Trudil mu jih iHi,-o Jem vzbudi-X'* ka v srcu. Postal , nada se je liVr1- Obenem z na-V^o r^tostjo pa se C f>feW J utrjevala ve- CH žiresnica>kar >>a Ptička. WV'tkGl ',e na bregu si v V 6 4 srnjaka gradil Vn°U? Preden je bilo Hm H i? lla nebu' -ie os" mia0gi samo še te-^ vstala, • • Ha, ,Ze Pripravljen * iSlat ?letla »i je kiti iS^H lasje okoli te: it v d0 1 CUl'ki in se. Peska, na katere- Jilk in Roger sti MALI OGLASI Zopet odprto Nottingham Winery je zopet odprta od 2:00 do 6:00. Thomas Krasovec 17721 Waterloo Rd. Izredno lepa prilika Naprodaj je dobro vpeljana grocerija in mesnica na zelo prometnem kraju v Euclidu. Stalni odjemalci. Kompletna I zaloga in vsa oprema za groce-rijo in mesnico. Tukaj je najlepša prilika za podjetnega človeka. Proda se radi smrti lastnika. Take prilike ni za izpustiti iz rok. Napravite ponudbo, pa se bomo zmenili. Naslo\ izveste v uradu tega lista. (58) Japonci so mislili, da bo to nekdaj ponosno trinadstropno poslopje, ki je bilo zgrajeno kot absolutno varno pred bombami, vzdržalo vsak napad, a kakor nam kaže gornja slika, so ameriške granate hi bombe do dobra opra vile svoje delo in od mogočne stavbe so ostale le še gole stene in razvaline. Pod silnimi udarci bomb in granat se je upognil tudi radio stolp. Ce vas prav razumem, hrepene • vse po nečem boljšem, kakor pa je topo posedanje doma in čakanje na moža! Tu v Leide-nu si poiščem stanovanje. Haag mi je preveč zabav željan in prešumen ... Na to staro mesto pa me veže še toliko spominov . . . Tudi neveseli spomini nam lahko nekaj pomenijo, kadar se postaramo. Zdi se mi, kakor bi vam otrokom lahko kaj koristila v vašem boju zoper nespametne predsodke in omejeno ravnanje po starih šegah. Ljubo dete, vaša mati in vaše tete so se poprej tudi upirale temu, kar so jim rekli starši, toda takrat je bilo še mnogo težje, da bi dekle imelo svojo voljo." Ko je Liza naposled žarečih lic in sijočih oči šinila pokonci, ker se je morala zares že posloviti, sicer bi njena mati ne razumela, kaj je počela vse jutro, ji je tSylvija na njeno veliko presenečenje predlagala, da jo bo učila latinščine. Mlada deklica se je vsa vesela burno zahvaljevala; omfenila je le, kako težko bi prikrila svojim staršem namen pogostega odhajanja z doma, ki bi bilo zaradi pouka potrebno. Med vrati ji je dejala Sylvija s svojim drobnim nasmeškom: "Pravkar sem se spomnila še neke srčkane zgodbice. Tega je zdaj gotovo že pet in dvajset let. Sedeli smo v hiši vašega deda pri večerji in vaš stric Abraham — takrat je bil pravi neotesani zelenec — je pripovedoval vsej družbi, da sem mu pomagala pri prestavljanju iz latinščine. Tedaj je vzkliknil CLEVELAND ORCHESTRA DR. FRANK BLACK, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek, 9. marca — 8:30 Sobota, 11. marca — 8:30 ORKESTRALNI PROGRAM v Severance dvorani. CE 7800. proti vsaki navadi, da jo je mladi mož, čeprav ga je že del j časa poznala, kratko in malo ustavil na cesti in se ji vsilil za spremljevalca — toda kaj se je mogla ujeziti in pokazati jezen obraz, če je stal pred njo Ger rit van Doeveren s svojim sve žim, razposajenim obrazom in s svojimi smej očimi se, temnimi očmi? Študentovska čepica mu je čepela malo po strani na glavi in med prsti je suka elegantno trstikovico; konci njegove ovratnice so veselo frfotali v vetru in njegove hla- če so bile po najnovejši modi tako ozke, da bi težko sedel v njih. Ali je bil v vsej vojski leidenskih študentov še kdo, ki bi bil tako živahen in razposajen in hkratu njej tako priliznjeno vdani sluga? Liza je-vedela, da so v tem trenotku skozi vsa napol zavešena okna na Breetstraatu zavistne oči opazovale njo in njenega častilca. Zlim jezikom ni bilo marsikaj všeč na njem. Da se nikakor ne spodobi za bodočega pastorja, ki vrhu tega pohaja iz rodovi-ne van Doeveren, znane zaradi svojega strogo verskega duha, da živi na univerzi vseskozi sebi v zabavo; toda ona ga je dobro poznala in je dobro vedela, da skriva pod objestnostjo vrlo srce. "Sinoči sem po predavanju skoraj oči izgubil, tako sem vas iskal," je dejal in uravnal svoj corak po njenem. Liza je imela zadosti ženskosti v sebi, da je v tihem primerjala svojo in njegovo vitko in visoko postavo in kako se je njegov temni pojav sijajno skladal z njenim plavolasim . . . "Rad bi vas spremil domov in čul vaše mnenje, če ni tudi vas naš veliki Beets vse očaral — sicer pa, ali vas ni bilo za ves vaš spol sram spričo nespametnega besedičenja tiste sufražetke?" Liza Wijsman je čutila, kako je prebledela. Njene noge, ki so še pravkar z jekleno lahkotnostjo ujele korak mladega moža, so mahoma hodile svojo pot kakor nemočne palice. "To noro ženščino," je nadaljeval in vrtel tapilčico v rokah, ki so tičale v rokavicah iz najbolj izbranega usnja, "smo pošteno poučili, da ne sme uganjati tu takih bedarij. Priredili smo ji hrupno mačjo serenado, zraven pa peli pod njenim oknom: ^iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiK | Ne odlaiajfe do zadnjega dneva! Pomnite, da morajo biti do 15. marca Vsi dohodninski | | davki plačani. Pridite brez odloga k nam, da vam izpolni- | | mo polo. Odprto vsak dan od 9 zjutraj do 9 zvečer. V f | nedeljo bo naš urad odprt ves dan. I M. F. INTIHAR in DRUŽABNIKI 630 E. 222. St., Euclid, O. .....................................................iiiniimnmiiimimiiir INCOME TAX POLE vam izpolni DANIEL STAKICH 15813 WATERLOO RD. INSURANCE IN REAL ESTATE OFFICE Odprto tudi v nedeljo. ižcnTnv.............................. V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU na Waterloo Road je na razpolago in se odda v najem LEP TRGOVSKI PROSTOR Primeren za vsako trgovino. Za informacije pokličite MR. PETROVIČ, KE 2641 ali GL 0422. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSREGA BERILA "ENGLISH- SLOVENE READER" kateremu je znižana cena v? 9 Of) in stane samo: 9 £aUU NaroČila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Devica," ki možička ne dobi, se zoper žensko suženjstvo bori Davi, ko sem bil še v postelji, mi je že klubski sluga pravil, da jo je gostilničar pri Levedagu na vse zgodaj z njenimi kovčegi vred postavil na cesto." Lizi se je zopet vrnila prisotnost duha. "Ali počete s tem reči," je planila, "da ste pomagali prostaško napas jo in žaliti . . . Ženo brez obram be, in da se še bahate s tem kakor s kakšnim junaštvom?" V svoji plameneči jezi je obstala sredi Bretstraata in je popolnoma pozabila, da jo je na nasprotni strani, pri Immerzee-lovih, gotovo opazovala dvojica radovednih oči. Vsekakor jo je pa veselilo, da niso ostale njene besede brez učinka in da je vsaj ta neznosni, samozadovoljni smeh izginil z njegovega obraza. "Slabotna žena?" je ponovil. "Ne, ljuba gospodična, tega pač tu ne morete reči. Ce žena tako prešerno potepta vse zakone ženske zdržriosti, potem ne more več zahtevati od moža, da ima spoštovanje pred njo." "In v čem," je vprašala Liza in pritisnila roko na razbijajoče srce, "je bila tako neženska? Ker se je drznila pastorju Beet-su javno ugovarjati? Priznam, da je to zoper navado, toda ali je govorila kaj nespodobnega , ali pohujšljivega? Ali ni morda res, da so nas deklice namenoma puščali v nevednosti, in da smo, če se ne poročimo, odvisne od milosti naših očetov in bratov?" "Liza, menda nočete reči . . ." Strastno jo je prijel za roko, da sta si gledala v oči. "Menda nočete reči, da soglašate s to prenapeto ženo? Tako ljubka, krasna deklica, kakršna ste vi . . . Deklica, kateri se gotovo ni treba bftti, da se ne bo poročila!" Lizi je bilo, da bi od jeze na glas zaihtela. "Kakor da bj šlo za to!" je kriknila in udarila z nogo ob tla. "Tako mislite vi vsi, da ima dekle le takrat veselje do dela in študira nja, če misli, da ne bo dobila moža in da bo morala kot sta ra devica v grob,!" Njene oči so se iskrile, ko ga je pogledala, vendar je bil na žalost učinek le ta, da se je v njegovem pogledu zrcalilo namestu napornega premišljevanja le za-jubljeno vdano občudovanje njene strastnosti. — Prvič v svojem življenju je občutila ta uspeh kot nesmiselno ponižanje. "Saj se kar bliska in grmi v vas!" se je glasno zasmejal. "Kakšen srd ima v tej mali glavici prostora! Kdor se bo, nekoč oženil z vami, bo moral aiti dober jezdec, če bo hotel ukrotiti tako divjega konja!" Začudena premoč, ki je zvenela v njegovem glasu, in njegov samozavestni način, da ni ničesar, kar je rekla, smatral za resno, sta vzbudila v deklici divje veselje, da bi tega mladega moža do krvi izmučila. " Stem se vam ni treba ubijati glave," je jecljaje spravila iz sebe pretrgane stavke. "Jaz se ne bom poročila. Nikakor ne z možem, ki ne vidi v meni nič drugega kakor predmet svojih krotilni'h poskusov . . . Jaz nočem biti ukročena . . . Nisem ustvarjena za to, da bi bila poslušna in upogljiva žena, in mož, ki bi me rad za ženo, se mora pač pripraviti na to, da ne bom v nobenem oziru hotela zoastajati za njim ... Jaz se hočem učiti in študirati, ker zmorem to prav tako dobro kakor vsak fant . . ." Mladenič očitno ni vedel, kako bi odgovoril na ta izbruh. Nekaj minut je molče stopal poleg nje in brhka paličica, ki jo je pravkar še tako krasno objestno vihtel, je pozabljena visela med njegovimi prsti, čeprav je z žgočimi očmi buljila predse, je dobro čutila, kako jo je semtertja plašno po gledaj. Njena jeza se je une-sla, navdušenje, ki jo je še pravkar pri Sylviji usposobilo za velikanske načrte in svečane obljube, se ji je mahoma zazdelo tuje in brez vsake podobe. Vendar jo je imela mučna trma v svoji oblasti. Popustiti ni smela — enkrat za vselej je moral vedeti, da ni ni-kaka ubogljiva, ponižna deklica; če jo je ljubil res iz srca, se je moral pač sprijazniti s tako, kakršna je bila, drugačna, močnejša in odločnejša od velike črede. Čim je mladi mož zopet spregovoril, je bil njegov glas na nesrečo nekam očetovsko pokroviteljski ; če bi ne bila tako razkačena in jezna, bi se bila smejala. "Toda, ljubo dete, če hočete na vsak način uporabljati svoje dobro razvite možgane in se učiti in študirati, kar ste pravkar tako svečano izjavili, če hočete, da se vam bo nagubalo čelo in da si lepe oči pokvarite z raznimi, grdimi knjigami . . . Vendarle veste najbolje, kaj je vaš končni namen : da boste skrbeli za moža, ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 z j. do 4:30 pop,, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. 1925 1944 JS a znani I o in 2LahnJala 1 Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in z K cem prežalostno vest, da je nemila smrt v najlepši mladosti odvzela živUe ■ našega preljubijenega in nikdar pozabljenega sina in brata Joseph Krajic, Jr. i C\ in cerkvene pogrebne obrede in za gan- Mary Kovach, Mrs. Gacnik in hci. ljiv tolažilni govor v cerkvi. Enako tu- Frances Rupert, Mr. in Mrs. J0^;* di prisrčna hvala Rev. Lionel Vashon, Tanko, Mrs. Mary Tekaucic, Mrs- S.S.S. in Rev. William Dahms, S.S.S. za Krajc, Miss Frances Bojc, Mrs. navzočnost in asistenco pri sveti maši. Petche, Mrs. Anna Slapko, Mr. 10 ^ l „ . v v .. _ L. Nemec, Mary Koljat, Mr. in Prisrčno se zei.mo tem potom za- ^ ^ družlna Mr, Albina V* [ hvaliti vsem, ki so nam M. v tolažbo ^ ^ ^ Tq Mr Jn Mra. R<| in pomoč na en nac.n al, drug. v teh ^ ^ ^ Mr ^ ^ Frank r | najbolj težkih m žalostnih dnevih, po- ^ Mr ^ ^ ^^ ;z Chic<| sebno pa Mr. in Mrs. Kozel, Mr. in . . Mr' I Mrs. Basar, Mr. m Mrs. Kome, Mrs. Ave., Mr. in Mrs Louis Kraj* ^ Uarovec, Mrs. Keja in Mrs. Jerome. Mr* Edward Kr-je, Jroh^ | ,. . „ , . Mestek, Mr. in Mrs. Frank 2>KU* drft Ravpp *akp tudi pr„rcna hvala vsem, Nrff Rd Mr ^ ^ John glug9, VW ki so ga pnsli pokropit, ysem, k, so z ^ ^ ^ po,. Mr ^ Mrs J^l nam, cul, ter se udeležil, zadnjega ^ ^ Lawrence Seme družina, G M sprevoda, ,n vsem, k, so poslal, p,sme- Jurek ^ ^ ^ Retar družin* no sozalje. John Sesak> Mrs R Leskovec, M ^ K Globoko hvaležni se želimo prisr- Mrs. Frank Zaller, Louis Koljat' čno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin ployees of Shore Mfg. Co., Rev. 5' pokojnemu okrasili krsto s krasnimi Schmitt, Huntington, Ind. venci in sicer: Mr in Mrs. John Rome, Nadalje • velja naša Pri<| St., Mr. in Mrs. John Rome, ml., Mrs. ^^ ^ ^ so ^ ^ av I zel, Mr. in Mrs. Joseph Rott in sin, An- ^ gluga> Mr Jim KoZel, I ton Grabner ,n druz.na Mr. ,n Mrs. ^^ g Mr ^ ^ Jim Kozel, Mr. m Mrs. Anton Basar in , .]>•■ sin, Frank Lausin družina, John Sluga Prisrčno se želimo zahval' J in Leo Polis, Mr. in Mrs. Frishcorn, Mr. nom društva Slovenski dom, k> Jrl in Mrs. Doty, Mr. in Mrs. Bicke, Mr. in udeležili svete maše in pogreba, P jjrl Mrs. Schuman, Mr. in Mrs. L. Sadar, no pa nosilcem krste, in sicer: I Mr. in Mrs. J. Kuhar, Mr. in Mrs. John chard Derganc, Mr. Eugene C- Vitez in družina, Mr. in Mrs. John Si- Mr. Raymond Kosten, Mr. H vec, Mrs. Gacnik in hči, Mr. in Mrs. Je- nik, Mr. Donald E. Zimpern>8*J p| Slovenski dom št. 6 SDZ, Fred Welsh Iožili k večnemu počitku. Po8eb^/| iz Globe Valve Co. iz Delphi, Ind., Pick- Mrs. Albini Vesel za tako ginlj»v »/I er X-Ray Corp., A. E. Jones in H. A. ob odprtem grobu, in društvu McDonough iz Shore Mfg. Co., Employ- dom, št. 6 SDZ za tako točno izp c^l ees of Shore Mfg. Co., Thompson Air- posmrtnine. Enako tudi John H*" craft Products Old Guards. Insurance Co. t»r I Našo prisrčno zahvalo želimo izre- Našo prisrčno zahvalo naj »^l či vsem, ki so darovali za svete maše me p0grebni zavod August F. 5. za mirni počitek blage duše, namreč: 2a V8Q poatrežljivo naklonjenost 1 j Mrs. Felix Novinc, Mrs. Esther Semick, Iepo urejen pogreb. Mrs. Mary Darovec, Mr. in Mrs. Louis Fortuna, Mr. in Mrs. Valentine Trtnik, Slučajno, če smo pomotoma ^t Mrs. Heten Nagode, Mrs. Johanna Trav- ime izpustili, prosimo, da nam $ I nikar in družina, Mr. John Stergar, Mr. te, ker se želimo vsem najp«*r in Mrs. Frank Knific, Mr. in Mrs. Mike zahvaliti. Prišla je kruta smrt ter Te je iztrgala iz naše srede, ljubljenega sina' ta. Moral si umreti tako mlad, v cvetoči mladosti. Odnesli so Te v temni Jyi a naš dom je ostal tako prazen. V srcih je žalost in v očeh grenke solze, s® ^ 11 Je tako ljubili, Ti naš ljubljeni nepozabni sin in brat. Vprašujemo »e, I je moralo to zgoditi, a odgovora ni. Odšel si tja, odkoder ni povratka. ^ I nas zavest, da se enkrat snidemo na kraju večnega miru in blaženstva I zvezdami. Spavaj mirno, ljubljeni sin — snivaj sladko, dragi brat. Žalujoči ostali: VERA in JOSEPH KRAJIC, oče in mati VERA in ELEANOR, sestri HELENA NAGODE, stara mati FRANK in ROSE KRAJIC, stari oče in mati v stari domovin« Zapušča se več drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, 8. marca 1944. A i'aš stric David — kakor bi bilo danes, ga vidim pred seboj s plavim kodrom na čelu in z bradico —: 'Fuj! Deklica, ki zna latinski . . . Kakor sveže razcve-tena roža, ki diši po jesihu.' " Deklica se je morala zasme-jati. "To je čisto podobno mojemu bahaškemu stricu Davidu _!" Prezirljivo je stisnila ustnice in pristavil: "Ce bi danes zinil kak mlad mož tako zaostalo mnenje!" "Ljubi otrok, jaz ne verjamem, da se je sodba moških o nas kaj prida spremenila," je zamišljeno pripomnila Marija Elizabeta Sylvain. Toda Liza je dvignila svojo glavico: "Potem je pa že skrajni čas; mladim možem, ki jih jaz poznam, bom že vcepila potrebno spoštovanje pred dekletom, ki uporablja svojo glavo tako, kakor je njej prav!" "Za božjo voljo .gospodična Liza, mlada deklica pa taki velikanski koraki! Vaša vlečka ima že prav lep nakit iz blata . . . In vaša ogrinjača frfota kakor ptič! Ali vas sme vaš nevredni suženj spremiti čez Breetstraat in Hoogewoerd?" Liza je pridržala svoj urni !korak; nagajive in vendar la-! ska j oče se besede tega dobro |znanega glasu so ji pognale kri v lica. Prav za prav je bilo za gospodinjstvo in P°. svoje otroke! Pote"1! učenost ne bo korist' nič — zakaj bi si ^ neumnostmi uničili s dekliška leta?" (Dalje prihodnF -o——| Pomagajte Amerik i vojne bonde in z««"1^! Jo Van Ammers-Kuller« UPORNICE ROMAN