Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 26. MAJA 1994 Nadaljevanje 36. seje občinske skupščine Bosta golf in Snovik postala aduta kamniškega turizma? Med tiste točke dnevnega reda, ki so jih delegati občinske skupščine obravnavali v nadaljevanju 36. seje 11. maja in so zbudile največ pozornosti v razpravi, sodi tudi strategija razvoja turizma v občini Kamnik. Marjan Štele, član izvršnega sveta, je v pojasnilu k predloženemu gradivu dejal, da je izvršni svet vseh 15 danih pripomb upošteval pri oblikovanju predloga strategije. Poseben poudarek je Štele v svoji razpravi namenil zlasti dvema projektoma: golfu v Arboretumu Volčji Potok in termalnemu zdravilišču v Snoviku. Izvršni svet podpira izgradnjo golf igrišča, ki bo pomenilo povsem novo kvaliteto v kamniškem turizmu, hkrati pa bo prineslo kar okrog 200 do 300 novih delovnih mest. V Snoviku pa gre za pilotni projekt takoimenovanega ekološkega turizma v obliki manjših bazenov in majhnih počitniških hišic. Med ostalimi nalogami, ki se že uresničujejo, je omenil izdelavo fotokarte Kamnika, regij- sko povezavo v okviru alpskih cest, zbornik o znamenitostih Kamniških Alp in še nekatere. V začetni -fazi se bodo lotili zlasti tistih nalog, ki ne bodo zahtevale večjih investicij. Kritično pa je ocenil udeležbo na lanskih dveh podjetniških seminarjih, za katera med kamniškimi gostinskimi in turističnimi delavci ni bilo pravega zanimanja. Pavle Ocepek je v svoji razpravi izrazil pomislek, da bi golf v Volčjem Potoku pomenil degradacijo zaščitenega območja Arboretuma. Zavzel se je za to, da bi občina imela pri tem čiste račune, da se bo vedelo, kam se bodo vlagala občinska sredstva in zakaj. Marijo Reba je zanimalo, kako izgledajo konkretni projekti za Snovik in kakšen bo razvoj na tem območju. Menila je, da bi morali najprej narediti inventarizacijo naravnih danosti in ugotoviti, kakšna bo dejanska obremenitev okolja z izgradnjo turističnega naselja. Po mnenju Demitrija Perči- ča je predložena strategija sprejemljiva, vendar bi ji moral slediti operativni plan uresničevanja. Marijan Štele je pojasnil, da bo razvoj Snovika prilagojen varstvu okolja in da izvršni svet ne bo investitor tega projekta. Namenil je samo nekaj denarja za načrt. Investitorji bodo zaenkrat domačini, ki so pokazali veliko pripravljenosti za sodelovanje. Za pilotni del projekta pa naj bi občina zagotovila pomoč v obliki posojil. Glede operativnega plana je dejal, da bi bilo treba usposobiti vsaj deset ljudi, ki bi v projektnih skupinah pripravili načrte uresničevanja in vodili turistične projekte. Računajo, da bo to opravljeno do jeseni. Premalo parkirišč Čeprav so s spremembami odloka o ureditvi cestnega prometa v občini predvidena nekatera nova parkirišča (pri bivši tovarni usnja, na Glavnem trgu (Nadaljevanje na 2. strani) S_seje občinske skupščine Sprejet zazidalni načrt za Kalcit Osrednja točka dnevnega reda 37. seje občinske skupščine v sredo, 11. maja, je bila obravnava in sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja S-14 Kalcit. Predlagane spremembe, o katerih smo poročali v predzadnji številki, je razložil Bojan Mlakar, direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje. Podpredsednik skupščine Igor Podbrežnik je s skupino delegatov predložil amandma, ki ga je podprl tudi izvršni svet in ki določa, da mora Rudnik kalcita ob vsaki investiciji tri promile investicijske vrednosti nameniti za razvoj komunalne infrastrukture na območju lokalne skupnosti. To je v skladu s pripombami v javni razpravi, da bi moral kraj imeti tudi kake koristi od izkoriščanja naravnih dobrin in ne samo prenašati bolj ali manj neprijetne vplive Krajevni skupnosti Godič in Kamniška Bistrica sta doslej uspešno sodelovali pri mnogih skupnih zadevah. Bo tako tudi v prihodnje, ko (če) bosta v različnih občinah? V nedeljo, 29. maja, referendum o občinah Samo z udeležbo na volišču bomo odločili o novi občini V nedeljo, 29. maja 1994, od 7. do 19. ure bomo tudi v sedanji kamniški občini na 33. voliščih odločali o tem, ali smo za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi samostojna občina. Ob tej priložnosti kaže posebej poudariti, da bo o tem pomembnem vprašanju lahko odločal samo tisti občan, ki bo prišel na volišče in oddal svoj glas. Morda smo še le nekoliko preveč pod vtisom ugotavljanja rezultatov na volitvah v preteklih letih, ko je bil tisti volivec, ki je ostal doma, štet kot da je glasoval proti (npr. pri krajevnem samoprispevku). O novih občinah bodo odlo-' čili samo tisti občani, ki se bodo udeležili glasovanja, ne glede na to, koliko ljudi bo prišlo na volišče. Zato se pri odločanju o tako pomembni zadevi ne bo izplačalo ostati doma in kasneje kritično ocenjevati na referendumu sprejetih odločitev. (Več o novih občinah na 2. in 3. strani) (cj) SALON POHIŠTVA na Kranjski cesti (tel. 816-296) Velika izbira VRTNIH GARNITUR že od 5.956,00 SIT dalje. Izkoristite gotovinski popust ali nakup na kredit. PE TfTAN-KOČNA na Ljubljanski c. (tel. 812-552) ponuja po izrednih cenah KLJUKE S ŠČITOM za notranja in vhodna vrata po 845,00 SIT/grt POLOLIVE-KUUKE ZA OKNA po 386,00 SIT/kom KLJUČAVNICE ZA KOLESA po 499,00 SIT/kom KUPUJTE V KOČNI! DEŽURSTVO V mesecu JUNIJU bosta dežurni ob SOBOTAH do 19.30 ure PE MARKET KRANJSKA in STRANJE, ob nedeljah od 8. do 11. ure pa MARKET KRANJSKA. Na praznik 25.6. - DAN DRŽAVNOSTI - bosta dežurni trgovini MARKET KRANJSKA in STRANJE od 8. do 11. ure! KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE! Naslednja, 11. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 9. junija. Prispevke sprejemamo do srede, 1. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 7. junija. Po sprejetju zazidalnega načrta za območje proizvodnega obrata Kalcita bo kmalu prišla na vrsto ureditev kamnoloma v Grohatu, za katerega se že pripravlja ureditveni načrt. na okolje. Zato so tudi občinski delegati ta amandma kot tudi celotni odlok z večino glasov sprejeli. V razpravi je bilo sicer slišati nekatere predloge, naj bi s sprejetjem odloka počakali (Nadaljevanje na 2. strani) BARVNO FOTOKOPIRANJE prospektov, - katalogov ■ fotografij (povečavo) RAZLIČNE VEZAVE: -«sponko - s spiralo - z letvico Odprto od 7.00 - 19.00, sobota zaprto. /O ljubljanska banka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Kako zmanjšati število obiskov v banki? Ljubljanska banka si vneto "prizadeva, da bi prebivalcem Slovenije olajšala denarno poslovanje. V Kamniku smo Izvedli anketo na reprezentativnem vzorcu komitentov In presenečeno ugotovili, da je veČina komitentov v banki večkrat mesečno. To seveda pomeni nepotrebno Izgubo dragocenega časa. Nekaj nasvetov, kako se boste Izognili nepotrebnemu čakanju v vrsti. Največ komitentov pride v banko ob izplačilu pokojnin, tj. zadnji delovni dan v mesecu. Uredite si denarno poslovanje, da boste v banki vsaj en dan prej. Nekaj manjša gneča je ob izplačilu plaC, t.j. od 12. do 15. v mesecu. Imetniki tekočih računov bi lahko močno zmanjšali obiske v banki. Redne mesečne izdatke jim lahko poravna banka s trajnim nalogom v breme tekočega računa. Tako Vam banka lahko plača stanovanje, porabo elektrike, komunalne stroške, telefon, časnike in druga redna mesečna plačila in to zastonj, brez zaračunavanja provizija Imetniki tekočih računov, ki uporabljajo plačilno kartico, skoraj ne uporabljalo več čekov in jim ni treba stati v vrsti za čekovne blankete. Čekovne blankete vam pošljemo po posti, če nam jih naročite po telefonu. Za plačilo položnic In polog na tekoči račun uporabljajte bankomat. S pismom zaupanja lahko imetniki tekočega oziroma žiro računa plačate večje število položnic ob različnih datumih brez čakanja v vrsti. Pismo s položnicami preprosto oddate mimo vrste ali ga pošljete po pošti. Pri pismu zaupanja je tudi manjša provizija kot pri plačilu na bančnem okencu. Oglasite se, svetovali vam bomo. ljubljanska banka dd. - pravi naslov za denarne zadeve KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 26. MAJA 1994 Bosta golf in Snovik postala aduta kamniškega turizma? Nadaljevanje s 1. strani itd.), se je razprava največ sukala okrog pomanjkanja parkirišč in parkiranja po zelenicah. Slišali smo, da je Komunalno podjetje že prejelo ureditveno odločbo za ureditev makadamskega parkirišča na Žalah, ki . bo razbremenilo zlasti ob pogrebih povsem zasedeno cesto proti Žalam. Parkirišče ob vzhodni fasadi samostana je namenjeno samo obiskovalcem cerkve in samostana. Odločiti se bo tudi treba, ali bo pred vrtcem na Bakovniku še zelenica ali pa bo to parkirišče. Sedaj ni niti eno ne drugo. Ker z verigo zaprto parkirišče pri kavarni Veronika večkrat sameva, je bilo slišati predlog, naj bi verigo odstranili, da bi tu lahko parkirali tudi obiskovalci mesta. Stane Zarnik, predstojnik občinskega inšpektorata, je dejal, da je bilo to parkirišče rezervirano na željo prebivalcev Šutne, da ne bi več parkirali na površinah, ki so namenjene pešcem. Po mnenju delegatov naj bi se parkirni žepi uvedli tudi pod Starim gradom, na sedanjem sejmišču in še kje. Čimprej je treba postaviti tudi ustrezne prometne znake in zarisati talne oznake. Predlagatelji odloka bodo morali pri pripravi predloga te pripombe bolj ali manj upoštevati, čeprav je bilo na seji slišati tudi mnenje, naj se s tem ukvarjajo strokovnjaki. Ž osnutkom odloka o spremembah odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov, ki so ga soglasno sprejeli, se bo povečalo število objektov, ki jih bo v bodoče mogoče graditi samo na podlagi priglasitve del in zanje ne bo potrebnih dolgotrajnih postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Naj omenimo le nekatere nove objekte, ki so poleg dosedanjih vključeni v odlok: to so zlasti otroška igrišča, objekti za sezonsko prodajo, cisterne za kurilno olje in plin, vzdrževanje komunalnih na-, prav itd. Zgodba o telefoniji še ni končana Kot je bilo pričakovati, je poročilo komisije za revizijo izgradnje telefonskega omrežja, ki ga je razložil njen podpredsednik Franc Sitar, zbudilo v skupščini precej odmeva. Ker smo poročilo komisije že objavili v celoti, naj omenimo samo to, da je predstavnik komisije poudaril dejstvo, da niso bili zgrajeni le 6103 telefonski priključki, od katerih naj bi PTT podjetje dobilo le 1903, kot je bilo to navedeno v poročilu za sejo občinske skupščine v novembru 1991, pač pa je bilo dejansko zgrajenih 9400 priključkov, od tega pa je last pošte 3297 priključkov. Po mnenju komisije je bilo s strani sklada stavbnih zemljišč neutemeljeno najetih 16 milijonov SIT posojila, saj je bilo zbranega denarja dovolj oz. celo preveč. Zato je komisija predlagala, naj se ugotovi kazenska odgovornost tistih, ki so zavedli občinsko skupščino, da je izglasovala sklep o najetju dveh posojil. Temu predlogu delegati niso pritrdili, ker so menili, da ni šlo za osebno okoriščanje s sredstvi, da je treba preveč vplačane zneske čimprej vrniti naročnikom in da je treba zadevo »telefonija« enkrat vendarle že zaključiti. Delegati so se spomnili tudi svojega sklepa iz lanskega leta, naj se preveč vplačani denar vrne, vendar se ta sklep doslej še ni uresničil. Po precej razgreti razpravi so se delegati zedinili o tem, naj predlog sklepov pripravi do naslednje seje petčlanska komisija, v kateri bosta dva člana komisije za revizijo in dva člana UO sklada stavbnih zemljišč, komisijo pa bo vodil predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc. Ponovno so sprejeli tudi sklep o vračilu preveč vplačanega denarja naročnikom, vendar so tokrat določili rok, to je 20. september 1994. Ker je bilo na seji slišati različna mnenja o dokončni ceni telefonskega priključka, skupščina pa o tem ni sprejela posebnega sklepa, je še odprto vprašanje, ali bo obveljala predlagana končna cena 98.000 SIT. Poročilo o škodi na kmetijskih pridelkih zaradi lanske suše so delegati sprejeli s pripombami, da so nekatera regresirana krmila (n.pr. sojo) kmetje morali plačati dražje, kot če bi jih kupili prosto na trgu. Poslanec državnega zbora Maks Lavrinc je obljubil, da bo o tem postavil poslansko vprašanje v Državnem zboru. F. SVETEU Izvršni svet je obravnaval Pokroviteljstvo občine nad letošnjimi prireditvami Občinski izvršni svet je na seji 10. maja sprejel na predlog sekretariata za družbene dejavnosti sklep o dodelitvi sredstev za pokroviteljstvo občine Kamnik nad letošnjimi kulturnimi in športnimi prireditvami. V ta namen je kulturnim, turističnim in športnim društvom razdelil en milijon tolarjev. Posameznim društvom je namenil od 50.000 do 90.000 tolarjev. Med prireditelji pomembnejših prireditev so pevski zbor Cantemus, Harlekin, OŠ Toma Brejca, Mladinski center. Mažoretke, AMD Kamnik. Modelarski klub. Lokostrelski klub. Kolesarsko društvo. Slovensko zdravniško društvo in Turistično društvo Kamnik, ki so mu za izvedbo Dnevov narodnih noš namenili 30.000 tolarjev. Po sklepu izvršnega sveta bo Center za socialno delo, ki se že dalj časa bori s prostorsko stisko, dobil nove večje prostore v 2. nadstropju starega zdravstvenega doma na Ljubljanski cesti. Ker je zaenkrat lastnik stavbe še Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mu je izvršni svet poslal ustrezno priporočilo za najem prostorov. Zaradi pomanjkanja sredstev za najnujnejšo sanacijo nihalke in sedežnice na Veliki planini je izvršni svet kot predstavnik lastnika dovolil podjetju Velika planina — Zaklad narave najetje šestmesečnega kredita v znesku 196.000 DEM. Za najetje posojila bo podjetje zastavilo doslej še neuporabljen teptalec snega. Izvršni svet bo dal družbi Velika planina - Zaklad narave v brezplačni najem gostišča Šimno-vec in Zeleni rob. To pa samo za čas, dokler se ne uredijo statusne spremembe podjetja, nato pa bo občina te objekte vložila kot svoj vložek v družbo. Izvršni svet je sprejel ponudbo SKB Banke - Poslovne enote Domžale - Kamnik za sodelovanje pri kreditiranju drobnega gospodarstva, revitalizacije ter ostale stanovanjske gradnje. Ustrezne komisije pri izvršnem svetu pa bodo pripravile poročila o namenski porabi posojil za drobno gospodarstvo, kmetijstvo in za stanovanjsko področje. (fs) Sprejet zazidalni načrt za Kalcit Nadaljevanje s 1. strani do ustanovitve novih občin, vendar bi to pomenilo, da RKK v tem času ne bi mogel opraviti nobenih izboljšav v proizvodnem postopku. Občinska skupščina je sprejela tudi osnutek odloka za varstvo pravic najemnikov stanovanj. Njegova naloga bo spremljati uresničevanje obveznosti lastnikov stanovanj in dajanje pobud občinski skupščini za sprejem ustreznih ukrepov. Ob sprejetju poročila o socialnem stanju občanov v letu 1993 je skupščina predlagala Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da bi se spremenil dosedanji kriterij za podelitev republiških štipendij kmečkim otrokom tako, da se dosedanji faktor 22 na katastr- f?73 84 09 Kdaj, kje in kakšna sanacija črnih gradenj? Bodo nove občine imele dovolj denarja? Nekaj dni pred referendumskim odločanjem o novih občinah še vedno niso znane točne številke o financiranju bodočih lokalnih skupnosti. Tudi podatki, ki jih je na zahtevo javnosti v ta namen pripravilo Ministrstvo za finance, še vedno vsebujejo nekaj če-jev in vprašajev: če bodo manjkajoči (še ne sprejeti) zakoni tako določili: ni znano, koliko bo novih občin in kakšne bodo dejanske pristojnosti teh občin ... Čeprav zakon o lokalni samoupravi sicer našteva osnovne pristojnosti lokalne samouprave, bo ugibanj o dejanskih pristojnostih bodočih občin konec šele takrat, ko bo Državni zbor sprejel zakone o (državni) upravi, o delovnih področjih ministrstev, o območjih novih občin in o financiranju občin. Ministrstvo za finance je zato (po lastnih zatrdilih) pri izračunih upoštevalo največji možni obseg prenosa sedanjih (državnih) pristojnosti občin na državo: upravne naloge na posameznih področjih (notranje zadeve z matično službo, obramba, geodetska služba, kmetijstvo, gozdarstvo, veterinar- stvo, vodno gospodarstvo, urejanje prostora ...), inšpekcije, osnovno izobraževanje, otroško varstvo (!). socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, kultura in telesna kultura. Država bo prevzela tudi vse delavce, ki delajo na naštetih področjih. Po podatkih, ki naj bi jih ministrstvo menda dobilo od občin, je v I. 1993 za te državne dejavnosti povprečna slovenska občina porabila okroglo 60% zagotovljenih proračunskih sredstev (!). Dosedanji predpisi (kot tudi novi zakon o lokalni samoupravi) občinam zagotavljajo 90% povprečne javne porabe na prebivalca v Sloveniji, to pa je bilo v lanskem letu 26.779 tolarjev na prebivalca. Če bi država prevzela od občin vse možne dejavnosti, ki po sedanjih vladnih predlogih ne bodo v pristojnosti lokalne samouprave, bi občine po izračunih Ministrstva za finance potrebovale in imele zagotovljenih le še 11.080 tolarjev na prebivalca. Kaj bi to pomenilo za predvidene občine na Kamniškem, je razvidno iz naslednje primerjalne tabele (proračunski prihodki so v milijonih tolarjev): ski dohodek uskladi s faktorji, ki so podlaga za določanje socialno varstvenih pravic. Volitve in imenovanja Za namestnika komandirja policijske postaje Kamnik je skupščina imenovala Metoda Vidmarja, doslej pomočnika komandirja Policijske postaje Domžale. V svet Matične knjižnice Kamnik je bil namesto Staneta Zamika, ki je odstopil, imenovan Klavdij Koderman. (fs) Referendumsko območje občine Število prebivalcev Dosedanji proračun Predvideni bodoči proračun Kamnik 21.885 586 mio 243 mio Kamniška Bistrica 1.747 47 19 Komenda 2.657 71 29 Moste pri Komendi 1.432 38 16 Smarca 1.230 33 14 SKUPAJ 28.951 775 mio 321 mio V zakonskem roku prijavljene črne gradnje bo možno dopustiti le, če jih je možno uvrstiti v enega izmed naslednjih meril: da se gradnja nahaja na zazidljivem zemljišču ali da se dotika zazidljivega zemljišča in jo je oblikovno mogoče vklopiti v videz naselja. Upoštevan bo tudi možen odmik, vendar največ 45 metrov od zazidljivega zemljišča. Četrto merilo je, da se črna gradnja nahaja zunaj zazidljivih zemljišč kot posamičen objekt oz. v zaselku do osem hiš ali v naselju devetih in več hiš. Tak je povzetek vsekakor najvažnejšega določila predloga odloka o sprejetju PUP za sanacijo degradiranega prostora, ki ga je izvršni svet določil na seji 18. maja. Pred tem pa je še sprejel stališča do pripomb sedemnajstih črnograditeljev, ki so jih dali v času javne razgnitve prostor-. sko ureditvenih pogojev. To pomeni, da je pripombe dala slaba šestina od vseh, ki so prijavili črne gradnje. Pripombe so se nanašale zlasti na tiste pogoje v prostorskem aktu, ki bi od graditeljev zahtevali večje gradbene posege (n.pr. sprememba naklona strehe, zame- njava kritine itd.). Nekaj pripomb pa se je nanašalo tudi na višino zahtevanega komunalnega prispevka. Odprto vprašanje s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki postavlja pogoj naklona strešine 40 stopinj, je izvršni svet po daljši razpravi rešil tako, da je sprejel predlog, da se namesto 3 sto-pinskega odstopanja od te zahteve vnese v odlok dopustno odstopanje, ki temelji na na- Občanov komentar Čakanje na (boljše) delo Povečevanje števila brezposelnih v zadnjem času ne narašča več tako naglo kot pred meseci. Odpirajo se nova delovna mesta tudi v zasebnih podjetjih in obrti. Posamezni primeri tudi opozarjajo na to, da bi se lahko zaposlilo več delavcev, če bi vsak brezposeln prijel za vsako delo. Vendar temu ni tako. Pogosto namreč slišimo za primere, ko podjetja iščejo delavce za posamezna tudi nižje kvalificirana dela, vendar jih ne morejo dobiti. Po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti bi morala nezaposlenemu delavcu ugasniti pravica do denarnega nadomestila, če odkloni zaposlitev, ki ustreza njegovi izobrazbi in zmožnostim. Pogosto se pozablja, da zakon določa, da mora delavec sprejeti zaposlitev na delovnem mestu z nižjo strokovno izobrazbo od njegove, če je pred nastopom brezposelnosti delal na takem delovnem mestu in to z razliko do dveh izobrazbenih stopenj. Takih primerov pa gotovo ni malo, saj podjetja rešujejo presežek delovne sile tudi z notranjo razporeditvijo na »slabša« delovna mesta. Zato bi morali zakon v takih primerih, ko nezaposleni odklonijo zaposlitev, dosledneje uresničevati, ne pa pristajati na to, da nezaposleni, ki prejemajo nadomestilo za plačo, opravljajo pogodbena dela, tudi »slabša«. Uradno pa čakajo na »boljše« delo. (Je) klonih okoliških strešin. Tehnologija sodobnih sušilnih naprav za seno namreč terja maksimalen naklon strehe 33 stopinj. Prav tako bi bilo v okolju, kjer že prevladujejo položnejše strehe, z zahtevo po 40 stopinj-skem naklonu, nesmiselno »ponovno ustvarjati zgodovino«, smo slišali na seji. Sicer pa s tem odlokom ne bo možno legalizirati črnih gradenj na območjih, ki so s prostorskim aktom določena za gradnjo objektov javnih služb in gospodarskih objektov. Enako tudi, če je namembnost črne gradnje povsem drugačna od tiste, ki je določena s prostorskim aktom, razen če bo namembnost objekta mogoče spremeniti. Tudi slabša izraba prostora od predpisane bo lahko razlog za zavrnitev legalizacije. Povedati pa je treba, da je v določilih osmega člena tudi precej »čejev«, katerih izpolnitev bo lahko legalizacijo kljub temu omogočila. Izvršni svet je s strani Razvojnega zavoda Domžale predložena stališča do pripomb sprejel, o njih in predlogu odloka pa bo povedalo pred skupščinsko obravnavo še Ministrstvo za okolje in pro-stor F. SVETEU Poleg teh, z zakonom o lo- kaliii SBinuupro , i 'iv/V l JC I II 11 proračunskih sredstev (glavni vir so davki, predvsem dohodnina), pa imajo občine lahko še dodaten proračunski denar iz naslednjih virov: komunalna taksa, krajevna taksa, prihodki upravnih organov, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbine za zdravstveno varstvo živali, odškodnina za spremembo kmetijskega zemljišča in - ne nazadnje - dohodki od gospodarjenja z občinskim premoženjem (najemnine, zakupnine, koncesije ...). Na ta način naj bi občine povečale proračunska sredstva za povprečno 15%. In katere so tiste bistvene (temeljne) pristojnosti, ki jih občinam kot novim lokalnim skupnostim dodeljujeta ustava in zakon in jih država niti ne more (večinoma pa tudi ne želi) prevzeti (ter bodo zato bremenile vsak občinski proračun)? To so: - prostorsko planiranje v občini, - povečanje in vzdrževanje najemnega socialnega sklada stanovanj, - občinske javne gospodarske službe, - predšolsko varstvo otrok, osnovno varstvo družine, socialno ogroženih, invalidov in ostarelih, - varstvo okolja (zakon o varstvu okolja je do občin dokaj zahteven), - vodovodna in energetska komunalna dejavnost, odplake, odpadki, - pospeševanje vzgojno izobraževalne, informacijsko dokumentacijske, društvene, turistične in kulturne dejavnosti v občini, - skrb za razvoj športa in rekreacije, - gradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest, javnih poti, rekreacijskih in dru- gih javnih površin, - nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, - komunalno redarska služba, skrb za red v občini, - požarna varnost, organizacija reševalne pomoči, pomoč pri elementarnih nesrečah, - organizacija pokopališke in pogrebne službe ... Nekaj več kot 11.000 tolarjev na prebivalca zagotovljenih proračunskih sredstev je za bodočo občino vsekakor premalo. Tudi večje občine bodo težko preživele, majhne s tem denarjem nikakor ne. Zato moramo že zdaj zahtevati nove, bolj točne izračune, kajti s predvidenim prenosom sedanjih »državnih« občinskih pristojnosti na državo ta nikakor ne prevzema 60% sedanjih občinskih proračunskih obveznosti. To se da dokazati z dosedanjimi občinskimi proračuni katerekoli slovenske občine. Poslanci v Državnem zboru morajo zato, dokler je še čas, vladi dopovedati, da novim občinam v vsakem primeru ostaja več kot polovica dosedanjih finančnih obveznosti. Seveda mora Državni zbor v državnem proračunu za prihodnje leto zagotoviti dopolnilna sredstva za pokrivanje občinskih proračunskih primanjkljajev in to vse do 90% na novo izračunane (večje) povprečne javne porabe na prebivalca novonastalih lokalnih skupnosti. BRANKO NOVAK Obvestilo obiskovalcem Velike planine Obveščamo obiskovalce Velike planine, da bo nihalka ponovno pričela z obratovanjem 28. maja ob 8. uri. Vozila bo do 18. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa do 20. ure. 26. MAJA 1994 v zrcalu dveh tednov KAMNIŠKI OBČAN S seje izvršnega sveta Nove cene v vrtcu Določene najemnine v zdravstvenem domu Sekretariat za družbene dejavnosti naj pripravi programsko nalogo za gradnjo novega otroškega vrtca, je bil eden od sklepov izvršnega sveta na seji 4. maja. Za podpisnika pogodbe za gradnjo vrtca s SGP Graditelj je izvršni svet pooblastil svojega predsednika Miha Novaka. Od prvega maja dalje je po sklepu IS v veljavi tudi nova ekonomska cena storitev v kamniškem otroškem vrtcu. Določili so tudi višji prispevek staršev, ki bo za jasli znašal (55% od ekonomske cene) največ 13863 SIT, za predšolske otroke 11802 SIT in za predšolske otroke od treh let naprej (60% od ekonomske cene) prav tako največ 11802 SIT. Vladi Republike Slovenije so dali pobudo, naj bi določila enotna merila za določanje ekonomske cene v vrtcih. Prispevki staršev naj bi pokrivali ekonomsko ceno, socialni položaj staršev pa naj bi se urejal z otroškimi dodatki. Tako po-. moč staršem ne bi bila več odvisna od tega, ali imajo svoje otroke v vrtcu ali ne. Zdravniki s koncesijo, ki bodo najemali prostore za svoje ordinacije v zdravstvenem domu, bodo plačevali najemnino v višini 10 DEM za m2, poleg tega pa bodo krili tudi funkcionalne stroške (ogrevanje, elektrika, voda). Za zobozdravstvene ordinacije bo najemnina po 564 DEM na mesec, za ostale ordinacije pa po 376 DEM na mesec. Izvršni svet pa bo na koncu leta na osnovi analize stroškov proučil možnost za znižanje teh cen. Za dokončanje del pri asfaltiranju dela ceste Kamnik — Vranja peč je izvršni svet odobril 1,44 milijona SIT brezobrestnega posojila z rokom vračila 30. novembra 1994. V komisijo za dodelitev posojil za pospeševanje kmetijstva (razpis smo objavili v prejšnji številki) je izvršni svet imenoval Demetra Sadni-karja, člana IS, za predsednika in za člasne: Toneta Kotnika, Francko Fugger - HKS Domžale, Toneta Jagodica, Kmetijski zavod Ljubljana, enota Komenda, in Judito Mlinar-Kern, sekretarko za gospodarstvo. Izvršni svet je predlagal, naj volilne komisije referendumskih območij za ustanovitev no- Kamniški zdravstveni dom bo s svojimi prostori na razpolago tudi zasebnim zdravnikom. vih občin imenujejo za tajnika komisij Rafaela Zagorični- ka, sekretarja občinske skupščine, (fs) Namesto ene sedanje pet novih občin? Po predlogu, objavljenem v Poročevalcu Državnega zbora republike Slovenije, 21. 2. 1994, je bilo predvideno, da se občina Kamnik razdeli na štiri samoupravne lokalne skupnosti - občine: Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinj. Na podlagi tega je bila izdelana tudi raziskava »Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik« kot podlaga za študijsko analizo in programsko preoblikovanje občine Kamnik v predlagane štiri nove občine. Da bi bili občani čimbolj seznanjeni z izsledki te študije, je bila ta razmnožena in dana na vpogled ali v last nosilcem oblasti v posameznih krajevnih skupno- Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in predsednik izvršnega sveta Mihael Novak ob polaganju temeljnega kamna. V Tuhinjski dolini popolna osemletka Temeljni kamen za šolo v Šmartnem V soboto, 21. maja, se je množica ljudi zbrala na prizorišču slovesnega dotika ob polaganju temeljnega kamna za osnovno šolo Šmartno v Tuhinjski dolini. Med njimi so bili tudi minister za šolstvo in šport RS dr. Slavko Gaber, predsednik izvršnega sveta Mihael Novak, predsednik občinske skupščine Maksimiljan Lavrinc, drugi predstavniki občine, cerkve, krajevnih oblasti, političnih strank, domačini in najmlajši. Zbrane Je pozdravil predsednik sveta KS Šmartno Franc Modrijan. Slavnostni govornik predsednik izvršnega sveta Mihael Novak je nizal dejstva, ki so botrovala tej pomembni odločitvi. Poudaril je, da otroci Tuhinjske doline zaslužijo, da hodijo v osnovno šolo v domačem kraju, ne pa da se jih vsak dan kar 212 vozi v 20 km oddaljeni Kamnik. Izrazil je željo, da krajani sodelujejo pri uresničevanju tega projekta, ki bo ljudi povezoval in mladi ljudje bodo radi ostali v Tuhinjski dolini, če jim bomo zagotovili celovit razvoj. Mladi pa so temelj naše družbe in tudi naša bodočnost, je še poudaril slavnostni govornik. Tuhinjski otroci so se za ta velik dogodek še posebej skrbno pripravili. S svojim prisrčnim programom so navzoče zelo ganili in marsikdo je najbrž pomislil, da se je vredno potruditi za nepokvarjene otroške duše - tako materialno kot duhovno. Zatem je zapel PZ Mavrica iz Srednje vasi. Povezovalka programa Mateja Balantič je naznanjala čas slovesnega trenutka. Z veseljem je še ugotavljala, da je temelj vsake države vzgoja mladih in da je bila v Šmartnem ena od prvih šol na Kranjskem za nadarjene kmečke fante, ki jo je ustanovil duhovnik Mihael Paglavec. »Uresničujejo se sanje domačinov in požrtvovalnih učiteljev. Na temeljnem kamnu naj zrastejo trdni temelji šolske zgradbe, ki bo učencem privlačen hram znanja in vzgoje, odraslim pa v ponos in veselje, luč slovenskega duha,« je še dodala povezovalka programa. Simbolični temeljni kamen sta Položila minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in predsednik IS Mihael Novak. Ob tej priložnosti je šolski minister RS izrekel nekaj spodbudnih besed in priznal, da se ob pogledu na Tuhinjsko dolino, kadar se pelje skozi njo, spočije-■ Dodal je še: »Vsemu lepemu se Jahko še kaj doda in kadar se kraju dodaja nova šola, dodajamo tisto, kar lahko kraju prinese več stvari. Z željo, da bi kraj s to šolo dodal svoji lepoti še droben kamenček, da bi otroci, ki se te šole veselijo, skozi njo odrasli v ljudi polni znanja in duhovnega miru, se vam zahvaljujem za ta lep dogodek,« je zaključil svoj kratek nagovor minister dr. Slavko Gaber. Temeljni kamen je nato blagoslovil g. župnik iz Šmartna. Želje in načrti po izgradnji popolne osemletke v Tuhinjski dolini segajo že več kot deset let nazaj. V letu 1992 pa je občinska skupščina na predlog IS sprejela program razvoja Tuhinjske doline, v katerem je bila načrtovana nova šola v Šmartnem. Pristojne službe so s predsednikom gradbenega odbora bodoče šole Ivanom Hribarjem pričele z akcijo. Pričetek gradnje načrtujejo v začetku septembra, trajala pa naj bi dve leti. Polovico sredstev bo zagotovil državni proračun iz šolskega tolarja za razbremenjevanje prostorskih stisk in odpravo dvoizmenskega pouka, pol pa bo prispeval občinski proračun. V letošnjem letu je za to namenjenih 65 milijonov tolarjev. Učenci Tuhinjske doline od 1. do 4. razreda sedaj obiskujejo pouk v petih podružničnih šolah v dopoldanskem času, medtem ko učenci od 5. do 8. razreda obiskujejo pouk \ \ v centralni šoli Toma Brejca v Kamniku, razen učencev iz Mot-nika, ki obiskujejo OŠ na Vranskem. Tem učencem je onemogočeno vključevanje v interesne oziroma izvenšolske dejavnosti. Z dograditvijo šole v Šmartnem pa bo dana tudi možnost izvajanja pouka v eni izmeni v centralni šoli Toma Brejca. Osnovno šolo Šmartno bodo obiskovali vsi učenci podružničnih šol od 5. do 8. razreda v 8 oddelkih in učenci od 1. do 4. razreda iz KS Šmartno, Pšajnovica in Srednja vas v 4 oddelkih. Učenci nižjih razredov iz Srednje vasi bodo torej obiskovali šolo v Šmartnem, ker bodo podružnično šolo v Lokah opustili. V novo šolo se bodo vozili tudi učenci višjih razredov iz Motnika in Špitaliča in jim bo s tem dana možnost učenja angleškega jezika ter vključevanje v srednjo šolo v Kamniku, kar je sedaj otežkočeno, saj se učenci v OŠ na Vranskem učijo le nemški jezik. Predvidoma bo v prihodnjih letih v Šmartnem obiskovalo novo šolo 360 učencev v 12 oddelkih. Ob šoli bo zgrajena prostorna telovadnica. Tako bo nova šola lahko tudi kulturno središče Tuhinjske doline. VERA MEJAČ stih. Za poživitev akcije je bilo tudi več srečanj, tako na terenu kot na sedežu občine, kjer so člani delovne skupine za lokalno samoupravo pojasnjevali morebitne nejasnosti in odgovarjali na številna vprašanja predstavnikov krajevnih skupnosti. In končno je prišel čas, ko so občani na zborih lahko izrazili voljo, ali želijo imeti svojo občino ali ne. Ti zbori so potekali po vseh petindvajsetih krajevnih skupnostih v občini Kamnik od 28. 2. do 10. 3. 1994, na njih pa so se krajani odločili tako, da je na osnovi njihovih želja Državni zbor Republike Slovenije z ODLOKOM, 8. 4. 1994, določil referendumska območja za ustanovitev občin Kamnik, Šmarca, Kamniška Bistrica in Komenda, kamor je priključil tudi krajevno skupnost Moste kljub temu, da so se prebivalci te krajevne skupnosti na zboru občanov opredelili za predvideno občino Kamnik. Razlog, da je Državni zbor tako odločil, je v dejstvu, da krajevna skupnost Moste po novi opredelitvi ozemeljsko ne meji na referendumsko območje Kamnik. Ker se Moščani niso strinjali z Odlokom Državnega zbora, so 15. aprila 1994 ponovno sklicali zbor krajanov, na katerem se je zbralo 115 ljudi in so za predlog, da ustanovijo svojo občino, glasovali skoraj stoodstotno. Njihovo željo je Državni zbor ob obravnavi tudi nekaterih drugih ugovorov upošteval in določil tudi referendumsko območje za ustanovitev občine Moste (Uradni list Republike Slovenije, št. 22 - 28, IV. 1994, str. 1362 - 1414). Na osnovi končnega Odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin se bomo v občini Kamnik odločali namesto za štiri za pet občin: Kamnik, Kamniško Bistrico, Komendo, Moste in Šmarco. Predno preidemo k posameznim kazalcem, je treba vedeti, da bo za uspešno delovanje nove lokalne samouprave poleg materialne osnove izjemno pomemben tudi povezovalni interes prebi- Zelena Tuhinjska dolina je bila ta dan še lepša, besede predsednika izvršnega sveta Mihaela Novaka pa še bolj toplo sprejete. valstva; ta pa nastaja in se krepi le v okviru dolgotrajnega skupnega bivanja na nekem fizičnem območju. Za lokalno skupnost kot obliko združevanja ljudi je zato pomembno, da imajo z zgodovinskega vidika v tem oziru že precej izkušenj iz preteklosti. V povezavi s tem je zato pomembna tudi prostorsko-politič-na členitev prostora pred uvedbo tako imenovanega komunalnega sistema leta 1955; tedaj (od maja 1952 do septembra 1955) so bile na območju sedanje občine Kamnik prostorsko oblikovane občine Kamnik, Komenda, Kamniška Bistrica, Srednja vas, Tuhinj, Motnik in mestna občina Kamnik. Iz sedanjega Odloka Državnega zbora Republike Slovenije se vidi, da so od prej navedenih občin ostale v konkurenci za pridobitev območne samouprave Kamnik, Komenda in Kamniška Bistrica: Kamnik v prostorsko povečanem obsegu, Komenda in Kamniška Bistrica v okrnjenem obsegu. Na novo pa se jim pridružujeta Moste in Šmarca. Nekaj podatkov o referendumskih območjih: 65. Referendumsko območje za ustanovitev občine KOMENDA, meri 15,84 km2 in ima 2.672 prebivalcev; na km2 biva 168,7 ljudi. 66. Referendumsko območje za ustanovitev občine MOSTE PRI KOMENDI, meri 8,22 km2 in ima 1.424 prebivalcev; na km2 biva 173,2 ljudi. 67. Referendumsko območje za ustanovitev občine KAMNIK, meri 180,28 km2 in ima 21.935 prebivalcev; na km2 biva 121,7 ljudi. 68. Referendumsko območje za ustanovitev občine ŠMARCA, meri 1,66 km2 in ima 1.244 prebivalcev; na km2 biva 749,4 ljudi. 69. Referendumsko območje KAMNIŠKA BISTRICA, meri 83,27 km2 in ima 1.755 prebivalcev; na km2 biva 21,1 ljudi. In kaj pomenijo ti podatki v primerjavi s podobnimi kazalci iz nekaterih drugih evropskih držav? Ali bodo naše občine res med najmanjšimi v Evropi? V zvezi s tem bom navedel nekatere podatke, povzete iz tabelaričnega prikaza v knjižici »Zakaj v nove občine«, str. 120. Knjižico je izdala vladna služba za reformo lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, februarja 1994. Ti podatki povedo, da je v Avstriji 602 ali 25,8% občin, ki imajo manj kot 1.000 prebivalcev, na Češkem 4.513 ali 78,1%, v Franciji 28.183 ali 77,1 %, v Grčiji 4.704 ali 79,4%, na Madžarskem 1.688 ali 54,3%, na Islandiji 164 ali 83,3%, v Italiji 1.942 ali 23,9%, v Luksemburgu 60 ali 51,0% na Slovaškem 1.859 ali 67,7%, vŠvici 1.799ali 59,5% in v Nemčiji 8.602 ali 53,6%. Da, prav ste prebrali, tudi v Nemčiji je še vedno več kot petdeset odstotkov občin, ki imajo manj kot 1.000 prebivalcev. Trditev, da je v tej državi danes veliko manj občin, kot jih je bilo nekoč, drži, ni pa res, kar je bilo v javnosti večkrat poudarjeno, da je zmanjšanje števila občin bistveno spremenilo velikostna razmerja občin v odnosu do prej imenovanih držav. Izjemno veliko je tudi občin, ki imajo 1.001 do 5.000 prebivalcev: v Avstriji npr. kar 1.532 ali 65,7%, na Norveškem 230 ali 52,4%, na Finskem 203 ali 44,6%, v Luksemburgu 49 ali 41,5%, na Madžarskem 152 ali 37,1%, v Švici 953 ali 31,5%, v Nemčiji 4.884 ali 30,4% itd. Ti podatki povedo, da so v mnogih razvitih evropskih državah številčno v prevladi majhne občine, da so velike praviloma v ravnini v okviru večjih zazidalnih aglomeracij, manjše pa v hribovitem svetu, kjer so gospodarske, komunikacijske in druge vezi zaradi naravnih preprek med prebivalstvom šibkejše. Ko z navedenimi podatki primerjamo naravne in družbene značilnosti Slovenije, ugotovimo na tej podlagi, da število 340 referendumskih območij za ustanovitev novih občin v Sloveniji, kolikor jih je določil Državni zbor, ni pretirano, prej nizko; naš občutek, da bodo naše občine, ki bodo štele povprečno okoli 5.900 prebivalcev, še vedno premajhne in da zato mnoge ne bodo preživele, pri čemer imajo močan vpliv na mnoge ljudi prav sedanje pretirano velike komunske občine, je napačen. V okviru tega spoznanja lahko zaključimo, da so referendumska območja za ustanovitev občine Kamniška Bistrica, Moste in Šmarca glede števila prebivalstva (1.755,1.424 in 1.244) dovolj velike, da si osnujejo svojo občino; da je referendumsko območje Komende po številu prebivalstva (2.672) v prednosti pred prvimi tremi, enako tudi glede ppogojev za nemoteno funkcioniranje občinske uprave in da je referendumsko območje Kamnik, ki ima izrazito največ prebivalcev (21.935), izredno raznoliko tako po reliefu in gostoti poselitve kot tudi po razdelitvi in položaju terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ki so povečini koncentrirane v Kamniku in v njegovem ob-mestju. Predvsem zaradi tega neskladja bo potrebno veliko dodatne organizacijske moči, da bodo ljudje, ki živijo v hribovitih predelih daleč od Kamnika (v Tuhinjski dolini, dolini Motnišni-ce in dolini Črne) ustrezno povezani z občinskim središčem tako v komunikacijsko funkcionalnem oziru kot po zastopstvu v občinskem svetu. (Podatki o številu prebivalstva temeljijo na registrskem zapisu z dne 10. 2. 1994) Pripis: Ker ta članek dopolnjuje tudi prispevek »PRED NAMI JE IZREDNO POMEMBNA OD LOČITEV!« (objavljen je bil v Kamniškem občanu, 10. februarja 1994, str. 5 in 6), dobi popolnejšo vsebino v povezavi z njim. Dr. sc. MARKO ŽEROVNIK KAMNIŠKI OBČAN gospodarstvo, ljudje in dogodki 26. MAJA 1994 Po nekajletnem mrtvilu v Svilanitu spet zacvetel naložbeni polet Svilanit je tudi Veronique - Svilanitu, ki oskrbuje s frotirjem - brisačami in kopalnimi plašči - kar tri četrtine slovenskih potreb, zadnja leta težave niso bile tuje. Začele so se z razpadom jugoslovanskega trga (zlasti je bila boleča izguba Dalmacije) in se stopnjevale zaradi prezaposlenosti. Po uspešnem prestrukturiranju (zmanjšanju števila zaposlenih in uveljavitvi na novih tujih trgih) bodo tako v Svilanitu po dveh letih končno spet zmogli tudi sredstva za prepotrebne nove naložbe - nekako dva do tri milijona DEM imajo v mislih. Največ pričakujejo od nove računalniško dezinirne naprave, ki bo omogočila hitrejšo izdelavo vzorcev. Doslej so to zamudno delo opravljali ročno. »Naložba, tudi nekaj dodatne strojne šivalniške opreme sodi vanjo, bo hkrati zmanjšala število delavcev, povečala produktivnost in odpravila še vrsto drugih ozkih grl v šivalnici« se pohvali Bogomil VVicgele, direktor Svilanita. Seveda zaradi zmanjšanih potreb po zaposlenih ti ne bodo kar čez noč ostali brez dela. Nekoliko pa se bo moralo število zaposlenih sčasoma vendarle še zmanjšati, saj primerjave s sorodnim nemškim podjetjem kažejo, da je optimalno število zaposlenih okrog 500. V Svilanitu je tre-nutko zaposlenih 638 delavcev, v »najboljših« časih (1988) pa se je njihovo število vzpenjalo že prek 900 zaposlenih. Največ jih je podjetje zapustilo v letih 91—92 zaradi na novo uvedene benificirane dobe za tekstilce, ki so tako znatno hitreje izpolnili pogoje za upokojitev in hkrati botrovali precejšnji pomladitvi Svilanitovega kolektiva. Pred dvema letoma so se v tekstilni tovarni Svilanit še otepali z izgubo, lansko leto so končali pozitivno, a brez večjih dobičkov. Zato pa že letos načrtujejo znatno izboljšanje, kajpak v povečanem prihodku na tujem trgu, kjer zaslužijo dobro tretjino prihodka. Lani jim je uspelo tudi že precej zmanjšati zaloge in stroške proizvodnje ter s tem zboljšati likvidnost. Levji delež prihodka (85 odstotkov) jim prinaša frotir, ostalo svileni program - rute, šali, kravate in podobni modni dodatki. Največ izvozijo v Nemčijo, vse bolj prodirajo na avstrijski trg in tudi Češka jim je vse bliže. Poskušajo se tudi na Madžarskem pa v Angliji in Franciji. Povečujejo zlasti deleže kakovostnih izdelkov iz višjih cenovnih razredov - tako doma kot v izvozu. Na področju frotirja to pomeni zlasti izdelavo letos modnih enobarvnih brisač iz enojnih materialov z vzorčnimi burdurami (za bolnice in hotele pa seveda obveznimi emblemi). Sicer pa so njihovi izdelki višjega cenovnega razreda ujeti v novo blagovno znamko Veronique, ki naj bi zameglila »negativen« (nekoč jugoslovanski) prizvok Svilanita. Ker pa je na domačem trgu Svilanit le bolj znano in uveljavljeno ime, se pogosto dogaja, da domači kupci zavračajo novo in povprašujejo po stari znamki. Zato so se v Svilanitu odločili, da bodo v tem in naslednjem mesecu to posebno izvozno kolekcijo Veronique bolje predstavili tudi doma s posebnimi promocijskimi akcijami. A. P. Na slovenskem trgu je Svilanit uveljavljena in iskana znamka — zlasti izdelkov iz frotirja. Ključavnice odpirajo tudi vrata v svet V Titanu so zaradi že dalj časa strmo vzpenjajočega se števila in količin naročil letos zaradi povečanega obsega dela na novo zaposlili že preko 30 delavcev, približno 15 jih bodo zaposlili v najkrajšem času - kajpak, ko jih bodo izbrali. Zaradi dokaj težkih pogojev dela v livarni in sorazmerno skromnih dohodkov to, kljub veliki brezposelnosti, ni tako preprosto. Ker je delavcev, ki bi bili pripravljeni poprijeti za delo v livarni, v kamniškem okolišu preprosto »zmanjkalo«, pravi Jože Berlec, direktor Titana, jih zdaj iščejo prek domžalskega zavoda za zaposlovanje. Na zadnji pogovor o zaposlitvi so, denimo, povabili 40 kandidatov, a so se bili le štirje pripravljeni tudi zaposliti. Seveda pa iskanje novih delavcev ne pomeni, da je število zaposlenih že optimalno. Nekaj preveč jih Zato nameravajo ubrati pot notranjega odkupa - za kar so zaposleni in upokojenci že pokazali veliko zanimanja. »Tudi banke nam stojijo ob strani,« nadaljuje direktor in optimistično pristavlja, da se bodo Titanu kmalu spet pisali bolj uspešni časi. Preko zime v podjetju resda niso preživljali najbolj uspešnih Srečanje sodelavcev z obrambnega področja Udeleženci srečanja v prostorih Planinke Kamnik. Srečanje sodelavcev, ki so dolga leta delovali na obrambnem področju, je pripravil Sekretariat za obrambo občine Kamnik v sredo, 11. maja 1994. Povabljeni sodelavci so v daljšem časovnem obdobju v mnogočem pripomogli k dobri in učinkoviti obrambni pri- pravljenosti v okviru občine in Slovenije. Srečanja se je udeležil tudi načelnik sekretariata za obrambo g. Janez Brlogar. V krajšem nagovoru se je zahvalil vsem prisotnim za plodno sodelovanje in dolgoletno delo in vložen trud ter napor pri opravljanju odgovorne dolžnosti. Njihovo dolžnost sedaj prevzemajo mlajši kadri, ki bodo z delom lahko nadaljevali enako uspešno. Pogovor je potekal v zelo prijetnem kramljanju. Takega načina menjave nalog niso bili navajeni, so poudarili povabljenci. Izrazili so zadovoljstvo in veselje zaradi izkazane pozornosti, ker se tokrat ločujejo na tak prijeten način. Že pozornost, ki jo je izkazal sekretariat za obrambo do teh sodelavcev, priča, da so se med njimi stkale res prave prijateljske vezi. Obljubili so si, da se bodo ob raznih priložnostih še srečali, povabljenci pa so izjavili, da so še vedno na voljo, če bo potreba. Na srečanju so sodelovali še drugi sodelavci sekretariata za obrambo in predstavnik Teritorialne obrambe. Stisk roke ob slovesu je bil iskren! STANE SIMŠIČ je še vedno predvsem v režiji, sicer pa število zaposlenih danes znaša 1130 delavcev. V »najboljših« časih jih je bilo 1620. Poleg iskanja novih delavcev seveda v Titanu že lep čas odmerjajo precej pozornosti tudi lastninjenju. Jože Berlec zagotavlja, da Titana ne bodo »prodali« tujcem in tudi ni nikakršnega razloga, da bi o tem razmišljali, saj je tovarna, ki bo čez tri leta slavila stoletnico obstoja, močno vrasla tudi v srca delavcev kamniškega okoliša. dni, saj je njihova proizvodnja kljub vsemu povezana z gradbeno sezono, ki se je že začela. Pestile so jih zlasti likvidnostne težave, ki pa jih je pomladansko povečanje prodaje že omililo. Tudi plače so redne, čeprav dosegajo le 85 odstotkov kolektivne pogodbe. Kredite vračajo vzorno redno (z aprilom so se končno rešili večine najbolj obremenjujočih), le kakšen dobavitelj mora kdaj pa kdaj počakati na plačilo dan ali dva, pojasnjuje direktor Jože Berlec in pristavlja, da pri tem seveda ne pozabijo na obresti in da morajo na marsikatero plačilo počakati tudi sami. Spomnimo naj, da imata od jeseni kamniška tovarna kovinskih izdelkov in livarna po celoletnih težavah novo vodstvo, ki vidi prihodnost zlasti v izvozu. Titan že zdaj izvaža med 75 in 80 odstotki proizvodnje (tako ključavnic kot odlitkov) in sicer zlasti v Nemčijo, Italijo in Švedsko. Lani je zaradi že omenjenih vodstvenih težav prigospodaril 300 milijonov tolarjev izgube. Letošnji načrti so znatno smelejši in seveda brez izgub. Na področju spojnih elementov za vodovodne inštalacije (fitingov) načrtujejo doslej največje proizvodne količine (3500 ton, lani 2800, v najboljših letih doslej okrog 3000 ton). Na področju ključavnic dosegajo v zadnjem času zelo visoko kakovost (v celoti so osvojili nemške standarde), ki že spominja na butičnn izriMavp cilindrov. Medtem ko so jih pred leti izdelovali le tri ali štiri vrste, jih danes izdelujejo že 50 različnih vrst. Na zadnjem sejmu Varnost so predstavili celo računalniško podprte ključavnice, ki sodijo v Projekt slovenskega doma, pred pol leta so patentirali lasten patent cilindra, kmalu bo prišel na vrsto še eden. Na področju naročniške litine pa vse bolj uspešno prodirajo tudi v avtomobilsko industrijo, še zlasti obetavno se kaže sodelovanje s Volks-wagnom. A. P. Skavti dali letošnje obljube Mesec maj je še posebej pri srcu mladim. Utrip mladostnega nemira se lepo staplja s ki-pečo močjo življenja, ki ga poraja prebujena narava. Zato ni čudno, da v mesecu maju poteka toliko aktivnosti mladih. V nedeljo, 15. 5. 1994, je naključni sprehajalec na sv. Primožu lahko videl in doživel nenavadni živžav, v katerem se je mešala pisanost skavtskih rutic in svečanost krojev. Skavti iz Kamnika in Stranj so si to zelo staro in priljubljeno romarsko cerkev izbrali za kraj svojih letošnjih obljub. Po svetu so tega dne prazno- Tabor kamniških socialdemokratov v Tunjicah * Ob peti obletnici ustanovitve kamniškega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije so socialdemokrati v soboto, 21. maja, v Tunjicah pripravili velik tabor, ki sta se ga udeležila tudi Janez Janša, predsednik SDSS in Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke. O poteku tabora in drugih spremljajočih prireditvah več v naslednji številki Kamniškega občana. /fs/ Veselo razpoloženje v naravi po končani slovesnosti obljub. POMOČ BOSNI Dvanajstega maja je krenil na pot proti Bosni konvoj s humanitarno pomočjo, ki je namenjena prebivalcem vojnih območij občine Zavidovići. V to širšo slovensko akcijo se je vključila tudi kamniška Medobčinska Karitas. 9. maja so pred samostanom v Mekinjah naložili na kamion 4,5 tone oblačil in obutve v vrednosti 2,700.000 SIT, 425 kg moke in zdravil v vrednosti 200.000 SIT. Vse to so podarili občani Kamnika. Tosama je podarila sanitetni material v vrednosti 250.000 SIT in Helios 64 1 olja. VERA MEJAČ OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU PO KONKURENČNIH CENAH! vali mednarodni Dan družine. In prav misel na družino je bila tista, ki je spremljala in dajala ton celotni prireditvi. Potem, ko da skavt obljubo pred svojim voditeljem, mu ta nadene okoli vratu skavtsko ruto in mu čestita k odločitvi z besedami: »Jože, Mirjam, Tina ..., sprejet si v veliko skavtsko družino! Bodi pripravljen!« Tako se uresničuje zamisel ustanovitelja R. B. Powella, ki je želel, da bi v skavtskih skupinah vladal družinski duh. Kajti samo v skupinah, kjer vladajo odnosi, podobni tistim v dobrih družinah, nastaja primerno ozračje za sprejemanje vrednot, ki jih skavtizem kot vzgojno gibanje mladih ponuja kot sredstvo za telesno, duševno in duhovno rast. DANIJEL BEZEK 26. MAJA 1994 ljudje in dogodki KAMNIŠKI OBČAN Stahoviški planšarji ustanovili društvo V novih prostorih gostilne »Pri Planinskem orlu« v Stahovici je bil 25. aprila 1994 ustanovni občni zbor Kulturnega društva »Planšar« iz Stahovice. Zbor je vodil delovni predsednik g. Vinko Poličnik. Zbrali so se vsi planšarji in pevski zbor »Svoboda« iz Črne ter povabljeni dr. Tone Cevc, avtor odlične knjige »Velika planina«, ki je lansko leto doživela že tretji ponatis. Žal ni bil prisoten arh. Vlasto Kopač. Od drugih društev so bili prisotni delegati TD Kamnik, predsednik KS Kamniška Bistrica in namesto predsednika IS Kamnik g. Mihaela Novaka g. An-drejašič. Za uvod v zborovanje je pevski zbor »Svoboda« iz Črne zapel dve pesmi pod vod- stvom g. Spruka. Nato je g. Poličnik prebral pravilnik in statut novoustanovljenega kulturnega društva. Od prisotnih je zbor pozdravil g. Andrejašič in opravičil predsednika SO Kamnik, povedal pa je, da bo kamniški IS podpiral to društvo. Pozdravom se je pridružil tudi predsednik KS Kamniška Bistrica. Od TD so bili na zboru prisotni dr. Sadnikar, g. Ančka Koder-man in kot zastopnik bajtarjev iz Velike planine g. Vinko Vi-zovišek. TD Kamnik je veselo, da se je ustanovilo KD »Planšar«, saj planšarji sodelujejo na vseh Dnevih narodnih noš, na prireditvah v Beljaku in že sedaj so povabljeni na prireditev »Pivo in cvetje« v Laško. Go- PREKLIC IN OPRAVIČILO! Iztok Čebašek, Zg. Stranje 9/e, p. Stahovica, preklicujem vse neresnične trditve, ki sem jih napisal v 13. številki Kamniškega občana z dne 22. 7. 1993 na 6. strani v članku »Spoštujte Kamnik!« zoper Marto Janežič iz Go-diča 43a, p. Stahovica. Izrecno preklicujem namig v članku, da bi Marta Janežič lahko prejemala provizijo v zvezi z izdelavo propagandnega materiala za občino Kamnik, kar sem napisal v 8. odstavku navedenega članka. Hkrati se Marti Janežič za vse to opravi- 'em' IZTOK ČEBAŠEK spod Lipičnik, skladatelj in kapelnik mestne godbe Kamnik, je pripravljen skomponirati nove aranžmane popevk prav za planšarje in to s planšarskimi rogovi. Pevski zbor »Svoboda« Črna bo prav tako sodeloval v programih društva »Planšar«. Dr. Tone Cevc je spregovoril o velikem področju planšarije na Veliki planini in sugeriral planšarjem, da bi na Veliki planini trasirali novo planšarsko pot. Ta pot bi vodila na vsa pomembna mesta, kjer so našli prazgodovinske sekire: v Tihi dolini, mimo Preskarjeve bajte, ki bi jo morali urediti in pripraviti za oglede, pot bi šla tudi do znanih kotlin Kraških vrtač, vetrnic in ledenih jam. Društvo naj bi začelo misliti na izdelavo velikoplaninskih spominkov. Gospa Katja Turk je predlagala, da bi bilo dobro misliti na izdelavo trničev, lesenih ur, vivčkov, miniaturnih bajt. Kipar Miha Kač bi lahko ustvaril planšarja v miniaturni podobi. Dr. Cevc je priporočal tudi dopolnitev planšarsko noše, izdelavo pruštahov in izdelavo boljših cokel. Sam je pripravljen pomagati s predlogi in idejami. Na planini bi se lahko organizirala pri planšarjih tudi postrežba s kislim mlekom. V živahni razpravi se je pod točko razno postavilo vprašanje, kako da g. Podokničar ni na zboru. Vemo, da nastopa s planšarsko nošo, zato bi bilo samoumevno, da bi bil tudi član tega društva. Po zaključku in izvolitvi članov novega društva in odbora so pevci zapeli še dve pesmi. Za predsednika KD »Planšar« je bil izvoljen g. Stane Erjav-šek. Zbor je bil končan ob 23. uri. Novoustanovljenemu kulturnemu društvu »Planšar« želimo turistični in tudi kulturni delavci ter ostali obilo sreče v vodenju in uspehe v društveni dejavnosti »Planšar« iz Stahovice. N. S. Znani smučar Jure Košir je podelil medalje in iskreno čestital najboljšim na športnih igrah gorenjskih društev. Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Združenje žensk za demokracijo Ženske za življenje Želja, da s svojim trudom in prizadevanjem prispevajo k sožitju med vsemi ljudmi, je Združenje žensk za demokracijo vzpodbudila k organizaciji prireditve ŽENSKE ZA ŽIVLJENJE v Mengšu, kjer so nagradile tiste ženske, ki so sicer neopazno, so pa s svojim načinom življenja in sodelovanja z okolico stopile preko svojega praga. V kulturnem programu so nastopili tamburaši z Vrhpolja, ženski pevski zbor iz Moravč, prisrčno pesmico je povedala učenka z Doba, ponovno pa so navdušile harmonikarice kluba Zupan iz Mengša. Osrednji del prireditve ŽENSKE ZA ŽIVLJENJE je bila podelitev priznanj ženskam, ki so v svoji okolici naredile nekaj več: za sožitje med vsemi ljudmi, za varstvo okolja, za ohranjanje ljudskih izročil, za uveljavljanje resničnih interesov ljudi, za prizadevanja za kvalitetnejše in lepše življenje v okolju, kjer živijo. Priznanja, ki jih je podelila Katarina Ovca Smrkolj, predsednica Združenja žensk za demokracijo, je prejelo štirinajst žena in deklet iz cele Slovenije. V. Ko so člani Društva za pomoč duševno prizadetim Dom-žale-Kantnik pregledovali svoje delo v letu 1993, je njihova predsednica ga. Pavla Kališnik neskromno ugotovila, da so ob pomoči strokovnih sodelavcev in staršev izpeljali toliko akcij, da se s tako aktivnostjo, ki vključuje množičnost, pestrost in kvaliteto življenja, lahko pohvali le malokatero društvo. Ob predavanjih in seminarjih, tesni povezanosti z Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim in institucijami s tega področja je njihov program v letu 1993 obsegal izlete v Schladming, kjer so navijali na specialni olimpiadi, v zabavni park Gardaland in se kopali v Čateških Toplicah. Hvala vedno razumevajočemu vozniku Marjanu Vrankarju! 29 otrok je pod skrbnim vodstvom Danila Peterca in Janke Jerman taborilo v Petišovcih, kar 78 njihovih članov pa je letovalo v hotelu LIPA v Lendavi, veselili so se na martino-vanju in zabavali v discu ŠPORN ter ob pomoči Planinskega društva Domžale preživeli prijeten vikend na Veliki planini. Obiskal jih je tudi DEDEK MRAZ. V letu 1993 je društvo ob pomoči Atletskega kluba Domžale pripravilo tudi Športne igre gorenjskih društev, kjer so ob uspešni organizaciji dosegli šest kolajn in dva pokala, najboljša športnica pa je bila Jana Kaučič. Uspešen nastop njihovih varovancev je še en dokaz uspešnega dela atletske sekcije, ki jo požrtvovalno vodita Ela Košir in Marija Vreš. Imenitno je uspel tudi piknik z ansamblom Krt in ob veliki pomoči delavcev INCE. Društvo se je predstavilo tudi na TV IMPULZ Kamnik. Zelo uspešna je tudi taborniška sekcija, ki jo vodi Danilo Petere, sicer že desetletje prizadevni tajnik društva. Njihova dejavnost je pestra in obsega taborjenja, izlete, obiske različnih prireditev, za katere jim navadno organizatorji podarijo vstopnice, udeležili pa so se tudi vsakoletnega srečanja Društva invalidov Domžale. Brez sodelovanja staršev, prizadevnih članov društva in sponzorjev ne bi šlo, zato vsem iskrena hvala! Uresničevanje programa za letošnje leto že poteka! Eden izmed najpomembnejših projektov je zanesljivo BIVALNA SKUPNOST - novi dom mojega otroka, nadaljevali pa bodo tudi s predavanji in seminarji, skupnimi izleti in družabnimi srečanji, pa družinskimi letovanji in športnimi prireditvami, med katerimi omenimo tudi poletno specialno olimpijado v Vipavi. Člani društva so namreč letos že sodelovali na zimski olimpiadi na Arehu,, kjer so bili vsi po vrsti uspešni, med njimi tudi Danilo Kregar in Jana Kaučič, ki se bosta v začetku junija udeležila atletskega mitinga v Bratislavi. Ob njiju so dobri športniki še Vesna Vrenjak, Aleš Vreš in Matjaž Kocbek, iskrene čestitke pa zaslužijo vsi, ki obiskujejo atletsko sekcijo. Nadaljevali bodo tudi s tesnim sodelovanjem z osnovnima šolama Roje Domžale ter 27. julij Kamnik, z INCE Mengeš, Domom počitka Mengeš, obema centroma za socialno delo, pristojnim ministrstvom, društvi invalidov, Karitasom in Rdečim križem, pričakujejo pa tudi posluh novih občin in razumevanje vseh organizacij in društev ter posameznikov, ki so pripravljeni sodelovati v skrbi za drugačnost. V. Julkinih osemdeset let Obiskovalke prireditve »Ženske za življenje« S tem so želele vzpodbuditi tako moške kot ženske k večjemu vključevanju v družbeno življenje. Gotovo ste jo že kdaj srečali, starejšo gospo sivih las, ko je vztrajno poganjala pedala svojega kolesa iz Kamnika proti Duplici ali obratno. Njen obvezni rekvizit je pleten cekar, iz katerega gleda šopek rož. Ta vitalna, zgovorna in vedno nasmejana žena je Julka Balut, ki v teh dneh praznuje življenjski jubilej - 80 let. Rodila se je 19. 5. 1914 na Komendski Dobravi, po domače se je doma reklo pri Mati- Napovedovalka Marija Kavka, ki je v spremni tekst vpletla tudi lastne občutke, je na oder najprej povabila pevce iz Kulturnega društva Groblje, za njimi pa sta vse prisotne pozdravila in jim čestitala Marjan Podobnik, predsednik SLS, ter gospa Lila G. Grecev, izvršilna pomočnica am-basadorke ZDA na Dunaju, ki se zaradi službenih obveznosti ni mogla udeležiti prijetne prireditve. Pohvalila je prizadevanja slovenskih žensk v boju za mir in poudarila, da tudi majhni koraki vodijo k velikim spremembam ter da ženske vselej na bolj preprost, človeški način pristopajo k reševanju problemov in so navadno uspešnejše. S tem se je v svojem pozdravu strinjala tudi l Mihaela Logar, poslanka v Državnem zboru, ki je prisotne opomnila, da se prav v letu 1995 zaključuje desetletje žensk, v katerem je bilo narejenih veliko majhnih stvari, ki jih zmore vsakdo, vse skupaj pa vodijo k uresničitvi velikih skupnih ciljev. Ekološko-rekreacijski pohod zelenih Zeleni Kamnika smo se odločili, da bomo s športno-rekre-acijsko dejavnostjo popestrili življenje v Kamniku. Pod pokroviteljstvom IS občine Kamnik in Športne zveze Kamnik smo pripravili ekološko-rekreacijski pohod, ki bo v nedeljo, 5. junija. Program pohoda: Start bo pred Kemijsko industrijo Kamnik med 8. in 9. uro, kjer bodo pohodniki dobili kartončke z vpisanim časom odhoda in ostala navodila. Pot bo peljala mimo nekaterih onesnaževalcev okolja do Perovega, mimo Veterinarske postaje do Rudnika, kjer bo kontrolna skupina z žigom potrjevala prihod pohodnikov. Cilj pohoda bo na Starem gradu, kjer bo od 10. ure za veselo razpoloženje nastopala glasbena skupina. Tu bodo potekale tudi športne zabavne igre (lokostrelstvo, pikado, skok v daljino...). Ob 12. uri bo zaključek prireditve s krajšim nagovorom predstavnikov občine Kamnik in predstavnikov Kemijske industrije Kamnik o pomenu prireditve. Zabavni del prireditve se bo nadaljeval po želji pohodnikov. Vsak pohodni k bo v spomin na pohod prejel lično leseno medaljo. Pohod so s svojimi prispevki omogočili Izvršni svet, Kemijska industrija Kamnik, Kemeko, SKB, Eta in trgovina Herba. To je le prva izmed akcij, s katerimi bomo skušali vzbuditi zavest o pomenu čistega okolja in o lepotah naše okolice. MARUA REBA jevc, kot tretji izmed dvanajstih otrok. Devet je še živih: Micka, Ivan, Julka, Pavla, Maks, Cilka, Angela, Štefan in Ivanka, trije so umrli. Njeno otroštvo ni bilo lahko. Bili so težki časi, vojna, pa tudi po njej ni bilo dosti bolje. Primanjkovalo je denarja, rojevali so se bratje in sestre, zato je morala s 14. leti od doma. Najprej je 4 leta služila pri Pušavcu na Gmajnici, potem je delala kot kuharica in sobarica pri več družinah v Kamniku (pri Lena-^ siju, pri Lapovih, pri Skale-tovih). To so bila najhujša leta. Ko je služila pri Skaletovih, je prala perilo v mrzli vodi, ker ji te niso pustili segreti. Včasih se je zasmilila sosedom Fleretovim, pa so ji prinesli tople vode. Takrat ni bilo strojev, vse je morala opraviti ročno. Roke so jo bolele od mencanja, izpiranja in ožemanja perila, toda ni se smela potožiti. Malicala je kar stoje in spotoma ob delu. Po drugi vojni je šla spet za štiri leta k Lapovim, kjer je dobivala plačo, pa še obleko in obutev so ji kupili. Nobenega dela se ni branila, pa naj je šlo za delo v kuhinji ali v vrtnariji. Tam je spoznala Albina, ki je delal na vrtu in skrbel za konje. Z njim se je leta 1949 poročila - ohcet je bila pri Lapovih. Pet mesecev sta stanovala v gradu Zaprice, potem pa 13 let pri Špornovih v Mekinjah, kjer je Julka delala za stanovanje in mleko, mož Albin pa je hodil peš na delo v livarno v tovarno Titan, s skromno malico, koščkom kruha in jabolkom v žepu, drugega ni bilo. V Mekinjah so se jima rodili tudi trije otroci: sin Cene (1950), hčerki Mirni (1951) in Julči (1953). Z možem sta trdo garala in varčevala, da bi, če bi se le pokazala kakšna priložnost, prišla do lastnega doma. Tako sta kupila zemljo na Ba-kovniku in leta 1958 začela graditi hišo. Gradnja je trajala približno pet let. Vso hrano za delavce pri hiši je Julka zvozila na kolesu. Poleg tega je delala pri gospodarju, obdelovala svoj vrt, ponoči delala šopke in jih zjutraj nosila prodajat na trg. Ko so se preselili v lastno hišo, je življenje postalo lepše. Otroci so odraščali, vsi so se izšolali, mož je še vedno hodil na delo v Titan, sama pa je šla za nekaj let delat k Murnovim, da si je tako prislužila skromno pokojnino. Mož ji je umrl leta 1979. Julka sedaj živi v hiši skupaj s sinom in njegovo družino, hčerki sta poročeni na Gorenjskem. Ima dva vnuka, tri vnukinje in dveletno pravnukinjo. Nikoli ji ni dolgčas. Ljubi svoj vrt, ki ga še vedno obdeluje - ravno danes je posadila paradižnik, skrbi za rože in če ima kakšen opravek v mestu, sede na kolo in se odpelje. Ob spominih na mladost postane otožna. Pravi, da ji je zelo žal, da se ni mogla do konca izučiti za pletiljo, ker doma ni bilo denarja za pletilni stroj. Do solz pa sem se nasmejala, ko mi je živo naslikala prizor iz časov, ko je služila pri Lapovih. Fantje od blizu in daleč so slišali za pridno Julko in neke nedelje se jih pojavi kar pet naenkrat v kuhinji. Govorili so in govorili in se postavljali pred njo in sami pred seboj, le Julin poznejši mož je tiho sedel na klopi in jih poslušal. Julka razmišlja, kaj naj stori, pa jim prinese liter vina na mizo, potem pa »smuk« iz kuhinje in se odpelje s kolesom. Tako se jih je otresla. Kljub častitljivim letom in težkemu življenju je njena drža še vedno pokončna. Rada govori, rada se smeje. Ne tarna nad življenjem. Želimo ji, da bi taka tudi ostala, da bi ji zdravje še dolgo služilo. Pa da ji ne bi kak žebelj na cesti predrl zračnice na kolesu, kajti peš se sicer daleč pride, vendar pa je hitreje in lažje s kolesom! Le kdo bi ji prisodil 80 let! M. MOŠNIK 1$. maj - svetovni dan družine Svetovna organizacija združenih narodov je proglasila leto 1994 za leto družine, za svetovni dan družine pa 15. maj 1994. Rdeči križ Slovenije je v nedeljo, 15. maja, organiziral »Srečanje družin« na Debelem rtiču pri Ankaranu Tu se je zbralo nad 600 družin z več kot 2000 udeleženci. Rdeči križ Kamnik se je pridružil tej akciji. Na pot se je odpeljalo 30 družin. Vseh kamniških udeležencev je bilo 95 in so potovali z dvema avtobusoma. Že zgodaj zjutraj so morali na pot, da so pravočasno prišli na zbirališče, ki je bilo v mladinskem zdravilišču Debeli rtič. Med udeleženci je bilo zelo veliko otrok s svojimi starši. Častno pokroviteljstvo predsednika nad prireditvijo je prevzel predsednik Republike g. Milan Kučan. Med dopoldnevom so si udeleženci lahko ogledali vrsto različnih aktivnosti, npr.: delavnica za širjenje znanj o RK in kviz Rdeči križ - mednarodna in nacionalna organizacija, likovna delavnica otrok - Moja družina, krvodajalska akcija, razstava »Begunci med nami«, predstavitev dejavnosti Mladinskega zdravilišča in okrevališča Debeli rtič, okrogla miza mladih - Družina - da ali ne?, RK in družina v stiski, delovanje postaje RKS, ekipa prve pomoči in še druge aktivnosti. Posamezne družine so si ogledale tiste aktivnosti, ki so jih najbolj zanimale. Za ogled vseh aktivnosti je bilo premalo časa. Takoj po prihodu na Debeli rtič je bilo vreme oblačno in celo rahlo je rosilo, kmalu pa se je izboljšalo. Osrednja prireditev je potekala pod geslom »Družina — najmanjša demokracija v srcu družbe« na prostem ob morju. V zanimivem kulturnem programu so sodelovali pevci, glasbene skupine, humoristka, otroci in seveda govorniki. Navzoče je pozdravil predsednik republiškega odbora RK, predstavnica parlamentarne komisije, predsednik občine Koper in pokrovitelj, predsednik Republike, g. Milan Kučan. Udeleženci so ga navdušeno sprejeli. Govoril je o vlogi družine, skrbi države, ki mora storiti več, da bodo družine lahko resnično srečne in zadovoljne. Ob zaključku prireditve je bila prebrana še poslanica g. Milana Kučana. V popoldanskih urah je bil pripravljen zabavni program za vse generacije. Kamniški udeleženci so se iz prireditve vračali zadovoljni in veseli, tudi zato, da je RK Kamnik omogočil tako številno udeležbo. Poskrbel je tudi za popotnico. Prireditev na Debelem rtiču je bila hkrati tudi primeren zaključek tedna Rdečega križa, ki je bil v času od 8. do 15. maja. Dan na Debelem rtiču bo marsikomu ostal v prijetnem spominu, zlasti to velja za najmlajše, ki so zelo poživljali utrip tega dne. STANE SIMŠIČ 30 kamniških družin na Debelem rtiču. Rastlinske čistilne naprave za Tuhinjsko dolino? Zeleni Kamnika smo pripravili pogovor s profesorjem dr. Danetom Vrhovškom o rastlinskih čistilnih napravah. Na pogovor smo povabili tudi predstavnike KS Tuhinj, gospo Ireno Savič, ekologinjo in dr. Janka Urbanca, člana izvršnega sveta. Pogovor in predstavitev delovanja rastlinskih čistilnih naprav smo pripravili zato, ker v tej krajevni skupnosti že dalj časa razmišljajo o gradnji manjše čistilne naprave. Verjetno bi bile take naprave primerne tudi za druge kraje v Tuhinjski dolini. Rastlinske čistilne naprave so sistemi, ki prečistijo vse odplake iz skupin hiš, kmetij, farm, vode iz industrije, izcedne vode iz deponij, vodo na vodovarstvenih območjih itd. Take naprave delujejo na načelu pretoka vode pod površino, kjer poteka čiščenje, filtrirnega bazena in rastišča trsja. Sistem je zelo učinkovit, saj očisti vodo poleti 90 do 100 odstotno, pozimi pa 70 do 80 odstotno. Potrebno je poudariti, da je sistem suh in ne močvirje, zato ni ne smradu in ne komarjev. Prednost rastlinske čistilne naprave je tudi v tem, da za delovanje ne potrebuje ne strojne opreme ne energije, vzdrževanje je razmeroma enostavno, naprave pa se zelo lepo vključujejo v naravo. Graditev take naprave je smiselna tam, kjer je za to ekonomska in ekološka upravičenost. Te sisteme je mogoče graditi tudi postopno - najprej en sam, nato pa lahko dodajamo Peter Mikuš - šestdesetletnik Življenje posameznega človeka je mirno, viharno ali pa skladno. V dobršni meri ga uravnava človek sam in na to deloma vpliva tudi okolica. Značilno pa je, da ga ljudje prepoznavajo po njegovem življenju in ga po tem tudi vrednotijo. Tudi za življenjsko pot Petra Mikuša iz Podgorja bi lahko rekli, da se bistveno ne razlikuje od drugih. Delaven, tih in skromen v takšnega ga pozna okolica. Še vedno je polno angažiran, nikoli brez dela, čeprav je že nekaj časa upokojen. Pred dnevi je slavil svoj 60. rojstni dan. Rojen je bil 16. maja 1934 leta v delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v rodnem Somborju, prav tako tudi srednjo šolo. Zaposlen je bil v Sarajevu in okolici. V Sloveniji je že od 1957. leta. Zelo ga je veselilo delo v gradbeništvu, zato je v Ljubljani leta 1970 končal I. stopnjo fakultete za gradbeništvo. Delo je dobil v projektivnem biroju podjetja Agro biro, kasneje je delal v Cestnem podjetju Ljubljana. Bil je vodja obrata v Domžalah. Dolgo časa, polnih 10 let, je bil v Inštitutu Jožef Štefan in skrbel za gradnje in vzdrževanje, zadnjih 10 let pa je bil vodja oddelka za investicije v KIK Kamnik. Upokojil se je leta 1990. Poleg redne zaposlitve je bil angažiran pri mnogih strokovnih institucijah. Bil je predsednik komisije za tehnične preglede novogradenj, predsednik kolovdacijske komisije, izvedenec za zaklonišča občine Kamnik, član komisije za urbanizem pri Izvršnem svetu občine Kamnik. Je stalni sodni izvedenec pri Temeljnem sodišču Ljubljana, bil je predsednik sklada stavbnih zemljšč. Sedaj je član slovenskega nepremičninskega združenja, ki je vključeno v mednarodno asociacijo v Parizu. Od tam je prejel člansko diplomo. Še vedno je cenilec in sodni izvedenec za gradbene zadeve. Še bi lahko naštevali številna področja, pa bi bilo tega preveč. Že iz do sedaj napisanega je razvidno, da se je v polni meri predal stroki in zanjo z vsem srcem živi še danes. Deloval je tudi v krajevni skupnosti Podgorje, aktivno je sodeloval pri obnovi društvenega doma, nekaj časa je bil predsednik sveta. Dolgo časa je bil nadzorni pri gradnjah. Pohvalil se je, da je to nalogo opravljal tudi pri gradnji koče na Kamniškem sedlu, pri gradnji osnovnih šol v Stranjah, Komendi, Duplici in drugod. V Podgorju si je ustvaril družino. Poročil se je leta 1960. Z ženo Mirni imata 3 sinove. Eden je inženir kemije, drugi je avtomehanik, tretji pa še študira. Pravi, da so dobra in prijetna družina. Po upokojitvi ni prenehal z aktivnostmi. Zanj je bila upokojitev prelomna, toda ni se predal in danes je še vedno pol- no vključen v življenjski tok na strokovnem in drugih področjih. Pri društvu upokojencev Kamnik je kmalu po včlanjenju postal član gospodarskega odseka. Tudi tu si je znal poiskati delo, zato ga vabijo na različne posvete in konkretne naloge, ki jih zna in hoče z veseljem opravljati. Pogostokrat ga srečujemo pri drugih akcijah, vključuje se povsod, kjer je potrebno ljudem pomagati pri premagovanju njihovih težav. Vedno ga vidimo dobre volje in razumevajočega. Njemu ni nikoli dolgčas. Vedno nekaj pripravlja, obdeluje, organizira, piše itd. Ljudje v okolici ga poznajo tudi po mirnosti in gospodarnosti. 60-letnico je proslavil v družinskem krogu. Obiskali pa so ga tudi mnogi prijatelji in znanci in mu krepko stisnili roko z željo, da bi bil še dolgo čil, delaven in ustvarjalen. Ob zaključku našega prijetnega pogovora nam je še zaupal in razložil družinsko vejo. Njegovi predniki v davni preteklosti so prišli iz Češke. STANE SIMŠIČ ^ PUBLICUS D.0.0 LJUBLJANA PUBLICUS OBVESTILO Glede na Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kamnik (Ur. I. št. 39, 15. 7. 1993) in Pravilnik o odvozu odpadkov, ki ga je sprejel Izvršni svet občine Kamnik dne 4. 5. 1994, uvajamo pri odvozu odpadkov določene spremembe. Razdelili smo obvestila z novim razporedom odvoza odpadkov v občini Kamnik, ki velja od 30. maja 1994 dalje. Če obvestila niste prejeli ali imate dodatna vprašanja, nas pokličite na telefonski številki 737 092 ali 0609 617 305. Publicus d.o.o. POLETNA PODJETNIŠKA ŠOLA ZA MLADE •V okviru programa razvoja podjetništva v občini vabimo učence 8. razredov OŠ, gimnazijce in učence srednjih šol, da se udeležijo poletne podjetniške šole, ki bo potekala od 18. do 23. julija v prostorih občine Kamnik. Kandidati se lahko prijavijo za proizvodno-sto-ritveno, turistično ali trgovinsko podjetniško dejavnost. Program obsega spoznavanje podjetniškega delovanja, praktično pripravo podjetniških programov in pomoč pri realizaciji lastnih podjetniških programov. Prijavnina znaša 3.000 SIT in jo kandidati vplačajo na ŽR občine Kamnik št. 50140-630-13705. Obvezno navedite namen nakazila - »ZA POLETNO PODJETNIŠKO ŠOLO« Pisne prijave sprejema občina Kamnik do 10. junija - področje obrti in podjetništva, svetovalka Darinka Prešeren, kjer dobite podrobnejše informacije. več sistemov, odvisno od potreb, širjenja kraja itd. Po mnenju dr. Vrhovška bi bila taka naprava za Tuhinjsko dolino primerna in upravičena, graditev pa bi bila enostavna, ker imajo dovolj primernih površin. Do sedaj je v Sloveniji že dvajset takih čistilnih naprav, ki so v primerjavi z gradnjo drugih čistilnih naprav tudi precej cenejše. Za sto kvadratnih metrov oziroma 50 do 60 prebivalcev bi bilo treba odšteti 10 do 15 tisoč mark, za 200 prebivalcev pa od 3 do 4 milijone tolarjev. Če bi pri gradnji sodelovali prebivalci, bi bila naprava lahko še cenejša. Taka čistilna naprava je primerna povsod, kjer nimajo možnosti priključka na centralno čistilno napravo. Seveda pa bi bilo treba pregledati še dobre in slabe lastnosti drugih vrst čistilnih naprav, finančne možnosti in tako bi lahko našli najboljšo rešitev. MARIJA REBA .........:S<....... -t ' WiW: ■ ■ " f Kolo za zdravo telo Pomembno je sodelovati, pravi Ivan Jagodic iz Podgorja, občinski odbornik in vnet ljubitelj kolesarjenja, ko se je s številnimi kolesarji pomeril na n«dt»^nom Kionorneiru za icVn.ativ«« in veterane od Stahovice do Kamniške Bistrice. (fs) dmiLUihinUHH Maistrova ulica 7 razpisuje ZA ŠOLSKO LETO 1994/95 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLICA: - TESAR - IV. stopnja strokovne izobrazbe - ZIDAR - IV. stopnja strokovne izobrazbe Kandidati naj prošnji za dodelitev štipendije priložijo še naslednje: - kopijo spričevala 8. razreda osnovne šole - izjavo, da ne prejema druge kadrovske štipendije - potrdilo o vpisu v šolo - potrdilo o državljanstvu R Slovenije Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja ali na naslov SGP GRADITELJ, Kamnik, Maistrova 7, 61241 Kamnik, do 15. 6. 1994. Dodatne informacije dobite na tel. 817-121. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 1994. DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO Vse podjetnike in obrtnike vabimo, da prijavijo svoje družinske ali druge člane, ki jih želijo vključiti v delovanje svojih podjetij ali obrti, v DRUŽINSKO PODJETNIŠKO ŠOLO, ki jo sofinancirata Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS in Občina Kamnik - področje podjetništva in obrti. šola bo trajala 5 dni od 27. 6. do 1. 7. v prostorih občine Kamnik. Trije dnevi bodo namenjeni predavanjem, dva dni pa praktičnemu podjetniškemu delu. Prijavnina znaša 10.000 SIT, ki jih prijavljeni kandidati vplačajo na žiro račun občine Kamnik 50140-630-13705, namen nakazila - »za družinsko podjetniško šolo« Pisne prijave sprejema občina Kamnik do 10. junija - področje obrti in podjetništva, svetovalka Darinka Prešeren, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. 26. MAJA 1994 življenje v šoli, pogledi KAMNIŠKI OBČAN Čas prireditev in tekmovanj Po zimskih enotedenskih počitnicah se je delovni utrip na OŠ KOMENDA-MOSTE v mesecu marcu vidno povečal: ob rednem izpolnjevanju učnih in delovnih obveznosti učencev in učiteljev za šolsko leto 1993/ 94 smo aktivnosti usmerili še na vrsto dogodkov, ki so povezani z našim delom. V marcu smo bili gostitelji kar dveh večjih šahovskih tekmovanj - občinskega ekipnega tekmovanja v šahu (12. 3. 1994) in regijskega ekipnega tekmovanja (19. 3. 1994), kjer so mladi šahisti z naše šole dosegli izjemen uspeh. O podobnostih ste si lahko več prebrali na športnih straneh, tu naj le še enkrat poudarim pomembno mentorsko vlogo dveh vidnih šahovskih delavcev na šoli — g. Francija Poglajna in g. Rafka Laha. Šahovska dejavnost naše šole je lahko tako razvejana tudi zato, ker ji že tradicionalno stoji ob strani sponzor-doma-čin, g. Srečo Krmavnar oz. njegova firma FLOK. V torek, 15. 3. 1994, smo pripravili skupno srečanje staršev in učiteljev šole - uvodno predavanje na temo MOTIVACIJA ZA UČENJE je pripravila strokovnjakinja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše, ga. Tereza Žerdin. Prav omenjena tema - KAKO MOTIVIRATI OTROKE, da bo učenje uspešno - je pritegnila vsesplošno pozornost. Skupno stališče je, da je tovrstno izobraževanje nujno potrebno vsem, ki želimo pomagati otrokom na njihovi izobraževalni poti. V četrtek, 17. 3. 1994, smo bili v šoli Komenda gostitelji občinskega strokovnega aktiva ravnateljev, gostja je bila višja svetovalka ZS ga. Volga Stan-kovič. V prvem delu je ravnateljem kamniških OŠ pedagoginja — učiteljica v oddelku PB v OŠ Komenda - ga. Branka Špende predstavila gradivo UMETNOST UČENJA. Komplet sestoji iz knjižnega gradiva ter avdio in video kaset, moto kompleta pa je v podnaslovu - vse priložnosti so v vaših rokah. Tema je zanimiva in aktualna že zaradi vloge, ki jo ima strategija učenja za prihodnost. Ga. B. Špende je pripravljena predstaviti Umetnost učenja tudi zainteresiranim učiteljem posameznih šol. V drugem delu aktiva pa je bila osrednja točka razprave namenjena opisnemu ocenjevanju na razredni stopnji. Šole, ki so vključene v republiški projekt, imajo opisno ocenjevanje v tem šolskem letu že v 2. razredu, projekt sam pa traja 3 leta. Zato je zdaj v ospredju priprava učiteljev 3. razredov na tako imenovani prehod, saj se projekt opisnega ocenjevanja učencev prav v 3. razredih prevesi v številčno oceno. Tudi v mesecu aprilu je bilo pestro, saj je to čas številnih tekmovanj iz različnih šolskih področij: v tem mesecu smo bili organizatorji občinskega tekmovanja iz znanja matematike, ki je bilo v sredo, 20. 4. 1994, v šoli Komenda. Vodja tega uspešno izvedenega občinskega tekmovanja je bila gospa Darinka Meško, uspeh naših učencev pa tudi ni izostal: med 6. r. sta 1. in 2. nagrado prejeli učenki Tanja Slapar in Katja Dolinar, srebrno Vegovo priznanje med učenci 7. razredov je prejel Rok Koritnik, med učenci 8. razredov pa je občinska prvakinja Nina Ipavec. Občinsko tekmovanje sta z nagradami obogatila sponzorja Knjigarna FORUM in LB, enota KAMNIK. Pri šoli Komenda in VVZ enota KOMENDA je bil v sredo, 11. maja, prvikrat izveden PROMETNI ŽIVŽAV, prometna delavnica za učence 1. in 2. razredov OŠ. Organizatorka - mentorica prometne vzgoje - Andreja Črtanec je na ogled te, praktično precej učinkovite prometne vzgoje, povabila predstavnika ZŠ, mentorje iz drugih kamniških OŠ, predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, in predstavnika IS občine Kamnik, ki je finančno podprl to obliko prometne vzgoje. Naši učenci dosegajo odlične rezultate tudi v tekmovanju mladih tehnikov - 2. mesto na regijskem tekmovanju v sestavljanju s sestavljanko Fischer tehnic je dosegel Izak Ciraj, 2. mesto v izdelovanju izdelka z električnim ročnim orodjem pa učenca Grega Zarnik in Jože Hribar. Na regijskem tekmovanju iz fizike sta srebrno Štefanovo priznanje prejela naša učenca iz 7. razreda Tomaž Kremžar in Blaž Vovk. Med likovne uspehe mednarodne veljave sodi zlata plaketa za najboljše posamezno delo na XII. mednarodni razstavi otroških likovnih del, ki jo je preje- la učenka 8. razreda Branka Lesjak. S prizadevnim delom razrednih učiteljev, učiteljic slovenskega jezika in zlasti knjižničarke gospe Irene Špen-ko smo uspeh na široko razvejati akcijo za BRALNO ZNAČKO; zajema več kot polovico vseh učencev naše šole, dobitnikom BZ pa ob koncu šolskega leta namenjamo na- posebej pohvalim vse prizadevne in samoiniciativne učiteljice in učitelje na šoli Komenda--Moste, ki jih je čedalje več, kar dokazujejo tudi številne odločbe z Ministrstva za šolstvo in šport o napredovanju učiteljev v nazive: na šoli ima zdaj častni naziv že 20 pedagoških delavcev, od tega je ena od učiteljic pridobila najvišji gradne predstave, priznanja in možni naziv - svetnica, dve seveda najuspešnejšim zlate učiteljici in en učitelj naziv sve- Prešernove značke. Najmlajši to valeč, 16 učiteljev naziv men- si bodo ogledali lutkovno pred- tor-ica, v postopku pridobitve stavo Janez Stržinar Kapljica, starejši pa musical Janko in Metka, oboje v Ljubljani. Prav je, da ob vsem naštetem tega naziva pa so še 4 pedagoški delavci naše šole. MARIJA MOJCA MALEŠ Razmišljanje ob filmu Schindlerjev seznam Znani ameriški režiser Steven Spielberg je za svoj film Schindlerjev seznam prejel kar sedem oskarjev. Film govori o Oskarju Schindlerju, možu, ki je znal svojo podjetnost in spretnost uporabiti za to, da je rešil veliko število Judov pred zanesljivo smrtjo. Bil je čas druge svetovne vojne in kdor je bil Jud, je bil v reichu obsojen na smrt. Od druge svetovne vojne je minilo že skoraj 50 let in mnogokrat se sprašujem, če si sploh lahko predstavljamo grozote, ki so se takrat dogajale. Toda ali je samo naključje, da nas avtor filma po tolikšnem času spet opozarja na strahote izpred petdesetih let? V kratkem zahvalnem govoru ob sprejemu oskarja je Spielberg apeliral na vse ljudi; na starše, učitelje, vzgojitelje, naj mladino poučijo, kaj je to holokavst, da se ne bo nikdar več ponovil. Tudi to me je vzpodbudilo, da bi na tem mestu rad navedel nekaj zgodovinskih podatkov in dejstev. Ti naj ne bodo sami sebi namen, ampak naj nam obudijo zgodovinski spomin in naj nam bodo v svarilo. Preganjanje, poniževanje in pobijanje Judov je dobilo v nemški državi med obema vojnama, posebej pa še med drugo svetovno vojno,' ogromne razsežnosti. Vzrok za to je bilo propagiranje antisemitizma, ideologije, ki je iz rasnih, ekonomskih, socialnih, političnih vzrokov ter s pomočjo lažne »znanosti« sejala sovraštvo do Judov. Prihod Hitlerja na oblast konec januarja 1933 in zmaga njegove stranke (NSDAP) na volitvah sta omogočila močno razširitev antisemitskih idej med ljudi. Ali so ljudje, ki so volili za NSDAP dobro poznali njen politični program? Program stranke je bil sprejet že leta 1920 in je med drugim določal naslednje: »Državljan je lahko samo tisti, ki pripada ljudstvu. Ljudstvu pa lahko pripada samo tisti, ki je nemške krvi, ne glede na versko prepričanje. Zatorej ne more noben Žid pripadati ljudstvu.« Program je naglasa!, da je treba Jude izločiti iz vseh javnih služb in omejiti načelo enakosti vseh državljanov pred zakonom. V času gospodarske krize je NSDAP pripravila »privlačen« program, ki ga je večina Nemcev podprla. Ko je Hitler postal nemški kancler, je uvedel antisemitizem v vladno politiko kot njen sestavni del. Kmalu so sledile izločitve Judov iz javnih služb. Leta 1935 so bili sprejeti zloglasni »nurnberški rasni zakoni«, ki so Jude glede na »odstotek judovske« krvi razdelili v štiri skupine. Do prvega velikega pogroma Judov je prišlo v t. i. »kristalni noči« od 9. na 10. november 1938. Po vsej Nemčiji je bila to noč groze. Nacisti so zažigali si- dogodkih se nam zdijo skoraj nemogoči. Zdrav človeški razum tega preprosto ne more razumeti. Ljudi so v taborišča vozili z vlaki. Po prihodu transporta do taborišča so določili, kdo pojde takoj v smrt in kdo najprej na delo. Žrtve so raztovorili iz živinskih vagonov, kamor so bili pogosto zaprti brez hrane in vode tudi po teden dni. Pogosto je prišlo do srca trgajočih prizorov, ko so žene trgali od mož in otroke od staršev. Sledili so uboji, večinoma v plinskih celicah. Ocenjujejo, da druge svetovne vojne ni preživelo od 5,6 do 6,9 milijona Židov. Točnega števila ne bomo nikdar vedeli. V Drav-Višek vsega preganjanja Judov ski banovini (Sloveniji) je ob iz-pa je bil načrt o »dokončni rešitvi bruhu vojne živelo po nekaterih židovskega vprašanja«. Vizija vo- podatkih približno 1500 Židov, diteljev nacistične stranke je bila od tega največ v Prekmurju. Od Nemčija brez Židov po zmagoviti teh je vojno preživelo le okrog vojni. Jude iz vse Evrope naj bi 200 ljudi, najprej spravili na osvojeni Kratenje človekovih pravic, vzhod, jih tam obremenili s smr- TaSaemi verske nestrpnosti, na nagoge, judovske domove, trgovine in delavnice. Nekaj Judov, moških, žensk in otrok so postre-lili, ker so se skušali rešiti iz plamenov. Končni rezultat antisemitskih zakonov je bila popolna izključitev Judov z vseh področij javnega in zasebnega življenja. 1. septembra 1939 se je z napadom na Poljsko začela druga svetovna vojna. Nemčija je v kratkem času zavzela mnoge evropske države. Protijudovski ukrepi so se z nacizmom širili po Evropi - najprej so jih začeli izvajati na Poljskem, kasneje v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji. Jude so od drugih državljanov ločili v posebne četrti (geto), množično pa so jih odvažali v koncentracijska taborišča. tonosnim delom, potem pa najbolj vzdržljive, ki bi preživeli, usmrtili. Taborišča smrti so bila zadnja življenjska postaja za mnoge Jude. Največ teh taborišč je bilo na Poljskem: Auschwitz, Treblinka, Belsec, Sobibor in Chelmno. Opisi umorov, plinskih celic, spravljanja trupel ter »znanstvenih preizkusov« na ljudeh spravijo človeka v grozo. Dokumenti in pričevanja o teh cionalne nestrpnosti so žal pojavi, ki nam tudi v današnjem času niso neznani. Spielberg v filmu obsoja holokavst, posredno pa nas opozarja na nevarnosti vsakršnega razlikovanja med ljudmi. Od našega odnosa do takšnih pojavov je odvisno, če se bo Spi-elbergova želja - holokavst nikdar več — uresničila. MILAN BURKEUCA Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi Se enkrat »V ledenem objemu Brane« Nič hudega sluteč sem pod tem naslovom pisal predvsem o nas, reševalcih. Tudi mi imamo ob vsakem klicu na pomoč svoja doživljanja in svojo zgodbo. O Vas, spoštovani gospod, ki ste se sami imenovali za edino poklicanega povedati zgodbo o doživljanju vseh vas, pa nisem pisal skoraj nič. Vsemu navkljub, pa ste se vseeno globoko užaljeni v svojem zapisu imenovali, ker so starši Vaših soplezalcev podvomili v Vaše absolutne sposobnosti, reševalci pa smo si drznili samo razmišljati, da bi se »lahko« kaj zgodilo. Na Brani se je dosedaj zgodilo najhujše samo sedemnajstkrat, med njimi tudi »dobrim«. Seveda, če bi bili v prejšnjih primerih Vi zraven, se to pravgotovo ne bi zgodilo. Cenjeni gospod, vodja ture! Obljubljamo, da v Vas osebno ne bomo nikoli več podvomili, ste pač najboljši, nepogrešljivi in srečen človek. Kadarkoli pa nas bodo poklicali »panični« starši ali drugi svojci, bomo odšli, pa če je Vam prav ali ne. Imamo pač svojo moralo. G RS Kamnik CENE GRILJC Vzdrževanje CATV sistema V KS Mekinje večkrat slišimo negodovanje krajanov, da vzdrževalec kabelskega sistema izjavlja, da ne more dobro opravljati svojega dela, ker da krajevna skupnost (ali morda krajevne skupnosti?) ne plačujejo njegovih računov za opravljeno delo in da nima ojačevalnikov, ko jih je potrebno zamenjati. Za KS Mekinje ne ena ne druga trditev ne drži. Do sedaj smo, najkasneje v osmih dneh, plačali vsak račun, ki ga je vzdrževalec izstavil za opravljeno delo. Po navodilih vzdrževalca je KS Mekinje kupila 8 ojačevalnikov pri proizvajalcu, ki ga je določil vzdrževalec CATV sistema. Do sedaj so bili montirani trije, tako jih imamo na zalogi še pet. Torej, v KS Mekinje plačujemo račune, če jih vzdrževalec izstavi in imamo na zalogi rezervne ojačevalnike. Za slabo sliko pri naročnikih in neopravljena dela torej ni krivda pri KS Mekinje. Predsednica Sveta KS: MARIJA REBA - dipl. biol. Pojasnilo krajanom Žal (objava na željo Marjete Humar, delegatke občinske skupščine KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK Štev.: 18/10 Datum: 29. 7. 1993 Zadeva: pojasnilo k zahtevku krajanov Žal OBČINA KAMNIK Sekretariat za okolje in prostor 61240 KAMNIK Za vaš dopis št. si 93-5/ATz dne 16. 7.1993 vam sporočamo: 1. Zavarovanje vodnih zbiralnikov Komunalno podjetje Kamnik kot upravljalec vodovoda v mestu in okolici redno nadzoruje, vzdržuje in pregleduje objekte in kakovost pitne vode. Na vašem področju so trije objekti: črpališče Levstikova, rezervoarja Poljane in Žale. Objekti so varovani pred vstopom, vendar pa zanje ni posebnega režima, da bi morali biti tudi ograjeni, kot je to obvezno pri zajetvenih objektih. Kakovost vode se redno mesečno kontrolira, tako v objektih kot pri uporabnikih. Objekt na Žalah je lociran na najvišji točki, tako da ni možnosti zunanjih vplivov. Urejenost kanalizacije pri g. Jamšku pa je zadeva sanitarne službe. Obveščamo vas, da poteka avtomatizacija celotnega vodovodnega omrežja, kjer bodo vsi objekti povezani z radio zvezo in varnostnim sistemom, vodenim z enega mesta. Doslej sta tako avtomatizirana dva objekta in povezana s centralo. Opremljanje ostalih objektov pa zaradi pomanjkanja sredstev poteka bolj počasi. 2. Cesta na Žale ob pokopališču Kako bo v bodoče mimo pokopališča Zale potekala cesta, tudi v prostorskih aktih ni opredeljeno. Dejstvo je obstoječe stanje, ki je tudi usklajeno z ureditvenim načrtom pokopališča Zale. Za obiskovalce Žal se predvideva še en dodatni parkirni prostor, da bo tudi v primeru večjega obiska promet nemoteno potekal. Vsekakor pa to verjetno ni taka ovira, saj se pogrebi ne odvijajo vsak dan, če upoštevamo dejstvo, da je opravljenih približno 90 do 95 pogrebov na leto. Komunalno podjetje Kamnik Direktor: ANDREJ SKODLAR ing. gr. Tradicionalni gorski tek Slovenske vojske V Kamniški Bistrici bo v soboto 4. junija tradicionalni gorski tek na Kamniško sedlo. Tek poteka v spomin na junijske dogodke leta 1991. Tekmovanje bo potekalo na dveh progah, daljša, na kateri se bodo pomerih člani in veterani ter pripadniki Slovenske vojske, je dolga 10,3 km z višinsko razliko 1258 m, krajša proga, na njej se bodo pomerile ženske in mladinci, pa je dolga 5,6 km z višinsko razliko 925 m. Čas teka je omejen na 120 minut. KATEGORIJE Za Prvenstvo Slovenije v gor- skem teku lahko nastopijo moški in ženske v treh starostnih kategorijah, prav tako tudi za tretjo tekmo Pokala Slovenije v gorskih tekih. NASTOP JE MOŽEN LE POSAMIČNO! Na tradicionalnem tekmovanju Slovenske vojske v gorskih tekih pa lahko nastopijo vojaki na služenju vojaškega roka in pripadniki stalne sestave Slovenske vojske. PRUAVE IN STARTNINA Tekmovalke in tekmovalci se za tek lahko prijavijo na dan tekmovanja (z osebno izkaznico) od 8-ih do 9-ih. Startnina znaša 700 (sedemsto) tolarjev. Organizator zagotavlja prevoz opreme na cilj in kosilo vsem udeležencem tekmovanja. PRIZNANJA IN NAGRADE Poleg uradnih priznanj in medalj AZS in Slovenske vojske, bodo podeljeni tudi pokali za absolutne dosežke na posameznih progah, deset najboljših bo dobilo praktične nagrade, vsak udeleženec teka pa tudi majico tega tekmovanja. ORGANIZACUSKI ODBOR vodja prireditve Gorsko kolesarstvo Športna iznajdba zadnjega desetletja - gorsko kolo in s tem gorsko kolesarjenje je zaživela tudi pri nas. Kamnik z okolico je kot nalašč za to aktivnost, saj ga obdajajo manjši griči in kamniške planine, ki so prepredene s krajevnimi in gorskimi cestami. Gorsko kolesarjenje postaja sodobnejša oblika priljubljenega pohod-ništva. Seveda smo s kolesom nekoliko hitrejši, predvsem navzdol. Z gorskim kolesom se z lahkoto umaknemo urbanemu, onesnaženemu okolju in hrupnim ter z bencinskimi hlapi zasmrajenim cestam. Tudi možnosti za enodnevni izlet niso omejene le na ceste z asfaltom. Možnosti za MTB potepanja je v naši okolici več kot dovolj. Začnete lahko z izletom iz Kamnika na Vranjo peč, Veliko - Malo Lasno, kjer se odločite ali za pot v Tuhinjsko dolino ali pa nadaljujete do Vrha na Krašnjo, Lipe in Češnjic. Malo bolj vešči in z več občutka za orientacijo lahko doživijo enega lepših dni na spomladansko zelenem gozdnem grebenu od gradu Zaprice po trim stezi do Križa po gozdnih stezah in kolovozih. Morda je še lepše kolesarsko utrujanje od Gore pri Komendi do tunji-škega Vinskega vrha in do veličastnega razgleda pri cerkvi sv. Ane. Vrtenje pedal vam bo postalo všeč, ko boste premagovali zadnjo strmino proti razgledni-kom sv. Primož ali pa proti malo bolj oddaljenemu sv. Am- brožu pod Krvavcem. Spust z osvojenih višav bo poseben izziv za ljubitelje hitrosti in nevarnosti. Za poletni čas si bomo prihranili visokogorsko turo na Veliko planino, Krvavec ali Menino. Za ljubitelje daljših potepanj pa bo pravšnja Logarska dolina s savinjsko panoramsko cesto z enkratnim razgledom na okoliške vršace. Privoščite si lahko majski izlet po gozdni cesti od žičnice Velika planina in nato pod Kamniški vrh in navzdol v dolino Kamniške Bistrice. Všeč vam bodo postale MTB šaltnge, čudno kriva balanca in raznoliko profilirane gume, poleg tega pa boste spoznali tudi okoliške kraje. METOD MOČNIK Kultura, omika po naše O, mika Seveda vem, da prav nič sodobna izbira izrazov in njihov spreplet v naslovno misel pri prenekaterem bralcu namesto pozornosti za sprehod po teh vrsticah utegneta sprožiti kvečjemu porogljivi vzdih ali negodujoči očitek, češ: ob tolikšni množici življenjsko pomembnih stvari, ki si v teh časih zaslužijo javno pozornost in terjajo čim resnejšo obravnavo, je najmanj neokusno lamentirati o kulturi in z njo povezanimi (ne)čednostmi, ki bolj kot narodovemu blagru služijo nikdar zadovoljenim sanjačem, snobom in povzpetnikom vsakršne baze... Pa nikarte tako, prosim, ker mi v principu sploh ne gre za jadikovanje; priznavam, da me na poseben način mika povabilo urednika časopisa za nekaj (za)pisanih misli o kulturi (ali niso predniki imenitno-blagozvočnb ta pojem poimenovali z danes že skoraj pozabljenim izrazom omika!) v kamniškem prostoru, misli, ki naj bi se stekale v to kolumno našega štirinajstdnevnika. Kot seveda osebni pogledi na duhovna snovanja, dogodke in odmeve nanje, uresničevanje kulturnih načrtov in tovrstna stremljenja v prihodnost, skratka naš kulturni utrip. Še tako želena enostavna razlaga te sintagme bi bila zelo otežena, če ne kar nemogoča: izmed neštetih (bolj ali manj posrečenih) definicij kulture namreč ne uspem izluščiti, kolikim je predmet zanimanja zares omika in pri katerih gre zgolj za duhovite aforizme. Na strani »uporabnikov« duhovnih dobrin iz tega naslova je poleg znane psiho-socialne razčlembe njihove strukture treba upoštevati tudi vse bolj očitno dejstvo, da radikalne spremembe družbenih in ekonomskih (pa političnih!) odnosov determinirajo marsikaj, tudi ta dika razumevanje kulture in njeno umeščanje v profane, na eni strani zgolj preživetvene, na drugi pa k razbohotenemu pridobitništvu usmerjene koordinate vsakdanjika. Družba v tranziciji, kakor si pravimo, že v poimenovanju jemlje v zakup tudi vsakršno zbeganost. Žal. Pa kaj bi to: ker beseda ni konj, se menda sme dotakniti takšne ali drugačne kulture, dostikrat niti ne tako po krivici (ali brez razlogov) obravnavane kot posvečene domene vzvišenih hermetizmov. Zapisane misli naj bi, si želim, razblinile skepso tistim, ki navkljub resnično redkim koncem tedna, ko v Kamniku ni nobene kulturne prireditve, vsevdilj znajo tarnati, da živijo v kulturno mrtvem mestu; ponudile še kakšen izziv onim, ki so zdaj »kulturno« zadovolj(e)ni menda lahko le dva — do trikrat na leto (tembolj, če je na plesišču čim večja gneča), in morda posredovale kak namig stotniji ali dvema takšnih, ki so pripravljeni priznati, da imajo v Kamniku nemalokrat kar težave z izbiro zaradi več prireditev hkrati. Najbrž se še vedno zdi mnogim cenena floskula, a sam trdno verjamem, da prav mi sami s svojimi dejanji, z osebnimi odnosi in držo skupnosti, s konkretnimi zgledi, če hočete, najbolje potrjujemo ali zavračamo trditev, da (more) kultura predstavja(ti) enega najpomembnejših področij v najširšem smislu pojmovane prepoznave, identitete Kamnika. Bi upali, smeli, mogli dandanes temu reči omika? Naš ponos, naša dika ? Ki (morda vsaj v goste) tudi druge mika? TONE FTIČAR Kamniški likovniki v Kliničnem centru Med duhovnostjo in likovno kreativnostjo V aprilu je razstavljal v razstavišču Veronika v Kamniku akvarele in risbe ANTON GOSAR. Klub zavezanosti duhovniškemu poslanstvu, ali pa ravno zaradi tega (avtor je sicer župnik v Mekinjah), je slikar našel čas in voljo in vzpostavil svoj-sko, specifično likovno govorico. Anton Gosar je enaindvajset let živel v Argentini, kar je vsekakor usodno zaznamovalo njegovo akvarelno slikarstvo, kar je vidno v seriji teh motivov - argentinskih ravnic. Usodna razpetost med duhovniškim delom in željo po posredovanju lepot, torej umetniškem ustvarjanju, je avtorja, ki je bil vseskozi samouk, v akvarel-nem slikarstvu pripeljala do ra- dikalnih poenostavitev v formalnem in barvnem smislu. Krajinski akvareli, starejši še iz Argentine, drugi iz kamniške okolice, so podani skicozno, nekateri že kar asketsko skromno, tonsko v eni barvi ali zreducirani na dve ali tri osnovne barvne tone. Tu in tam pa avtor poseže po ekspresivno naglašenih barvah, kjer sla po umetniškem razdajanju preglasi siceršnjo slikarjevo duhovno kontemplativnost. Slikar sam pravi: »V slikanju skušam slediti lepoti, berljivi in čeprav ne gre niti za natančne posnetke resničnosti niti za abstraktnost. Slike so zato povabila k iskanju duhovne sledi božje lepote, ki nam jo je dano doživljati po svoje.« V figurativni seriji malih risanih skic iz ciklusa »Zgodovina odrešenja«, na podlagi iz Svetega pisma zasnovanih motivih, pa je avtor svojo likovno govorico zreduciral na bistveno, tako da ti mali krokiji delujejo že skoraj kaligrafsko kot znaki ali simboli. Slikar pravi, da so te risbe začele nastajati v daljni Argentini, kjer ni imel nikakršnih likovnih pripomočkov pri pouku verouka. Zato je svetopisemske motive preprosto risal na tablo in jih poenostavljal do te stopnje, da so jih učenci lahko prerisovali. Tako je Anton Gosar nazadnje upodobil celoten ciklus zgodovine odrešenja: »Kot pobudo za premišljevanje in povabilo k molitvi.« DUŠAN LIPOVEC V razstavišču Kliničnega centra se predstavlja del članov Likovnega društva Kamnik. Društva združuje predvsem ljubiteljske likovnike, pa tudi člane, ki so klasični amaterizem že presegli in obiskujejo celo likovne šole. Združenje deluje pod okriljem ZKO Kamnik in mentorstvom likovnega pedagoga Lojzeta Kališnika. Organizirano delovanje ljubiteljskih likovnikov pod strokovnim vodstvom je vsekakor smiselno. Ljubiteljskim ustvarjalcem omogoča hitrejšo pot do spoznavanja osnovnih likovnih zakonitosti in s tem kvalitetnejšo likovno kreativnost. Obenem pa takšno druženje vpliva na splošen dvig likovne kulture, da se preseže nekvaliteta in diletantizem. Na razstavi je motivika, tehnika, slog, predvsem pa zrelosti likovnih del v razponu od začetniških premagovanj likovnih problemov preko solidnega amaterizma do povsem avtonomnih likovnih rešitev. GRETA BOLTAR žal ne razstavlja najnovejših del, ki so nastala v likovni šoli. Predstavlja se s svojimi akvareli, stilizi-ranimi krajinami in cvetličnimi tihožitji. S kombinacijo vodenih barv in akvarelnega belega tuša, s tehniko izpiranja in brisanja dosega lazurne prehode in barvne finese v motivih, ki se v igri naključij preoblikujejo od realnega v imaginacijo abstraktnega. Gvaši in voščenka DIKE DOLENC so likovno neobremenjene geometrijsko-ab-straktne barve študije, kjer avtorica prisega predvsem na spontanost. Akrili na papirju KARLA HRUZE izhajajo predvsem iz zametkov krajin in težijo k abstrakciji s še spoznavnimi, a deformiranimi elementi prirode in simbolnimi konotacijami. Njegove male akrilne skice pa izhajajo iz figuralnega sveta, povsem sproščeno in barvno ubrano. LOJZE KALINŠEK razstavlja svoj najnovejši ciklus, ki ga lahko poimenujemo »obdobje ptic«, to so gvaši in akrili intimnejšega formata v svetlih, belkastih tonalitetah z geometrijskimi likovnimi tvorbami in drobnimi simbolnimi elementi, ki so lahko tudi ptice kot mitske vizije sveta in življenja. Portretne študije ŠPELE PERŠIN, s svinčnikom ali gvaši, še posebno pa izstopajoči »portret dekleta«, nas opozarjajo na talentirano likovnico, ki bo z marljivim delom verjetno SERVIS MENGEŠ ^73 84 09 Francoski krožek v Kamniku - pred 60. leti Potem, ko je podelilo dne 1. 2. 1935. Ministrstvo za šolstvo in kulturo Republike Francije pok. g. prof. Klavdi-ji Žvokelj za njene zasluge pri pospeševanju prijateljstva s Francijo častni naslov »OF-FICIER D'ACADEMIE«, je obiskal kamniški francoski krožek konzul Republike Francije v Ljubljani g. Gabri-el REMERAND s soprogo. G. profesorici je izročil visoko odlikovanje za kulturo »PALMES ACADEMIOU-ES«. Krožek je priredil častnima gostoma akademijo s petjem in igrico. Ob petju himen obeh držav je g. kon- zula pozdravil g. dr. Fran Vidic. Ob akademiji so na sliki izvajalci programa z leve proti desni: g. dr. Fran VIDIC (umorjen kot talec 31. 1. 1944. v Šentvidu n/Lj.), ga prof. Klavdija Žvokelj, ga. Nada Dolenc, ga. mr. ph. Olga Nemec - Senekovič, učit. gdč. Meri Jurca, g. Ciril Vremšak (42 let dirigent prvega slovenskega pevskega društva Lira v Kamniku), ga. Angela Vremšak, ga. Bara Rus, g. Johi Golob, učit. gdč. Ela Vremšak, učit. g. Emil Rus, ga. Cilka Štele, g. Marjan Iskra in g. dr. Dominik dosegla lepe rezultate. O tem priča tudi obmorska krajina, gvaš, z rahlo nadrealističnim naglasom. Š plastiko v žgani glini se predstavlja SAŠO KOZARSKI. Glinene posode v čistih linijah ali z abstraktno-geome-trijskim ornamentom so odraz avtorjevih oblikovalskih ambicij. Skulptura v patinirani glini, spoznavnih organskih oblik, pa je lahko gigantski kostanjev plod. DUŠAN LIPOVEC akad. slikar in likovni kritik Mavrica je zapela V soboto, 7. maja 1994, je pripravil Mešani pevski zbor MAVRICA KUD Srednja vas celovečerni koncert pod vodstvom Lojzeta Kolarja. ki vodi svoje pevce že četrto leto. Ne ravno pretežak, vendar umetniško dovolj tehten program je bil solidno pripravljen, saj je več kot tretjina pesmi pripadla renesančnim in baročnim umetninam. Po dveh črnskih duhovnih smo do konca koncerta poslušali slovensko umetno in narodno pesem, slednjo v priredbah raznih avtorjev. Kaj naj zapišem o kvaliteti izvajanja? Zbor poje dovolj natančno - v mislih imam intonacijo, tudi dovolj sproščeno in videti je, da pevci z veseljem muzicirajo in sledijo svojemu vodji. Žal pa je dvoranica v Srednji vasi za kvalitetno petje povsem neprimerna, tako da niso mogle priti do izraza kvalitete zbora. Ta zbor sem slišal že v neprimerno boljših akustičnih pogojih in moram reči. da me je vedno prijetno presenetil. Ob tem se mi je porodila misel, da bi ti pevci - z ozirom na dejstvo, da Tuhinjska dolina ne premore dobre dvorane - prihaiali koncertirat v Kamnik, pa bi se vrli tuhinjski domačini, ŽrtVUJOČ nekaj beiičev za b«»r*eirt, pripeljali v Kanmtkin fcu skupaj napolnili dvorano Mavričinim pevcem. SAMO VREMŠAK Žvokelj. demije za glasbo v Ljubljani Stoje, takrat, otroci, Breda in 30 let dirigent Lire, Janez Žvokelj - dr. med., Samo Žvokelj - dipl. ing. Vremšak - red. prof. Aka- dr. S. F. Motomeha nika Servis in trgovina Domžale, Taborska 9 teL 72 14 22 Nudimo vam servisiranje • motornih kosilnic • kultivatorjev • motorjev • motornih žag. Delovni čas: od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Se priporočamo! Fotografija Franca Aparnika, fotografskega mojstra iz Kamnika. DATUM KRAJ PRIREDITEV PRIREDITELJ Petek, 27. maja, ob 20. uri Dvorana Veronika Kamnik Letni koncert Mešanega pevskega zbora Titan Kamnik Zborovodkinja: Ana Štele ZKO Kamnik tel. 831-612 Sobota, 28. maja, ob 17. url Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik Revija otroških In mladinskih pevskih zborov občine Kamnik Sodeluje dvanajst zborov kamniških osnovnih šol in zbor Glasbene šole Kamnik Vstopnina: 100 SIT ZKO Kamnik tel. 831-612 Sobota, 28. maja, pohod na Stol PD Kamnik tel. 831-345 Do 6. junija, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah le dopoldne Razstavišče Veronika Kamnik Razstava del učencev likovne Šole ZKO Kamnik ZKO Kamnik tel. 831-612 Nedelja, 5. junija trim - očiščevalna akcija Velika planina Planinsko društvo tel. 831-345 Nedelja, 19. junija, vzpon na Kanonir-Dol-Stegovnik Planinsko društvo tel. 831-345 Nedelja, 26. junija pohod na Kamniško sedlo In Planjavo Planinsko društvo tel. 831-345 IS OBČINE KAMNIK področje za podjetništvo in turizem Matična knjižnica Kamnik Trenutek za knjigo Knjižnica in ljudje Prav zanimivo bi bilo preveriti, kako bi prebivalci Slovenije odgovarjali na vprašanje, ah potrebujemo knjižnice. Velika večina vprašanih pismenih prebivalcev bi verjetno takoj, brez premišljevanja, odgovorila: »Da, seveda!« Teh pozitivnih odgovorov pa ne bi bilo malo, upoštevaje podatek, daje v Sloveniji pismenost odraslih 99 odstotna. Prav zaradi temeljnega prepričanja, da je knjižnica za vsako skupnost nujno potrebna javna ustanova - kjer vsak prebivalec najde zanj ustrezno informacijo s pomočjo brezplačno dostopnih knjig in ostalega knjižničarskega gradiva - smo se odločili, da vas v tej rubriki pobliže seznanimo z delom v knjižnici, predstavimo knjižne novosti in vas obveščamo o raznih predstavah, prireditvah, skratka, kulturni dejavnosti knjižnice. Knjižnica omogoča dostop do različnih informacij, ki vključujejo tudi različnost pogledov na družbo, alternativne ideje, kritiko in kritičnost manjšin, opozicije. Rezultati mednarodne raziskave o bralni pismenosti so opozorili na vpliv, ki ga imajo knjižnice na razvoj bralne sposobnosti ljudi na eni strani in splošne razgledanosti na drugi strani. Razvitejša je knjižnica, večji je lahko njen vpliv. Razvitost knjižnice pa je odvisna tudi od vrednotenja, ki ji ga pripisuje okolje. To vrednotenje je tem višje v okolju, kjer je prebivalstvo doseglo visoko stopnjo bralne pismenosti, ker je še posebej za " skupino dobro pismenih bralcev knjižnica nujnost in so zato še toliko bolj pripravljeni podpreti njen razvoj. Selekcija in nabava knjig Knjižica si prizadeva zagotoviti enake možnosti za vse bralce, zato so kriteriji za selekcijo knjižničnega gradiva le kvaliteta, vsebina oz. predmet obravnave in izčrpnost predstavitve, nikoli pa religiozni, moralni ali politični. Ker pa je večina knjižnic — in med njimi tudi Matična knjižnica Kaninik - finančno omejenih, se je potrebno za nakup novih knjig odločati v okviru finančnih možnosti. Tako se v naši knjižnici praviloma odločamo pri nakupu tujega leposlovja za 7 izvodov, domačega leposlovja za 4 izvode, pesniških zbirk za 2 izvoda in strokovne literature za 4 izvode. Ljudje pa smo različni in pogosto se nam zgodi, da ravno tistih knjig, ki jih iščemo, ni. Tako se najpogosteje postavi vprašanje romanofilov - zakaj ni novih romanov? Najbolj iskani in tudi največkrat izposojeni so tuji leposlovni romani (Holt, Kon-salik, Stell, Vvallace, Christie). Trenutno je resnično občutiti pomanjkanje tovrstne literature, kar pa verjetno izhaja iz dejstva, da so trendi bolj naklonjeni raznim priročnikom (računalništvo, astrologija, kajti tudi založbe ne izdajajo tako velikega števila romanov, kot smo bili vajeni poprej). Ljubitelji domačega in tujega leposlovja, pa se bodo prav gotovo razveselili naslednjih novosti na knjižnih policah: J. Updike, ČAROVNICE IZ EASTVVICKA; V. Holt, SEDEMKRAT ZAPEČATENO; T. Križnar, SAMOTNE SLEDI: S. Rozman, SANJE O RDEČEM OBLAKU, G. Flaubert, SKUŠNJAVA SVETEGA ANTONA... Povabilo k branju dr. Sanja ROZMAN: Sanje o rdečem oblaku »Da, iz take smo snovi kot sanje. In svet, ki ga imamo za trdnega, je iz oblakov. Zlatih, rdečih, bleščečih oblakov, ki ob sončnem zahodu napolnijo mojo dušo z nostalgičnim hrepenenjem.« Knjiga doktorice medicine Sanje Rozman je namenjena vsem tistim, ki zaradi ljubezni trpijo, pa vendar ne ukrepajo, ker upajo, da se bo vse nekako uredilo, če bodo ljubili še bolj. Partnerja želijo spremeniti, da bi postal bolj ljubeč, razumevajoč in dostopen. Pisateljica pretresljivo opisuje svojo življenjsko izkušnjo, ko se je kot »ženska, ki je preveč ljubila«, zavezala v ljubezni z »moškim, ki je preveč ljubil« in sta se skupaj trudila, da bi razrešila nevrotične spone, ki so maličile njuni življenji ter se umirila v pravi ljubezni. Š. Rozman: »Pisanje mi je pomagalo, da sem vzdržala v urah preizkušenj, ko bi najraje klonila in zbežala v iluzijo in navidezno življenje, samo da bi prekinila to trpljenje, ki je preplavljalo mojo dušo. Mogoče lahko pomagam še komu. Prepričana sem, da je pri nas žensk in moških, ki preveč ljubijo, veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Osamljeni so v svojih borbah za ljubezen in le slučajno kdaj zaidejo k psihoterapev-tu, ki pozna takšno zasvojenost in jim lahko pomaga, še težje pa si na tej poti pomagajo sami.« M. S. Prometni živ-žav Prometna kultura je za otroke izredno pomembna. Komenda, Moste pa sta krajevni skupnosti oz. področji, ki sta izredno frekventni. Otroci so vsakodnevno zelo izpostavljeni prometnemu vrvežu. Zato je potreba po prometni vzgoji iz dneva v dan večja in zahtevnejša. Ta misel me je spremljala, ko sem se odločila, da otrokom dam nekaj več kot samo znanje in pripravo na kolesarske izpite. 11. maja 1994 sem organizirala PROMETNI ŽIV-ŽAV v šoli Komenda za učence 1. in 2. razreda, udeležili pa so se ga še naslednji gostje: Marjan Tomšič — Zavod RS za šolstvo in šport. Dušan Jesenik - predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Zvone Logar - načelnik postaje policije Kamnik, Roman Grošelj - predsednik KS Komenda, Judita Kern Mlinar - članica Izvršnega sveta skupščine občine Kamnik, mentorice prometnega krožka, ki poučujejo na osnovnih šolah v kamniški občini, Anka Za-mernik - vodja vrtca enota Komenda, Marija Mojca Maleš - ravnateljica OŠ Komenda- - Moste, IMPULZ Kamnik, Brane Karničnik - predstavnik staršev in druge učiteljice, ki poučujejo na naši šoli. Prometno delavnico je vodil Jože Kolarič, ki vodi zasebno prometno delavnico in ima mali avto park. Avtomobilčki in motorji so na akumulatorski električni pogon. Opremljeni so s prednjimi in zadnjimi lučmi ali odsevnimi stekli in s sirenami. Imajo plin-gas, zavorne luči, večji pa tudi dve hitrosti vožnje in vzvratno prestavo. Na začetku je bila predstavitev prometne delavnice. Učencem in gostom je predstavil najpomembnejše sestavne dele avtomobilov in motorjev. Nato so se učenci razdelili v skupine. Na prvem poligonu so učenci vozili po programu otroškega rent a cara, ki zajema: vožnjo naravnost, ustavljanje vozila, vožnjo brez zaletavanja, uporabo hitre prestave naravnost, uporabo počasne prestave v ovinku in vožnjo ob semaforju. Na drugem poligonu so učenci z barvnimi kredami risali like iz prometne situacije na asfaltno površino, na tretjem poligonu pa so pisali krajše sestavke, pesmice, risali na risalne liste ter reševali učne lističe, ki so bili prav tako naravnani na temo promet. Vsi prisotni, še posebej pa učenci, so zelo uživali v tej naravni in konkretni prometni delavnici. Po končanem programu smo odrasli sedli še za okroglo mizo, kjer smo prav tako govorili o prometu. Ta prometna delavnica je začetek poskusa, kako vpeljati v prometno vzgojo nove načine dela. Temelji na spoznanju, da je igra tisto, kar otroka najbolj zadovolji: prometni živ-žav temelji prav na tem. Ves dan so se otroci igrali, ob tem pa so se tudi pridno učili. Pokazali so veliko motorične spretnosti in iznajdljivosti. Združili smo učenje in igro. Ti učenci so bodoči odrasli vozniki, pešci, udeleženci v prometu. Tisto, kar zgodaj vsejemo, ostane v človeku, še zlasti, če smo ga tudi prepričali. Na tak praktičen način smo uspešnejši od drugih načinov represije. In še ena misel ob tem dnevu: zavedamo se, da je cesta za vse, da na cesti nismo sami. In če to vemo, bomo sebi in drugim preprečili marsikaj: trčenje na pločniku, prerivanje na prehodih za pešce, zmerjanje skozi okna avtomobila itd. Kot organizatorka se zahvaljujem sponzorju IZVRŠNEMU SVETU skupščine občine Kamnik ter vsem gostom in sodelavcem - domačinom iz OŠ Komenda, ki so na tej prireditvi sodelovali, še posebej pa predstavniku staršev, gospodu Branetu Karničniku iz KS Komenda, ki je trenutke prireditve ujel v objektiv. Organizatorka in mentorica prometne vzgoje OŠ Komenda—Moste: ANDREJA ČRTANEC Pesnik Marko Elsner Grošelj v kamniški knjižnici »Svoje življenje sem podredil poeziji, mediju, skozi katerega imam možnost komunicirati z drugimi.« Matična knjižnica Kamnik je pripravila literarni večer s pesnikom Markom Elsnerjem Grošljem. Odraščal je v Medvodah, danes pa živi in ustvarja v Mojstrani, kamor se je umaknil pred hrupom, hitenjem in agresijo ljudi v Ljubljani. Pes- nik se nam je predstavil z besedo in pesmijo. Marko Elsner Grošelj je pesnik mlajšega rodu in že od gimnazijskih let vsestransko kulturno aktiven. Tako je v gimnazijskih letih objavil svoje prvo delo »Piano klavir«, to je bilo v obdobju, ko je gorel za pisanje in bil revolucionarni srednješolec. Čez petnajst let pa je sledila zbirka »Smeh konj« (1986), iz katere nam je pesnik predstavil pesem »Otrok iz tišine«. Na podlagi te Oi PIVNICA fas. PRI PODKVI W Trg svobode 1, Kamnik tel. 817-184 Nudimo pivo in pivniško hrano: pečene krače, golaž, pikantne klobase, piščance, prekajene postrvi, sirove plošče in gibanico. Krače in piščance za domače potrebe lahko naročite telefonsko. Vsak dan nudimo dve vrsti malic po 350 SIT. PIVNICA Z DUHOM PRAVE STARE PIVNICE Je odprta med 10. in 23. uro, ob nedeljah zaprto. Veselimo se vašega obiska! pesmi je nastal celoten zapis pesnikovega prihodnjega pesništva. V tem delu pride do izraza predvsem pesnikov poglobljen odnos do sveta in življenja. »Zaresnost je posledica mojega temeljitega odnosa do življenja. Moj odnos do duhovnega je strog in nepopustljiv, zato je moja poezija na prvi pogled nedostopna.« »Memen-to mori« (1990) je naslednja zbirka, ki je posvečena mačku Riku: »Svojega mačka sem imel rad. In mislim, da sem mu bil dolžan posvetiti Memento mori.« V zadnjem času Marko Elsner Grošelj veliko piše za radio, poudarek daje slovenskim izvirnim radijskim igram. Prisluhnili smo radijski igri »Metulj« - to je psihološka grozljivka mestnega dekleta, ki je nastala po resničnem dogodku. Snov, ki jo Marko Elsner Grošelj uporablja za pisanje radijskih iger, zajema portrete, teme iz življenja in onostranstva. Naše druženje smo zaključili s pesmijo »Gora« iz cikla »Od-poljubljenih«. Odšli smo z vtisom, da je Marko Elsner Gro- šelj ustvarjalec, ki živi in diha za poezijo. »V presegajočem se šele dogaja poezija, se mi zapiše pesem, beseda. V takih trenutkih je grozljivo lepo. Včasih imam občutek, da nisem nobene pesmi napisal jaz, ampak nekdo drug, v stiku z mano. Ne vem, zdi se mi, da bom umrl od lepote. To je božanska pijanost, gotovost, da si,« pravi pesnik Grošelj. MAJA ŠINKOVEC Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik in sklepa seje Izvršnega sveta SO Kamnik št. 78, z dne 18. maja 1994 Izvršni svet Skupščine občine Kamnik in SKB BANKA d.d. PE Domžale - Kamnik objavljata RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA i. Skupni znesek sredstev za posojila znaša 101.300.000,00 SIT. II. Posojilo se dodeli za naslednje namene: - nove proizvodne programe, - obrtne in osebne storitve, - inovativne programe in storitve, - turistične programe - programe samozaposlovanja in novo zaposlovanja, - ohranjanje delovnih mest z razširitvijo dejavnosti ali novimi programi, - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev. III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki, - zasebne in mešane družbe z do 50 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevek za izdajo dovoljenja, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti podjetnika oziroma dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za opravljanje družbe na podlagi priglasitve v sodni register ter priložili vse predpisane dokumente, - subjekti, ki se ukvarjajo s pospeševanjem malega gospodarstva. Sedež in kraj investicije morata biti na območju občine Kamnik. IV. Posojilo se odobri za dobo do treh let z uporabo revalorizacijske klavzule in 7% letno obrestno mero. Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije. V. Prosilec vloži prošnjo za odobritev posojila pri Sekretariatu za gospodarstvo občine Kamnik do 13. 6.1994. VI. Za odobritev posojila mora posojilojemalec predložiti: a) vlogo za odobritev posojila, iz katere so razvidni: - osnovni podatki o prosilcu, - opis, namen, predračunsko vrednost, število novo zaposlenih, lastne in druge vire za investicijo ter znesek zaprošenega posojila; b) investicijski program, ki mora biti izdelan po minimalni metodologiji za manjše projekte oz. poslovni načrt; c) potrdilo o poravnanih obveznostih občini Kamnik in d) potrdilo o državljanstvu. VII. Izvršni svet bo prosilce obvestil o odobritvi posojila v roku 8 dni po sprejemu sklepa o dodelitvi posojil. Posojilojemalec sklene pogodbo z SKB BANKO D.D. PE Domžale-Kamnik, Glavni trg 13, Kamnik. VIII. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: poroštvo, zavarovalnica, hipoteka ali zastava nepremičnine. Posojilojemalec se zavezuje poravnati stroške zavarovanja in sklepanja posojilnih pogodb. Posojilojemalec se zavezuje za namensko porabo odobrenega posojila in izpolnjevanje ostalih obveznosti iz posojilne pogodbe. IX. Vse dodatne informacije, strokovno pomoč in obrazce za vložitev prošnje so prosilcem na voljo pri svetovalki za podjetništvo v občini Kamnik, ga. Darinki Prešeren, tel. 817-278. IZVRŠNI SVET SO KAMNIK SKB BANKA D.D. PE DOMŽALE-KAMNIK Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - X ROKOVNJAŠKE LUKNJE Spodmoli in votline nad Kamniško Bistrico, imenovane tudi Ravbarske luknje ali Nandetove jame, v katerih naj bi po ljudskem izročilu prebivali rokovnjači. Nmv od 650 do 850 m. Dolina zgornjega toka Kam- Druge take votline so v gre- niške Bistrice je bila zaradi svoje odmaknjenosti in ne tako enostavnega dostopa, po drugi strani pa spet zaradi svoje bližine večjim naseljem, primerno skrivališče za razne ljudi. Tu so našli svoje zatočišče razni vojni ubežniki pa tudi rokovnjači in drugi ljudje, ki jim ni bilo do bivanja v naseljih, do katerih je imela gosposka enostaven dostop. Domači gozdni delavci so jih kar nekako sprejeli, saj jim ni preostalo drugega. Rokovnjači naj bi po ljudskem izročilu živeli tudi v Kamniški Bistrici in sicer tako v dolinskem dnu kakor tudi višje, v izpodjedenih pobočjih, kakšnih sto metrov nad dolino. Od tam naj bi imeli boljši pregled nad dogajanjem, pa tudi v primeru nenadnega napada bi imeli boljše možnosti za pobeg. Kje so točno bile te njihove postojanke, še ni povsem raziskano, izročilo pa pravi, da naj bi to bile votline, ki so v pobočjih na levi in desni strani Se-delščka pred izlivom v Kamniško Bistrico. Ta pobočja so sestavljena iz breče. To je sprijeta ledeniška groblja, v kateri je neobrušeno kamenje različnih velikosti in oblik, pesek in blato, ki se je pod velikim pritiskom in v dolgem času tako sprijelo med seboj, da je kot »živa skala«. Vendar je različna vezivnost in sestava povzročila, da je bilo preperevanje nekje močnejše, drugje pa slabše in tako je nastalo veliko bolj ali manj prostornih votlin, spodmolov. previsoko. Verjetno so imeli rokovnjači v katerih od teh votlin ali spodmolov postavljena lesena zavetišča, vendar doslej še ne vemo za kakšne najdbe iz teh časov. Leva (orografsko desna) stran Sedelščka ima votline oziroma spodmole že nad označeno planinsko potjo. To so Galerije. Te so dolge nekaj desetin metrov, napušč je visok tudi do 15 m in visi čez 7 m nad tlemi. Imajo tudi več nivojev. Nadaljujejo se okoli roba v strugo Sedelščka, vendar je to nadaljevanje s poti zelo težko dostopno. benu tik nad planinsko potjo predno ta zavije z grebena na vzhodno pobočje Jermance. Te so precej manjše in tudi strop je precej nižji. Dno je v nekaterih močno nagnjeno, v dveh pa kolikor toliko ravno. Velikost je okoli 2 krat 3 metre z višino do 4 metrov. Desna (orografsko leva) stran ima več relativno manjših votlin. Prva je že nad strugo Sedelščka, kakšnih 150 m od ceste. Je pod navpično steno, ki ima še več manjših odprtin. Široka je okoli 6 m, globoka okoli 4 m in visoka okoli 2 m. Ima ravno dno. Druga taka votlina je više. Lepo je vidna s planinske poti, ko ta pride iz Galerij na rob. Ima nagnjeno dno, je okoli 10 m široka, okoli 6 m globoka in do obokanega stropa je okoli 5 m. Naslednja votlina je še više. Ima nižji strop - okoli 2 metra, globoka je okoli 4 metre in široka okoli 9 metrov. Dno je rahlo nagnjeno. Na levem robu skalne gmote je značilen kamnit rog. Zadnja jama je bolj spodmol s povsem podrtim dnom. Na-pušča, v katerem je še manjša odprtina, ima okoli 4 do 5 metrov in je široka okoli 7 metrov. Do stropa je okoli 3 do 4 metre. Stena je krušljiva in dno se počasi podira. DOSTOP: Do teh votlin, previsov na levi strani (orografsko desni) Sedelščka, pridemo po označeni poti, ki vodi na Kamniško sedlo. Začnemo kar s ceste pri smerni tabli. Po približno 15 minutah hoje pridemo do Galerij. Pot pripelje nato na rob, od koder lepo vidimo na drugi strani globoke soteske Sedelščka eno od lukenj. Steza se obrne nazaj nad Galerije in vodi naprej mimo spodnje postaje tovorne žičnice in po grebenu do zgornjih lukenj. Tu pot zavije desno in se zlož-neje vzpenja naprej. Same luknje so pa prav v grebenu tik nad potjo. Do njih je nekaj metrov višine. Skupaj okoli pol ure s ceste. Druge jame so na desni (orografsko levi) strani Sedelščka. Če gremo od Doma v Kamniški Bistrici, se približno 30 metrov pred mostom čez Sedelš-ček s ceste odcepi na desno stezica, ki je bila včasih celo markirana, sedaj je pa povsem opuščena. Če bomo zelo pazljivi, bomo mogoče odkrili še kakšno obledelo markacijo. S ceste gremo navzgor levo od ledeniške klade. Po približno 100 m zavije bolj stečina kot stezica pri koničasti skalni kladi z manjšo odpočeno klado, za katerima raste tisa, v levo. Sledimo ji vse do previsne stene, pod katero je že ena od možnih votlin, v kateri naj bi se skrivali rokovnjači. Nato gremo tik ob steni desno navzgor okoli 50 metrov na rob in po njem proti levi navzgor. Slaba stezica nas pripelje do velike jame, previsa z nagnjenim dnom, ki je lepo viden z druge strani soteske Sedelščka, s planinske poti. Do tu je stezica še sledljiva, naprej se pa vedno bolj izgublja. Če gremo še naprej, pridemo do naslednje jame, spodmola. Ta je nad stečino in je potrebno iti posebej do tja. praktično po strmem brezpotju. Po nekaj deset metrih pride- mo pod zadnjo luknjo. Do jame ni stopinj, strmina je velika, tako da dostop do nje ni priporočljiv in ne vreden truda. Stečina se praktično neha in ni. da bi sami lezli še naprej, ker jam v bližini ni več, svet pa je brez poti. S ceste približno pol ure. Priporočljivo je spremstvo primernega vodnika, saj je pot na nekaj mestih nevarna. Primeren vodnik bi lahko tudi popeljal naprej po brezpotju do ceste, ki pride od spodnje postaje žičnice na Kamniško sedlo. V tem primeru bi šli lahko po eni strani gor, si nato ogledali še luknje na drugi strani in se po planinski poti spustili nazaj na cesto. To bi pa zahtevalo uro in pol do dve uri časa. O rokovnjačih v tem koncu bi si lahko prebrali kaj več tudi v knjigi Borisa Rezka »Stene in grebeni« iz leta 1958, izdane pri Planinski založbi, pa tudi v Kamniškem zborniku V iz leta 1959 v članku Pavla Kuna-verja »V Kamniški Bistrici nekdaj« in seveda v znani povesti »Rokovnjači«, ki sta jo napisala Jurčič in Kersnik, pa verjetno še kje drugje. B. POLLAK Skozi galerije vodi označena planinska pol. 120 kamniških planincev na Blegošu Tako kot vsa leta do sedaj je bilo tudi letos veliko zanimanja za pohod na Blegoš. Ta tura je primerna za mlade in starejše, namenjena pa je ogrevanju. Iz Kamnika smo se odpeljali v nedeljo, 8. maja 1994. Vseh nas je bilo več kot 120. Nekaj je bilo šolskih otrok, nekaj mla- dink in mladincev, največ pa je bilo planincev srednjih in starejših letnikov. Vožnja skozi Škofjo Loko in po Poljanski dolini je bila prijetna. Pri Ho-tavljah smo zavili na desno in se peljali še nekaj časa po dolini naprej, nato pa navzgor do izhodišča v Leskovici, ki je na Toliko je bilo na tem pohodu kamniških planincev. Rašica Vsakoletnega pohoda na Rašico se radi udeležujejo planinci in drugi. V soboto, 23. aprila, se je na to mikavno in ne predolgo pot podalo več kot 80 Kamničanov. Vreme je bilo lepo, sončno in kar precej toplo. Ta pohod sodi že v pripravljalni čas za hojo na daljše in zahtevnejše poletne ture. Z rednim avtobusom smo se odpeljali iz Kamnika ob 7. uri. Letos so se starejšim pohodnikom priključili tudi otroci iz osnovne šole Mekinje. Vodila jih je učiteljica Bernarda Rifel. V pomoč smo ji dodelili še dva vodnika Planinskega društva Kamnik. Vsi skupaj so pazili na njihovo varnost. Otroci — 18 jih je bilo - so bili veseli in razigrani, toda disciplinirani. Iz Trzina smo se najprej usmerili proti vasici Dobeno. Tu je bila prva kontrolna točka in žig. Hoje je bilo za uro, zato utrujenosti še ni bilo opaziti. Nekateri so se okrepčali, otroci pa so tudi razvezah svoje nahrbtnike in si gasili žejo. V nadaljevanju poti proti Rašici se ni zgodilo nič posebnega. Pri koči na Rašici smo imeli krajši počitek, se slikali, na vrhu razglednega stolpa pa vtisnili žig druge kontrolne točke. Pogled s stolpa je bil zelo lep. Otroci pa tudi starejši so z zanimanjem opazovali okolico. Večina jih je bila prvič na tem kraju. Po dobro'označeni planinski poti smo se spustili navzdol in nato po grebenu tamkajšnjih gričev hodili proti cilju. Nekje na sredini poti med Rašico in Mengšem smo vtisnili žig 3. kontrolne točke. Hoja po gozdu je bila zanimiva, saj je pomlad že v polnem razcvetu. Prejšnja leta v tem času ni bilo tako. Slišali smo tudi kukavico. Mnogi med pohodniki so jo letos slišali prvič. Po skoraj treh urah smo prispeli na Gobavico. Tu so nam organizatorji pohoda - PD Mengeš - v pohodno knjižico vpisali vrsti red pohoda in nas povabili, da se takega planinsko-nižinskega pohoda zopet udeležimo v letu 1995. Do Gobavice smo prišli prej, kot smo računali, zato smo se tukaj zadržali več časa. Okrep-čila in pijače je bilo dovolj - v koči pa tudi v nahrbtnikih. Otroci, čeprav rahlo utrujeni, so razigrano tekali okoli, starejši pa smo posedli za mize. Razmišljali smo tudi že o naslednji nekoliko bolj zahtevni turi na Blegoš, ki bo 8. maja. Minila je skoraj ura počitka. Odšli smo proti Mengšu na avtobusno postajo, nekateri pa so še ostali na Gobavici. Ob 13. uri smo se odpeljali proti Kamniku. Bili smo zadovoljni s pohodom. Preživeli smo enkraten, lep sončen in prijeten dan. STANE SIMŠIČ višini 800 m. Po izstopu iz avtobusov se nismo dolgo zadrževali. Dolga vrsta nas je bila. Najhitrejšim se je mudilo. Hoteli so čim prej na vrh Blegoša. Cesta se je kmalu zožila in nato smo šli po precej strmi markirani planinski poti navzgor. Po uri hoje smo bili že pri Lovski koči. Krajši počitek je bil dobrodošel, saj je pot marsikoga že kar precej preznojila. Topel Čaj ali kaj drugega smo si privoščili, toda počivali nismo dolgo. Mimo nas so prihajali tudi drugi. Še nekaj strmine je bilo pred nami in kmalu smo prišli na položnejši teren in za tem do koče pod Blegošem. Pred nami je bil samo še vrh Blegoša, visok 1562 m. Skoraj vsi smo se podali po strmini navzgor. Po dobrih 25. minutah smo že bili na cilju. Z vrha je razgled izreden. Pod nami so bile vasi vse do Poljanske doline, v bližini se je kazal Pore-zen, ki smo ga obiskali marca meseca, vidni so bili ostali vrhovi Škofjeloškega pogorja, očem se ne morejo izogniti Ju-lijci s Triglavom. Pogled seže do Karavank, Grintovcev itd. Za hojo je bilo vreme zelo primerno. Bilo je delno oblačno in mirno ter prijetno toplo, zato smo se na vrhu zadržali skoraj uro. Medtem smo napravili nekaj posnetkov za spomin, srknili kaj močnejšega pa tudi prigriznili za moč. Ljudi je bilo na vrhu zelo veliko, naša kamniška skupina je bila največja. Pot od Leskovca do vrha smo prehodili v dveh urah. Veselo razpoloženi smo se spustili nezaj do koče. Ob 11. uri je bila pri koči krajša slovesnost s krajšim nagovorom, recitacijami in pevskim zborom. Srečali smo se z mnogimi, ki vsako leto pridejo na ta vrh. Vseh nas je bilo vo