Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din 1—.
V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
6 strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev metežno
nudi v Sloveniji samo
„OEiAS NAHODA"
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1

Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Cek. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARCC14
■- ; ~ ■ -

Št. 142 izhaja vsak dan V Ljubljani v petek, dne 20. septembra 1935
Sl
I
Današnja številka vsebuje:
Sanatorij za jetične železničarje
Strašno odkritje na št. 59 Zanimivosti iz Dolenjskih Toplic
Vesti iz Italije Po čem bo letošnje vino? Uredba o znižanju uradniških prejemkov
Rokopisov ne vračamo Leto I.
Sadatom s® imtime lafazmcarfe
čitamo, da je prometni minister g. Spaho dovolil postavitev posebnega paviljona za pljučno bolne železničarje v Kasindolu, ki leži 15 km od Sarajeva. Za zdaj je določenih 50 postelj. Paviljon naj postavi Humanitarni fond železničarjev.
Spominjamo se, da se je Osrednji humanitarni fond svoječasno zanimal za postavitev takega sanatorija nekje v Dravski banovini. Komisije so si razne kraje tudi že ogledale. Sprejeta je bila misel, da bi se sanatorij za železničarje postavil ob Golniku, ki bi železniškemu sanatoriju nudil svoje strokovno osebje in tudi upravni aparat. S tem je bilo nameravano, da se sanatorijsko zdravljenje železničarjev tudi pri modemi zdravniški oskrbi poceni, da se na ta način dobe sredstva za učinkovitejšo protituberkuloz-no borbo med železničarji, ki je tako nujno potrebna. Vsi ti načrti so padli v vodo.
Kasindol je bolj okrevališče, kakor zdravilišče, ki je last SUZORa in pod upravo Okrožnega urada v Sarajevu. Do-sedaj v to zdravilišče bolniki z odprto tuberkulozo niso prihajali in zato zavod tudi ni razpolagal z ureditvami, ki so ,za sanatorij Za jetične neobhodno potrebni. Tudi zdravnikov-specialistpv zavod ni imel. Zato dvomimo, ako je Kasindol primeren kraj za tak sanatorij. Drži pa, da režija ne more biti poceni, ker se ista ne more zliti z režijo za ostalo zdravilišče, ako naj bo sanatorij urejen po modernih načelih desinfekcije in preventivnih me-tod.
Prav je, ako ima Bosna s pokrajinami, ki s prometnimi žilami težijo v Sarajevo, svoj poseben sanatorij. Toda v interesu uspešne borbe proti tuberkulozi in v važnem interesu bolnikov samih pa moramo biti proti temu, da bi nameravani paviljon v bližini Sarajeva postal osrednji sanatorij za železničarje iz vse države. Vemo, da ima Sarajevo skrajno slabe prometne zveze na vse strani, bolniki «bi bili na obupno dolgih vožnjah izpostavljeni težkim nevarnostim, živeli bi daleč od svojcev, često v tujem miljeju, ob hrani, ki je niso vajeni. V interesu bolnikov samih moramo centralizaciji sanatorijske-ga zdravljenja ugovarjati, ker ekonomski in zdravstveni razlogi nujno govore za decentralizacijo. V Dravski banovini imamo dva sanatorija, Golnik in Topolšico. Stvarni razlogi govore za priključitev železničarskih sanatorijev obstoječim sanatorijem. Isto načelo moramo podčrtati za sanatorije vojaštva in orožništva in za Vse ostale stroke uradništva, ki imajo svoje fonde za postavitev sanatorijev. Opozarjamo zlasti organizacije železničarjev na kvarne posledice take zdravstvene politike. Z našimi skromnimi sred-stvi moramo gospodariti koncentrično in ekonomično, ker le na ta način bomo Ustvarili dobre pogoje za moderno sana-^rijsko zdravljenje jetičnikov. Ako poleg finančno propadajočih sanatorijev gradi-1110 še nove sanatorije, delamo usodne na-Pake v zdravstveni politiki.
temenska napovt
Nov; ci„	~
Do vi* • Sad: Oblačno in deževno vzhori6'1 kval j e vini, razen skr a j neg; —	kjer bo prevladovalo _ jasr
- a severozapadu se je začelo
me.
U	V
2™ Zapa^! polovici države. Ol
S?-0“ nZeVn0 Vreme b0 le v
zafde JUZmh krajih- So»ce vzide zaide pa ob 17 42
Poslednji ženevski poskus
Abesiniii Diibuti in Zeilo, Italiji Ogaden in Danakil
...........«m iw.■im.n..m mn. verneriem in mednarodno
policijo — Italijanski odgovor v soboto
Ženeva, 19. septembra. w. Abesinska delegacija je snoči izjavila, da bo dala definitivni odgovor na predloge petčlanskega odbora r teku enega tedna.
Italija bo zahtevata tridnevni rok za odgovor na predloge odbora petih. S tem v zvezi bo nova seja italijanske vlade, ki je sklicana za soboto.
V krogih tukajšnje italijanske delegacije so predlogi petčlanskega odbora vzbudili razočaranje. Dasi predlog, ki ga je sestavil ta odbor, globoko posega v suvereost Abesinije, vendar po drugi strani ne more v celoti zadovoljiti stremljenj Italije. Italija smatra Abesinijo za svoje interesno področje. Načrt petčlanskega odbora pa predvideva mednarodno nadzorstvo nad Abesinijo pod zaščito Df{. Krogi italijanske delegacije pravijo, da taka rešitev ne bi ustregla potrebam Italije.
Nadariaga posreduje
Madariaga, ki ga je petčlanski odbor pooblastil, naj posreduje pri obeh nasprotnih strankah, je že začel s svojo diplomatsko akcijo. Predlogi, ki jih bo Madariaga stavil Italiji in Abesiniji, se opirajo na to,: da je treUiai Abesiniji nuditi finančno in upravo pomoč pod okriljem DN. DN naj bi imenovalo guvernerja oz. svetovalca z najširšimi kompetencami. Med drugim, naj bi mu bila prideljen» 'tudi mednarodna p-tlieija, ki naj bi zamenjala (iomače orožnišivo in vxja-štvo. (iuverier in člani mednarodne polic j v pa ne bi smeli pripadati narodnosti onih držav, ki meje na Abesinijo. V gospodarskem oziru
ustreza predlog petčlanskega odbora v dobri meri tudi-željam italijanske vlade. Abesiniji naj bi odstopili pristanišči Djibuti in Zeilo, Abesinija pa bi odstopila Italiji pokrajini Ogaden in Danakil.
Zdaj so na vrsti sankcije
Iz teh podatkov izhaja, da se vprašanje nahaja tam, kjer je bilo do zdaj. Ni upanja, da bi Italija zaradi teh predlogov popustila. Nove Mussolinijeve izjave so pesimizem samo povečale. Zato govore tu zdaj samo še o sankcijah, ki naj bi jih izvedla Velika Britanija in morda tudi Francija, če bi Italija stopila v vojno. Vse kaže, da namerava Italija kljub temu vztrajati v Ženevi do kraja, pa čeprav samo negativno in pasivno, kakor do zdaj.
Za koga se bo odložila Francija T
London, 19. septembra, n. Francosko stališče o morebitnem izvajanju sankcij seveda tudi zdaj vzbuja največje zanimanje listov. Splošno mnenje je, da bo Pariz v skrajnem' slučaju vendarle šel z Anglijo. Neko poročilo pariškega dopisnika »Timesa«-pravi, da bo francoska javnost po La-valovem povratku zahtevala, da ji pove, kako daleč misli iti na poti skupne akcije. Nekateri se boje, da pojde predaleč, drugi pa pravijo, da dovolj daleč sploh ne more iti. Ce bi se potrdila ženevska verzija, da je La val obljubil Mussoliniju, da ne bo sodeloval pri nobeni vojaški operaciji, bo njegov položaj postal nevzdržen:
Mussr%ISnS m oanakll-pesek, Ogaden-kamenHa pužžava... ■	w ■ Ne gremo wagai I
London, 19. septembra, n. Današnji »Daily Mail« priobčuje izjavo, ki jo je dal Mussolini njegovemu posebnemu poročevalcu Wardu Priču. Poročevalec je opozoril Mussolinija na predloge petčlanskega odbora, o katerih pišejo listi, da jih Italija smatra za nezadostne in za slabše, kakor so bili predlogi, ki jih je stavila ita-lijaski vladi konferenca v treh v Parizu. Na to vprašanje je Mussolini odgovoril:
Ne zbiram puSžave...
»Načrt petčlanskega odbora ni samo nesprejemljiv, nego je v resnici smešen. Kaže, da me ima odbor DN za navadnega zbiralca puščave. Če so točna poročila posameznih časopisnih agencij o teh predlogih, tedaj jih ne bi mogel drugače razumeti, kakor da pomenijo ironijo. Vse kaže, da hočejo italijanski potrebi glede razširitve ustreči z odstopom puščave v Dana-kilu in kamenitega sveta v Ogadenu.
SCa| so nam dali Francozi 3
V svojem nadaljnem razgovoru je Mussolini izjavil, da so mu Francozi pred nedavnim odstopili 110.000 kvadratnih milj Sahare, kjer stanuje samo 62 ljudi, ki so jih šele po daljšem iskanju našli v neki zapuščeni dolini, kjer se slučajno nahaja nekaj vode.
Sam pesek...
Pokrajina Danakil, je dejal Mussolini, je izsušeno dno nekdanjega morskega zaliva. 'V dolžini 200 milj je sam pesek, kjer ne poganja
niti ena bilka. V teh krajih ne more živeti niti najprimitivnejši Abesinec.
. O Ogadenu je Mussolini izjavil, da je to kamnita puščava. Peščena puščava še lahko nekaj koristi. Kaj pa naj počnemo s puščavo, je vprašal Mussolini, kjer je samo kamenje, in kjer ne more nič rasti?
Glede načrta mednarodne uprave in orožništva je Mussolini izjavil, da ti načrti ne računajo s sodelovanjem Italije. Kaže, kakor da nam predlagajo, naj se vrnemo domov s svojimi 200.000 vojaki... S tem naj dokažemo, da smo jih poslali v Vzhodno Afriko samo na izlet. Tega ne bomo v nobenem primeru storili.
Mussolini je nato izjavil, da bi se moral odbor sveta DN posvetiti bistvu abesinskega vprašanja. Upoštevati bi moral predvsem to, da pravega abesinskega naroda ni. Pač pa je tam pleme Amharov, ki je z orožjem v roki zasuž-nilo ostale narode v Abesiniji. Ta ljudstva bodo mnogo boljše živela pod italijansko oblastjo. Sicer pa bo Italija tudi vladajočemu plemenu samemu mogla nuditi mnogo boljše pogoje za življenje in mu utreti pot k resnični pro-svitljenosti.
»Ne potrebujem nasvetov iz Ženeve!«
Ženeva, 19. septembra, v/. Aloisi ne bo potoval v Rim. V zvezi s tem se doznava v krogih DN, da je Mussolini sporočil Aloisiju tole:
Ne potrebujemo nasvetov iz Ženeve.
Bo volna, ne bo vomm ?
SCai pravijo
Spopad na Sredozemskem morju
Addis-Abeba, 19. septembra, s. Angleško poslaništvo v Addis-Abebi je izdalo vse potrebne varnostne ukrepe. Več poslopij je opremljenih s strojnicami proti letalom. Abesinska vlada proučuje zdaj predloge petčlanskega odbora. Neki svetovalec cesarja Haila Selassija je izjavil, da so ti predlogi malone istovetni z abesinskimi, kar pomeni, da so sprejemljivi. Z italijanske meje proti Eritreji poročajo o obširni rošadi čet.
NIC pred decembrom...
Napetost pa je tu zadnje dni vendarle popustila, ker smatrajo, da ni neposredne nevarnosti za vojaška dejanja radi nali-
vov zadnjega časa, ki so zmehčali zemljo v obmejnih pokrajinah. Nadalje so mnenja, da Italija še ni dokončala svojih priprav. Računajo, da pred decembrom ne bo nobenega spopada.
...a voi^a |@ neizogibna
London, 19. septembra, n. — Današnji »News Chrenicle« priobčuje poročilo iz Addis-Abebe, ki pravi, da smatrajo cesar Haile Selassie in njegovi glavni svetovalci, da je vojna neizogibna. Po njihovem mnenju je izbruh vojne samo vprašanje kratkih dni, v najboljšem primeru pa vprašanje tednov. Abesinska vlada pričakuje s stoičnim fanatizmom nadaljnjih dogodkov
in pozorno spremlja ženevske diplomatske dogodke. Abesinski državniki so prepričani, da se bo ženevska predstava končala s tragedijo. Verjetno je, da bo Abesinija radi videza sprejela predloge petčlanskega odbora, dočim jih bo Mussolini odklonil brez besede. Abesinski cesar polaga največje upe na to, da bo prepoved izvoza orožja v Abesinijo preklicana še pred izbruhom sovražnosti.
S tem v zvezi je abesinski cesar že otvo-ril svojim predstavnikom v Evropi obilne kredite za nabavo orožja. Abesinskemu poslaniku v Londonu je n. pr. stavil v neki tamošnji banki na razpolago kredit v znesku 50.000 funtov šterlingov.
Ko bodo goreli kresovi...
Pariz, 19. septembra, r. Posebni poro-čeval »Tempsa« javlja iz italijanske Eritreje, da so ceste proti meji v glavnem dograjene. Italijanske čete se nahajajo za utrjenimi črtami. Med posameznimi utrjenimi postojankami in mejo so razvrščeni manjši stražnl oddelki in neredne enote domačinov, ki jim poveljujejo italijanski oficirji. Tudi Abesinci so utrdili svoje postojanke, odkoder bodo nudili odpor. V Adui in Axumu, ki sta izpostavljena letalskim napadom, so postavili na višje ležeča mesta straže, ki naj v nevarnosti za-žgo kresove.
Pariz, 19. septembra: r. Gibanje angleškega brodovja in vojaški ukrepi Velike Britanije so zbudili v tukajšnjih političnih krogih mnogo večjo pozornost, kakor razvoj italijansko-abesinskega spora v ženevt.
»Temps« smatra, da je seja angleške vlade, ki so ji prisostvovali vsi merodajni ministri, zadosten dokaz, da bo Velika Britanija izdala vse potrebne ukrepe. To pa ne pomeni, da hoče Velika Britanija pospešiti dogodke in postaviti na kocko svoj svetovni položaj, kar bi po zadnjih izjavah Mussolinija privedlo do vojne .
Velika nervoza italijanskega javnega mnenja radi ukrepov Velike Britanije resno ogroža delo diplomacije. V Italiji pridobiva misel o spopadu na Sredozemskem morju čedalje več pristašev.
Pariz, 19. septembra. Havas poroča iz Londona, da je krenila v Sredozemsko morje tudi prva in druga eskadra angleških križark. Iz tega izhaja, da je sedaj že vsa angleška domača mornarica v Sredozemskem morju.
Avstrija zahteva enakopravnost
Dunaj, 19. septembra, d. V razgovoru z zastopnikom Havasa je zunanji minister Berger-Waidenegg izjavil, da polaga Avstrija veliko važnost na to, da ji DN prizna enakopravnost z drugimi državami, zlasti glede oborožitve. Minister se je pri tej priliki zahvalil velikim zapadnim silam, ki so sklenile pospešiti akcijo glede podonavskega pakta. Berger-Walde-negg je kategorično demantiral poročila, ki so v zadnjem času krožila v tujini o nestalnosti dr. Schuschniggove vlade.
Dunaj, 19. septembra. Uradno poročajo, da se je včeraj . vršila seja ministrskega sveta in da sta zunanji in finančni minister poročala o zasedanju DN. Ministrski svet je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je avstrijska delegacija porabila priložnost in na seji DN jasno in nedvoumno podala avstrijske zahteve po enakopravnosti in da so te zahteve bile deležne simpatičnega sprejema. V istem smislu je Avstrija sporočila DN zahtevo, da se Avstriji zagotovi enaka pravica glede izvolitve v svet DN.
Lvov : Zagreb — 2:2
Lvov, 19. septembra. AA. Včerajšnja teniška tekma med Zagrebom in Lvovom se je končala 2:2. V singlu je zmagal Hebda nad Kuku-Ijevičem s 5:3, 7:9 in 6:2. V douldu sta Kuku-Ijevič in Palada premagala poljsko dvojico Hebdo in Wittmanna s 6:0, 7:5 in 6:0.
PolitKni utrinki
„Zdravo" ali „Amen"
»Slov. Gospodar« z dne 18. t. m. prinaša:
»Zdravo!« Ker se pri nas odredbe hitro spreminjajo, res ne vemo, s katero je bil uveden v naše šole pozdrav »zdravo«. Starši se pritožujejo, zakaj se vsiljuje otrokom tak pozdrav. Kako pa naj sodimo o tistem, ki ga mali šolski otrok pozdravi na ulici s »Hvaljen Jezu ", pa se otroku ne odzdravi, ali pa kot odgovor zabrunda, »Zdravo«?! Mi zahtevamo vzgojo po krščanski' načelih. Zunanji izraz kake vzgoje pa je krščanski pozdrav' »Amen«. Vprašamo javno oblast, ali je dovoljeno v šoli otrokom vsiljevati omenjeni pozdrav? — Povedati že moramo, da je v tej »pritožbi« »Slov. Gospodarja« presneto malo logike, pač pa dosti lastnosti, ki so vse prej ko krščanske.
Konferenca pri dr. MažHu — demanti
Zagrebški »Obzor« poroča, da sta lista »Novosti« in »Jutro priobčila o razmerah v združeni opoziciji, posebno pa v vrstah bivše HSS vest, da se je vršila pri dr. Mačku konferenca poslancev, ki predstavljajo bivšo HSS. Oba lista sta tudi poročala, da so posvetovanja zaenkrat še tajna, da pa bo že naslednji dan izdan komunike. »Julro-. je še dodalo, da so razpravljali o poročilu, ki ga je prinesel gosp. Vilder iz Beograda. Te vesti demantira »Obzor« in pravi, da je pooblaščen od dr. Mačka izjaviti, da , te informacije . niso resnične. Pri predsedniku dr. Mačku ni b lo "obene konference in zato tudi ni bilo mogoče ničesar prikrivati in niti je mogoče izdati komunike. Posamezni narodni poslanci, ki so dospeli v Zagreb zaradi proslave odkritja spomenika Don Franu Buliču, so obiskali in pozdravili dr. Mačka, kar je povsem naravno. Razumljivo je, da so ob tej priliki razgovarjali tudi o politiki. To ni bila nobena konferenca, posebno ne konferenca vseh izvoljenih zastopnikov in kandidatov liste dr. Mačka ter predstavnikov bivše HSS, kakor sta poročala imenovana lista.
„Obzor" se pritožuie
Odmevi dnevnega liska v zvezi z bivanjem g. Vilderja v Beogradu so dali zagrebškemu »Obzoru povod, da v posebnem uvodniku ta poročila popravlja. Tako pravi med drugim: Beograjsko »Vreme« piše, da je g. Vilder prispel v Beograd, da ponovno vpostavi zveze med beograjsko in zagrebško opozicijo, da ni bil delegiran od dr. Mareka, pač pa da je prispel kot predstavnik samostojnih demokratov. Njegova misija da je ostala brez uspeha, da pa «e je približal znatno gledišču Ljube Davido-viča in Joče Jovanoviča. Vse te vesti »Obzor« kategorično demantira in pravi, da je vodilna misel združene opozicije ta, da doseže svobodne politične volitve, razpust sedanje skupščine in razpis novih volitev, zalo je tfemogoče, da bi dr. Maček podpisal skupni program za v*o izvenparlamentarno opozicijo. Na isti način zavrača,.»Obzor« tudi beograjsko »Pravdo«, ki je napovedala, da bo program izvenparlamen-farne opozicije kmalu izgotovljen in predložen v podpis vsem šefom izvenparlamentarnih skupin. Ravno tako ostro demantira »Obzor« vest zagrebških »Novosti«, po kateri bi se imel v najkrajšem času v Zagrebu sestaviti izvršni odbor združene opozicije, ki naj bi pozneje izdelal skupno platformo za rešitev naših notranjih vprašanj. Zagrebški »Obzor« povdarja, da ima vsaka izvenparlamentarna skupina svoj program in svoja politična gledanja. Zato o kaki sestavi izvršnega odbora združene opozicije ne more biti govora. Pač pa povdarja »Obzor«, da se bo v kratkem r°stav;' delavni tehniški odbor, da spravi v harmonijo propagando in akcijo izvenpaiTamentarne opozicije, posebno, tako povdarja »Obzor«, za pripravo bodočih skorajšnpu parlamentarnih volitev.
Mmeli
Žalec, 19. septembra.
Ojačenje in zboljšanje cen je opažati tudi pri slabših in srednjih kvalitetah. Nekaj čisto rdečega hmelja je bilo danes prodanega za Din ifr—. Eno partijo gladko zelenega blaga so včeraj vnovčili za Din 27-50. Povpraševanje vedno živahnejše in se računa, da bo letos prodan zadnji kilogram.
Poročilo z dne 17. t. m. dopolnjujemo tudi toliko, da na podlagi dosedanjih poizvedb lažne vesti o padanju cen in o potrebi takojšnje prodaje ni razširil med ljudstvom inozemski komisijonar gosp. Essig, ampak neki njegov oseben protivnik, ki se je po raznih organih posluži! nelojalno Essigovega imena in trosil neresnične vesti o nizkih cenah. Preiskava teče.
Vedno se še ponavljajo iz Savinjske doline po raznih ljudeh v inozemstvu špekulacije z našim hmeljem ä baisse. Zaradi tega so hmeljarji iz okolice Žalca sklicali za nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. uri v Žalcu pred kolodvorom hmeljarsko zborovanje in protestni shod proti tlačiteljem hmeljskih cen.
Doznali smo tudi za govorice, da je tržni nadzornik od žalčanov podkupljen, ker baje dopušča tržanom nedovoljeno prekupčevanje s hmeljem. Na te neosnovane in Bogve od koga lansirane govorice sporočamo, da so vse sumljive osebe, neglede na položaj in ugled, ki so v Žalcu na sumu, da se bavijo z nedovoljenim veriženjem, ugotovljene, pod stalnim nadzorstvom orožništva in da je proti njim tudi uradno postopanje v toku. Le škoda, da ni mogoče kazni oziroma obtožbe izvršiti dokler niso zbrani vsi obtežilni podatki.
Sela poslancev skupštinske veiine
Prehrana pasivnih kraiev
Dravska banovina bi morala tudi med oasivne kraie - Poleg polit, zakonov prldeio še drugi
Beograd, 19. sept. I>. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, se je snoči v prostorih finančnega odbora Narodne skupščine vršila seja, kluba skupščinske večine narodnih poslancev. Seji je predsedoval predsednik Stevan Jankovič, udeležili pa so se je vsi poslanci, med njimi tudi minister dr. Mehmed Spaho, dr. Komneno->ič, dr. Svetozar Stankovič in inž. Miloš Bobič. Glavna vprašanja, ki so se obravnavala na tej seji, so bila vprašanja prehrane v pasivnih banovinah, h katerim pa vlada Dravske banovine ne prišteva. V debati je govorilo več poslancev iz banovin, ki so na vprašanju o prehrani interesirani. Za Dravsko banovino je govoril dr. Ivan Lovrenčič, ki je naglašal, da spada tudi Dravska banovina med pasivne in da bi bilo potrebno, da tudi ona dobi podporo za prehrano svojega prebivalstva. Sklenilo, se je, da se pred-
videna javna dela pospešijo in da se prevozni stroški pri prevozu koruze znižajo od 50 do 75 odstokov. Takšne znižane prevoznice bodo izdajale banovine posameznim srezom, zadrugam in občinam v pasivnih krajih.
Beograd. 19. sept. b. Poleg treh političnih zakonov, ki se smatrajo za najvažnejše in za najnujnejše, bo vlada predložila še niz drugih zakonov z namenom, da z njimi izpopolni praznine našega zakonodajstva in izboljša, kar je bilo slabega v nedavni preteklosti. Razen zakona o volitvah narodnih poslancev, o tisku, o društvih, zborih in dogovorih, za kar so že pripravljeni elaborati, bo vlada predložila še druge zakone, med njimi zlasti zakon o korupciji, ki je v obrisih že golov v ministrstvu za pravosodje.
finanini minister
o znišaniu piai
Beograd, 19. septembra. AA, V zvezi z uredbo o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev je finančni minister g. Dušan Letica dal danss popoldne zastopnikom listov tole izjavo:
Malone vsi naši državni proračuni izdatkov so imeli zadnja leta tole obliko: neizmerni osebni izdatki napram materialnim izdatkom. Pri skupni vsoti 10.265 milijonov 214.361’40 Din izdatkov v proračunu za leto 1935 36, odpade na osebne izdatke okroglo 5.200 milijonov, ozir. SIVo, na materialne izdatke pa 49°/o. Znesek 5.200 milijonov se deli takole:	1. plače
okroglo 2.600 milijonov, 2. osebne, draginj-ske doklade okroglo 1.353 milijonov, 3. rodbinske draginjske doklade 590 milijonov,
4.	ostale posebne doklade (ministrstva vojske, notranje politične in zunanje diplomatske službe, železniške službe, higiene in druge službe) okrog 155 milijonov,
5.	izdatki za dnevničarje, kontraktualne in honorarne uslužbence 253 milijonov.
Iz teh zneskov se plačuje skupno kakih 350.000 oseb.
Osebni izdatki so ne samo nenormalni in v velikem razmerju napram materialnim, temveč tudi neprestano naraščajo. To dokazuje v zadostni meri gibanje teh izdatkov v zadnjih letih. Ta proračunska politika glede. osebnih izdatkov prejšnjih let je naletela na splošno kritiko, ki je v mnogem oziru popolnoma upravičena. Ker pomenijo osebni izdatki pravno obveznost države, ki je ni mogoče odlagati, je morala državna blagajna za kritje teh izdatkov vedno pravočasno razpolagati s potrebnimi sredstvi, da prvenstveno krije osebne izdatke, tako da je morala omejiti pogostokrat mnoge in prav važne materialne izdatke.
Znižanje prejemkov samoupravnih in državnih uslužbencev, ki ga je kraljevska vlada sklenila na svoji zadnji seji, je korak, ki se je bilo zanj težko odločiti radi utiša v krogih tistih, ki so neposredno prizadeti. Vendar pa ga je bilo treba sprejeti radi navedenih razmerij, ki so s svojimi posledicami delovale negativno na naše državne finance in narodno-gospodar-ske interese. Mislim, da ni potrebno navajati razlogov, ki izključujejo redukcijo osebnih izdatkov, z redukcijo števila drž. uslužbencev.
Zadnja leta izkazuje naš državni proračun neprestane primanjkljaje, ki so jih izravnali z zadolževanjem. Da bi preprečili primanjkljaje, so izdajati vse mogoče ukrepe, često tudi brez ozira na morebitne slabe posledice. Proračunski predlogi so izkazovali znatno znižanje dohodkov.
Vlada g. dr. M. Stojadinoviča si je postavila za nalogo, da obnovi in okrepi narodno gospodarstvo in da s tem vzporedno obnovi in okrepi tudi državne finance. Sredstva, ki naj bi napravila red v drž. financah, je kazalo izbirati oprezno, da ne bi ovirala obnove narodnega gospodarstva, ki ga pritiska še gospodarska stiska. Novo zvišanje davkov v času, ko se naše narodno gospodarstvo še vedno nahaja pod udarci svetovne gospodarske stiske, bi pomenilo delati iste napake, kakor smo jih delali dozdaj.
V skladu s postavljenimi nalogami obnove gospodarskih sil našega kmetovalca, ki
predstavlja^ našo najširšo praktično gospodarsko moč, smo v zadnjem času nadomestili prejšnje škodljive ukrepe z odloki gospodarske olajšave. V tej smeri se bo razvijalo tudi delo vlade g. dr. Stojadinoviča.
V proračunu državnih izdatkov in dohodkov za leto 1934-35 so sprejeti dohodki v znesku, ki je v očitnem nasprotju z davčno plačilno močjo ljudstva glede na njegovo sedanje gospodarsko stanje. Radi tega se je zmanjšal priliv blagajniških sredstev in je nastala razlika med faktičnimi proračunskimi dohodki in obveznostmi državne blagajne. Tu nastaja vprašanje: ali sme državna blagajna sprejemati obveznosti preko svoje plačilne sposobnosti? Kaj je moralno: sprejeti manjše obveznosti in jih točno izpolnjevati, ali pa obljubiti višje in jih ne izpolniti. V nekih drugih državah so delali tudi to. V teh državah so ostajali državni uslužbenci brez plače po več mesecev. Druge materialne obveznosti pa sploh niso likvidirali.
S sedanjim sklepom kraljevske vlade, bo državna blagajna razbremenjena za 400 milijonov. Ta ukrep je bil potreben, da bomo mogli točno izvršiti ostale svoje obveznosti. S tem naziranjem mora soglašati vsak nesebični rodoljub, ki smatra dobrobit države in njenih financ za lastno dobrobit. Ne morem predpostaviti, da bi drugače mislila tudi naša inteligenčna elita, naši državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci. Prepričan sem, da ne bi dovolili, naj se radi ohranitve njihovih dosedanjih prejemkov udari na davčne edinice iu uvede nove davke, ki bi neizogibno preprečili njihov napredek. Prav lako bi odklanjali, da se državna blagajna še naprej zadolžuje in da se na ta način ogrožajo njihovi prejemki. Prepričan sem, da bo to znižanje, ki ga zahtevajo fiskalni razlogi, nekoliko znižalo kupno moč državnih uslužbencev. Vendar sem pa obenem prepričan, da bodo to tem lažje prenesli, ker bo mogoče z varovanjem davčnih razredov pred težkimi dajatvami dvigniti njihovo potrošno moč in s tem oživeti vse naše gospodarsko življenje. Z nadaljnjim dvigom davkov, ali z njihovim brezobzirnim pobiranjem pa bi dosegli nasprotne rezultate: oslabitev narodnega gospodarstva, slab priliv davčnih dohodkov, s tem poslabšanje plačilne sposobnosti državne blagajne kot vira sredstev za kritje potreb državnih uslužbencev.
Zato sem prepričan, da bo uradništvo te fiskalne ukrepe razumelo kot neobhodno potrebno v sedanjih razmerah in kot edino mogoče.
Ban g. dr, Natlačen v avdijenci
Bohinj, 19. septembra. AA. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je bil danes ob 11. dopoldne v avdijenci pri Njegovemu Viso-čanstvu knezu Pavlu.
Delnice PAB
Beograd, 19. sept. Da bo mogel oddelek državnega računovodstva čimprej likvidirati vplačila za delnice Privilegirane agr. banke, poziva aktivne državne uradnike in nameščence ter upokojence, ki niso mogli dobiti delnic, da se obrnejo s prošnjo na ustanovo, kjer dobivajo plačo, in navedejo, koliko delnic so podpisali in koliko so zanje vsega skupaj plačali, ter zahtevajo vračilo vplačanega novca.
Strašno odkritie na št. 59
Maribor, 19. septembra.
Stanovalce Smetanove ulice je danes razburilo strašno odkritje v hiši št. 59.
V drugem nadstropju te hiše je stanovala sama 33 letna upokojenka Kristina Jerepinova, ki je že nekaj dni ni bilo na izpregled. Sosedje na to dejstvo niso polagali važnosti, ker je Jerepinova pred nekaj dnevi odšla k svoji sestri v Avstrijo. Danes dopoldne pa je prišla njena Sestra Jožefa Pleckingerjeva iz Avstrije. Ko je našla stanovanje zaklenjeno, je odšla Je-repinovo iskat v mesto. Temne slutnje so jo navdale, vrnila se je na stanovanje, ki je bilo zaklenjeno. Poklicala je nato ključavničarja, ki je z vitrihom odprl vrata. Ko je stopila Pleckingerjeva v stanovanje, se ji je nudil pretresljiv prizor. Ob oknu je na tleh ležala pokrita z odejo njena sestra Kristina Jerepinova, ob njej pa je
bila do polovice izpraznjena četrt litrska steklenica z oetovo kislino. O strašnem dogodku je bila takoj obveščena policija, ki je takoj prispela na lice mesta. Višji policijski nadzornik Cajnko in polic, zdravnik dr. žorina sta ugotovila, da je Jerepinova zaužila oetovo kislino v samomorilnem namenu in da je brez pomoči izdihnila v strašnih mukah. V smrt je šla po uradnih- ugotovitvah pred kakimi desetimi dnevi. Kaj je pognalo Jerepinovo v tako žalostno smrt, še ni ugotovljeno.
Strel v glavo zaradi nesrečne liubezni
Maribor, 19. septembra. V Trečari pri Sv. Petru niže Maribora si je danes končal življenje 20 letni posestniški sin Jernej Lukavec. Z lovsko puško si je pognal v glavo strel in obležal na mestu mrtev. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
Ni. Ve/. Krali Peter zopet v prestoliei
BEOGRAD, 19. septembra. Nocoj eb 19.22 so prispeli v Beograd Njegovo Vel. kral j Peter II., Nj. t el. kraljica Marija, romunska kraljica mati Marija infantka Beatriee s kraljevičem Tomislavom in Andrejem. Na postaji sta dvorni vlak sprejela kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, dal« guverner Nj. Vel. kralja Jeremija Živanovič. predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič. ministra dr. Korošec in dr. Spaho, dvorne dame ge. Had žič, Srskič. Lazanič in Dundjerska z našim poslanikom v Londonu Slavkom Grujičem.
Dr- Marmkomi ita mrtvaškem odns
Beograd, 19. septembra, b. Danes je obiskalo mrtvega bivšega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča, ki leži na mrtvaške modru na Terazijah, na tisoče njegovih najožjih prijateljev in znancev. Tekom dneva je prejela soproga pokojnega dr. Marinkoviča nešteto sožalj in brzojavk, med drugimi so izrazili sožalje knez namest-mk Pavle in kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič. Tekom dneva sta dospeli tudi sožalni brzojavki češkega zunanjega ministra dr. Bcneša in romunskega zunaniega ministra dr. Titulesca, ki sta bila dolga leta povezana s pokojnikom v najožjih stikih pri delu Male antante. Sožalje so dalje izrekli minister vojske in mornarice Peter Žinkovič, francoski poslanik Du Dampierre in sekretar poslaništva g. La Costom. Beograjska borza, ki ji je dolgo časa načeloval kot predsednik, je imela ob smrti pokojnega svojega predsednika komemorativno sejo, na kateri je predsednik dr. Mihajlo Djurič odredil, da se namesto venca na oder predsednika da 3000 Din domu za slepe, 3000 Din skladu uradnikov beograjske borze, 3000 Din beograjski omladini in 3000 Djn za siromake, vdovi pokojnega Marinkoviča so pa iz te seje poslali so-žalno brzojavko.
Beograd. 10. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je s svojo soprogo in v spremstvu svojega kabinetnega šefa Gašiča odšel v stanovanje pokojnega Vojislava Marinkoviča in izrekel njegovi vdovi in ostali rodbini sožalje kraljevske vlade in svoje lastno.
Spielern v šolo za telesno ngioš**
Beograd, 19. septembra. AA. Natečaj za sprejem slušateljev v stalno šolo za telesno vzgojo.
Na podlagi uredbe o šoli za telesno vzgojo
0.	. Br. *1329 od 4. septembra t. 1. in sklepa ministra za telesno vzgojo prebivalstva O. Br. 6681 od 18. septembra t. 1. se bo sprejelo le 50 slušateljev v šolo za telesno vzgojo v civilnem oddelku, in sicer 34 moških in 16 žensk ter 20 slušateljev častnikov vojske in mornarice v vojaškem oddelku šole. šola se začne
1.	novembra in bo trajala dve leti v civilnem in eno leto v vojaškem oddelku.
Kandidati civilnega oddelka morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije, zdravi, sposobni, kar se bo ugotovilo z zdravniškim iz-pričevalom.
Biti morajo najmanj dobrega vedenja in ne starejši od 25 let. Predizobrazba: matura (višji tečajni izpit). Biti morajo neoporečni. Potrebno je dovoljenje staršev in potrjeno od pristojne oblasti, izjava, da bodo mesečno plačevali znesek za vzdrževanje, ki ne presega 500 Din. V ta znesek je všt«fa tudi šolnina šest siromašnih kamlida*’	oproščenih
vzdfževalnine.
V svoji prošnji se morejo obvezati, da bodo po absolvirani šoli za telesno vzgojo služili v državni službi pri delu, ki so se ga učili v tej šoli, in sicer najmanj štiri leta.
Kandidati morajo lastnoročno napisati prošnjo neposredno ministru za telesno vzgojo najkasneje do 15. oktobra t. L Prošnje morajo biti opremljene s predpisanim kolekom za 5 Din. Priložiti je treba izkazilo o državljanstvu, zdravniško izpričevalo, izkazilo policijske oblasti o vedenju, krstni list in šolska izpričevala. Kandidati dijaki iz univerze morajo razen izpričevala o zrelostnem izpitu predložiti še indeks ali potrdilo, da so študentje. Kandidati z diplomo* absolviranim učiteljiščem ali Trgovsko akademijo ali ostalih drugih šol, enakovrednih srednjim šolam, morajo, če niso od časa, ko so šolo absolviralL pa do dneva, ko vlo.že prošnjo, imeli služ>e, navesti v prošnji- kai so ta eas poenb. t«‘>t-)-5i-dati, ki so bili člani telovadnih, viteških, sokolskih ali sportnili društev, moralo priložiti prošnji dokumente dotičnega društva, pismeno dovoljenje staršev ali varuhov po tem vzorcu:
»Dovolim svojemu sinu (hčeri, varovancu! N. N., da sme stopiti v šolo za telesno vzgojo v Beogradu in se obvežem, da bom želj vsak mesec poslal jpo členu 15 uredbe o šoli za telesno vzgojo v Beogradu določeni znesek ?;a njegovo vzdrževanje v šoli. Za izpolnievanl6 te obveznosti jamčim moralno in s svojim pre' mičnim in nepremičnim imetjem.«
Kraj, lastnoročni oodnis, krstno in rodbio ski ime in poklic roditelja, ozroma varuha.
Podrobnejši podatki o natečaiu za soreiem slušateljev v šolo za telesno vzgojo bodo 0 javljeni v »Službenem listu«.
Napredovanje
Beograd, 19. sept. b. Z ukazom Ni. Vek k> a Ija je napredoval v 6. polož. skupino Ku' Horvat, učitelj v Škofji Loki.
Službene Novine
»d, 19. sept. b. Današnje »Službene Ujavljiijo ukaz o veliki Ljubljani
in
Vdova ob živem možu
Ko se je vrnila v Ptuj iz Francije, je našla umrlega moža
živega z drugo ženo
katerega podatki so se popolnoma ujemali s podatki njenega moža, o katerem pa je že pred 5 leti dobila obvestilo iz Ptuja, da je umrl.
Ko je žena odšla'na stanovanje Miška Franca, je tamkaj vsa razočarana spoznala svojega moža, ki jo je že pred 7 leti zapustil v Franciji in živi sedaj z neko drugo žensko.
Ptuj, 19. sept.
Te dni se je zglasila pri policiji v Ptuju Meško Marija, ki se je vrnila s svojim 15 letnim sinom in 8 letno hčerko iz Francije.
Po svojem možu je pristojna v občino Ivanjkovce. Poizvedovala je po naslovu svojega svaka Miška Jakoba. Policija pa je imela prijavljenega le Miška Franca,
Morile* Košani* /e pobegnil
Maribor, 19. septembra.
Policija je dobila obvestilo, da je 47 letni natakar Franc Kosanje pobegnil čez mejo in se sedaj klati v okolici Gradca.
Kakor smo že poročali, je Kosanje pred devetimi leti ustrelil paznika celjske jetnišnice in pobegnil. Toda kmalu so ga aretirali in se je šele pred pičlim letom vrnil iz celjske jet-
nišnice. Od takrat se stalno klati po mariborski okolici in je od tu napravil več vlomilskih pohodov v Avstrijo, kjer ga tudi zasledujejo.
Njegova mati pa živi v Mariboru na Pobreški cesti in gineva v žalosti, ki ji jo je nakopal njen zloglasni sin. Te dni pa jo je Košajnc v družbi vlomilca Pajmana popihal v Avstrijo.
Vesti iz Italije
Eiektrifškasija itaHianskih želsznše
Pred kratkim smo poročali obširneje o tem, da je italijanska železniška uprava že nadomestila na pontebški železnisKi Progi, ki veže Trbiž z Vidmom, parni po
gon z električnim ih da namerava izve-sti v prihodnjem letu tudi elektnfika-cijo vseh prog okoli Trsta. V zvezi s tem je zanimivo vedeti, kako daleč je elektri-Akacija železnic v Italiji že napredovala in za čem stremi italijanska elektrifikacij ska politika.
Vse železniško omrežje v Italiji meri 21.422 km. Od tega ie 3-S50 km, torej skoraj šestina vseh prog že elektrificirana. Prva je bila proga Milan—Verese—Porto Ceresio v dolžini 72.5 km v letu 1902. Po dolgem, dolgem presledku, kakor da se železniška uprava obotavlja z novim pogonom. je prišla na vrsto v 1. 1920. proga Turin—Modane, potem šest let nič, nato
1.	1926. Genova—Livorno, 1929. Bologna-Firenze in Bolcan—Brenner. Lansko leto je železniška uprava odločno krenila na novo pot in vpeljala električni pogon na progah Trento—Bolcan in Trento—Miran, letos pa Firenze—Rim in Trbiž—Videm, Rim—Nettuno. Campoleone—Aversa in Carmagnola—Ceva poleg Turina. Nove Proge bodo izročene prometu koncem letošnjega oktobra, njih vkupna dolžina znaša 700 km.
S tem bo več ko petina italijanskih železniških prog elektrificiranih. Na ta način bo Italija prekosila vse evropske države, ker ne Francija, ne Anglija, ne Švica ne Nemčija in ne švedska nimajo tako obsežnega električnega pogona na svojih železnicah. Švica n. pr. ima elekri-ficiranih prog 3.594 km.
železniška uprava ima v svojih načrtih, da elektrifikacijo izvede sploh povsod, kjer je to mogoče in to velja skoraj za vso Gorenjo in Srednjo Italijo. Vprašanje stroškov igra tu drugačno ulogo ko v drugih evropskih državah, ki morajo ostati pri svojem sedanjem obratu že z ozirom na svojo premogovno proizvodnjo. V Italiji pa premoga primanjkuje. Izkorišča-hje vodnih sil v pogonske svrhe se tu imenuje uporaba domačega »belega pre-hioga«. Temu se zdaj pridružuje še na-sprotstvo do Anglije, ki Italija od nje Kedaj še kupuje premog. Emancipacija, gospodarska osamosvojitev, neodvisnost od inozemstva je geslo, ki potiska lokomotivo in kurjača v ozadje in vklepa to-, ove alpskih rek v električne centrale in konjske sile.
*
Goriški nadškof mons. Margotti je v torek odpotoval iz Gorice. in nastopil Sv°jo romarsko pot v Sv. deželo. V svo-lo nadškofijo se povrne šele za Vse svete, med odhodom je napravil še več kanoničnih vizitacij z birmo v raznih župnijah svoje nadškofije, tako v Dornbergu ih Sv. Križu vipavskem. Tu je birmoval v kapucinski — in ne v župni cerkvi.
Hruševje. V tem tednu je bil vključen Električni tok tudi že v napeljavo za na-s° vas. Stroški so znatni, svoj prispevek Pa je dala tudi dežela. S tem smo prišli električne razsvetljave, kakor jo ima ze več vasi naokoli. Električna luč je napeljana tudi v manjše hruševske vasi kakor Veliko Brdo, Brinje, Goriče, Landol, Slavinje in Šmihel.
čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Artur tehopenhauer
Dne 21. t. m. bo minilo 75 let izza smrti znamenitega nemškega filozofa Arturja Scho-penhauerja.
A. Schopenhauer se je rodil 22. februarja 1788. v Danzigu. Deloma je preživljal svojo mladost v Franciji, deloma v Angliji. Na univerzi v Göttingenu Se je nameraval prvotno posvetiti prirodoslovnim vedam in se je šele pod vplivom filozofa G. E. Sehulzeja oklenil čiste filozofije. Poslušal je nato v Berlinu Fichteja, promoviral pa je v Jeni, nakar se je podal v Weimar, kjer je mnogo občeval z Goethejem. Pozneje se je na univerzi v Berlinu (1820.) tudi habilitiral, predaval pa je samo en semester. Živel je nato izmenoma v Nemčiji in v Italiji, nazadnje pa v Frankfurtu ob Meni, kjer je umrl 21. septembra 1860.
Svoj filozofski sestav je veliki mislec podal v glavnem svojem delu »Svet kot volja int predstava« (Leipzig 1819). Kakšnega pomena je bilo to delo, lahko presodimo, ako pomislimo, da je že leta 1891. izšlo v osmi izdaji!
V nasprotju s filozofi pred seboj in za seboj, ki skušajo konstruirati svet a priori, se Schopenhauer trudi, doumeti svet, kakršen je, in spoznati njegov smisel in pomen. V svojem življenju ni bil srečen, zaradi bolezni morda celo čudaško zagrenjen, v svojem filozofskem
sestavu pa je vsekakor bil tvorec, čegar vpliv še danes ni premagan.
Iz filozofije je odstranil slednji mitos, do skrajnih mej mitosa pa je po drugi strani izvedel teorijo o volji. Njegov »das Ding an sich« je istoveten s tem, kar se v nas javlja kot volja, Ta volja deluje v vsem svetu, vendar na različnih razvojnih stopnjah različno. Nikjer ni volja plod spoznanja, ampak je povsod od slednjega neodvisna in docela različna. V nižjem svetu se javlja samo kot gibanje, v živalskem pa že deluje kot intelekt in šele pri človeku se izkristalizira v pojmovne motive. To razlikovanje pa velja samo za javljanje volje navzven, ona sama na sebi pa je večno in na vseh razvojnih stopnjah ista: je namreč zgolj volja do življenja.
S svojo teorijo je Schopenhauer povzročil v filozofiji revolucijo, ki mu je prinesla obilo privržencev in nič manj gorečih nasprotnikov. Močno je vplival zlasti na Nietzscheja. Njegov vpliv pa ni omejen samo na Nemčijo in na polje filozofije, ampak je segel po vsej Evropi in je viden zlasti tudi v ruskem slovstvu. Posredno ali neposredno je segel tudi k nam in ga bo slovstveni zgodovinar našel zlasti v času, ko je nastajala v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja pri nas tako zvana »slovenska moderna«.
Poliska kri
v kinu Siogi
V kinu Slogi danes nov spored. Pri zadnji predstavi končno žrebanje in podelitev radioaparata ter ostalih daril. Pri prvi matineji bo pe! Fedor Šaljapin v operi Don Quidotte
Po velikem uspehu s Fraskito je vzela uprava kina Sloge na spored znano Oskar Nedbalovo opereto Poljska kri. Ta film, ki je izgotovljen po motivih istoimenske odrske operete, bo občinstvu nedvomno ugajal, za kar nam jamčijo imena znamenitih igralcev Ani Ondre, Svetislava Petrociča in Hansa Moser j a v glavnih vlogah. Ves film, ki ima nebroj komičnih in šaljivih prizorov ter zapljetljajeV, preveva melodiozna Nedbalova muzika, ki jo pozna naša publika iz odrske operete. Bogatega veleposestnika Jana Zarembo predstavlja Hans Moser, njegovo brhko in resolutno hčerko Ani Ondra, siromašnega graščaka grofa
Baranskega pa Svetislav Petrovič. Slučaj je, da igra tudi v Poljski krvi poleg Hansa Moserja priljubljeni komik Rrudolf Carl. znani sluga Hipolit iz Fraskite. Tako se bo torej občinstvo zopet sijajno zabavalo pri dovtipih obeh priljubljenih komikov.
Pri zadnji predstavi ob 21.15 se bo vršilo zadnje žrebanje za razpisane nagrade. Tisti, ki pridejo v obzir za zadnje žrebanje, naj' si pravočasno poskrbe vstopnice za tc predstavo in naj svoje listke prinesejo s seboj. Izvlečene bodo le tni številke, od katerih zadene prva Philipsov radio aparat, druga sobni zvočnik v lepi dekorativni omarici, tretja pa radio cevi. — Predprodaja vstopnic se vrši odslej dnevno od 11 do pol 13 dopoldne in od 15 dalje. Pred predstavami ob 16, 15-15 in 21-15 delujeta po dve blagajni, tako da je odpadlo sedaj vsako zastajanje pred blagajno in da dobi vsak zažeijeno vstopnico takoj. Telefoničnc naročene vstopnice se dobe pred vsako predstavo v pisarni, tako da je tudi v tem oziru poskrbljeno, da odpade čakanje. — Treba pa je po telefonično naročene vstopnice poslati vsaj pol ure pred dotično predstavo, za katero so naročene.
Danes bodo torej od zadnje predstave odšli trije gostje kina Sloge veseli domov. Kdo bo ta trojica, bomo povedali jutri.
še eno senzacijo moramo sporočiti prijateljem filma: Šaljapin bo pel v kinu Slogi, in sicer v soboto ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30 uri. Slavni ruski basist bo gostoval v komični operi Don Quihote v naslovni vlogi. Te matineje naj se udeleže vsi prijatelji glasbe in lepega petja. Cene za to matinejo so enotne in znašajo le Din 4-50 z gledališko takso na poljubnem mestu. Blagajna pri matinejah je odprta pol ure pred pričetkom predstave. Sprejmejo se pa tudi telefonična naročila za matinejske predstave.
Celje
a Za spomenik kralju Aleksandru sc
elani celjskega udruženja trgovcev poklonili skupno 51.480 dinarjev. Nad 1000 dinarjev so darovale tvrdke R. Stermecki ir D. Rakusch po 5000 Din, Peter Majdii »Merkur« 3000 Din, Jos. Weren in Gusta1 Stiger po 2500 Din, Valentin Hladin, Anton Hofbauer in Joh. Jellenz pa po 2001 dinarjev. Zbirka pa s tem zneskom še n zaključena.
■	Železobetonski most preko Ložnice na merävajo zgraditi. Zato bo 3. oktobra ol
11.	dopoldne pri tehničnem oddelku sre skega načelstva prva pismena licitacija Troski so zračunani na 231.000 Din.
■	Dobrodelen koncert priredi železničar ska godba to nedeljo ob 11. dopoldne 1 mestnem parku v korist slepemu skladatelju Interberger ju. Na sporedu so njegove skladbe, tudi take, ki jih še nismo čuli.
■	Fantovska zadeva. V Radanji vesi pr Zrečah sta napadla delavec Martin Čer nec in posestnikov sin Avgust Berglez 2 let starega posestnikovega sina Ivana Kro peja s koloma in sta mu zlomila desne roko. Krupej leži v celjski bolnici.
Radio
Petek, 20. septembra.
Ljubljana:	12.00 Reproducirana glasba.
12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila 13.15 Narodne, 14.00 vreme, borza, 18.00 Kla virski koncert na ploščah, 18.40 o kmečki zk ščiti (dr. Voršič), 19.00 čas, vreme, poročila spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.0‘ prenos iz Zagreba, 22.00 čas, vreme, poročila spored, 22.15 Radijski jazz.
Zanimivosti iz Dolenjskih Toplic
i dolenjska ima marsikateri blagor, ki po *v°ji vrednosti prekaša vse tujskoprometne /-animivosti naše Gorenjske. Marsikdo ne po-naše Dolenjske in njene slikovite roman-Ake, kaj šele Belokrajine in njeno veselo po-ez>.}o. Največja dobrina za revmatike in dru-Pa so Dolenjske Toplice pri Novem mestu. Termalno kopališče Dolenjske Toplice je s*užilo, sodeč po izkopaninah na robu starega f^rka, že več stoletij pred Kristusom kot pravilno kopališče. Prvič se omenja kopali-jJe v neki daritveni listini mejnega grofa A-nrika Istrskega cistercijanskemu samosta-v Stični na Dolenjskem iz leta 1228. Kas-j Ejc so postali lastniki Toplic Auerspergi. O zgodovini piše mnogo naš Valvasor. V ^uei polovici 17. stoletja je sezidal knez Jo-** Auersperg knežjo kopel (Fiirstenbad, ,^3 Veliki bazen), s čimer je bil položen te-I elJ sedanji kopališki zgradbi. Prejšnja Kar-Va kopel (Karlsbad, sedaj Jamska kopel) j\^e nahajala v skalnati votlini. Knez Josef phann v. Auersperg je zgradil h kopališču koSte..ln v kTu 1767—1776 tudi dvonadstropno okra v 'clK;m toskanskem slogu, ki ga je krasno 8 knežjim grbom, notranjost pa je ni-h w-^dn po tedanjem okusu. V nasled-vojake So t10Aljah v zdravljenje tudi bolne
dorn°7l 1898 jo bil zgrajen novi Kopališki Toplicenovi.na Parkom. V vojnih letih so bile ništvo io , aSlco kopališče za graško povelj-Vso vom o ?aPadno fronto s 300 posteljami.
prevrati, • i ■? Je bil° odPrto tudi PozimL Po
ijeno. 'ie 0110 koPališče popolnoma prenov-toka ^Sušice afn 1?0Jcnjske Toplice leže oh po-
«S. 1™ g£-M» - ”»4	,<►
bazen neposredno^ kar i l^-n”
izvridl nr„f -T Tna,D.nn?W- Točno analizo je htđi đr,^ ' v i -	tRr u£°tovil, kakor že
dru0i. kalij: 0,0o0, natron: 0,120, apne-
nec: 0,774, magnezija: 0,303, žveplena kislina: 0,150, klor: 0,079, kremenica: 0,020.
Indikacija vode je bila ugotovljena že za Valvazorja. Predvsem vseh vrst revmatizma (sklepni in mišični) in neuralgija, različne ženske bolezni, kronični katarji bronchijev in kronični katari mehurja, posledice zlomljenih kosti. Terma učinkuje proti motnjam menstruacije, proti kronični malariji, kožnim boleznim, katerih vzrok je živčnega značaja itd.
Bolniki s takimi obolenji šo našli v tej termi zopet svoje zdravje, če so vršili svojo kuro natančno po navodilih zdravnika. Neki tukajšnji balneolog z mnogoletno prakso mi je pojasnil vzrok neozdravljenja revme. Dejal je, da je za revmatika potrebna kura, ki se mora vršiti tri leta zapored. Težki pacijenti morajo napraviti v prvem letu do 28 kopeli, naslednje leto 21, nato pa 14. Kopel ne sme trajati več ko 20 do 25 minut. Torej je prvi pogoj za uspešno zdravljenje, da kura traja primerno dolgo z značajem obolenja. V Dol. Toplicah je bila praksa že iz srednjega veka, da je jemal pacijent dvakratno kopel na dan. Lansko in letošnje leto je v tem pogledu malo drugače. Dr. Rožič ne dovoli več kot samo ene kopeli, četudi si popolnoma zdrav na srcu in vzbujaš videz junaka.
Kakor že rečeno, je kopel kratkodobna 20 do 25 minut in se določa individualno, pri čemer gre za dva momenta:
1.	za razširjenje kožnih kapilar in
2.	za resorbcijo emanacije.
Zaradi toplote terme se razširijo kožne kapilare in s tem'nastane velika resorbcijska površina. Ako se kapilare zožijo, resorbcija emanacije pade. Ako se kopelj samovoljno podaljša se kapilare zožijo in to zoženje je tako trdovratno, da je druga kopel brez učinka. Zaradi tega in zaradi kvarjenja srca, ki nastane, če si predolgo v vodi, pride služabnik poklicat, da moraš iz bazena. Če še resnično hočeš pozdraviti, se moraš držati tudi predpisane dijete ter se izogibati alkoholnih pijač. Seveda je mnogo takih, ki iz kakršnihkoli razlogov ne vztrajajo po tri do štiri tedne v Toplicah in skratka ne živijo po navodilih
zdravnika, zato se leta in leta vračajo v Toplice in ne morejo popolnoma ozdraviti revme.
Vse bolezni so šiba božja, velika človeška nadloga, ki pa so našle svojega nasprotnika v različnih ustanovah in zavodih za njih pobijanje. Tudi revmatizem je velika in precej razširjena ljudska bolezen, ki napravlja človeka nezmožnega za delo. Kako silno veliko je mučnih noči! Koliko eksistenc in družin propada zaradi tega! Koliko zgodnje hiravosti in zgodnje smrti!
Gotovo bi bilo na mestu, da se v Toplicah uredi klinika za preiskovanje, opazovanje in zdravljenje specijelno za revmatizem, kar ne bi samo razjasnil bistva tega ljudskega zla, ampak bi bil storjen korak naprej za splošni ljudski blagor.
Ves kopališki obrat je sedaj v rokah Ljubljanske Kmetske posojilnice in bi bilo želeti, da bi ta denarni zavod spravil to vprašanje v ospredje ter pri tem zainteresiral banovino, kakor tudi državo za uresničenje te nujnosti.
KAKŠNO JE ŽIVLJENJE V TOPLICAH?
V času svojega dopusta si revmatiki, kakor tudi drugi bolniki privoščijo malo oddiha v Toplicah. Poglejmo, kakšen je ta oddih. Ko stopiš v bazen, pokrije kožo nešteto majhnih mehurčkov, človek vidi kožo, kako postaja počasi rožasta in gleda po gladini terme, na kateri pokajo milijoni mehurčkov kot mali vodometi. Kristalno čista in mehka kot žamet gladi kožo: človeka prevzame prijeten občutek. Nehote se sili vprašanje: Kako, da je tako topla voda? Zemeljska skorja je tu odprta in iz globine vre dnevno nad 3 milijone litrov vode, sregrete do 37 stopinj Celsija. Odkod ta toplota? To prihaja po spontani spremembi atoma enega elementa v atom drugega elementa in oddaji enega dela energije. Ta pesem se ponavlja v neskončnost.
Po kopeli jadrno odkuriš v posteljo,_ kjer se pričenja najneprijetnejše, to je potenje, tako, da ne ostane niti las suh. Na srečo ne traja to več kot uro. Če si količkaj priden, opraviš kuro do pol devete, nato pa hajd v naravo. Vzorno in lepo urejen Zdraviliški park za domom, kakor tudi na levi »trani potoka Su-
šice nudi mnogo sence in lepo izprehajališče. Tu srečavaš zlasti v popoldanskem času do mala vse goste, katerih je okoli 150, ponajve samo znanih ljubljanskih obrazov, kakor upo kojeni minister Hribar, univerzitetni profeso Hrovat, notar Kuhar, senator Rajer, ravna telj gimnazije g. Hočevar itd. Starejše gospo de kakor gospe spremljajo zale'hčerke, ki -v prostem času preganjajo topliško dolgočasj« s pink ponkom v družbi mladih gospodov. Naj priljubljenejša osebnost, ali junak dneva ji po izjavah teh gospodičen g. dr. Rožič, ki : njemu lastno prijaznostjo in uslužnostjo skuš: zabavati mlado in staro ter jih pridno poziv: na kegljišče. Pred kratkim je odšel šegavi g Staut iz Ljubljane, ki je znal zabavati publik daleč naokoli. Za spremembo je aranžiral av topartije na Metliko. Njemu je zvesto sekun diral avtopodjetnik g. Valič, vozeč publik-preko Gorjancev in Kočevskih hribov in j nudil krasen razgled po vsej Belokrajini.
Terma je nenadkriljiva, to zlasti v učinki zdravljenja. Po nekaj kopelih dobiš kot rev matik »reakcijo«, to se pravi, da imaš ši večje bolečine ali trganje, ki kaj kmalu pre neha, nato se začenja vidno boljšanje. Neštet' je primerov, da nosijo težke revmatike na no silnicah; po preteku 14—21 dni hodijo že sam po berglah ali palicah. Res čudovita je zdra vilna moč vode! Govoril sem s težkimi rev matiki-domačini, ki se niso mogli niti premak niti od bolečin, pa so danes po več kopeli! popolnoma ozdraveli. Nekaterim pomaga ter ma šele 2—3 mesece po kopelih.-Dr. Konwa linka mi je kot silno preiskušen balneolog pri povedoval, da ni terma nekemu bolniku pra-nič pomagala. Odšel je po kuri iz Toplic tak. nebogljen, kot je prišel. Bila je podoba, d: zanj ni pomoči. Naslednje leto, ko je zope' prišel v Toplice, je hodil popolnoma zdrav. Pr njem je zdravljenje nastopilo šele po kopelih
Lepe in zanimive so Dolenjske Toplice, zdra vilna je moč terme, lepa je okolica s kočevski mi vasmi, mnogo je užitka v teh krajih, 1' žal, da mine prijetni čas le prehitro. Kdor im: priliko in potrebo, naj pohiti v njeno naročje
Ä. B.
Dnevni dogodki
X Kraljica Marija v Dubrovniku. Nj. Vel. kraljica Marija si je ogledala v sredo Dubrovnik v spremstvu run umske kraljice-matere in španske princese Beatrice. Visoki gostje so si ogledali vse znamenitosti Dubrovnika. Zlati jih je zanimala cerkev Dominikancev, ki je eden najlepših spomenikov starega Dubrovnika. Kraljica je poklonila cerkvi 60.000 Din za popravo cerkvenega stropa. Po kosilu v Kneževem dvoru so si ogstje ogledali katoliško katedralo in frančiškanski samostan. Povsod so visokim gostom prirejali spontane ovacije.
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval dr. Milorad Neđeljković, generalni direktor Poštne hranilnice, o temi: Pred proslavo svetovnega dne štedni«. Prenos iz Beograda.
X Cenejši tok v Beogradu. Na zadnji seji beograjskega občinskega sveta so sprejeli predlog za novo električno tarifo, ki bo cenejša za obrtnike in industrijalce, ki uporabljajo tok na svojih obratih. Dosedanja cena 3.10 Din je znižana na 2.50 Din za kilovatno uro.
X Konjsko dirko, ki bo v nedeljo na Igu, ne prireja Zveza kmetskih fantov in deklet, kakor smo pomotoma javili, temveč Konjerejsko društvo ih Ižansko okrožje Društev kmetskih fantov in deklet,
X Pavel Diulok, sin Pavla in Barbare, roj. Turon, 50 let star, vdovec, stanujoč v Doch Sudu v Argentiniji, je umrl 31. maja 1935; Josi-pina Olsen, roj. Peric hči Josipa in Marije, roj. Radič, 28 let stara, omožena, stanujoča na teritoriju Chubut v Argentiniji, je umrla 1. junija 1935. Naše poslaništvo v Buenos Airesu prosi za podatke o njiju rojstvu in domovinski občini, Kdor bi vedel za njiju podatke naj to javi Izseljenskemu komisarijatu, Zagreb, Palmo-tičeva «lica 59.
Volitve za jesen *—--—------==- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
X Razprava v Oijeku. Sodišče v Osijeku, ki obravnava korupcijsko afero o Našički, je odbilo predlog zagovornikov, ki so zahtevali, naj se spuste in v svobodi branijo dr. Filip Schlesinger, Aleksander Božič, dr. Svetozar Grgin, Viktor Guttmann in Alfred, Czuczka. Zagovorniki so vložili še več drugih predlogov. Dr. Lei tu er je predlagal, naj se zasliši Vladimir Stopič iz Zagreba. Ob tej priliki je nastal incident v razpravni dvorani. Dr. Miško Radoše-vič je vzkliknil: To je »gnjavaža«. Obtoženi Božič je Radoševiču odgovoril: Dobiti hočete čim prej »ulival ni no«. Nastal je prepir, v katerem so drug drugemu očitali, da se lažejo.
X Moža je zastrupila. Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je potrdilo obsodbo sodišča v Vel. Kikindi, ki je nedavno obsodilo Viktorijo Požar, mlado vdovo iz Jazova, na dosmrtno robijo. Obtožena je bila, da je postopoma zastrup-fjevala z arzenom svojega moža.
X Od žalosti sc je obesil. V Izbišlu pri Vršen se je obesil 57 let stari učitelj Vaša Brankov. Nedavno mu je umrla hči. Te izgube? ni mogel preboleti in si .je od žalosti sam končal življenje.
X Najstarejša Zagrebčanka umrla. V Zagrebu je umrla 102 leti stara Antonija Turner, po rodu iz Karlovca, ki je bila najstarejša Zagrebčanka. Do zadnjega je ohranila duševno in telesno čilost, le vid ji je zelo opešal. V sredo zjutraj ee iz spanja ni več prebudila. Umrla je torej brez trpljenja in smrtnih borb.
X Dominikanci in moderne ženske. V Dubrovniku so Dominikanci začeli ne samo z besedo, temveč ludi z dejanjem borbo proti ženskam, ki prihajajo v cerkev z globokimi izrezi. Starešina dominikanskega samostana Sv. Križa v. G ružu zapodi iz cerkve celo otroke, ki nimajo dolgih rokavov in dolgih kril.
V M Slop iss pel Feir Šaiiapin
v soboto ob 1415 iil tf nedeljo ob IG'33 v opori
Cene za motineje enotne Din 4"5fl na vseh prostorih
Odd üükhette
X Mali božja v vodnjaku. Poročali smo že, da je v Vrpolju pri Djakovu neki deček opazil v vodnjaku podobo Matere božje in da Ija zdaj romajo množice vernikov ter bolnikov, ki iščejo ozdravljenja. Doslej je poromalo k vodnjaku že okoli 15 tisoč ljudi, tja hodijo procesije^prepevajočih romarjev iz Podravine, iz požeške okolice, iz Pake in iz Banata. Narod veruje v ta čudež in že kakih 100 romarjev trdi, da so videli kakor oni deček čudež v vodnjaku. Največ jih pa trdi, da so videli v vodnjaku zvezde. Pri vodnjaku je gneča. Pokrit je z odejo, pod katero vtikajo romarji glave in strmijo v vodo. Nad vodnjak so romarji postavili sliko Madone, ki je vsa okrašena in obdana s svečami.'pod’ njo je pa puščica za milodare. Občina stalno izpraznjuje puščico, toda v kratkem je zorret polna. Pri vodnjaku je korito polno »svele« vode, v katerem kopljejo kmetje svoje otroke. Baje je že več hromih otrok po kopeli shodilo.
X Sokolsko društvo Ljubljana-,šiška otvarja danes ob 20. uri sezono kulturnih predavanj v zvezi s filmom. Ob otvoritvi predava br. ' Bučar o postanku Jugoslavije. Po predavanju film: : Moderni Robinzon;;. Vstopnina Din 3.
UMblšana
DDNEVNA PRATIKA
Petek. 20. septembra. Katločani: Evetahij. Pravoslavni: 7. septembra, Zoz.ont, muč.
DEŽURNE LEKARNE
Sušnik. Marijin trg. 5; Kuralt,- Gosposvetska cesta 4; Bohinec, ded.. Cesta 29. oktobra 31.
*
* Osebne spremembe v mestni službi. Na tajni seji občinskega svetu v sredo je bilo sklenjeno, da pride kot vodja kulturnega od-
seka na mesto pokojnega Lojzeta Slanovca dr. Rudolf Mole, profesor mestne realne gimnazije. V aktivno službo se pokliče spet ravnatelj Mestne hranilnice dr. Fran Černe in zavoljo bolezni upokojeni kontrolor Mestne 'hranilnice g. Zorko Prelovec. Stalnost se je priznala uradnikom dr. Grošlju, Branimiru Petrovčiču in prof. Andr. Kuljišu. Prof. realne ženske realne gimnazije odpuščeni profesorici podaljšan dopust za 1. 1935./36. Iz mestne službe pa sta zaradi redukcije prvega razreda žengke realne gimnazije odpuščeni profesorici na tem zavodu Ksenija Prunk in dr. Bibičeva.
* Čuden kontrast smo včeraj opazili na Kongresnem trgu. Velika skupina ljudi se je gnetla okrog nenavadnega ogrodja in je komaj čakala, kdaj »naše gore list« — slavni akrobat Aleksič s svojo smrtno spiralo pokaže vso visoko umetnost. Na drugi strani so se pa spet ljudje iz najrazličnejših krogov stiskali okrog velikega avtobusa in godrnjali, ker je bil tako poln, da nikdo več ni mogel vanj. Poslali so še po drug tako velik avtobus in tudi ta je bil še poln. Tudi z avtobusoma so se peljali občudovat umetnost. A ne tako visoke, kakor pri smrtni spirali, pač pa zelo staro pravo umetnost. Društvo za umetnostno zgodovino je namreč priredilo izlet v Crngrob, kjer so odkrili silno zanimive srednjeveške freske iz večih dob. Našli so celo ostanke romanske umetnosti, da v celoti to odkritje znači prav veliko senzacijo v domačem in tujem učenem svetu. Zelo nas veseli, ko se pri nas že toliko ljudi zanima za spomenike naše stare umetnosti, da se jih na take izlete javi več, kakor pričakujejo prireditelji. Sploh je ljubljanska cesta te dni postala prava akademija za znanost in umetnost, saj tudi pred Prešernovim spomenikom ljubezniv star ruski univerzitetni profesor s svojim teleskopom razkazuje čudeže vsemirja. Idealistu ni za denar, saj je glavni delež namenil Rdečemu križu, temveč samo za prosveto preprostega ljudstva. Kakopak, da še vedno prednjači visoka umetnost smrtne spirale.
Pralnica — S ve tl olika! niča čistilnica oblek cucek, Kolodvorska ulica 23.
Pere, lika damsko in moško perilo, ovratnike, zastore itd. po zmerno nizkih cenah.
*	Gostovanje basista Marijana Rusa. V nedeljo zvečer bo gostoval v naši operi v Ilolf-mannovih pripovedkah Marijan Rus, ki je v letošnji sezoni angažiran na Narodno gledališče v Zagrebu. Ostala' zasedba: ga. G jung j en ae in g. G oslič Opero režira jn dirigira, kapelnik Niko Štritof. Veljajo globoko znižane cene od 30 Din navzdol.
*	Filmsko predavanje o škrlafinki in sličnih nalezljivih boleznih s predvajanjem najuovej-šega filma ( v nevarnem Kasu) priredi Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani kot zaključek tedna Rdečega križa v soboto 21. septembra t. 1. ob 20. uri v Delavski zbornici. Predaval bo g. primarij dr. Valentin Mer-šol, šef infekcijskega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani. — Za kritje stroškov dvorane se bodo prodajale vstopnice za sedeže po 2 Din, stojišča so prosta. Šolska vodstva prosimo, da opozorijo na to svoje učence.
*	Ukraden daljnogled. Iz paviljona »J« na velesejmu, kjer so bili razstavljeni predmeti
kraljevske vojne mornarice, je bil ukraden iz vojnega selekstanta daljnogled, vreden 1300 dinarjev.
*	Tatvina obleke. Pred dnevi je bila Franju Neratiću, uradniku agrarne reforme, na Flori-janski ulici 20 iz njegove sobe iz omare ukradena kompletna salonska obleka, bele volnene hlače in več. srajc v skupni vrednosti 3000 dinarjev.
*	Pri kuhanju žganja se je opekel. V splošno ljubljansko bolnišnico je moral priti iskat pomoči 76 letni užitkar Franc Zabukovec iz Žimnice 28 v občini Sodražica na Dolenjskem. Doma je kuhal žganje, po nerodnosti pa je padel v kotel in se precej opekel po vsem životu.
KINO SE.OOA
(Ljubljanski Dvor)
Telefon 27-30
Danes premiera
glasbenega lilnia po znameniti O. Ned-balovi oderski opereti
Poljska kri
Zasedba: ANI ONĐRA, SVETISLAV PETROVIČ, Hans Moser, Rudolf Carl, Hilde Hildebrandt
Nov dopolnilni spored in zvočni tednik
Predstave <d> 16-, 1915 in 21.15 uri
Cene z gledališko takso Din 4-50, 6'50, T- in 11-
Predprodaja vstopnic od 11.— »IS. in od 15. ure daljo
f
Najelegantnejši kino v Ljubljani, odlična akustika, najpopolnejša zvočna aparatura, nizke cene in najboljši filmi!
I
Pri današnji zadnji predstavi končno žrebanje in podelitev radioaparata ter ostalih daril!
*	Po dveh letih prijet tat. V Kolodvorski ulici je včeraj policijski preglednik prenočišč naletel v neki gostilni na 30 letnega Ernesta Kralja, dimnikarskega pomočnika iz Logatca, kateri je bil osumljen, da je 23. septembra 1933. izvršil tatvino na Jezerskem.
*	Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes dopoldne med 9 in 12 ter popoldne med 16 in 18 po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prišel in že čaka na svežnje s ponošeno obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami in podobnim, ki so jih dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da ta porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne, kar bo te dni — v Tednu Rdečega križa —- zanje nabral. Ker bo nabiralni avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, da gospodinje odn. njih služkinje nekoliko popazijo.
Maribor
Mariborski žiml&ki im
Maribor, 19. septembra.
Mariborsko tržno nadzorstvo izdaja vsakih štirinajst dni poročilo o gibanju cen življenjskih potrebščin v Mariboru. Ker nudi pregled mnogo zanimivosti, navajamo iz njega nekatere cene najvažnejših živ-Ijenskih potrebščin.
Meso: govedina I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8. III. vrste 4 do 6, teletina brez priteže 8 do . 14 in 6 do 12, svinjetina brez priteže 10 do 14, s pritežo 8 do 12, salo 12 do 14, slanina 11 do 14, zaseka 12 do 13,
zrezek 12 do 16, Prekajena svinjetina: carsko meso 12 do 18, glava 7 do 10, gnjat zavita 13 do 16, gnjat s kostmi 14 do 18, kare 13 do 16, pleče zavito 14 do 16, rebrca 12 do 14, slanina hamburška 14 do 25, papricirana 14 cJo 20. prekajena 14 do 18, soljena 12 do 14. Konjsko meso 3 do 4 Din za kilogram.
Mleko in mlečni izdelki: mleko polno 1'50 do 1’75, posneto mleko 0'50, jogurt 1'25 do 1'75, kvarglji kom. 0’50, čajno maslo 25 do 32 kg, kuhano maslo 24, presno maslo
Maršal Balbo, guverner Libije, je dobil vsa pooblastita za samostojno akcijo, če pride do vojne med Italijo in Abesinijo. Slika kaže libijsko moštvo s kamelami, priprav-"	Ijeno za napad.
18 do 24, desertni sir 25 do 32, ementalski 25 do 30, kajmak 30 do 40, liptavski sir 25 do 40, parmezan 65 do 100, trapistovski 1® do 30, domači sir 5 do 6, kisla smetana li' ter 6 do 8, sladka smetana 16 do 20.
Kruh: beli 4 Dih kg, črni 3, koruzni 3' mlečni 6, polbeli 3'50, rženi 3'50, žemlje 0'50, drobtine liter 4 do 5 Din.
Ribe: belice kg 8 do 9 Din, barboni 20i jegulje 20 do 22, sardele 12, postrvi 34 do 36, cipli 22, palamide 16, ruši komad 1 do 1'50, slaniki 2 do 4 Din.
Perutnina: gosi komad 25 do 30 Din, kokoši 15 do 22, petelini 18 do 24, purani 20 do 25, race 10 do 12, piščanci par 15 do 26 in 30 do 50.
Mlevski izdelki: ječmenček kg 2’80 do 1% ajdova kaša 3'50 do 4, prosena kaša 3 go 4, ajdova moka 3'50 do 4'50, koruzna moK* 1'40 do 1'75, krompirjeva moka 11 do 14, pšenična moka »00« 2’75 do 3, pšenična »0« 2'60 do 3, ržena moka I. 2'25 do 2'50, II. vrste 2'20 do 2'50.
Sadje: breskve domače kg. 5 do 6, inozemske 12 do 16, domače grozdje 3 do 6, inozemsko 8 do 10, hruške 3 do 4, jabolka 3 do 5.
Pijače: konjak liter 40 do 48 Din. runi 36 do 46, sadjevec 3 do 4, slivovka 20 do 22, špirit 10 do 11, vino belo novo 8 do 12, vino belo staro 14 do 20, vino črno novo 9 do 10, vino črno staro 12 do 14, pivo v steklenicah po pol litra 5 do 5'50, liter po 9 Din.
Kurivo: mehka drva kubični meter 6& do 80 Din, trda drva 90 do 100, drva žagana 100 do 120, koks cent 74 do 78 Din, stanovski premog 30 do 37, trboveljski 36 do 46; velenjski 24 do 30.
Razno: sveža kokošja jajca 0’65 do 1 Din komad, konzervirana 0'40 do O'SO. —-Domači zajci od 5 do 25 Din komad. -H Fazani kom. 13 do 18, jerebice 8 do 12, srnjaki kg 10 do 12 Din.
*
A Sredstva pomožne akcije izčrpana; Letos se je morala Pomožna akcija boriti z zelo težkimi prilikami, saj je znano, da so mnogi veleindustrij alci popolnoma odpovedali pri nabiralni akciji. Kljub tenhj pa je tudi letos bilo zaposlenih pri Pomožni akciji zelo veliko število brezposelnih, tako, da ni njihovo število prav nič zaostajalo za lanskim. Sedaj so vsa sredstva že pošla, kljub temu pa je še vedno zaposlenih 40 najpotrebnejših brezposelnih. S kakimi prilikami se mora boriti Pomožna akcija, najnazorneje pokaže dejstvo, da dobiva od banovine sedaj le trimesečna nakazila h bednostnega fonda v znesku 38 tisoč Din, med tem ko gre za mezde 40 delavcem V istem času, to je v treh mesecih, okoli 75 tisoč dinarjev.
A 350 porcij dnevno. Ljudska kuhinja daje najbednejšim izmed brezposelnih dnevno brezplačno 350 obedov. Ti izdatki gredo iz rednega proračuna mestne občina-
A Gledališka sezona se bliža. Še dobrih deset dni in otvoritvena predstava bo Zato se odločite čim prej za' gledališki abonma, ki pomenja v primeri z večernim1 cenami ogromen popust. Prijave sprejem3 dnevno gledališka blagajna.
A Društvo jugoslovanskih akademikov ' Mariboru priredi v torek 24. t. m. ob 20, uf v Ljudski univerzi zanimivo predavanje • filmom in skioptičnimi slikami. PredaV3 asistent ing. Goljevšček o »Vlogi hydr®' tehničnega instituta v sodobni vodogra«*' nji.« Na predavanje opozarjamo našo ja^'
nest.
A Žepar na trgu. Antonu Vodopivcu, vi' šjemu davčnemu kontrolorju v pokoju r neznani žepar na mariborskem trgu ukra' del denarnico z večjo vsoto denarja.
A Radeč s kolesa. Včeraj je na Pobrez!j padel s kolesa 14 letni šolar Ivan Fras ° Sv. Marjete in si zelo nevarno potolkel vo, da so ga morali reševalci nemudom prepeljati v tukajšnjo bolnico.	,
A Zaradi zapitka so _ se stepli. V ne?* gostilni v Mlinski ulici je prišlo včeraj krvavega pretepa. Ves vecei so popivali, pa ie bilo treba zapitek plačati, so navalili drug na drugega in Friderik G. .je dobil veliko rano na roki, ki mu jo le dal neki Anton S. šele stražnik je napi«* red, ko si je pretepače zapisal.
A Tatvina plašča. Neznani storilec J včeraj ukradel v starinarni Scheil na L „ roški cesti ženski plašč, vreden okoli J dinarjev.	_	.. -n&
A Grajski kino: Od četrtka dalje sijaj veseloigra »žene se ne udajo«. Na phj’,, nah ni greha. — pride. »Amphittyon«. vv-]y Fritsch, Käthe Gold, Adele SandrocK
Paul Kemp.	_	,	,	-u»
A Kino Union: Danes bomba smeA »Anymator« z Rose Barsony, Felix Bres^ jj Dodatek »Micky-miska«. — Izredno vex, in humorja polni film, pri katerem se m
Plul
Kino bo predvajal v soboto 21. t. m- 01
20.	ter nedeljo 22. t. m. ob pol 19. h’
21.	zvočni film »Njen največji uspeh*'^
glavni vlogi nastopa Marta Eggerth-dodatek pa »Foksov tednik«. _	. se-
Živinski sejem v Ptuju. Na živin»
menj, ki se je vršil 17. in 18. t. m., gš9 prignanih 897 glav. in sicer 94 vom ’ te,
Irvotr O Viilrrw 4.7
:rav, 9. bikov, 47 juncev. 53 telim / ^ et, 15 konj, 88 kobil, 19 žrebet tf , irašičev. Cena je ostala približno ’	2 gü
nenjena in so se prodajali von R pjji, lo 3.75 Din. krave po 1.50 do >iki po 2 do 2.20 Din, junci po J “ lo 2.75, telice po 2 do 4 Din z ž pit1' ' konji in kobile po 250 do S.oOJ v
p»'1
asa £xpSo” ofS£|A;
sa komad, pršutarji m debel P od 4 d° £ do 5 Din. plemenske svinje pa 1.50 Din za kg.
20. IX. 1935.
GLAS NARODA
Stran 5.
Gospodarstvo
Po iem bo letošnie vino?
Zaščitite vinogradnika in viničarja
Bliža se čas trgatve in vinogradnik že komaTčaka, da spravi na varno svoj vmsfa
pridelek in se tako resi	m,V nn
pred elementarnimi nezgodami, ki mu po gosto še v zadnjem trenutku uničijo ves un in trud. Radi mraza v maju ki je nižje ležeče vinograde občutno pnzadel, J™1 tošnji vinski pridelek v ptujskem srezu le srednji. Po kakovosti pa bo ako nam ostane september s toplim so ncmm vremenom količkaj naklonjen, zelo dober m bo prekašal lanskega. Vsled velikega pomanjkanja denarja, ki ga še posebno občutijo vinogradniki v Halozah in Slovenskih goricah, koder jim je vino skoro edini vir dohodkov in so bili vsled mme ze par let zaporedoma zelo prizadeti ze komaj čakajo, da vnovčijo svoje pridelke, in sicer najraje kar od preše. Preveliko ponujanje blaga pa bi slabo vplivalo na cene ter se že sedaj razširjajo govorice, kar pa menda namenoma od izvestnih strani, da bo povprečna cena vinskemu mostu od 1—iou dinarja. To bi bil velik udarec in krivica za našega ubogega vinogradnika ter »i se s tem izrabljal njegov tako bedni položaj v špekulaeijske svrhe. S tem izkupičkom bi namreč ne mogel kriti stroškov pridelave kje pa je hrana, obleka m druge ziv-1 jenske potrebščine, da se preživi skozi leto. Ce ne bo cena vinu letos vsaj količkaj primerna, bo v Halozah prekipela beda do vrhunca.
Poskrbeti bo treba, da se na vsak način
prepreči zloraba vinogradnika in da se ne izkorišča njegov obupni položaj, vsled tega bo treba podvzeti posebne varnostne ukrepe in to že, predno se prične trgatev. Zastopniki vinogradnikov so imeli v Ptuju 7. septembra sejo, na kateri so določili minimalne cene letošnjemu vinskemu pridelku. Pod temi cenami naj bi se ne vršila prodaja vinskega mošta in vina. Pogodbe pa, ki so jih vinogradniki vsled svoje stiske že sklenili pod na tem sestanku določeno ceno, naj hi se razveljavile, izkoriščevalce pa naj bi se eksemplarično kaznovalo.	_
Na omenjenem sestanku so se določile sledeče najnižje cene: a) za mešana vina po sladkornih stopnjah: do 14 gradov sladkorja Din 2'—, do 16 Din 3‘—, do 18 Din 3'50, do 20 in več pa od Din 4'— dalje. — b) za sortna vina od 20 gradov sladkorja naprej po Din 5'— in več.
Določene cene nikakor niso pretirane, ker stane že liter kisa več kot dinar. Vinogradniki prosijo oblasti, da se zanje zavzamejo in jih zaščitijo pred špekulanti.
Ko vinogradniki obveščajo svoje tovariše o minimalni vinski ceni, jih obenem tudi prosijo, naj ne prodajajo svojega pridelka pod označenimi cenami. Vsakogar pa. ki bi kupil vino po sramotno nizkih cenah, naj takoj prijavijo politični oblasti v kazensko zasledovanje, ker so oblasti že obljubile, da bodo vsako izrabljanje ljudske bede strogo kaznovale.
Gospodarske vesti
',== »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine št. 75 od 18. t. m. objavlja ukaz o postavitvi banov Dravske in Dunavske banovine, pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinskih delov sadnih in gozdnih sadik, ključev, grmičja, okrasnih rastlin, potaknjencev, odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in dru_ gih plodov, pravilnik o proizvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlin, barvanje semenja lueene in rdeče detelje, odločbo o pobiranju taks za pregled, analizo in plombiranje semenja, izpremembo pravilnika o ureditvi prometa z devizami m valutami, izpremembo pravilnika o zdravilnih specialitetah, popravek, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih novin«.
= V zadružni register se je vpisala: Produktivna čižmarska zadruga r. z. z o. z. v Žireh. Delež 5000 Din. Dalje še: Vodovodna zadruga v Kranjski gori r. z. z o. z. _
= Trgovinska pogajanja med talijo in Švico se se končala brez uspeha, ker Švica nikakor ni mogla pristati na predloge italijanske delegacije.
= Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se vrši v ponedeljek dne
23. septembra od 8 do 12 in od 14 do 17 enodnevni tečaj o shranjevanju, prezimovanju in vlaganju (pakovanju) sadja. Sadjarji, udeležite se tega poučnega tečaja v čim večjem številu!
— Vlada USA je te dni odpovedala po-godbo o naj večji ugodnosti z Nemčijo.
Borzna ooročiia
DEVIZE.
Curih. 19. septembra. Beograd 7, Pariz 20 32, London 15'21, Newyork 308'375, Bruselj 52'05, Milan 25'16, Madrid 42T0, Amsterdam 208'50, Berlin 12410, Dunaj 57’35, Stockholm 78'40, Oslo 76'40, Kopenhagen 67'90, Praga 12'75, Varšava 57'975, Atene 2'90, Carigrad 2'45, Bukarešta 2'50, Hel-singfors 6'70, Buenos-Aires 0'83.
Ljubljana, 19. septembra. Amsterdam 296958—2984'18, Berlin 175608—1769'95, Bruselj 740'24—745'31, Curih 1424'22 do 1431'29, London 21612 do 21818, Newyork 4358'21 do 4394'53, Pariz 289'47 do 290'91, Praga 181'48—182'58, Trst 357'67—3G0'76.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb, 19. septembra. 7°/o invest. posojilo 81 r, vojna škoda 367—368—367, sept., okt., nov., dec. 370 r, 7%> Bler 72 r, 8»/o Bler 80—81'50, 7°/o posojilo hipot. banke 75—77,
6‘/o beglücke obveznice 63'25—64'25, Agrarna priv. banka 232—233, Dunaj-Zagreb 847'50 —857'50--852'50, Dunaj-Beograd 859'73— 849'73, Grčija-Zagreb 33'65—34'35—34, Gr-čija-Beograd 33'85—3315, priv. kliring London-Zagreb 233'49—235'09—234'29, London-Beograd	234'30—232'70, Madrid - Zagreb
562 r, Madrid-Beograd 570 pon, Trboveljska 100—110, Izis 40 r, Sečer-Osijek 121—131, 7% štab. pos. v Parizu 82 r.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad, 19. septembra. Pšenica bačka 138—142, bačka ladja 142'50—145, bačka ladja Begej 141—143, slavonska 134—136, sremska 134—142, banaška 138—142. Vse 78 kg in 2°/o.
Rž ne notira.
Moka bačka in banaška Og in Ogg 205— 225, št. 2 185—205, št. 5 165—185, št. 6 145 —165, št. 7 125—135, št. 8 105—110.
Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
s= Sport as
Ilirija : Primorje
V	soboto ob 19.30 na igrišču Primorja
Višek nogometne atrakcije za naše športno publiko bo sobotno srečanje nogometnih sodnikov proti članom uprave L. N. P.
Eni kot drugi pozvani na junaški mej-dan so se zedinili, da pokažejo naši športni javnosti (predvsem pa velja to za aktivne igrače vseh klubov) kakor tudi pre-vnetim športnim kibicem lepoto in vse fairnese pravilno igrane nog. igre. Naši publiki bodo vidni, dosedaj še deloma neznani razni nogometni triki tako, svetovnozna-ni »W« sistem, dalje še neznani »F« in »Z« sistem nogometne igre. To in še marsikaj drugega bo imela priliko videti naša vneta športna publika, predvsem pridejo tu vpo-štev razne tajnosti in umetnosti faulanja itd., kar seveda vsega še ne smemo izdati javnosti. Postave moštev nam zaenkrat še niso znane. Po predpripravah sodeč pa nastopita moštvi z vsemi svojimi naj prominentne j Šimi asi in kanoni, preizkušenimi v raznih borbah preteklih let. Za to tekmo, ki vlada zanjo v naši javnosti že sedaj ogromno zanimanje, je bil naprošen na njeno vodstvo eden naših najprominent-nejših športnikov tako, da je regularen potek iste povsem zagotovljen.
O tekmi sami bomo še poročali.
Sodniki : LNP
V	nedeljo imajo ljubljanski športniki po daljšem presledku zopet svoj »derby«. Na zelenem polju se srečata stara, prastara nasprotnika naše športne družine v Ljubljani: Ilirija in Primorje.
Oba se namreč srečata v prvenstveni tekmi. Kakor lani ima tudi ligaško tekmovanje za prihodnje leto svoj pokrajinski uvod. V teli uvodnih tekmovanjih se v Ijub-Ijansko-zagrebški skupini morajo srečati
Uifopon „TI TA MI K"
originalno 30odstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim)
CMcovo teeltlo „BRILJANT"
vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom
Dobi se v vseh trgovinali za barve po vsej Jugoslaviji I
zagrebška Hašk in Gradjanski ter ljubljanska dvojica: Ilirija in Primorje. Trije prvo plasirani klubi tekmujejo nato dalje prihodnjo pomlad v ligi.
Da ne bo nesporazuma: treba je že v naprej poudariti, da si seve želimo, naj bi oba naša predstavnika prišla v nacionalno ligo. Saj stvarno v tem primeru četrti zagrebški klub itak ne bi izpadel, ker bi pritisnil z vso tehtnostjo svoje športne in politične veljave. In zgodilo bi se, kakor lani s splitskim Hajdukom in Gradjanskim samim, ki sta oba prišla v ligo, čeprav bi morala izpasti. Za ljubljanske smrtnike te posebne pravice ne veljajo in zato se morata oba kluba potruditi, da prideta na prva tri mesta uvodne ligaške tablice.
To bo njuna skupna »politika« tekom tega tekmovanja. Tu se bosta morala najti kluba na skupni liniji. Tudi sicer je kasnejše sodelovanje v ligi finančno mogoče samo ta,ko, da sta oba kluba v ligi. Zagreb in Beograd sta si te stvari uredila za vsak primer na bazi treh klubov!!
Tako stoje stvari pred domačim derby-jem. Ta bo pač v znamenju skrbi za lastno kožo, skupna fronta na bo zvenela iz tekmovanj proti zagrebškima kluboma.
Glede nedeljske tekme rečemo samo eno: Morda še ni bilo med obema kluboma tako resne in odločilne tekme, kakor bo nedeljska!
MMU OGUk$l
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši žnesek 5 Din Drž. in ban. dateb 3 Din. Oglasniki, ki iš?ej.> službe, plačajo samo po 25 par ra besedo. Pri malih oglasih reklamnega r n a čaj a stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Bin v znamkah — Mali oglasi sn plačljivi takoi pri naročilu.
KATERI TKALSKI MOJSTER bi kupil tri nemške knjige o predilsivu, tkalstvu io barvanju za ceno 100 Din? Oglasili se v upravi lista.	•	____
ENOSOBNO stanovanje v sredini mesta iščem. Plačam 300 Din mesečno. Naslove. poslati na ogl. odd. lista pod »Mesto«.
NAJFINEJŠE Beleško čajno maslo dobavlja v vsaki množini Mlekarna Rainer, Ljutomer.
AGILNEGA in poštenega akviziterja za nabiranje naročnikov iu oglasov sprejmemo. Javiti se "v upravi lista.
HocoZ&ite
noceda"!
Tako je pripovedovaE iskošen planinec!
Mnogokrat-em moral prebiti noč v skalovju, ker sem radi teme izgubil stezo. Danes se to ne more zgoditi več, ker mi kaže stezo svetla planinska koča, ki je politiruna s polituro „PORINIT“. Les namakan s to polituro ni več luknjičav, je elastičen in trpežen. Uporabljaite polituro „POLINIT“ ra zredčeno s 950/0 špiritom v razmerju 1:3. — Zaloga R. HAFNER, Ljubljana Celovška e. 61.
Telefon 35-65.
Premog, drva, koks
prodaja
Vinko Podobnik
Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13
Hraniine knjižice
prodate ali kupite najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12 Tolelon 38-10
Ktišife tefefett
35-40
za SKeiFog. črva in ogije
Bartol Anton,Tvrševa n. 46
Emil Vaehek:	129
Kri ne kliče po maščevaniu...
»Tega nisem hotel reči,« je brž odgovoril ča-SIavsky. »jamčim vam, v kolikor se v taki zadevi sploh more jamčiti, da bo kaznovan. Toda ne morem vam podpisati menice, da bo s smodnikom in svincem.«
Videl je, da so se po njegovih besedah Letzovi prsti še bolj razigrali. Kakor staremu pijancu, ki mu niso hoteli naliti. V grlu mu je zagrgralo, v očeh se mu je zabliskajo. Potem je udaril z roko po mizi. »Vi se seveda spet šalite,« je zapiskal tako čudno, (ia je časlavskega Spreletel mraz. Prišlo mu je na Vhsel, ali ni izgubil Letz poslednje trohice razuma, postal je oprezen in rekel tolažljivo: »Ne šalim se, dgoyorii Sem vam ie kategorično na kategorično 1 rašanje. Menda razumete, da ni na svetu moči, * 1 Vam mogla reči z vso zanesljivostjo, kaj se bo Rotiilo pri sodišču. V tem smislu vam za to res ne morem jamčiti. Toda vprašajte me za moje trdno bn° Prepričanje in potem vam rečem, da!«
Letz ga je dolgp nezaupno gledal. Toda nenadno nrif6 mU prsti Prenehali tresti. Na obrazu se mu je nntenZal sluzav smehljaj. Misel, da bi se mogel ta puuaiin izmuzniti z zdravo glavo, se mu je zdela Pravniška perverznost. »Fuj,« je zaklical, to ste me iam k lU ’' • Veste> ka-i sem že mislil? Da sami verjamete, da se ta pobalin reši z zdravim grlom...« 1 Kon£al in se ozrl na časlavskega lačno in proni-K-vo, caslavsky pa je razumel, da je ta človek na-
pravil odmor v govoru samo zato, ker hoče še enkrat potrdila za to, kar je slišal. Nasmehnil se je in izgovarjal s poudarkom besedo za besedo: »Ne, major, kako vam je moglo priti tole na misel... Za svojo osebo sem docela prepričan, da ga postavijo k zidu. Kako bi mogli drugače.«
V duhu pa je dostavil:
Danes mi bo dalo mnogo dela, preden se ga iznebim.
šele zdaj se je dal Letz povsem prepričati. Način, kako je odgovoril na tolažilo, je bil naravnost strašen. V očeh se mu je posvetil divji ogenj (oči blaznikov! je pomislil Caslavsky), zarežal se je in z odprtimi usti, kakor da golta besedo za besedo, je zijal na svojega zaveznika. Potem je zmagoslavno zarjovel, naglo vstal in začel begati po sobi sem in tja ter se tolkel po mršavih stegnih. »To mora tudi biti! je ječal. »Lepo k zidu z njim! Dobiti mora prav toliko kroglic, kolikor jih je poslal v tiste ljudi.« Toda kmalu še je upehal, se ustavil pred časlavskim in vzkliknil: »Doktor, kaj ne, da bi bila to čudna pravičnost, če bi se izmazal. Kaj ne, da to ni mogoče?«
»Ne, to res ni mogoče. Sicer pa bi to nič ne pomagalo; zakaj če sem vas dobro spoznal, ne poj dete k razpravi brez revolverja. In če bi slišali, da so razsodili drugače, bi vi izrekli sodbo sami.«
Letz ga je pogledal kakor zamaknjen. Nekaj časa je požiral sline, potem pa je naglo rekel: »Tole je dobra misel! Doktor, vi ste zlata glava... Da se nisem tega domislil! Ampak to storim. Pojdem tja z revolverjem in počim ga, če se njim ne bo hotelo.«
Caslavsky mu je zrl v oči. Komaj je skril svoje ganotje. Bil je strašno razburjen, hkrati pa mu je
šlo nehote na smeh. Preprostost te zadeve je bila res neodoljivo šaljiva. Zadostovalo bi, da bi si rekel: »Izgovoril sem to kar tako. To je bila taka divja improvizacija, ki mi jo je prinesla prva slina na jezik. In zakaj ne bi?« se mu je zabliskalo iznova v glavi. Ko bi jim ta človek res ušel? Toda takoj se je prestrašil tega, kar se mu je pravkar izleglo v možganih. Da, hotel je usmrtitev, žejalo ga je po njej, a ni hotel, ni mogel zapustiti tal zakona. Pojem prava je bil z njim tako zrasel, kakor koža z njegovim telesom. Pravo mu ni bilo nikoli obrt, spočetka ga je občudoval, potem ljubil, in odkar je docela dozorel, mu je bilo to, kar je bila vernim Židom nekoč skrinja zaveze, če bi tega morilca oprostili na pošteni zakonski osnovi, bi to respektiral. Nekako tako, kakor razumeva in priznava deček, če ga oče nabije. Toda take osnove seveda ni bilo. Pogledal je Letza, kakor da ga je ravnokar zapeljeval k svetokraji. Ta •človek je slednjič dodobra zblaznel, to je bilo gotovo. Zamahnil je in rekel:
»Toda na srečo tega ne bo treba. Oni ga bodo odpravili, verjemite mi!«
Pri tem si je mislil, da mora poskrbeti, da ne bi Letz prišel k razpravi.
Toda major je segel spet v nov register. Kakor da ni bila minila šele minuta, odkar je bil tako vesel, je postal žalosten, star človek. Staral se je in venel pred očmi časlavskega skoraj vidno, ličilo vzradoščenja se je osipalo z njega skoraj s fizičnim hrupom. »Doktor,« je vprašal vrešče, »ali dajejo tucu v republiki dosluženim vojakom lajno?«
»Lajno?« je ponovil za njim Caslavsky, »zakaj vas to zanima?«
Uredba o znižanju prejemkov
drimmih in samoupravnih namešiemev
Spopohijujemo naše včerajšnje poročilo o uredbi znižanja prejemkov uradništva in prinašamo v nekoliko skrčeni obliki celotno uredbo.
^odbmsk® doklade
Člen 2. Čl. 4 se izpremeni in se glasi: Poročena žena (drž., nameščenka, nima pravice do osebih doklad iz čl. 1. To ne velja tedaj, kadar stanujeta mož in žena v raznih krajih, kadar je žena zakonito ločena in kadar žena živi ločeno od moža zaradi zakonskih razprtij.
člen 3. Čl. 5 se izpremeni in se glasi: Pod 1) rodbinske doklade pripadajo za vsakega oti'oka, rojenega v zakonitem roku ali pozakonjenega, in znašajo: a) po 110 Din na mesec, če ima nameščenec do tri otroke; b) po 120 Din na mesec. če ima nameščenec več ko tri otroke.
Pod 2) rodbinske doklade za pozakonjenega otroka pripadajo od prvega dne naslednjega meseca za mesecem, ko se je otrok pozakonil.
3) določbe 1. odst. ne veljajo za podčastnike in godbenike v vojski in mornarici. Glede rodbinskih doklad za ženo ih otroke ostanejo za te nameščence tudi nadalje v veljavi dosedanje določbe.
Člen 4. Čl. 6 se ukine.
Člen 5. Čl. 7 se izpremeni in se glasi: Pod 1) ako sta mož in žena drž. nameščenca ali je eden izmed zakoncev drž. nameščenec, drugi pa banovinski, občinski ali zasebni nameščenec ali vt. v-ojenec, rodb. doklada za otroka ne pripada n,- možu, ne ženi. Če živita ločeno zaradi.za-( -askih razprtij ali ločitve zakona, pripadajo rodbinske doklade za otroka tistemu zakoncu «rž. nameščencu, ki otroka vzdržuje.
Pod 2) ako j" mali drž. oome čenka, oče pa zas. poklica, mad nima prava;- do rodbinske doklade za otroke, izvzemši če je oče siromašen in nesposoben za zasluževanje.. To velja tudi v primeru njunega ločenega življenja ali ločitve zakona.
Pod 3) oko ž^na. k' je drž., banov., obč. ali zas. nameščenka, ozir vpokojenka, živi ločeno od moža drž. nameščenca, ali je zakon ločen, se ima rodb. doklada za otroka izplačevati ženi, če ga ona vzdržuje.
Doklade za otroke
Člen ti. Čl. 8 se izpremeni in se glasi: liodbinske doklade za otroke ne pripadajo: a) kadar je otrok izpolnil šestnajsto leto starosti; b) kadar je otrok v javni ali zasebni službi in ima več ko 150 Din na mesec, ali mu pa delodajalec daje brezplačno oskrbo brez plačila; c) kadar je otrok spravljen v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, kjer ima brezplačno oskrbo; d) kadar otrok, bodisi od domačih ali inozemskih ustanov dobiva podporo -ali pokojnino ali kaj podobnega več ko 150 Din na mesec; e) kadar ima otrok od lastnega imetja, premičnega ali nepremičnega, dohodke večje od 200 Din na mesec; f) kadar dobiva otrok po smrt drugega roditelja , rodbinsko pokojnino ali invalidno podporo večjo od 250 Din na mesec.
Čl. 7. V Čl. 9, prvi odstavek, točka b) se na koncu dodajo besede: >... in to, ako je nesposobnost nastopila v času, ko je nameščenec imel. pravico do rodbinske doklade otroka«.
Čl. 8. Čl. 13. se izpremeni in se glasi: Pod dohodki iz čl. 8, točka d\ se razumejo dohodki, ki po zakonu o neposrednih davkih služijo za davčno osnovo.
Čl. 9. Čl. 15, prvi odstavek, se izpremeni in se glasi: Pod 1. za sprejmanje rodbinskih doklad za otroka mora nameščenec predložiti blagajni prijavo v obliki navadne vloge in v njej tole izjaviti: a) žena ni drž., samoupravna ne zas. uslužbenka ne vpokojenka; b) otrok ni zaposlen ne v javni ne v zas. službi; c) otrok ni spravljen- ne v civ., voj., dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; d) otrok ne prejema od nobene domače ne tuje ustanove podpore ne pokojnine ne daril; e) otrok nima lastnega premičnega ne nepremičnega imetja; I) otrok ne uživa rodbinske doklade ne invalidne podpore.
Čl. 10. Prvi odstavek čl. 16 se izpremeni in se glasi; Pod 1. z vlogo, s katero prosi nameščenec rodbinske doklade za otroka, mora vložili samo krstni list, če se je otrok rodil v zakonitem roku, in sklep o pozakonitvi, če je otrok pozakonjen. Za izjave v drugih rubrikah ni treba nameščencu predložiti nikakih dokazov, temveč bo za njihovo točnost odgovarjal po čl. 17. te uredbe. Če nameščenčeve navedbe dajejo povoda za sum, je blagajna dolžna prepričati se o njih po pristojnih oblastvih.
Za orožnike
Čl. 11. V čl. 17 pride namesto besed »za eno leto«: ž>za dva meseca do leta dni«. V čl. 2.: »Osebne doklade iz čl. 76 zakona o orožnikih od 6. novembra 1931 se določijo tile mesečni zneski: narednik vodnik I. r.: I drag. r. Din 950, TJ. dr. r. Din 890, III. dr. r. 830; narednik vodnik II raz.: I. dr. r. Din 870, II. Din 840,
III.	Din 790; narednik vodnik III. r.: I. dr. r. Din 830, II. Din 800, III. Din 770;- narednik vodnik IV. r.: I. dr. r. Din 780, II. Din 770, III. 760; podnarednik: I. dr. r. Din 780, II. Din 770, III. Din 750; kaplar: I. dr. r. Din 770, II. Din 760, III. 740; stalni orožniki: I. dr. r. 760, II. Din 720, III. Din 620. — V čl. 3. Rodbinske doklade za ženo iz čl. 83 prvega odstavka zakona v orožnikih od 3. novembra 1931 se ukinejo, rodbinske doklade za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka pa znašajo: a) po 110 Din na mesec, če ima orožnik tri otroke; b) po 120 Din na mesec, če ima orožnik več ko tri otroke. V čl. 4. v uredbi o draginjskih dokladah graničarjev g) št. 7527 od 12. aprila 1932 se tole izpremeni:
1.	Čl. 1 se glasi:
Osebne doklade graničarjev se določajo v tehle mesečnih zneskih:
Naredik-vodnik 1. r. 750 Din, II. r. 750 Din,
III. r. 750 Din; narednik 710 Din, podnarednik 670 Din, kaplar 630 Din, redov 580 Din.
2.	čl. 3 prvi odstavek se izpremeni in se glasi: pod 1) rodbinske doklade za vsakega otroka (čl. 57 zakona o graničarskih četah) znašajo po 110 Din na mesec.
Čl. 3 drugi odstavek se ukine.
Doklade wßokoiemay
Čl. 5. V uredbi o dokladah drž. vpokojencev št. 11.330/1 od 14. marca 1932 se izpremene tele določbe:
1.	V. čl. 2 tabele 1 se izpremeni in se glasi: do 2999 Din Din 1300, 1100, 999; od 3000 do 4999 Din 1500, 1300, 1100; od 5000 do 6999 Din 1750, Din 1500, Din 1300; od 7000 navzgor Din 3000, 1750, 1500.
V	čl. 2 tabele 2 se izpremeni m se glasi: do 2999 Din Din 980, 850, 750; od 3000 do 4999 Din 1100, 950, 850; od 5000 do 6999 Din 1320, 1100, 950; od 7000 navzgor Din 1540, 1300, 1100.
V	čl. 2 tabela 3 se izpremeni in se glasi: I. draginjski razred 650 Din, II. draginjski razred 550 Din, III. draginjski razred 500 Din.
V	čl. 4 tabele 1 se izpremeni in se glasi: do 2999 Din Din 1600, 1400, 1200; od 3000 do 4999 Din 1870, 1540, 1320; od 5000 do 6999 Din 2200, 1760, 1430; od 7000 do 8999 Din 2300, 1980, 1650; od 9000 navzgor Din 2450, 2100, 1760.
V	čl. 4 tabele 2 s izpremeni in se glasi: I. draginjski razred 850 Din, II. draginjski razred 800 Din, III. draginjski razred 750 Din.
V	čl. 4 tabela 3 se izpremeni in se glasi: I. draginjski razred 750 Din, II. draginjski razred 700 Din, III. draginjski razred 600 Din.
II. Čl. 6 se izpremeni in se glasi:
Pod 1) osebnim upokojencem, ki jim je pokojnina določena po prejemkih po uradniškem zakonu, in drugim drž. nameščencem civilnega reda od 31. julija 1923 in zakonu o drž. prometnem osebju od 28. oktobra 1932, v osnovo pokojnine jim pa ni vračunana tudi doklada na službo, pripadajo osebne doklade po istem postopku, po katerem je pokojnina določena, pri čemer se vzame za osnovo ta mesečna osebna doklada:
1) za tiste, ki so ujx>kojeni z manj od 20 let efektivne državne službe: a) V 1., 2.a in 2. skupini: v 1., 2. in 3. draginjskem razredu —. b) V 3.a skupini 1. kategorije: v 1. draginjskem razredu 100 Din, v 2. in 3. drag, razredu —• c> V 3. skupini 1. kateg.: v 1.-drag. razredu 220 Din, v 2. in 3. drag. razredu —. d) V 4.a skupini 1. kategorije: v 1. drag. raz. 340 Din, v 2. drag. razredu 100 Din, v 3. drag. razredu —, e) V 4. skupini 1. kateg. v 1. drag. razredu 460 Din. v 2. drag. razredu 220 Din, v 3, drag. razredu 120 Din. f) V 5. skupini 1. kategorije in 1-a skupine 1. kateg: v 1. drag. razredu 520 Din, v 2 drag. razredu 280 Din, v 3. drag. razredu 180 Din. g) V 6. skupini 1. kateg. in v
1.	skupini 2. kateg.: v 1. drag. razredu 580 Din, v 2. drag., razredu 340 Din. v 3. drag. razredu 240 Dih. h) V 7. skupini 1. kateg. in 2. skupini
2.	kateg.: v 1, drag. razredu 640 Din, v 2. drag.
razredu 400 Din, v 3. drag. razredu 220 Din. i) V 8. in 9. skupini 1. kateg., v 3., 4. in 5. skupini 2. kateg. in 1., 2., 3. in 4. skupini 3. kateg.: v 1. drag. razredu 680 Din, v 2. drag. razredu 440 Din. v 3. drag. razredu 340 Din. j) V činu zvaničnikov: v 1. drag. razredu 620 Din. v 2. drag. razredu 490 n:,- <• g •'— ..... '
Din. k) V činu služiteljev: v 1. drag. razredu 480 Din, v 2. drag. razredu 420 Din. v 3. drag; razredu 380 Din
2.	Za tiste, ki so upokojeni z več ko 20 let efektivne državne službe: a) V 1., 2.a in 2. skupini 1. kategorije: v 1. drag. razredu 870, v 2. drag. razredu 700, v 3. drag. raz. 600 Din. bj V 3. in 3.a skupini 1. kategorije: v 1. drag. razredu 760 Din, v 2. drag. razredu 550 Din, v
3.	drag. razr. 450 Din. c) V 4.a, 4. in 5. skupini
I.	kategorije in l.a skupini 2. kateg.: v 1. drag. razredu 870 Din, v 2. drag. razredu 650 Din, v
3.	drag. razredu 550 Din. d) V 6., 7. in 8. skupini 1. kategorije, v 1., 2. in 3. skupini 2. kat. in v 1. skupini 3. kateg.: v 1. drag. razredu 880 dinarjev, v 2. drag. razredu 660 Din, v 3. drag. razredu 550 Din. e) V 9. skupini 1. kategorije,
4.	in 5. skupini 2. kategor. in v 2., 3. in 4. skupini 3. kateg.: v 1. drag. razr. 840 Din, v 2 drag. razr. 620 Din, v 3. drag. razr. 550 Din. f) V činu zvaničnikov: v 1. drag. razredu 620 Din, v 2. drag. razr. 50J, v 3. drag. razr. 420 Din. g) V činu služiteljev: v 1. drag. razr. 480, v 2. drag. razr. 420, v 3. drag. razr. 380 Din.
Pod 2. Osebnim vpokojencem, ki jim je pokojnina določena po prejemkih po zakonu o uradništvu. in drugim drž. nameščencem civ. reda od 31. jul. 1933 in zakonu o drž. prom. osebju od 28. okt. 1923, v osnovo za pokojnino jim je pa vzeta tudi doklada za službo, pripadajo osebne doklade po istem odstotku, po katerem jim je pokojnina odmerjena, pri čemer se vzame za osnovo tale osebna doklada (št. I,
II,	III pomenijo kraj. drag. razred): a) v L, 2a in 2 skupini 2. kat.: —■; b) v 3a skup. 1. kat.: I. Din 100; II. —, IH. —; c) v 3. skup. 1 kat.: I. Din 220, II. —, III. —; d) v 4a skup. 1. kat.:
I.	Din 340, II. Din 120, III. —; e) v 4. skup. 1. kat.: I. Din 460, II. Din 220, III. Din 120; f) v
5.	skup. 1. kat.: I. Din 520, II. Din 280, III. Din 180; g) v 6. skup. 1. kat. in la skup. 2. kat.: I. Din 580, II. Din 340, III. Din 240; h) v 7. in 8. skup. 1. kat. in 1. in 2. skup. 2. kat.: I. Din 640,
II.	Din 400, II. Din 290; i) 9. skup. 1. kat. in v 3., 4. in 5. skup. 2. kat. in 1. in 2. skup. 3. kategorije: I. Din 680, II. 440, III. Din 340.
Pod 3. Osebnim vpokojencem, ki jim je pokojnina odmerjena po prejemkih po zakon o uradništvu od 31. marca 1931 in zakonu o drž. in prometnem osebju od 29. julija 1931, in sicer ne glede na to, ali jim je v osnovo za pokojnino vzeta službena doklada ali ne, pripadajo osebne doklade po istem postopku, po katerem jim je pokojnina odmerjena, pri čemer se vzame za osnovo tale mesečna osebna doklada (št. L, TI. in III. pomenijo kraj. drag. razred): a) v 1. in 2. pol. skup.: —; b) v 3. pol. skupini 1.
slopnje: I. Din 100, II. —, III. —; c) v 3. pol. skup. 2. stop.: I. Din 220; II. in III. —; d) v
4.	pol. skup. 1. stop. L Din 340; II. Din 100, ITI. —; e) v 4. pol. skup. 2. stop.: I. Din 460, II. Din 220, III. Din 120; f)	v 5.	pol.	skup.:	I.	Din
520, II. 280, III. 180; g)	v 6.	pol.	skup.:	I.	Din
680, II. 340, III. 240; h)	v 7.	pol.	skup.:	I.	Din
640, II. 400, III. 290; i) za	8., 9. in 10.	pol.
skup.: I. Din 680, II. 440, III. 340; j) za zvanje zvaničnikov: I. Din 650, II. Din 480, III. 440; k) za zvaje služiteljev: I. Din 520, II. Din 420, HI. Din 400.
IV.
Čl. 8. se izpremeni in se glasi:
»Onim upokojencem iz čl. 6., ki so jim pokojnine vnovič urejene po določbi § 141. uradniškega zakona o.l 31. marca 1931. 1., se zmanjša osebna doklada za toliko, kolikor znaša razlika med starimi in novimi pokojninskimi prejemki. Če ta razlika presega znesek osebne doklade, se črta in se ne bo izplačevala.
V.
V	čl. 9 je namesto 5000 postaviti 4000, namesto 3500 postaviti 3000, namesto 2000 postaviti 1700.
VI.
RODBINSKA DOKLADA
Čl. 10 se izpremeni in se glasi:
1.	rodbinskim vpokojencm, ki jim je pokojnina določena po prejemkih zakonov, ki so stopili v veljavo po 31. avgustu 1923. leta, pripada osebna doklada, ki bi jo imele osebe, od katerih izvajajo pravice, če bi jim bila osebna doklada, odmerjena po določbah čl .6.
2.	V primeru, da je rodbinska pokojnina določena po petletnem, a pred lO.letniin vlaganjem v uradniški penzijski fond, in pripada oseba doklada, ki bi jo imele osebe, od katerih izvajajo pravice, da so bile vpokojene po dokončanih 10 let službe.
VII.
V	čl. 11., odstavek 2., se črtajo besede od »minimuma« do. »raznim« in se na njihovo mesto postavijo besede »polovica osebne doklade, predvidene v čl. 2., lestvica III.«
VIII.
Čl. 13. se izpremeni in se glasi:
»1. Omožene žene — osebne upokojenke — nimajo pravice do osebne doklade, če jim je pokojnina odmerjena po prejemkih zakonov, ki so stopili v veljavo po 31. avgustu 1923. leta, imajo pa pravico do polovice osebne doklade, če jim je pokojnina odmerjena po prejemkih zakonov, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923. leta. To velja tudi za osebe, naštete v čl. 11.
2. Kot omožene po predhodnem odstavku ne veljajo vdove; žene pristojno ločene in žene, ki žive ločeno- od moža radi zakonskih razprtij.«
IX.
Čl. 15. se izpremeni in se glasi:
»Rodbinska doklada pripada za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali pozakonjenega, in znaša:
a)	110 Din mesečno, če ima upokojenec do tri otroke:
b)	120 Din mesečno če ima upokojenec več ko 3 otroke.
.. . X.
Čl. 16. se izpremni in se glasi:
Izjemno od čl. 15 pripada poleg rodbinske doklade za otroke, in sicer samo upokojenceip čl. 2. in 4. še rodbinska doklada za ženo, ki znaša 120 Din mesečno.
XI.
Čl. 19. se izpremeni in se glasi:
»1. Ako sta mož in žena osebna upokojenca ali je eden izmed obeh osebni upokojenec, drugi paradržavni, banovinski, občinski ali zasebni nameščenec oziroma upokojenec, ne pripada rodbinska doklada za otroka ne možu ne ženi. Če živita ločeno zaradi zakonskih razprtij, ali v ločenem zakonu, pripada rodbinska doklada za otroka soprogu, državnemu upokojencu, ki prehranjuje otroka.
2.	Če je mati osebna upokojenka, oče pa zasebne profesije, mati nima pravice do Rodbinske doklade za otroka, razen ako je oče siromašnega stanja in ne more pridobivati. To velja za primer njunega ločenega življenja ali zakonske ločitve.
3.	Če živi žena, ki ni državni, banovinski, občinski ali zasebni nameščenec ozroma upokojenec, ločeno od moža državnega upokojenca ali je njen zakon ločen, je treba rodbinsko doklado za otroka izplačati ženi, če otroka prehranjuje.«
XII.
Rodbinske doklade za otroke
Čl. 20. se izpremeni in se glasi:
»Rodbinska doklada za otroka ne pripada: a) ko otrok dokonča 16. leto življenja; b) če ima otrok v javni ali zasebni službi več ko 150 Din mesečno ali mu delodajalec daje brezplačno hrano brez nagrade; c) če se nahaja otrok v civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu z brezplačno prehrano; d) kadar otrok prejema od domače ali tuje ustanove pomoč, pokojnino ali volilo večje ko 150 Din mesečno; e) kadar ima otrok od lastnega posestva, premičnega ali nepremičnega mesečni dohodek nad 200 Din; f) kadar otrok' po smrti drugega roditelja prejema rodbinsko pokojnino ali invalidno podporo nad 250 Din mesečno.«
XIII.
Čl. 21.,' točka 2., se izpremeni in se glasi: a) za hčer, ki očetu-vdovcu vodi hišo, in sicer do možitve, najdalje pa do polnoletnosti.«
XIV.
V čl. 22., odst. 2., se doda na koncu nov stavek, ki se glasi: »Prav tako jim ne pripada osebna doklada, če je roditelj aktivni ali upokojeni banovinski ali občinski nameščenec ali uslužbenec države, banovine ali občine kot pogodbeni uradnik, honorarni uslužbenec ali dnevničar ali oseba kakršnegakoli drugega zasebnega poklica.«
XV.
čl. 25. se izpremeni in se glasi:
»1. Osebna ali rodbinska doklada ne pripada upokojencem, ki imajo od posestva ali osebnega dela mesečni dohodek, ki presega: V 1. draginjskem razredu 3000 Din, v 2. draginjskem razredu 2000 Din, v 3. draginjskem razredu 1000 Din. 2. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za upokojence ministre, bane in državne podtajnike, za osebne upokojence, upokojene po dovršitvi 25 let efektivne državne službe, računajoč jim neukazno za rodbino pokojnino, ki so dokončali 60. leto življenja.
XVI.
Čl. 26. se ukine.
XVII.
Čl. 27. se izpremeni in se glasi:
»Kot dohodek po čl. 17., točka v); čl. 20.; točka g); čl. 25., je smatrati dohodek, ki tvori po zakonu o neposrednih davkih davčno osnovo. «
XVIII.
Čl. 29., odst. l.,„ se izpremeni in se glasi:
»1. Radi izvedbe osebne in rodbinske doklade mora upokojenec predložiti pristojni blagajni izjavo v obliki navadne vloge, v kateri navede posebej: a) nimam nobenega dohodka od osebnega dela ali posestva; b) žena ni ne državni, banovinski,. občinski ne zasebni nameščenec, oziroma upokojenec; c) otrok ni zaposlen ne v zasebni ne v javni službi; d) otrok se ne nahaja v nobenem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; e) otrok ne prejema ne od domače ne od tuje ustanove podpore, pokojnine ali volila; f) otrok nima lastne premičnine ali nepremične lastnine; g) otrok ne uživa ne rodbinske pokojnine ne invalidne podpore.«
XIX.
Čl. 30., odst. 1., se izpremeni in se glasi:
»1. K vlogi s katero zahteva osebno in rodbinsko doklado, mora upokojenec predložiti samo krstni list (rojstni list), če je otrok rojen v zakonitem zakonu ali sklep o pozakonitvi, če je otrok pozakonjen. Za navedbe v drugih predelkih upokojenec ni dolžan predložiti nobenih dokazil, pač pa je za njihovo točnost odgovoren po določbah čl. 31. te uredbe. Če nastane glede navedb upokojenca sum, je blagajna dolžna, da jih preišče s pomočjo pristojnih Obla-stev.c
XX.
V	čl, 31., odst. 1., je namesto besed »za eno leto dni« postaviti »za en mesec do enega leta.«
Člen 6.
V	vseh določbah, ki govore o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah, je treba besedo »draginjske« črtati.
Pooblašča se minister financ, da objavi poenostavljeno izdanje uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 10.990-1 iz leta 1932., uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 11.330-1 od leta 1923. pod naslovom »Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah državnih uslužbencev« in »Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev.«
Uradniški pripravniki
Plače uradniških pripravnikov, določene v v čl. 1. uredbe o izpremembi iu dopolnitvi zakona o znižanju prejemkov :št. 11,800-1 od 25. marca 1932 se znižajo, ia sicer: , a) v prvem draginjskem razredu za 48/#; b) v drugem draginjskem razredu za 5°/o; c) v tretjem draginjskem razredu za 6°/o. Poleg plače pripada uradniškim pripravnikom tudi rodbinska doklada za otroke, pod pogoji, ki veljajo za ostale državne uslužbence.
Določbe 1. odstavka ne veljajo za poročene žene, katerim se izplačujejo zmanjšane plače na podlagi rešitve ministrskega sveta št. 14.301-1 od 11. aprila 1934. leta. Če pa preneha na tej osnovi razlika v izplačilu zmanjšane plače, veljajo tudi zanje določbe 1. odstavka.
Člen 8.
Pogodbeni uradniki
Pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničarjem se znizajo^ mesečne brutto-nagrade in sicer: a) za 8°/o, če znašajo nad 4000 Din mesečno; b) za 7%, če nagrade presegajo 3000 Din mesečno; c) za 6°/o, če nagrade presegajo 2000 Din mesečno; d) za 5 /o> če nagrade presegajo 1300 Din mesečno; e) za 4°/o, če nagrade presegajo 900 Din mesečno.
Za honorarnega uslužbenca po prejšnjem odstavku je^ smatrati tudi tiste osebe, ki niso^ v službi države, pa prejemajo kot honor. uslužb. ali iz kakršnegakoli drugega naslova določene mes. nagrade.
- Določbe odst. 3. čl. 7 te uredbe je primerno izvajati pri omoženih ženah, pogodbenih uradnicah. honorarnih uslužbenkah in dnevničar-kah, ki se jim izplačujejo zmanjšane nagrade na podlagi rešitve ministr. sveta št. 14.311-1 in št. 14.313-1 od 11. aprila 1934. leta.
Člen 9.
Specialne doklade v denarju, stalni honorarji in nagrade kakor tudi tantijeme, ki se na kakršnikoli osnovi izplačujejo drž. uslužbencem in upokojencem poleg, njihovih rednih prejem-ifov se znižajo za 200/o.
To ne velja za tiste posebne doklade, ki so namenjene pokritju materijalnih potreb, kakor n. pr. doklade za vzdrževanje avtomobila, doklade za obleko, za slugo, za konje in podobno.
Čl. 10.
Glede ureditve prejemkov banovinskih in oj: činskih uslužbencev in upokojencev kakor uslužbencev direkcije rečne plovbe, drž. p0' štev Belje in Topolovac in državne tovarne sladkor na Čukarici bodo v zmislu čl. 1. J,r0_’ 8 in 9 te uredbe izdali notranji minister, P _ metni minister, finančni minister in bani v . jem delokrogu pptrebne naredbe tako, da P padajo znižani prejmki od 1. oktobra 19oo-
Čl. 11.
uredba dobi obvezno moč z dne raz^h1 »Službenih novinah« in jo je izvajau o
Ta
sitve v 1. oktobra 1935.
. »si »
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek.
Ljubljani