ID Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Velja za vse leto. • • $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS [0 The only Slovenian daily in the United States List slovenskih delavcev ? Ameriki. Issued every day except Sundays and Holidays grSLBTOM PISARNK: 4*87 CORTLANDT. as Saeoa4-01ass Matter, 11. 190«, at tfas Port QWlm a* *iw York, V. Y„ ute thi Art of Oodfrtss off March 1, 187«. riLUTOK PUAJtN*: 4S87 COETLAJTD* NO. 120. — STEV. 120. NEW YORK, THURSDAY, MAY 22, 1913. — ČETRTEK, 22. VEL. TRAVNA, 1913. VOLUME ZU — LETNIK XXL Stavka v Paterson. 7 delavk obsojenih. Precej c str a kazen Stavkarji so težko ranili tri stavkokaze. Nemiri v Newarkn STRAŽNIK RANJEN. Onega, ki je vrgel kamen vanj, so aretirali. Grožnja se ni izpolnila. I. W. W. propagira. Morilec očeta. Avtonomija severne Mongolije zanikana. Next... obsodilo sodišče v Palernoii, N. .J., onih sedem delavk. kj biU,' v -četrtek atetira-. m? raradi kaljenja miru. Pred Hodniku Tarrola ho najprej pripeli" Hattuh Silvermann, lepo. tdo dfklieo. Obdolžili »o jo, da ovirala promet in sodnik ji je sodil 00 dni /.upora "Hvala". niti j^ ivkla s poklo-iKiin. "Na svidenje", ji je odvrnil sodnik. Ostalih š»-st bo sedelo po denel dni. Zagovornik Hunzi-k«*r si je na vse načine trudil, tla bi zavlekel obtožbo, toda zastonj. K»t ne morejo obsojenih zapreti v Passaic County, jih je sklenil serif Monalian transporti rat i v *. i . , zapore Ksk*'X t ounty. Ko so se vračali trije stavko-kazi z dela, so jih napadli štraj-karji in jih precej hudo pretepli. I rudniki Kmpire Steel & Iron ('o., ho s»* včeraj izrazili, da je oklenil governer Fielder pokarati v varstvo družbinega posestva milico na pomor. (V bi štraj-karji ponovno poskušali ovirati promet bode železniške proge zastražilo vojaštvo. V \Vwarku je prifilo včeraj zjutraj med štrajkarji in policijo na Newark Str. do hudega pretepa. Policistu Gallagheru je vrgel nekdo kamen v glavo in ga težko poškodoval. Kot krivca so aretirali Josepha Geudi, Pristaši 1. \V. W. so grozili, da bodo prerezali vse električne ži-ce, toda do včeraj se grožnja še in izpolnila. Agitatorja ('arla Treseo s«> aretirali. On in Haywood so zahtevala, da naj se po-kliče i/ kakega drugega kraja nestrankarska porota. Pod vplivom I. \Y. \V. je zapustilo v New Lotidon. Conn., 150 tkalcev delo. Veteran iz državljanske vojne našel neslavno smrt pod nožem lastnega sina.. John Mann. veteran iz državljanske vojne, ki je kot bobnar spremljal «r>9. prostovoljni polk iz New Vorka v stotine bojev ter bil častno odpuščen iz službe, je živel do svojega 72. leta, da je umri sedaj po roki svojega lastnega sina. 25 letni pristaniški de-lavec Harry Mann je v popolni pijanosti zabodel očeta v njegovem stanovanju na št. 416. zap. 29. cesti v New Yorku. Družina, obstoječa iz stare zakonske dvojice ki mlajšega sina Winfielda, je sedela pri vfečerji, ko je prišel Harrv težko pijan domov. V svoji jezi ga je oče spodil iz hiše. Harry ni hotel iti, nakar je ore uporabil lahno silo. Ves razjarjen radi tega, je potegnil Harrv štiri palce dolg nož ter zabodel starcu v spodnje telo. Veteran se je mrtev zgrudil na tla. dočim je- njegova stara žena o-medlela. Mlajši sin Winfield je zgrabil težko posodo iz porcelana, a zbesneli Harry ga je ranil predno je mogel uporabiti orožje. Konečno s«' ga je posrečilo premagati, nakar je bil aretiran. Zagovarjati se bo moral radi umora. Kitajski minister v Washingtonu pravi, da ni nikake pogodbe med Rusijo in Kitajsko. Ncv predsednik Cube. Havana, 21. maja. — Z velikimi svečanostmi sta prevzela včeraj novi predsednik general Mario (!. Menocal in podpredsednik dr. Knrique S. Varona svoja mesta. luuuguracijake slavil ost i so se vršile v vladini palači; prisostvovali so člani obeh kongresnih zbornic in višji uradniki. V svojem govoru je povdarjal novi predsednik, da bo v vseh ozirih skrbel /.a dobrobit republike in skušal stopiti v ožjejše stike s Zdr. državami. Slavnosti v Berlinu. V Bero lin sta dospela angleški kralj in kraljica, da se udeležita porodnih slavnosti. Berolin, Nemčija, 21. maja. — Pravo " hohenzollemsko" vreme je napočilo za Berolin, kar bo še povečalo sijaj slavnosti, ki se bodo vršile povodom poroke hčerke nemškega cesarja s princom Ernst Augustom Cumberlanškim. Oficijelni sprejem se je priči danes ko je dospel v Berolin ženin in ko so slavnostno sprejeli angleško kraljevsko dvojico. Na kolodvor sta dospela cesar Viljem in prestolonaslednik, skupno s cesarico in ženo prestolonaslednik i ka. Ko sta stopila angleški kralj ; in soproga iz voza. ju je cesarjeva dnižina sprejela z običajnimi1 j konvencijonelnimi poljubi. Kralj j I Jurij in cesar sta nato korakala I ob fronti rastne kompanije, ki je i stala na peronu. Nato se je odpeljala cela družba v odprtih slavnostnih vozovih v grad. Vsak voz je spremljal oddelek konjenice. Zbrana množica je navdušeno pozdravljala angleškega kralja in soprogo. PREDSEDNIK JE TRDEN. Državne meje se niso skrčile in se po zatrdilu predsednika tudi nikdar ne bodo. Washington, D. C., 21. maja. Mr. Chang-Yin-Tang, kitajski minister v Washingtonu, ki je bil nekdaj cesarski namestnik v Tibetu, je dobil danes iz Pekinga odločno izjavo svoje vlade, da je povsem neresnično, da obstoja med Rusijo in Kitajsko skrivna pogodba glede avtonomije sever-no-zapadne Mongolije. Kitajska vlada pooblašča ministra Chan ga, da konstatira. da se meje zunanje Mongolije niso izpremenile in da so predsednik Yuan-Shi-K a i' in njegovi .svetovalci, domači in inozemski, mnenja, da se nikdar izpreineniti ne smejo. Glasom verodostojnih poročil, katera je dobilo kitajsko poslaništvo v Washingtonu, je tako-zvana samostojna vlada v zunanji Mongoliji le imenska, ki ima svoj sedež v 1'rga, kjer je glavni stan Živega Bude, ki se imenuje samega sebe Boga-vladarja. Nomadski rodovi onstran puščave Gobi ga ne priznavajo. Vsa seve-rozapadna Mongolija in obšrno ozeinje, ki je znano pod imenom Notranja Mongolija, je še vedno zvesta Kitajski, kar potrjuje izjava, katero je podal v Pekingu marca meseca Veliki duhovnik Notranje Mongolije. Mnenje kitajskega poslanika v Washingtonu je, da so nastale govorice o dozdevni pogodbi med Kitajsko in Mongolijo radi tega, ker sta vodili obe državi med seboj zelo živahno korespondenco glede situacije v Mongoliji. Minister rhang pa je prepričan, da ni dala kitajska vlada nikake o-ticijelne sankcije za dejanja posameznih revolucijonarnih Mon-goleev. Obsojena Rosenthalova soproga. Ve era j je obsodila newyorska policija Doro Gilbert, ločeno prvo soprogo umorjenega Herman Rosenthala na 30 dni zapora, ker je držala na iztočni 27. cesti v New Yorku neko zloglasno hišo. Žrtev stekline. Newark, N. J.. 22. maja. — Že pred več tedni je ugriznila neka stara, stekla mačka 9 letnega deč-' ka Adrian Palmerja, bivajocega j na 297. Sanford Ave. Dečku so se pojavile posledice stekline šele minulo soboto; od tega dne je po-, stajal vedno bolj in bolj slab, da-' nes je pa v groznih mukah umrl. Proti triletni službi. Pariz, Francija, 21. maja. — Veliko francoskih vojakov protestira energično proti odločbi vlade, da morajo ostati še eno leto v aktivni službi mesto da bi se jih odpustilo po preteku dveh let. V par gamizijah je prišlo do demonstracij, katere je pa vlada s strogimi odredbami zatrla. Več vojakov, ki so se udeležili preteklo nedeljo demonstracije v Tou-lonu, je bilo stavljenih pred vojno sodišče ter so bili obsojeni, da morajo preostanek službene dobe odslužiti v gamizijah severne Afrike. •jO** Kr- ni in brzi parni k i (Avstro-Americsn proge) MARTHA WASHINGTON odpluje v soboto dne 14. junija Kaiser Franz Josef I. odpluje v soboto dne 21. junija vožnji do Trsta samo 13 inf. do Trata ali Reke - - $37,00 Cen* voznih listkov: do Ljubljane ... $38.18 do Zagreba - - • - $38X8 Z« j>oMbn« kabine (oddelek med IL is in. ruftdom) stane roinim #a»o $4.00 vrf u odrasle, u otroke polovica. Ta oddelek poeesno droiinam priporočano. Veivje listke je dobiti prt FR. 9AKSER, 81 Cortlandt St., New York. Usmrčenje u Auburn. Auburn, N. Y., 21. maja. — Danes je končal na električnem stolu Italijan Rafaelo Ciavarelli, ki je bil radi umora obsojen na smrt. Dvakrat je bilo treba spustiti izvanredno močan električni tok skozi njegovo truplo predno je nastopila smrt. Na smrt obsojeni je pobožno poljuboval razpelo ter je glasno molil, koje stopil na morisče. Pred letom dni je Ciavarelli umoril nekega Roberta Lock-ridge pred nekim salonom v Oswego. N. Y. Roosevelt obišče Arizono. Polkovnik Roosevelt namerava to poletje obiskati s svojima dva-ma sinovoma Arizono. Priredil bo več velikih lovov. Nova postava v varstvo ptic. Albany, N. Y., 21. maja. — Go-verner Sulzer je podpisal predlogo v varstvo divjačine, ki prepoveduje med drugim pobijanje prepelic do leta 1918. Newyorski brivci pripadajoči k zvezi A. F. of L. s4 se vrnili zopet na delo. Nesoglasje med stavkarji.! Vsled prizadeval ja glavnega organizatorja A. F ot' L. Hugh Fravneja in predse^ nika brivske strokovne zveze s< je doseglo včeraj sporazum med stavkarji in brivskimi mojstri. Razni mojstri na iztočnem delu New Vorka so se izrazili, da sprejmejo nazaj vse stare pomočnike, kateri so zadnje dni zastavkali; dovolili so jim tudi nekaj več plače; vsled tega so razne brivnice zopet odprte. Med stavkarji vlada veliko nesoglasje kajti nekaj brivc v pripada k zvezi A. F. of L. nekaj pa k 1. \V. W. Pristaši zveze 1. W. \V. so zadnje dni prisili svoje stanovske tovariše ali člane zveze A. F. ot* L. da morajo ostaviti svoja mesta; sedaj je pa obljubil župan Gaynor policijsko pornoč vsem o-nim stavkarjem zve zri? A. F. of L. ki so se zopet vrnili na dt*lo. Pred vsako brivnico bo stal namreč po en policist v svrho varstva; to početje je spravilo glavnega agitatorja I. W. W. Jos. Ettorja, ki se mudi sedaj v Nevfr Yorku do skrajnega obupa. Angleške sufragetke, Položile so bombo v z vez darn o. Nameravan atentatna ministra e'^aAcve. za notranjt Edinburg, Škotska, 21. maja. — V kraljevi zvezdami je eksplodirala danes zjutraj ob 2. uri bomba. Poslopje sicer ni poškodovano, pač pa astronomični instrumenti. Bomba je obstajala iz lončene posode, ki je bila napolnjena s smodnikom. Oblasti pripisujejo to hudodelstvo hojevi-tim sufragetkam. Na večih krajih poslopja so našli sledove krvi, iz česar sklepajo, da so bili storilci ranjeni. Cardiff, Wales, 21. maja. — C lani angleškega kabineta so tako izpostavljeni na javnih zborovanjih zasramovanju in napadom bojevitih sufragetk, da se bodo v bodoče branili javno nastopati, ako jim priredniki zborovanj ne zasigurajo osebne varnosti. Minister za notranje zadeve, R. Mc-Kenna ni hotel danes nastopiti na nekem tukajšnem zborovanju, ker so dobile oblasti poročilo o uekem nameravanom napadu, ki bi ogrožal ne le življenje ministra temveč tudi ono drugih delegatov. Preti Friedmannovem inštitutu. Zdravstveni komisar Lederle je dobil nešteto prit' > proti inštitutu, katerega je o tvoril dr. Friedmann na West End Ave. in 103. cesti. Obljubil je. da bo vso stvar natančno preiskal Dr. Sturm je začel včeraj zdraviti zopet enega bolnika, neglede na dr. Friedmannovo prepoved. Rekel je, da je rabil svoj lastni serum in ne Friedmannovega. Razkritje pogrezlega otoka. Atene, Grška, 21. maja. — Po-grezli otok, katerega so pred kratkem v bližini otoka Liemnos razkrili, so identificirali vladni strokovnjaki kot majhni otok Chrvssis, ki se je pričetkom drugega stoletja pred Kristovim rojstvom pogreznil v morje. Iz delavskega sveta. Razmere v W, Virginiji. Posebna komisija bo natančno preiskala delavske razmere. Nemiri v Ipswich, Mass. ARETACIJA. Izmed 1000 uslužbencev se jih je vrnilo 250 na delo. Tovarne vseeno obratujejo. Washington, D. t'., 21. maja. Na predlog senatora Kerua se bo osnoval poseben odbor, ki bo temeljito preiskal neznosne razmere po nekaterih rudokopih West Virginije. Ipswich, Mass.. 21. maja. — Danes se je zopet odprla tovarna za nogavice, ki ni že cel meseci obratovala. Pri tej priliki je prišlo do spopadov med 600 štrajkarji in 100 policisti, ker je policija aretirala tri štrajkarje. Tovariši so hoteli aretovane oprostiti. toda stražniki so jim s kre-pelei preprečili namero. Tovarniški uradniki zatrjujejo, da se je vrnilo od 1000 uslužbencev 250 na delo in da obratujejo vsi oddelki tovarne. Indianapolis, lud., 21. maja. — Fnija stavbdnskih mizarjev si prizadeva, da bi organizirala one delavce, ki delajo v stružarnah. Zveza kontraktorjev se na vse mogoče načine upira in kot se čuje, je že Sv in odbornikov, kateri bodo l 1 i primeroma petnajst tisoč članov. Vožnje bodo znašale računano povprečno po $20 na vsakega, to je »kupno šest tisoč dolarjev. Zborovali bodo drug-zdrugim en teden, za kar prejmejo po štiri dolarje plače vsak 2K dolarjev, kar znese skupno 8400 dolarjev. In če računamo, da izgubi vsak povprečno samo 15 dolarjev na izgubi časa in dela imamo skupne izgube $4500 Skupni izdatki bodo okroglo računano najmanj 20 tisoč dolar je v. Kdo bode trpel to? Delavec Zakaj bode trpel? Ker tako hoče. Tako so mu napravili njegovi "prijatelji". In če bi mesto treh konvencij imeli eno samo s 50 delegati, pa bi opravili tisto prav tako ali še bolje za skupne stroške treh tisoč dolarjev. Pa zdiliujemo, da so slabi časi, da je zaslužek majhen. Prijatelj, poglej včasih malo, kar gre tvoj denar. Misli, pa boš videl, kam gre Dokler bodo mislili drugi mesto tebe, pojde vedno tako. Kadar začneš misliti sam, se boš »družil preko glavo svojih voditeljev, pa boš uspešen. Na deset tisoče dolarjev bi se lahko prihranilo in šlo v prid delavstva. Radovedni smo, koliko bodo te konvencije delovale na zedinje-nje, katero je tako potrebno in za katero je že zadnji čas. Zedi-njenje se nekaterim zdi tako težavno, da, naravnost nemogoče. V prvi vrsti se zdi nemogoče tistim, kateri imajo osebne koristi od tega, da organizacije niso ze-dinjene. In vendar je zedinjenje tako lahko doseči. Povejte svojim članom na sejah, kako je, kakšna bodočnost nas čaka, pa bodo vsi za zedinjenje. Kadar odglasujete to, volite osrednji odbor z nalogo, da izdela vse potrebno za z&dinjenje. Pa je gotovo vse. In če ste na konvencijah, volite na konvenciji tisti odbor, druga konvencija bode zopet volila drugega. Ti odbori naj pridejo skupaj, pa je zedinjenje gotovo. Druga važna zadeva je pre-predba takozvanih glasit Prvič, kar je odveč v našiti* glasilih, so izpremembe. Ce jaz ali ti pristopiš h kaki organizaciji, je to zadeva samo med teboj in organizacijo. Če se ti naveličaš ali pustiš organizacijo, kaj to koga briga? Najmanj javnost, kajne? Velike organizacije nikdar ne priobčujejo nobenih izprememb. Le še pri nas je ta navada, da se iz-polnuje prazen prostor pri listih. Kdo pa čita to? Koga pa zanima? Koga kaj briga, če ta pristopi. oni odstopi? Kak pomen ima imenik krajevnih društev? društev? Vsako društvo ve za svoje uradnike in za glavne uradnike. Čemu tista navajanja, ko je popolnoma vseeno, kdo je predsednik. kdo tajnik, blagajnik itd. Slab član, kateri ne ve za uradnike svojih društev, in slabo društvo, katero ne ve za uradnike glavnih uradov. Kaj pa nas v Chicagu brigajo društva izveu Chieaga? Kaj se brigajo zunanja društva za chieaška? Vsako društvo je /.ase celota, vsako društvo upravlja sebe. Vsak član je celota zase, kateri mora toliko in toliko plačevati, pa je dobro. Na konvencijah bode gotovo zopet borba za posamezna glasila. Ta borba lahko popolnoma odpade. Me»t<> v enem listu naj vsaka organizacija oglašuje v več listih in če se kod zglasijo. da jim pa pošlje navodilo. In če bi radi vedeli rast Zveze ali Jed-note, pa naj glavni odbor pri vsakokratnem pregledovanju da račun v javnost v Jiste in naj jih tiska še na posebne reklame o-krožnice. Člani ene organizacije so ljudje najrazličnejših mišljenj. Enemu ugaja to, drugemu drugo. Eden čita rad ta list, drugi zopet drugega. Zakaj bi ena organizacija preferirala baš eden list, drugega pa nobenega ne? Drugi list ji lahko pravtako prinese u-spelie kakor tisti. Kako pa je s svojimi glasili? Skušnja in računi dokazujejo, da lastna glasila ni priporočati. Vsaka organizacija je skupina najrazličnejših mnenj in prepričanj. Člani so postali člani samo zato, da imajo kaj v bolezni podpore in po smrti nekaj smrtnine. Glasila bi imela nekaj pomena samo, če bi bila izobraževalna, podučna, Poleg tega pa glasilo ni prav nobena reklama za organizacijo, ker ga prejemajo le člani. Kakor hitro pa zaidejo glasila na drugo pot, se pa začne krhati sloga v organizaciji. Vsak je pri organizaciji za podpore v bolezni in po smrti. Vsak je samo tako dolgo v organizaciji, dokler plačuje predpisan asesment. Njegov poklic in njegovo prepričanje pa nima prav nobenega stika z organizacijo. V organizacijo samo plačuje za podpore in nima v ničemur drugem prav nobene odgovornosti napram organizaciji. Pa bode kdo rekel: ja, bratje smo. Koliko je pa vredno to bratstvo? Ali je že katerega iz-.preobrnilo? Prav nikogar ne. In vse bratstvo in vse tiste višje dozdevne vezi prenehajo takoj, ko prenehaš plačevati redno svoj asesment. Pa bode kdo rekel: glasila prinašajo toliko dobička. Odkod pa je ta dobiček? Ali ni to davek na tvoj žep? Če plačuješ mesečno leset, petnajst.ali dvajset centov več in od tega ostane organizaciji mogoče šestino, ni to nikak lobiček. Take dobičke lahko napravi vsaka organizacija, če razpiše poseben asesment, pa bode ise dobiček. Pustite glasila svoja in druga, pustite tiste izpremembe in imenik krajevnih društev, pa oglašajte organizacijo kot podjetje po listih. Uspeh bode večji. Vsak jode vedel stanje. Prva važna točka je torej delovanje za združenje, druga u-:-edba glasil. Tretja, prav tako važna, je preuredba asesmentov po starosti, tudi na zavarovanje po delu bi se moralo ozirati. Ni-kdo ne bode trdil, da je mizar v tovarni tako izpostavljen nevarnostim, kot tisti, ki zažiga mine po jamah. In zakaj bi moral prvi plačevati ža nevarnost pri delu drugega? Ali je to tudi pravica? Pa ne mislite, da je to kaka naša iznajdba. To vse imajo že upeljano druge velike organizacije. In če bomo hoteli, da postavimo naše organizacije na dobre noge, bomo morali tudi delovati na to. Konvencije se vrste to leto. Člani, čitajte pridno zapisnike, potem pa primerjajte, koliko časa se je posvetflo-^sa dobrobit organizacije, koliko^za druge stvari. hočemo, da napredujemo, moramo izbrati tista pota, katera so dokazana, da so varnaj ne pa raešetariti z ljudstvom, katero daje in plačuje, nazadnje ne bo pa nič." Sloyenske yesti in dopisi. New York, N. Y. — Tekoči teden je odpotoval iz Brooklvna eden izmed najstarejših slovenskih pijonirjev naše groaternew-vorške naselbine, rojak Fran Zelene, po poklicu kolarski in sedlarski mojster, rodom iz Vrhnike na Kranjskem. V Brooklynu je bival nekaj nad 20 let in je bil v tukajšnjih slovenskih in društvenih krogih splošno priljubljen. Sedaj se je naselil v Green-wiehu, Conn., s celo svojo družino, kjer bo nadaljeval svojo ko-larsko in sedlarsko obrt. V novi sosedni državi mu želimo mnogo uspeha in napredka! Bridgeport, Ohio. — Iz naše naselbine se redkokedaj čita kak dopis v našem vrlem dnevniku, dasi ima lepo število naročnikov tukaj; vzrok je menda, ker so naše roke bolj privajene težkim krampom in lopatam, kakor pa peresu. Vsekakor' sem se namenil sporočiti rojakom nekoliko novic. Pričnem naj z delom, ker to je povsod glavna reč. Kar se tega tiče, je nekako srednje po premogokopih; delalo bi se še precej stalno, da ni vedno kakih zaprek. V mesecu marcu je, kakor znano, povodenj obiskala tudi naše kraje, kjer je napravila mnogo škode in. delo je bilo u-stavljeno okoli dva tedna zaradi poškodovanih prog. V začetku maja je vsled neke nesporazum-nosti med delavci in družbo nastal št raj k v vseh štirih premogovnikih družbe Lorain Coal & Dock Co., ki je pa sedaj že končan s sporazumi j en jem obeh strank in tako pričakujemo, da bomo prišli sedaj v pravi red in začeli delati stalno. — V zadnjem času je prišlo sem več rojakov, nekaj tudi iz stare domovine, le žal, da se delo bolj težko dobi.— Dne 3. maja je zapustil samski stan naš dobroznani rojak Anton Hočevar. Za družico v zakonskem življenju si je izbral Ivano Straus, ki sta si ta dan obljubila pred oltarjem večno zvestobo. O-bičajno ženitovanje se je vršilo v društveni dvorani. Udeležba od strani rojakov in rojakinj je bila ogromna. Bili smo vsi židane volje in želeli smo novoporočence-ma vfte najboljše v novem stanu. Ženin je doma iz Cegelriiee pri Žužemberku, nevesta je bila pa rojena tukaj v Wheeling Creek, Ohio. Upamo, da ostaneta tudi v bodoče tako priljubljena in spoštovana med nami in vedno zvesta svojemu milemu narodu kot sta bila do sedaj. — Na društvenem polju dobro napredujemo. Pred kratkim so rojaki ustanovili še eno novo društvo ter ga priklopih S. S. P. Z. v Chicagi. Tako imamo sedaj pet možkih podpornih društev pri raznih Jedno-tah in Zvezah ter eno žensko društvo. Zatorej menda zdaj vsaj ne bo rojaka v naši naselbini, bodisi kakršnegakoli mišljenja ali prepričanja, da bi ne imel prilike se zavarovati pri društvu, katero mu ravno ugaja. — Ker je prišel zopet lepi poletni čas v deželo, pripraven čas za veselice in razvedrila, je sklenil odbor Društvene dvorane prirediti veliko veselico dne 30. maja. Ker bo to prva veselica letos, vabi odbor vsa bratska društva ter vse rojake in rojakinje k obilni udeležbi. Pokažimo, da vlada med nami sloga, pomagajmo si med seboj, dugi nam ne bodo, ker tujec nima srca in ljubezni do nas. Veselica se bo vršila v Društveni dvorani v Boydsville. — Dne 13. in 14. maja nas je obiskal č. g. Anzelm Murn iz New Yorka. Ob tej priliki so opravili člani društev sv. Barbare št. 23 in sv. Ane št. 123 K. S. K. J., kakor tudi o-stali rojaki svojo versko dolžnost. Prijaznemu gospodu se na tem mestu vljudno zahvaljujemo za njegov trud in lepe nauke, ki jih je nam dal, ter želimo, da bi nas še večkrat obiskal. — Dne 14. maja je bil tudi pri nas rojak Fran Stonič, trgovec z zlatnino. Ker je bil prvič med nami, smo ga z veseljem sprejeli in se marsikaj pogovorili. — Slana je napravila mnogo škode dne 11. in 12. maja. Bilo je vse v najlepšem razvoju, zdaj je pa domalega vse uničeno; posebno trtje in sadje je hudo prizadeto. Kakor sedaj kaže, je začela še narava pomagati fanatičnim vodopivcem, ker je nam pridelek vina uničila! Za pivo nam vedno obetajo trdno sušo in s strahom pričakuje- ' "fi. Vi.- ■ - mo, kedaj se bode pivo spreme-j Peti dan je ura slednjič dva-nilo v vodo. — Pozdrav rojakomj najstkrat udarila in takoj nato in rojakinjam, "Glasu Naroda' ■ padla v nezavest, pa želim mnogo dobrih naroČni- Vsi poskliei so> bili ^ast0nj. kov m zavednih čitateljev. — Xa polkovnikovo vprašanje za-Mihael Hočevar. kaj da je tQ je upar samo/HVest_ Frentenac Kan - Pred krat- no odgovoril: Kolesje je preveč kim je umrla tukaj .Marija Er- J J 1 možni k, doma z Žiro v na Notranjskem. Stara je bila šele 30 let. V Združenih državah je živela že precej časa. Tukaj zapušča žalujočega soproga in oletno hčerko. Pokojnica je bila članica istvo • • društva št. 123 K. S. K. J. in dr. "Katero?"' št. 164 S. N. P. J. Člani obeh ; '"Ko bode generalmajor nad-društev so jo spremili k večne- j zoroval polk lahko sedi baterij-mu počitku. Bodi ji lahka svo-jski čevljar v stolpu in pomakne budna žemljica! — Delamo ko- kazalec vsako minuto za malo maj po 3 do 4 dni na teden, ne-j naprej." kateri še slabše. Rojakom ne sve- \ "Neumnost. Le nikake slepari-tujera sem hoditi, dokler se raz- j«, ne." zarjavelo — jaz sem storil, kar je bilo v moji moči." Nadporočnik Vastel mu je za-! šepetal na uho: "Gospod polkovnik, meni j^ znano še eno sred- Slovensko katoliško mere ne zboljšajo. Pozdrav! — Fran Kerac. Ely, Minn. — Spomlad je že nastopila, a pri nas se le še malo pozna. Bela žena, ki ne pozna nikake razlike, je vzela iz naše srede Antona Pogorelca. Delal in trudil se je petnajst let v rudniku, da je pošteno preživel svojo družino, a nazadnje ga je doletela žalostna usoda. Padla je nanj velika plast železne rude in ga tako poškodovala, da je bil na mestu mrtev. Bil je član in več-letni uradnik društva št. 2 J. S. K. J. in član društva št. 54 S. S. P. Z. Zapušča žalujočo ženo, osem nedoraslih otrok ter več bratov in sester. Društvi sta mu priredili lep pogreb, katerega se je u-deležila velika množica ljudi. Bodi mu lahka žemljica! — Ivan Košak. Ura. Vojaška humoreska. ■ Roda Roda. Spisal Stari samci, posebno generali ki so se pozabili oženiti, imajo svoje čudne navade. Generalmajor Meier je bil človek, kateremu je bilo dolgočasje nepoznana stvar. O njegovi mladosti n-i vem nič posebnega, znano mi je samo to. da se zadnjib petnajst let peča z urami. V svojeni stanovanju ima ure budilke, ure z nihali, stenske lire, ki igrajo in bijejo, ure, ki samo tiktakajo — skratka rečeno: ura pri uri. Posebno je ponosen na svojo iznajdbo — uro, iz katere stopi opoldan lesen vojak in salutira vsakemu, ki je navzoč. In če se v svojem stanovanju zanima za ure, zakaj bi se tudi v službi ne? Vsi imamo svojce slabosti, in general ima to, da ne more videti stoječe ure. Ko je pri neki priliki nadzoroval 43. artilerijski regiment v N. je slučajno pogledal zgodaj zjutraj na uro v stolpu vojašnice, in čudo božj-e! — ura je kazala dvanajst. Točno dvanajst — ne minute manj, ne minute več! Poklical je k sebi polkovnika in mu precej ostro rekel: "Gospod polkovnik, temu se mora narediti konec. Točnost je najlepša čednost. Ako stoji ura, stojijo tudi vojaki. Upam, da te moje besede ne bodo zastonj!" Gospod polkovnik Černv je takoj pisal na občino. Občina se ni nič zmenila. Sele na drug opomin je odgovoril župan. da ga ura nič ne briga. "Mesto mora skrbeti za vsa popravila, ni pa opravičeno skrbeti za stare ure", se je glasil odgovor. Tako sta se prepirala dobre tri mesece, in polkovnik je vedel, da bi pogajanja trpela lahko še na-daljne tri. Nekega lepega dne je dobil Čer-ny poročilo, da obišče v teku e-nega tedna general major Meier zopet regiment. Vraga! Meier pride, a ura v stolpu še stoji kot je stala! K°r mu je že tekla voda v grlo je službeno naročil vsem baterijam, da naj pošljejo svoje u-rarje k njemu. In res so se zglasili drugi dan štirje topničarji: čevljar, ključavničar in dva stavca. Urarja slučajno ni bilo nobenega pri baterijah. Polkovnik si je izbral ključavničarja in mu naročil, da naj gre po mastnega urarja. Ta je prišel in preiskal uro. Rekel je, da ima kolesje trinajst malih in veliko napako. (Velika napaka je bila najbržje ta, da ura ni hotela iti). Poprafljal je in popravljal. Popoldan j-e dobil nadporočnik pismo, v katerem mu je polkovnik sporočil, "da naj stori vse potrebno, samo da bo ura šla." * * * Drugega dne zjutraj sta nadporočnik in čevljar Šperbec živahno govorila med seboj. "Saj me razmete, Šperbec? Natanko po moji ž^pni uri. Tukaj jo imate. Med deveto jn deseto malo bolj poženite —". V tem času bo namreč moral Vastel pokazati, kaj znajo njegovi jezdeci. Ob sedmih je zatrobil hornist — na dvorišče je stopil gospod generalmajor. Ko je pogledal na stolp, se mu je zjasnil obraz. Vendar gre enkrat ta preklicana lira! To je dobro znamenje. Gospod general je bil z vsem i zadovoljen. Povsod lep red, vojaki I so točni. ' * * * "Devet, kaj ne?" Gospod ge-I neral je pogledal na svojo uro. "Da, točno devet! — Sedaj pa v jahalnico, gospodje." Jahal je Vastelov oddelek. "Brilantno, brilantno", je hvalil gospod general in kakor bi mignil, je bila ura pri kraju. M-edtem je sedel baterijski čevljar v stolpu in ni odvrnil niti pogleda od svojega dela. Vsako minuto je obrnil veliko kolo za zob naprej, in ko je bila enkrat devet, je šlo hitreje — vedno hitreje. "Vojaki so reveži", si je mislil in tudi samemu je že začelo kruliti po želodcu. Kmalo je pokazal kazalec na dvanajst. "Bim — bim — je tolklo kladivo ua zvonec. Gospod general se je napotil v obednico. .Je že tako, da se ob dvanajstih vsak človek rad do sitega naje. No, bil je pogled za bogove! Nobena miza ni bila pregrnje-na. nobena jed skuhana. Na steni je bila ura tri četrt na enajst. General je potegnil takoj svojo iz žepa. "Kes, šele tričet na enajst! A, tako! Ura v stolpu je veliko prehitra. "Gospod polkovnik — to bom pa jaz popravil!" je zaklical ves navdušen. "Pa saj ne, gospod generalmajor!" se mu je skušal vstavljati. "Zakaj ne? Mene veselijo take stvari. To je vendar čisto nekaj navadnega : nihalo se mora zdalj-šati za dober centimeter, pa jev" "Preskrbite Vi to, gospod nadporočnik!" se je obrnil polkovnik k Vastelu, ki je bil takoj pripravljen. A nič ni pomagalo. General si je vtepel v glavo, da bo sam popravil in tako se je tudi zgodilo. Vsi častniki — general naprej — so se odpravili v stolp. Samo polkoMiik je odšel v pisarno in telefoniral krojaču, da naj mu takoj pošlje civilno obleko. V fiperbečovi glavi so začele plesati čudne misli, ko je zagledal s zlatom obrobljene uniforme na stopnicah. A čevljarji so že od nekdaj posebni ljudje in tudi &perbee je bil. Uro je naravnal na enajst in zagnal nihalo. Trenutek kasneje je stal pred njim general. "Kaj delate tukaj, moj sin?" "Gospod generalmajor, ponižno javljam, ura je prehitra" — 'Ali ste že zapazili? — No, to je lepo. — Ali ste jo sedaj naravnali? — Da? — Lepo, lepo! — Ali ste tudi nihalo zdaljšali? Ne?--Vstavite ga, Vam bom jaz pokazal, — tako, sedaj je dobro. Ura nikakor ni slaba — in sedaj bode šla točno, zanesite se. Samo malo zarjavela je že. Povejte to gospodu polkovniku, gospodje!" Gospod general je ponosno in samozavestno odšel po stolpnicah na dvorišče. *a Zedlnjene države Severno AmOrlke. Sedež : FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Predsednik: MAHTIN GERCMAN, Box 683. Forest City. P«. Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 95 WUlock, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 7C7, Forest City. Pa. H. tajnik: JOHN OSOLIN, Bo* 492. Forest City, Pa. BLaff&Jnik: MARTIN MUHlC. Box 637. Forest City. Pa. NADZORNIKI! Predsednik nadzornega odbora: KAROL Z ALAR, Box 647, Forest City, Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St-. Ptttsbur*. Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK, 60 Mill St.. Lu*erne, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 8rd St., Rock Springs, Wyo POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt- IU. I. porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 61. Mineral, Kan*. II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Issler St.. Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR. 6127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Dopisi naj se pofiUJ&Jo i. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa 707 V Forest City, Fa. Druitveno glasilo Je "GLAB NARODA". 501etnica igralnice v Monte Carlo.. 50 let jo bilo že 2. aprila, odkar obstoji igralnica, dovoljena 2. aprila 1 S6;J od princa Karola 111. Franu Blancu. Poslopja igralnice s pripadniki so stala 1 700.000 frankov. Poskusilo pa se je bilo z igralnico že leta 18">6, ali prvi poskusi se niso obnesli. Pravi ustanovitelj igralnice, ka-koršna je sedaj, je Fran l>lanc. Proslava SOletnice bo meseca maja t. 1. Počakali so, da mine zimska oba. — Ob oOletnici naj razglasijo tudi število žrtev slovite igralnice v Monte Carlo. KRETANJE PARNIK0Y KEDAJ 00PLUJEJO IZ NEW YORKi Paenik ODPLCJB LISTNICA UREDNIŠTVA. Ant. O., De Kalb, 111. Iz Vam že znanih razlogov ne moremo priobčiti Vašega dopisa. NAZNANILO. Neodesha, Kan. Tužnim srcem naznanjave sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest. da nam je dne 28. aprila t. 1. odvzela neizprosna smrt po dolgi in mučni bolezni našo preljubo sestro MARIJO PONIKVAR roj. Rupar. Truplo ranjke so izročili materi zemlji dne ^0. aprila na pokopališču sv. Vida nad Cerknico. Stara je bila 35 let in zapušča doma žalujočega soproga, očeta in mater, tukaj pa enega brata in dve sestri. Priporoča ve jo v molitev in hlap spomin. Žalujoči sestri: Tciczija Centa, Ivanka Pritekel. New York..... Olympic (novi) Finland........ Niagara........ Kaiser Wilh. II Rotterdam____ Argentina...... K. A. Victoria.. La Lorraine.... G. Kurfuerst.. - Cel tit*........... Glede cene in vsa druga aa i FSANK lilXU, 82 Cortlandt St.. New York CityJ maja 24 Southampton ,, L'-l Southampton ,, 21 Antweipen „ 24 Havre ,, 27 Bremen „ 27 Rotter 'am „ I'ret Fium» „ tlambu R „ llavre ,, 2'J, Bremen ,, 3l)' Liverpool 7.a parobrodae liatk« pojasaila obraitt POZDRAV. Povodom mojega odpotovanja] iz Brooklvna v Greenwich, Conn., pozdravljam tem potom vse cenj. prijatelje in znance iz Greater New Yorka, od katerih se nisem mogel osebno posloviti. Pozdrav tudi do vseh članov slov. podp. društva "'Slovenija" v New Yorka. Živeli! Brooklyn, N. Y., 20. V. 1913. Fran Zelene z družino. AMERIKA IN AMERIXANCI. (Spisal Rev. I. M. Trunk.) Ta lična knjiga je sedaj popolnoma dokončana in tiskana v 12 zveskih ter obsega 608 strani v osmerki. V knjigi je najti mnogo zanimivosti o ameriških Slovencih in tudi poučne zgodovinske tvarine. Polna je lepih slik nanašajočih se na naš slovenski živelj v tej deželi. Vsa knjiga velja $3.60 in za vsako slovensko hišo lepotičje; ua vse rojake, ki se pa vrnejo v staro domovino pa trajen spomin. Da se iz knjige kaj ne izgubi je priporočati, da se da vezati in tako lepo ohrani. Izdajatelj je imel zato velike stroške pri tej knjigi, zato pa nas anjeriške Slovence neka dolžnost veže, da mu olajšamo breme ter po knjigi sežemo. Dobiti je pri izdatelju: Rev. I. M. Trunku, Villach, Austria, ali pri Rev. Alojzij ^lazniku, Haver-straw, N. J., pa tudi mi radi posredujemo v to, ako se nam znesek $3.60 dopošlje. Rojaki, sezite po tej lepi in zanimivi knjigi! j in po o da Baro5i J1" M^r^ ke za svoje sorodnike, znance in prijatelje. Pojasnila glede cen, kretanja parnikov in sploh vse kar potrebuje potnik, daje znana in zanesljiva tvrdka: Pr. Sakser, 82 Cortlandt St., New York. Na vsako vprašanje «e točno odgovori Kje je IVANKA ČELHAR? Do-] ma je iz Hrast ja na Notranj-i skein. Pred dvema mesecemal j»- prišla v Zedinjene države inj se naselila nekje v Pickens,J \V. Va. Za njo bi rad zvedel J. Cešnik, Box 35, Somerset, Colo. (20-23—5J NAZNANILO. Gospodom tajnikom raznil podpornih društev naznanjam« ; da smo vsled potrebe ravnokaj ; izdelali jako primerno knjigo z( posamezna društva oz. postaje kojo lahko rabijo tajniki ali bit gajniki. Knjiga je sestavljen^ tako, da so na vsaki strai vse potrebne rubrike za člana ij članico in se lahko uporablja zi i dobo treh let. Rubrike so prakj tično sestavljene, da se naredi koneem leta lahko skupen in kril žen račun o vseh plačanih znej skih, in sicer za člana in njegove soprogo. Naroča se lahko poljubj Uio število listov po 25, 50 ali vet skupaj. Besedilo tiskamo v posamezne rubrike, kakoršno bolj| olajša delo tajniku. Naočene liste vežemo v lepe platnice. Cena| knjigi je nizka in vsakdo jo lah ko vodi. Na željo pošljemo vsa^ kemu tajniku en list na ogled. Pišite na: 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York City. je času primerna, lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Priredila c. kr. prof. Anton Si nik in Vinko Šarabon v Ljubljani. Vsled vsestranske želje naročili smo več iz tiso v te knjige in j< sedaj cenj. rojakom na razp< lago. Knjiga "Vojska na Balkann^ sestoji iz 13 posameznih sešitkovj obsegajočih skupaj na večjei formatu 192 strani. Delo je premljeno z 255 slikami, tikaj« če se opisa balkanskih držav najvažnejših spopadov med vražniki. Sešitkom je pridelj« tudi večji slovenski zemljevk balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti 15c, vseh 13 sesitkov sknpaj stane s poštnino vred $1.85. Ni roča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York CityJ GLAS NABODA, 22. VEL. TRAVNA. »18. Prihod Torkov v Carigrad. Zgodovinska črtica, priobčil dr. I. Ž. Turška povodenj je v kratki dobi preplavila vso Malo Azijo. Leta 1356. je pri Gallipoliju prvič stopilo turško kopito Evropi na tilnik. Sultan Murad I. si je leta 1363. osvojil Odrin (Arianopel), Bajezid I. je na Vidov dan, 15. junija 1389. potolkel Srbe na Ko-sovem polju, sultan Murad II. (1421. do 1452.) pri Varni porazil združeno krščansko armado in si podjarmil skoraj ves Balkan gori do Save. Turški sili pa se je u-stavljal Carigrad do 29. maja 1. 1453. Stari Byzanc je bil zidan 658. pred Kristusom in pozneje večkrat razrušen po potresu in sovražniku. Prvi krščanski rimski eesar Konstantin Vel. je prenesel svoj prestol iz Rima v Byzanc, ki ga je iznova zgradil in zavaroval z močnim zidom. Dne 11.* maja 330. po Kristusu je bilo novo mesto slovesno blagoslovljeno in dobilo po svojem novem ustanovitelju ime Konstantinopel, mesto Konstatinovo. Slovani imenujejo mesto Carigrad, Turki Stambul ali Istambul. Potres je 1. 412. razrušil utrdbe, katere je eesar Teo-dozij n. zopet popravil. Leta 447. je potres zopet razrušil utrdbe o-kolu mesta. Prefekt Kvtos Konstantin je gradil večinoma nove utrdbe v dveh vreuh. V notranjem obzidju je bilo 94, v vna-njeiu 80 stolpov, sedem vrat za prebivalstvo, sedem za vojake. To zidanje je večinoma ohranjeno še sedaj. Že cesar Konstantin je zidal cerkev na čast sv. Modrosti (Hntria Sophia). Ta cerkev je pogorela leta 532. Cesar Justinijan (Pravda) je na istem mestu leta 537. dogradil novo baziliko, ki stoji še danes kot turška inošeja. Že leta 1396. je slutan Bajezid s svojimi divjimi Četami nekaj časa oblegal mesto. Murad II. je leta 1422. dva meseca pustošil o-kolieo in napadel mesto, ki pa je v skrajnem obupu 24. avgusta odbilo zadnji napad. Sultana Mu rada prvi svetovalec Halil paša je bil prepričan, da bodo krščanski narodi branili Carigrad, in je prigovarjal sultanu: "Še vedno je čas, da osvojimo, kar nam ne o-dide nikdar." Muradov sin, Mohamed II., je i*kal priliko, da dobi v pest Carigrad in zasede prestol grških cesarjev Priliko so iin dali Grki sami. V Carigradu je živel ozman-ski princ Urban, nevaren tekmec Mohamedov. Za'tega princa je sultan plačeval na leto 300.000 a s p rov Grkom, da ga strašijo. Ko pa je sultan imel opraviti z vstajo v Karamaniji, so Grki zahtevali za princa Urbana dvojno plačo. To je razkačilo Mohameda, da, je zae^l pripravljati armado proti Carigradu. Na severozahodni strani mesta je najprvo zgradil utrjen grad Rumili hisar (evropejski grad). Na nasprotni strani v Aziji je bil že sultanov prednik Bajezid postavil utrjen grad Anatol hisar. Na tem mestu je prehod iz Bospora v Cmomor-je naj oži. S tema trdnjavama je hotel sultan zapreti morsko ožino in Grkom v mestu zamašili glavni vir dohodkov od carine. Tedanji in zadnji grški cesar Konstantin XII. je sultanu ponudil mir in prijateljstvo. Mohamed mu je odgovoril: "Moj oče Murad II. je prisegel po bitki pri Vami, da postavi grad na evropskih tleh: jaz torej izvršujem le prisego njegovo. Grki nimate pravice, ne moči, da mi to zabra-nite.'' Cesar Konstantin je odgovoril sultanu: "Ti si močnejši, uporabi svojo moč, dokler ne raz-Hodi med nama pravičen sodnik." Cesar je ukazal vsa mestna vrata zapreti, sultan pa je napovedal vojsko in 6. aprila 1453. zbral pred Carigradom do 260.000 mož močno armado. Cesar Konstantin je imel v mestu le 4970 svojih in 2000 najetih vojakov. Prebivalstvo je bilo že začetkom 13. stoletja razdvojeno v mnoge stranke, ki so se klale med seboj in uprilale svojim vladarjem. Že papež Gregor VII. je razmišljal, kako bi ubranil Carigrad proti Turkom; mislil je na Hrvate, ki naj bi zasedli carigraj-ska trdnjavo. V verskem in političnem oziru je bila propadla stara grška država. Že leta 1451. je cesar Konstantin slutil nevarnost. Prarfl je papeža Nikolaja V. po-in obljubil, da se združi z kvijo. Papež je poslal »voejga legata Izidor- ja, ki je 12. decembra 1452. v cerkvi sv. Zofije opravil božjo službo v znamenje, da je zopet ena krščanska vera. Ta dogodek pa je še bolj razburil in razdvojil ca-rigrajsko prebivalstvo. Od zapadne Evrope cesar Konstantin ni mogel pričakovati izdatne podpore. Nemški eesar Friderik III., ki je prišel po krono v Italijo, je mnogo govoril, da je treba rešiti krščanstvo, kakor nam poroča Aeneas Sylvius. Edina pomoč njegova pa je bilo pismo na sultana z dne 22. prosinca 1453., naj prizanese Carigradu. Za Carigrad so sc resno zanimali samo papež in veliki trgovci, ki so ijneli v Carigradu svoja skladišča in odjemalce. Beneška republika je zasedla Narento in se bala vojske z bosanskim kraljem. Dubrovniška republika je bila na straži proti Benetkam, ker je bil despot Crnojevič zopet stopil v benečansko službo. Ko pa so v novembru 1452. Turki pri vhodu iz Črnega morja v Bospor vjeli benečansko trgovsko ladjo s posadko in poveljnika obesili na kol. je republika poslala dve bojni ladji na pomoč. Cesar Konstantin je ustavil ve« benečanskih ladij, ki so prišle iz Trapecunta. Toda nekatere so pobegnile z mnogimi italijanskimi trgovci. Dne 2. aprila so z močno verigo zaprli pristanišče Zlati rog, da še ostale ladje ne uidejo. Največje koristi je imela v Carigradu republika Genova. V nevarnosti je bila njena cvetoča naselbina v Peri na vzhodni strani Zlatega roga. Poslala je v Carigrad še pred obleganjem tri bojne ladje s 1000 vojaki in prosila pomoči francoskega kralja in flo-renško republiko. Cesar Konstantin je z veseljem pozdravil pomoč in poveljniku Giovanni Giustinia-no Longo poveril vrhovno poveljstvo carigrajske posadke. Medtem je bil sultan' izbral svojo armado iz Azije in zasedenih dežel v Evropi; potreboval jo še topov, s katerimi bi metal ka-menite bombe v obzidje in mesto. Ponudil se mu je odpadnik Urban ali Orban, ki je bil rodom Rumun ali Madjar. Ta je bil spreten tehnik. Ulil je velik top, ki je osemkrat na dan metal težke bombe. Za vsak naboj se potrebovali 500 funtov smodnika. Kamor je priletela bomba, je napravila razpoko kakor hud potres. Že o-smi dan pa se je razletel ta top in raztrgal tudi Urbana. Sultan je razpostavil 18 baterij proti mestu. Krščanska posadka je le z največjo težavo odbijala v-edne napade, mašila razpoke in vrzeli zidov ter zasipala sovražnikove rove. Vsak turški vezir je imel odkazan del obzidja s stolpom, ki naj ga razruši. Sultan sam se je z janiearji in spahi utaboril pred rimskimi vrati (Porta romana ali Top Kapusi) na jugozahodni strani mesta ob cesti proti Sv. Štefanu. Na tej strani so bile carigrajske utrdbe najslabše. Turkom je prišel na pomoč odpadnik Bal-tiogli, ki je zbral nad 300 večjih in manjših ladij, s katerimi se obleganci niso mogli meriti. Vsak dan od 6. aprila je bila za mesto nevarnost večja. Na nesrečo so sc obleganci še med seboj prepirali zaradi unije. Mnogi zagriženi Grki so kričali: "Rajši pod Turkom, nego pod Latinci!" Najvplivnejši grški uradnik in ple-menitaš. Megadux Notaras, je javno zamenjal, latinski klobuk s turškim pokrivalom. Krščanski poveljniki, ik jih imenoma naštevajo istočasni letopisci, so bili večinoma Italijani, Španci in le nekateri domačini. Kot "novi Ahil" je veljal Spanec Francisco de Toledo. Poveljnik krščanskega brodovja je bil beneški kapitan Diedo. Vsi zgodovinski viri soglašajo, da je cesar Konstantin bil ves čas obleganja do zadnjega trenotka med prvimi junaki. Sultan Mohamed se je v prvi vrsti zanašal na svoje topove, s katerimi je hotel razrušiti vsaj unanje, nižje obzidje. Dne 11. a-prila so Turki postavili tri inetal-nice raz8trelnih bomb proti cesarski palači (Hebdomon), tri proti vratom Pere, dve proti vratom Charsu in štiri pred vrata sv. Romana. S temi metalnicami so razrušili precej unanjega obzidja in vznemirjali oblegance, ki so samo enkrat napadli Turke, pa bili odbiti. V noči med 17. in 18. aprilom so Turki poskušali z zvijačo udreti v mesto. Boj je trajal štiri ure. Turki so se morali umakniti s krvavimi glavami. Dne 20. aprila so štiri genoveške in ena grška ladija oblegancem pripeljale živeža; tem ladijam se je pridružila že v pristanišču cesarjeva boj- na ladija. Teh šest ladij je napadel sultanov pomorski poveljnik Baltiogli, rodom Bolgar. Sultan je opazoval ta kruti boj. Turki so izgubili več ladij in do 12.000 mož. Sultan je v svojem divjem ognjem stopil do pasu v morje in navduševal svoje ljudi. V trenot-lm največje nevarnosti so se krščanske ladije rešile v Zlati rog. Mohamed je nato takoj odstavil renegata Baltioglia; poveljstvo brodovja je prevzel Džali beg. Mohamed je že obupaval, da o-svoji Carigrad. Drugi dan, dne 21. aprila, se je zrušil velik del zidu pri zapadnih vratih sv. Romana. Obleganci so hitro zamašili predor s sodi. v katere so nasuli kamenja, premoga in prsti. Toda Turki so s podvojeno silo ravno na tem kraju metali težke kame-nite bombe in podirali zid. Katastrofa za mesto se je bližala, ker število krščanskih braniteljev se je krčilo od dne do dne. Sultan in njegovi tehniki si izmislijo drugo zvijačo. Z bivoli in vojaki zvleeejo na tramovih več ladij iz Bospora na grič med Ga-lato in Pero, posekajo na rebri proti Zlatemu rogu navzdol vse drevje in vinske trte. Na to drčo polože ponoči deske, ki jih nama- val je poveljnike in vojake,-da se branijo do zadnjega trenotka. Hitel je še v cerkev sv. Zofije, kjer je prejel sveto obhajilo in prosil Boga pomoči in usmiljenja. Proti jutru je zajahal konja in hitel k svojim junakom. Pa tudi sultan ni počival. Razglasil je, da dobi zlata in časti, najbogatejšo provincijo tisti vojak, ki prvi preleze obzidje v mesto. Ves plen in ujetnike je sultan prepustil vojakom, samo poslopja si je pridržal. Med obleganjem mesta od 6. aprila do 29. maja se je zbralo v turškem taboru iz okolice vse, kar leze in gre. Na severni strani trdnjave je bil komaj po en mož v stolpih. Med cesarskimi poveljniki je bil tudi papežev legat Izidor. Zadnji njal o bodočem svojem veličanstvu. Tukaj jc sprejel veselo sporočilo, da ni več med živimi cesar Konstantin. Istočasni kronist Du-kas poroča: Ko je videl eesar, da je že vse izgubljeno in ga zapustilo tudi spremstvo, je vrgel od sebe rdeči plašč in zaječal: "Ali ni nikogar tu, da mi konča živje-nje!" Eni trdijo, da je janičar cesarju z mečem razklal glavo. Drugi poročajo, da se je cesar v gnječi zadušil. Vsi viri soglašajo, da je sultan ukazal poiskati cesarjevo truplo. Našli so ga na kupu mrličev in. spoznali po rdečih, z zlatom okrašenih čevljih. Odre- tan je poklical v Carigrad ljudi iz raznih dežel, da se oudi naselijo. Tako je nastala taka mešanica prebivalstva. Razmerno največ je bilo Grkov. Sultan jim je zagotovil varstvo vere in svobodo bogo-Častja. Podpiral je nasprotnike unije z Rimom, njihovega voditelja Genadija potrdil za patrijarha ko je izvedel, da so Turki osvojili Carigrad. Več dni je sveti o-če preživel v žalosti in samoti. Dne 1. svečana 1454. je papež Nikolaj V. izdal okrožnico, v kateri je priporočal križarsko vojsko proti sultanu Mohamedu. Toda Evropa se ni odzvala temu pozivu. ker je bila preveč razdvojena. Cesar Friderik III., ki bi bil dan je bilo v mestu komaj še 9000 j na ogled knezom in velikašem. grške cerkve in ga bogato obdaril. Pozneje so novoizvoljeni pa- j v prvi vrsti poklican za voditelja trijarhi morali sultanom plače-; nove križarske vojske, je imel v vati darila do 30.000 zlaiov. Tako svoji državi preveč težav in skrbi, daleč je ponižalo grške fanatike 1 Sultan Mohamed je v Carigradu sovraštvo do Rima. Vse večje cer- izročil upravo svojemu zvestemu kve so Turki porabili za svoje Halilu. Ko so tega ubili, je sultan mošeje. Razni kralji in kuezi na imenoval nekega Soliinana zali so mu glavo in jo obesili na Balkanu so sultanu ponudili da- pa je vladal v Odrinu. steber v hipodromu na javnem I ril. Benečani so sc v prvem tre- ! _- trgu. Nekaj dni pozneje je sultan \ notku prestrašili, a že drugo leto poslal glavo v dragoceni posodi j s Turki sklenili trgovinsko pogod-1 sam braniteljev, v turškem taboru pa že do 400 tisoč vojakov, kopačev, nosačev in postopačev, ki so pričakovali zmage, želeli krvi in plena. Bila je jasna noč, ko se jc pričela za Carigrad temna in žalostna zgodovina. V svitu lune je še lesketal križ na cerkvi sv. Zofije, znamenje zmage in sprave, znak Božje ljubezni in odrešenja, sidro trdne vere in blaženega upanja. Toda zapeljane grške množice so izdale domovino, sebičnost žejo z mastjo. Z razpetimi jadri in nevoščljivost italijanskih repu- zdrči med turško godbo in groznim krikom turških mornarjev in vojakov 67 turških ladij v Zlati rog, ki je bil proti Bosporu zavarovan z močno verigo. Turki so bili torej že v mestu. Obleganci so morali takoj pomnožiti svoje vrste, da so odbijali divje napade na obzidje ob bregu. Proti jutru, dne 28. aprila, so kristjani poskušali zažgati turške ladje. Neki lopov jih je izdal, Turki so odbili napad. Kristjani so bili že popolnoma ostrašeni in zbegani. Sultan je to izvedel in sporočil cesarju: "Pojdi s svojimi zakladi in ljudmi, i kamor hočeš; ako se pa ustavljaš, izgubiš življenje in svoje ljudstvo spraviš v sužnjost." Cesar Konstantin odgovori sultanu: "Izvoli mir in mi zahvalimo Boga. Mesta pa ti ne moremo prepustiti. Vsi rajši umremo nego dozi vimo tako sramoto.'* mestu je že primaujkovalo živeža. Prebivalstvo je v zbeganosti videlo razne strahove in znamenja gotove nesreče. Med sprevodom je padla na tla podoba Matere božje. Ko je v maju neki dan ljudstvo po ulicah molilo li-tanije, je nastala huda nevihta. Luna je kazala prestrašenim ljudem čudno lice. V ostrigah so hoteli videti kri, v okolici mesta slišati zmaja. Vse to jc begalo prebivalstvo, ker ni bilo pomoči. Koncem svečana je sklenil bene-čanski senat, da "v čast božjo, v pomoč kristjanom in v korist trgovcem" obroži dvanajst bojuih ladij in jih pošlje v Carigrad. Toda priprave so se vlekle do 7. maja. Poveljnik Loredano pa je dobil od senata ukaz, naj ne išče boj a s turškim brodovjem. Obenem je benečanska "siguoria" odposlala Jerneja Marcella, da posreduje za mir med sultanom in cesarjem. Aragonski kralj se ni zmenil za svojega sorodnika, ogrski kralj Ladislav je imel o-praviti z domačimi rogovileži. Papež Nikola V. je poslal dubrov-niškega nadškofa v Benetke, da pod zastavo sv. Petra oborože vsaj pet ladij. Tudi v Albanijo je papež poslal legata, da bi Ka-striota pridobil proti Turkom. Genova je oborožila 7 ladij pod zastavo sv. Jurija; toda šele začetkom junija, ko je bil sultan že gospodar v Carigradu. Dne 26. maja je pozno v noč gorelo mnogo kresov v turškem taboru, največ pred vrati sv. Romana, kjer je taboril sultan sam. Turška armada je tulila, da so o-bleganei mislili: "Nebo se bo od-prlo." Dne 28. maja so turški to-povi bljuvali bombe in smrt. Mohamed se je odločil za zadnji napad. Sam je hlaČal « ed svojimi vojalfi in dajali povelja. V mestu pa so zvonili z vsemi zvonovi in klicali mlado in staro na zidove in stolpe. Neki zgodovinar piše: "Ljudje so se izpovedovali vseh grehov, samo bojazljivosti ne, ker niso poznali patriotizma." Grški zgodovinar Phranzes, ki je bil med obleganci, poroča: "Ko bi angele iz neba ponudil Grkom spravo z Rimom in rešitev mesta, odloČili bo se bili v večini za pogin. Edini, ki ni obupal, je bil cesar Konstantin. V zadnji noči je sam pomagal kopati jarek in mašiti razrušeno zidovje. Navduše- blik sta omogočili Turkom prihod v središče vzhodnega krščanstva; ostala Evropa je strmela in se zgražala, ko je sultan na sv. Zofiji slovesno zasadil polumesec, znamenje suženjstva, sovraštva, obupnosti, teme in propada . .. Pred jutranjo zoro 29. maja 1453 se je vzdignil ves turški tabor. Sultan sam in dva beglerbe-ga so vodili janičarje proti vratom sv. Romana. Med janiearji je bil velikan Hasan, ki je prvi hotel priti v mesto, da si zagotovi sultanov dar. Toda Hasan je te-lebnil v jarek z razbito glavo. Gost dim iz topov in metalnic je braniteljem zakrival sovražnika. Giustiniano je bil ta nesrečni in za stoletja osodepolni dan poveljnik krščanskih junakov. Cesar Konstantin sam s svojim spremstvom sc ni udeležil krvavega boja. Benečani so se borili kot levi, dasi se niso radi pokorili genovskemu protostratorju. Tudi turški pretendent Orkan je bil med krščanskimi poveljniki. Dve uri je trajal strašen boj pri unanjih palisadah. Kakor valovi razburkanega morja je šumela, kričala in tulila turška povodenj. Sovražnikova pšica je zadela poveljnika Giustiniaua v prsa. Cesar mu za-kliče: "Ljubi brat, rana ni nevarna, ostani tu. ne zapusti nas v sili. vrni se na svoje mesto!".Giustiniano okrvavljen in oslabljen: "Grem, kamor bode Bog zapodil Turke." Smrtno ranjenega so odnesli na ladijo v pristanišče. Zbežal je na ladiji na otok Chios, kjer je umrl vsled ran, žalosti in sramote. Nastala jc zmešnjava v vrstah krščanskih vojakov; nobenega ni bilo, ki bi mogel nadomestiti poveljnika. Grom topov in krik množic sta zadušila glasove posameznih poveljnikov. Grški ogenj je kar požigal turške čete, da so polnile jarek pred obzidjem. V obzidju pa so bila ozka vrata, skozi ktera so obleganci hodili branit palisade in unanje u-trdbe. Tu so janičarji najprvo udrli v mesto in prišli za hrbet krščanski četi na obzidju pri vratih sv. Romana. Obleganci so pre- [jj^jjl pozno zapazili to nevarnost, ko*-3^"* so janičarske tolpe že drle proti središču, hipodromu in cerkvi sv. Zofije. Morili pa so otroke, starce, bolnike in krščanske vojake, ki so se jim ustavljali. Bil jc praznik sv. Teodozije; vse cerkve so bile polne pobožnih vernikov in malo-vrednih odpadnikov. Za roke, brade in obleko so zbesneli turški vojaki lovili ujetnike. Ropali in plenili so v cesarski palači, v cerkvah, samostanih in bogatih hišah. . Sultan Mohamed II. je hotel kot grški cesar stopiti v Carigrad. Med krvavim bojem je čakal zunaj pred odprtimi vrati, kjer je dva meseca v svojem šotoru sa- da jim s tem naznani svojo zmago in vlado v Carigradu. Še danes kažejo v Carigradu mesto, kjer so janičarji udrli v mesto in je končal svoje življenje zadnji grški cesar. lietopisec poroča, da so turški vojaki plenili in ropali tri dni po mestu. V cerkvi sv. Zofije so razbili svete podobe in posode ter sneli križ z oltarja. Ko se je nemir in krik nekoliko polegel, je sultan prijezdil naravnost do cerkve sv. Zofije. V cerkvi je zasačil vojaka, ki je s sekiro hotel razbiti dragoceno podoho. Mohamed mu je zbil sekiro iz rok in zaklical: "Sužnji in zakladi so vaši. spomeniki pa moji." Sultan je stopil k oltarju in se Alahu zahvalil za zmago. Turški duhovnik je s prižnice slavil Alaha in v sultanovem inieuu cerkev sv. Zofije proglasil za mošejo. Mnogi premožnejši meščani so zbežali na vse strani; drugi so ostali in obdržali svoje imetje, a-ko se niso a orožjem ustavljali zmagovalcem. Veliko plemenita-šev pa je sultan ukazal pomoriti, da prepreči vstajo. Poslopja so pa ostala večinoma nepoškodovana, mnoge hiše pa so bile prazne. Sul- bo. Papež Nikolaj V. se je zjokal, Nekateri delajo po en sam dan tednu: koi da so trudni. ; v tednu: konečno pa še tarnajo CaiiMjsko domače Cenjenim rojakom SIoTencem in Hrvaton priporočam najboljše domače Californijsko vino in tropinjevec (Grape Bian-dy) kakor Port in SHerry vino. Belo vino po 50c. gal. z posodo vred. Črno vino po 40c. gal. z posodo vred. Port vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. Sherry vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. Tropinjevec po $2.50 do $3.00 z posodo vred. Zgoraj omenjene cene za vino ee zas topijo za ne manj kot 28 gal Pri večjih naročilih n, pr. 5 barrelnov dam popust, celi voz (Car Load) pa po jako nizki ceni po dogovoru. Prosim gg. naročnike da priložijo pri naročilu denar oziroma U. S. Money Order. ' Postrežba to^na. Za obilo naročila ee priporočam. NICK RADOVICH, WHOLESALE LIQUOR DEALER 594 Vermont St., San Francisco, Cal. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, be. ^ New York, N. Y. mmmm PODRUŽNICA : mm m m 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Q. yz Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. "T3 V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. it* ■ Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. HOMESEEKERS EXCURSION WAUSAUKEE, WISC. POSEBEN VLAK ZA SLOVENCE NASELNIKE, dne 30. maja. Na ta dan bode razprodano edino Slovencem nad 10 tiboč akrov rodovitne zemlje v bližini cvetočega mesta Wau-saukee, Wise. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno dobro kravo zastonj. Kaj je Wausaukee, kaj so ondotne farme in kak je svet? Vse to najdete popisano v knjižici, katero Vam pošljemo proštnine prosto. Če hočete postati samostojen, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Chicage v Wausaukee,, Wise. Pridružite se rojakom, ki so že naznanili svoj prihod in ne zami^djte te ugodne prilike, ki Vam pripomore priti do samostojnosti in neodvisnosti življenja na lastni zemlji. ... ADOLF MANTEL, % Grimmer, Land. Co. G. N. 133. W. Washington Str., Chicago, Hi. m* r*. - - GLAS NARODA. 22. TEL. TRAVNA, 1913. Tedenska pisma. ki kučar, da ima tako brihtno kobilo da zna znjim na marjaš karte ifrrati. Vsemogoče? To sicer vem, da je ona kobila včasih bolj pametna kot njen gospodar, ker še nisem videl nikedar pijane; on se ga pa prav rad na kakem komarju na vleče.-- Če niso nekatere ženske danda k sebi vse mohamedanske in krš- j čanske prvake. Hotel je slišati I njihovo mišljenje in da nekako o-praviči svoj korak. Šest prisotnih kristjanov je izjavilo, izražajoč svojo žalost radi padca Skadra in svojo pripravljenost za nove žrtve, ako bi jih poveljnik zahteval, da se nahaja- Za smeh in kratek čas. Piše Mike Cegare. — -o— Nova služba. — Pametna kobila. O j te ženske! — Koronerjev "Cocktail." — Nesreča na kuhinjskem vrtu. U - Brooklyn, 21. majal913. Mr Editor: — Star pregovor že veli: Človek obrača, čas in usoda pa prevrneta. Vedno sem mislil, da se bomo enkrat mastili na račun najjorškega mesta, da me bodo postavili v penzijon, pa sem se varal. Samo nekaj tednov sem bil Za in terpre-terja ali tolmača pri tuk. štrit kli-neng Depart ment, pa so me Tel-jani in nekatere ženske tako bad-rale, da seru svoj ples k vital. Vsak dan sem bil po 25 krat jezen. Kaj mi pomaga penzjon, če bi ga pa dovčakati ne mogel! Zadnjič bi me bili teljanski štrit klinarji celo i se ti kaelmoharji nor čevali iz Mike Cegarete. V restav-rantu se dobi vedno kaj primernega za med zobe. — Kaj čem v stari službi tele grafne droge lizati in Rrizti ker plačuje mesto samo enkrat na mesec! Sedaj sem za se-keiul dišvošerja v nekem restavrant u na grinvič stritu. Delo je še precej solidno, samo zelo mokro. Sedaj me tudi nič ne zebe, ker imam zastonj kurjavo in ieo pri. peči. Ta teden sem prodal že za .'J5e, host i nekemu rifutn. Kosti pripadajo namreč meni. S tem denarjem nameravam narediti drugo leto ekskuržen v staro kontro: do tedaj mislim, da bodo že erop leni ronali čez našo lužo. ("e ni dru ga ep bom pa na ero planu zopet piskre umival, saj vendar ne bodo posa žirji živeli samo od zraka m morske vode. — Ob nedeljah imam pa v neki lu-triš cerkvi v optaim ekstra biznes da čuvam med mašo bebite in o-troke. To sieer lahka službica, a sitna. Od vsakega bebi keriča i-maiii po e. na uro, pa prost za-jutrk pri lutriš pastorju. Zadnjo nedeljo sem na ta način zaslužil celih $6.— ker sem moral vačati 20 otrok. Le to me gifta, če pričnejo ti paglavci v ekstra hali pod cerkvijo prepevati svoje protestan tovske otroške litanije! To je hujše, kot bi bil človek v judovski šoli. Dasiravno ne držim s to vero, pa vseeno opravljam službo ker nese. Ce se prične kako otroče jokati, mu kar zamašim usta, ali gn še malo uščiptiein pod noge. l'a-koj na nnli je zatem tiho, kakor bi odrezal. Najbolj sem bil zadnjic v skrbeh, ko ni i je nek paglavček cuzelj požrl. Nisem pa o tem nič omenil materi, drugače bi bil mor da š»* ob službo. Na previjanje, pudranje, dajperpine in druge o-troške komedije sem se že tako privadil, kakor kakšna izkušena babica ali pestema. Res škoda, da je samo enkrat na teden nedelja. Ce se mi ta biznes ponesreči, bom Sel pa kam na farmo. Cul sem, da je začel nokdo v Kanadi lisičjo farmo. Ta je pa res dobra. Mislim, da ta ne bo šel na bankerot, ker so lisice preveč zvite. Boljše je vse-kako rediti kosmate lisice za kože kot pa krave ali bike; koža od e-ne same lisice srebrnice je včasih vredna do $600.— brez mesa. kosti in krempljev.-- Zadnjič sem 1^1 na Telečji, ali De Kalb Eveni v cirkusu. Svet je pa res vedno bolj in bolj brihten! Ali Vam ni v tem cirkusu igral nek tira slonov znano bezbal igro! Eden izmed njih je tolkel z betom žogo, drugi jo je pa pokečal z rilcem. Iraeli so žajante in Jenkije, vse lepo oblečene v pisane žekete. Saj bo I j ga je pa pihnil "pičer", Ki se mu menda pravi po nase 4,vrč," ali V krngelca.*' tako se je namreč bralo zadnjič v nekem listu. "Jar geni pogledal takoj domov prišedii v leksi konj kjer je zapisana beseda: Pitch smola. Pitch lučaj Pitcher pa metalce. Pa to še ni nikaka posebnost pametnih le-fontkov! Zadnjič mi je pravil ne- lies glede mode že kar prismojene, jo njihovi soverniki v obupnem pa tudi nič nočem. Zadnjič je prišla neka dama iz Koladelfije v ondotno bolnišnico, kjer se je mislila doftarjem dobro prodati za novo obleko. Doktarji ji pa niso ponudili niti ficka za funt njenega mesa, ker je bilo menda že preveč žilasto in staro. Tudi še niso določili naši bučerji cene pri funtu ženskega mesa: samo neka inšu-renc družba je plačala zadnjič neki tičarici $15.000 za pol inča odrezane noge. Ženske so torej na vsak način več vredne kot mi moški. pa vendar jih nočejo doftarji kupovati!-- V Chicagi so pogruntali novo vrsto pijače, takozvani Coroners Cocktail",-po naše: "koronerjev. petelinov rep." Ta sestoji iz sledečih stvari: Vzeti se mora tri trjatr-špilanre in moške; iste se za moči dobro s šany)ancem in stisne o polnoči v kak ata mabil. Vse to se mora dobro pretresti po cestah in ulicah s kakim pijanim šoferjem : ko je že vse do cela zmešano. naj se to še enkrat pretrese z naglico 70 milj na uro in Koro-nerjov "koktel"je gotov. Pri tem ima pogrebnik največ dobička. — Na mojem kuhinjskem vrtu se mi je pripetila minulo noč velika nesreča. Vso solatco so mi te nesrečne sosedove mačke požrle, ker so bile menda nekaj bolne. Za naprej bom pa tem vragom potresel na vrtu prave rudeče paprike menda bo to ka.i pomagalo. Tako Lini je žal za solatco, da kar ne morem dalje pisati, vsled tega o-stajam Vaš neutolažljivi M. C. Naslednik. Zadnji dnevi turškega Skadra. m Italijanski časnikar Gino lJerri opisuje v milanskem "Corriere della sera" zadnje dneve turškega Skadra takole: "Že prve dni meseca aprila je glad zahteval svoje žrtve. Iiila so namreč izčrpljena zadnja skladišča živil. Delile so se samo še neznatne porcije hrane. Po ulicah se je srečavalo ljudi, ki so se opotekali. kakor da bi bili pijani, v resnici pa so bili samo na smrt lačni. Kolena so se jim šibila, ste-gali so roke, proseč za ono. kar jim nihčeni mogel dati. Oči so jim bile razbuljene. usta odprta. Ko so začutili, da se jim bliža smrt. so se napotili na ulico, da bi našli koga. ki bi se jih usmilil. Zlasti so oblegali konzulate, pričakujoč, da jim konzulatui sluga da košček kruha. Mnogi so, čakajoč na kruh, umrli na ulici. Tudi vojaki so trpeli glad. Ko je zmanjkalo kruha, jell so jim deliti prepečenec: sprva po dva komada na dan za vsakega vojaka, pozneje po tri komade zji tri osebe. Govejega mesa ni bilo več, zato so jim dajali meso konj, ki so poginili od gladu. Cim bolj so potekali dnevi, tem hujše je razsajal glad. Po ulicah se jc slišalo samo ječanje gladnih. Od 15. do 19. aprila je na dan umrlo od lakote povprečno ^$0 o-seb. Prostovoljci, ki so bili v okopih so metali proč svoje puške in zapuščali svoje pozicije. Puntala se je tudi redna vojska, izmed katere je vsak vojak dobival samo 300 gramov hrane na dan. Na Tarabošu je cel bataljon zapustil utrdbe. Esadu paši se je jedva* posrečilo jih pregovoriti, da so se vrnili v utrdbe, z obljubo, da jim bo porcija hrane povečana za 100 gramov na dan. Vojak s Taraboša, ki je odšel v Skader, je na prijateljevo vprašanje, "kako je gori?" odgovoril: "Izvrstno! Ponoči in podnevi se razgovarjamo s Črnogorci, ki so oddaljeni od nas samo 60 metrov/ — "Potem pa vse kaže na to, da bo že v doglednem času došlo do končnega naskoka?" — "Nam je vse eno!" — "Kako? Saj ga vendar boste morali odbiti!" — "Ne bomo ga!" — "Ako vam pa prodro v okope!" — "Pustili jih bomo. da prodro!" je mirno in ravnodušno odgo voril vojak, "vsi vojaki dveh bataljonov so sklenili tako." Vse to je bilo znano Esadu paši in to — glad in pomanjkanje — ga je prislilo, da je ponudil Črnogorcem kaputilacijo. Dne 22. aprila zvečer je pozval __ stanju in dnevno narašča število onih, ki so umrli gladu. Tudi večina inohamedaneev je priznala, da niso več sposobni za uspešno obrambo, vendar so nekateri izmed njih stavili predlog, naj se še par dni počaka s preda-jo. Solvin beg je izrazil svoje obžalovanje radi malodušuosti kristjanov ter ponudil poveljniku 200 krav za hrano vojski. Esad paša ga je jezno prekinil: "Ako nimate drugega povedati, kakor to, si lahko prihranite svo- I je besede. Smešno je ponuditi za | 150 tisoč ljudi, ki že preko enega meseca gladujejo, 200 krav. Cinično je, da prihajate sedaj s takšno ! ponudbt), ko ste me preje prisilili, | da sem moral svoje vojake za-strnpljevati s konjsko mrhovino. Te krave bi morali dati preje, ne pa jih skrivati in ubijati orožnike ki so prihajali po nje. Ostro motreč Solvina bega, je Esad paša vzkliknil s povzdignjeniin glasom: "Ako trdim, da je predaja potrebna, pomenja to toliko, kakor da sem čakal do zadnjega trenot-ka in da nam ne preostaja drugega. Ali ne vidite, kakšni so že vojaki? Moke nimamo več niti ene vreče. V bolnišnicah imamo nad 2000 bolnikov in ranjencev. Topovska municija je potrošena. Na črnogorski bombardma bi mogli odgovarjati jedva še 15 minut. Vidite, da ni dobro oznanjati rodo-ku.." Nato je očital Esad paša Ska-dranom, da niso vsi izpolnjevali svojo dolžnost. S palicami so jih morali goniti na okope. Dočim so krepki in mladi turški vojaki, poslani v Ska-der iz daljnih tujih krajev, padali in mrli v obrambi mesta, so Skadra 11 i delali kupčije, prodajajoč po mestu za 10 frankov kilogram zatajene ali ukradene moke onim, ki so trpeli in umirali za nje. V dvorani so vsi stali s sklonjeno glavo in marsikateremu izmed njih se je prikradla solza v oči. Tak« je bila sklenjena predaja Skadra. — Moji pradedje so se bojevali s Turki, barbari, neverniki.... Ja/. se bojujem s čevljarji, krojači eksekutorji in mislim, da sem na slabšem! Boji se. Kam pa tako hitiš, da si kar j upehan in ves poten. — V posredovalnico za delo in j službe: naša kuharica je šla in treba je dobiti drugo. — Pa se tako strašno mudi? — No lepo te prosim, če ne dobim kuharice, bo moja žena sama kuhala ... Vseeno. Oče: Le vzemi ga ta Čebular je bogat, dober trgovec, podjeten in razumen človek .. . Hči: A jaz ga ne maram meni se ne dopade. Oče: Paperlapa — saj se ti njemu tudi ne dopadeš. te hoče vendar vzeti. Klin za klin. Hišni gospodar: Vi ne morete plač;.ti najemščine? A. slišite — če človek nima denarja za na-jemščino, kako si upa najeti tako" krasno stanovanje? Najemnik: A. slišite — če človek nima denarja, da bi par tednov počakal na uajemščino, kako si potem upa kupiti tako krasno [ hišo Slov. samostojno podp. društvo »4 EDINOST V LA SALLE, ILL. Ustanovljeno 9. maja 1909. lnkorporirano dne 18. it(isU 1911 v državi Illinois. Glavni odbor: Predsednik: Ivan Novak, Box 173, La Salle. 111. Podpredsednik: Lavoslav Zev nI k. 1037 2nd St.. L* Ball®, m. T.-jJnik: Fran Lepich, 1155 3rd St.. La Salle. 111. Blaeajnik : Jos. Barborich. 12«e 1st St.. I j» Salle. III. Zapisnikar: Majk Fr. Kotal. 1U26 - 1st St.. La Salle. 111. Zastopnik za Oglesby: Fran Jerina at., Box 88, Ofleaby, I1L i NADZORNIKI: Franc ret«W. 117 Union St., T .a Salle, 111. Tom Golobi5. 2m Union St.. La S»lle. III. f Matevž Urbanija, 1326 - 3rd St . La Salle. 111. ' Bolniški odbor: Joe Nuk Joe Fr. Grsrles. 1221 - 3rd St., La .Salle, 111. Vine. Ktausek Po«laTiec: Janez Golobir. 203 Union St.. La Salle, III. Zastavone-^a: Anton štrukelj. "Jir> — 1st. St.. l-a Salle, HI. Redne mest-i'ne seje s«1 vršijo vwtko drugo nedeljo v mesecu ob eni VI popoldan v dvorani sobrata Mat. Kompa. Rojaki v La Salle in okolici so vljudno vabljeni k obilnemu pristopu. A Prijetna vest POZN A JO! Informacijski predal "Glas Naroda". Stava. Statistika nam kaže. da živi na celem svetu 11.483,876 ju-dov ali Židov; od tega števila jih pripada v Evropo 8,876,299; 1.880,579 pa v Ameriki. Največ jih živi na Ruskem, nekaj nad 5 milijonov. Mesto New York prekaša vsa ostala mesta s številom i judov. kajti tu jih je bilo glasom zadnjega ljudskega štetja 905 tisoč". torej bi nazivali New York tudi lahko Novi Jeruzalem. V Londonu jih je nekaj nad 140 tisoč, v Philadelphiji 100,000, v Chicagi pa 98.000. C. J. Bratchuil, Bussey, Iowa. 1 milja je 5280 čevljev; 1 meter je :J,28 čevlja ali 1.0936 varda: 1 hektar je 2.471 akra ali 0.00:J86 štirjaške milje; 1 aker je torej 0.4047 hektarja. Takozvani staro-krajski ''jolr' znaša 1600 sež-njev. 1 seženj je 1 in ena sedmiu-ka metra. Obseg zemljišča 50X 150 čevljev znaša približno eno šestino akra. — Kako ste odvadili svojo ženo jeclanja? — Rekel sem ji, da ni več moderno! Občutljiv. A: "Kako je to. da več ne hodiš zidat, saj si vendar zmeraj dosti zaslužil V — Postopač: "Enkrat sem našel dlako v malti in to se mi je pristudilo, da ne ma ram več zidati!" Optična prevara. Profesor v restavrant u : Stvar izgleda res dunajskemu odrezku pohodno; le žal. da mi bo morda povzročil od rezek že v želode u-— optično prevaro. Važno vprašanje. Stanko nagleduje mamo neprenehoma z vprašanji. "Veš kaj, Stanko," mu reče nekoč mama, "ni me treba vpraševati za vsako malenkost, le, če imaš kaj važnega, me vprašaj!" — Stanko si to zapomni in reče mami: "Ti mama povej mi, kako daleč more mačka pljuniti." Igralke. Možbeseda. \ f ,4 f* i u r ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDIXJENIH DRŽAVAH OH TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer. bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem. plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam. in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času ▼ * ašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna i i CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 8k — Ta mesec Vara nikakor ne inorem plačati. — Tako ste rekli tudi prejšnji mesec. — No, ali nisem držal besede? EDINA SLOVENSKA TVROKA. ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTEJ Delo prvo -vrste. Ceno nizke« F. KERŽE CO. 36I6S. LAVVNDALB AVB., CHICAUU ILL. NL0VEN8FF CFNJKF POŠILJAMO ZA8T4>NJ. iff Denar mecete proč! "^PB ako ne podpirate svojega rojaka. Pri meni dobite izvrstno domače vino galon po 75c. in več. Pri odjemu več kot 10 galon dajem pc-pust, ter se posebno priporočam slavnim slovenskim dtuštvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvrstne domiče klobase in vsakovrstno grorerijsko blago, kateieira ljubi na5 narod. Pošiljam denar na vse strani svet« in parobrodue liftke za vee prope. Zastopam " PESKAR. Doma je iz Trebnjai na Dolenjskem. Kedor izmed? rojakov ve za njegov našlo v, J naj mi ga javi. ali naj se pftj sam oglasi. — Frank Peskar, 1401 N. Broadway, Joliet, 111. Iščeva svojega brata FRANC-A ZA KRAJ ŠE K, kateri je bil kakih 6 let v .Memphis. Tenn., in imel Box 1011. Vrnil se je domov in leta 1911 zopet odpotoval nazaj, od koder ni nobenega obvestila. Čula sva, da je zopet v Memphisu. Prosiva cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga nama javi, ali naj se pa on sam oglasi. Ivan in Josip Zakrajšek. Pre-lože št. 11. pošta Pregarje. Primorsko. Austria. (20-22 Kje sta ANTON PISANITZ in FRAN L1POGLAVŠEK? Prvi je bil pri meni na hrani do časa. ko mi je ogenj vse uničil. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za nju naslov, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Frank Požuu. 714 Grove Ave., Johnstown. Pa. (20-22—5) I Rad hi zvedel za svojega soseda JOŽEFA CIM PERM AN. Doma i z Robarske fare pri Velikih Laščah. Pred enim mesecem je bil na Humbert, Somerset Co.. Pa. Ker sedaj ne vem za njega, zato prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov' naslov, da ga mi javi, ali naj sv pa sam oglasi. Poročati mu imam nekaj važnega od njegovega očeta. — John Klančer, P. <>. Box 5. Ashtola, Pa. 21-24—5) NAi GOSPODAR, edini »lovenski magazin ▼ riki. Izhaja na 32 straneh . ISCE SE •">0 majnarjev za nakladanje pre-moga za strojem in 6 mož, ki so izurjeni delati z Low Vein električnim strojem. Premog je 6 čevljev, dober strop, brez plinov, stalno delo brez ovir, dobre hiše ) j za ljudi z družinami. Rovi leže v ___ i Widen. Clay County. W. Va. Wi- ■ den je 20 milj od Dundon na Coal Ame 1* °ke železnici. Dundon je 50 ! milj od Charleston. W. Va. Ku-I pite si tikete in pošljite svojo o- ▼tak mesec in velja za vse leto same $1.00. Prinaša podučne članke z* ! PT?vo (1° nu,,don- W Va- vPra' i gospodarstvo, gospodinjstvo, le i pe povesti, razprave o naših gi I banjih in zanimivosti iz celega ■veta. Pošlji denar na: Nai Gospodar. 2616 S. Lawndal« Avenu«, (10-8 v 2 d) Chicago. D1 I šajte osebno ali pa pišite na: Elk River Coal & Lumber Co., R. T. Price, Supt. Widen, Clay County, W. Va. (16-23—5) IŠČE SE dobro izurjeno šiviljo Slovenko, katera zna izdelovati ženske mestne obleke. Ni ji potreba znati vrezati. Stalno delo. Več se po-izve pri: Mrs. A. F. Cherne, 9534 Ewing Ave., S. Chicago, 111. (17-5 3x v 2 d) OGLAS. j |f Trgovec a zlatnino M. POGORELO 129 E. Madison St. — Room 1112. Chicago, HI. Opomba: Pazite na ogla« ▼ so« botnih številkah. Kje je moj prijatelj JANEZ STURM ? Doma je iz Gradišča na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Josip Volk. Box I, Middlebranch, O. (20-23—5) ŠTAJERSKO. Slovanska zarota v Mariboru. Kje je ANDREJ TEŽAK.' Doma je iz Suhorja, okraj Črnomelj na Dolenjskem. Leta 1896 je zadnjič pisal svojemu bratu Antonu Težak v stari kraj in potem se ni več oglasil. Takrat je stanoval na 78 West James St., Kansas Citv, Kan. Če kedo kaj ve o njem, naj blagovoli poročati uredništvu tega lista. (22-24—5) FARMA NA PRODAJ. Prodam 40 a k rov farmo, 22 akrov je obdelane in ostalo je gozd. Na farmi je nova hiša s 4. sobami in kletjo. Poleg hiše je hlev, šupa in kurnik. Obsejano je vse. Redi se lahko 6 krav in 2 konja ter več kuretnine. Cena vsemu je $3000. in sieer $2000 takoj, ostalo pa na lahke obroke. Prodam radi moževe smrti. Podrobnosti se poizve pri: Marv TrenteJj, R. F. D. 1,_Withe, Wis. V ZALOGI IMAMO še približno 100 knjižic "Katastrofa Titanica". Iste je sedaj dobiti s poštnino vred po 20c, dokler zaloga ne poide. Svoto se lahko dopošlje v poštnih znamkah. Slovenic Pubi. Co., 82 Cortlandt St., New York City. ROJAKI NAROČAJTE SE NA ------ 'GLAS NARODA", NAJVEČJI Te dni kroži po Mariboru vest,J IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti od česa na stare dni, mora že zdaj skrbeti za svojo bodočnost Ni je lepše prilike, kot vam jo nudiva midva. Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa boš kdaj na svojem. Prodajava svojo zemljo od 15 dolarjev naprej za aker Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo tnesečno po deset dolarjev. Če si bolan ali nimaš dela, počakava Če kupiš 40 akrov, plačava vož njo. Prodava samo tistim, kateri pridejo sami pogledat. Jamčiva da pridelate na vsak aker naj manj toliko čistega vsako leto. kolikor plačate za ves aker. Iz čistite lahko nekaj akrov na te den. Do železnic in mest od ene do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega moč virja, polno studencev. Nimava nobenih agentov in zato ne zamenjujte naju z drugimi, ki proda jajo danes tukaj, jutri tam, da nes za to, jutri za drugo kompa-nijo. Ne silite v kraje, kjer gre samo živinoreja, ker za živino ne potrebujete 40 akrov, kot pri nas. ampak trikrat toliko. Najboljša prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne misliš letos iti gori, kupi letos, kupi takoj, pa boš že nekaj odplačal do drugega leta. Vedi, da delo ni stalno, da pridejo krize — pa če imaš svoj košček z-emlje, se lahko umakneš in v vsaki krizi napra viš življenje. Piši ali pridi še danes na naslov: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndale i 7449. Začni danes, če hočeš kaj j imeti jutri. Če pa odlašaš vedno i ua jutri, ne boš imel nikdar nič. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lanski rdeči Zinfandel 35f gal.; belo vino iz Muskatel in Tokaj grozdja 35<* gal.; Riesling 40<* gal. Vino od leta 1911: Zinfandel 40^ gal.; belo vino Riesling 45i gal.; staro belo vino od leta 1910 50e* gal. 100 proof močan tropinovee -1':. pal $12. 10 gal. $25. Vino pošiljam po 'JS in 50 gaJ. Vinarna in distillerija blizo postaje. Pošljite vsa pisma na: S. Jakše Vinery. Box 161. Santa Helena. Cul. Pozor prijatelji lepega etiva! Pri Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y., je dobiti sledeče zanimive knjigo po znižanih cenah: "Rodbina Polaneških." Roman iz življenja, spisal slavno-znani pojjski pisatelj H. Sienkie-wicz. Knjiga obsega 1065 strani in ima več lepih slik. Cena s poštnino vred $2.20. "Mati." Soeijalen roman, spisal Maksim Gorkij. Ta času primeren roman je vzet iz delavskega življenja. Velja s poštnino vred 80e. j "Trije rodovi." Dogodki iz , nekdanjih dni. Zelo zanimiva po-| vest; spisal Engelbert Gangl. Velja s poštnino vred 30c. Dalje je dobiti tudi po znižani ceni pero, napoljeno s črnilom (Fountain Pen). Velja samo 25c s poštnino vred. Pozor slovenski farmeiji! Vsled občne zahteve, «mo tudi letos naročili večje število ^^ pravih domačih ^ i* \ { KRANJSKIH KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla ▼ znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kusišče z rinkcami. «- Cena 1 kose je $ l.lO. -9 Kedor naroči G kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla; — ■ ■ ■ — — cena garnituri je $1.00. ===== Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno železniško. Naročila priložiti je itoitr ali Peelal Money;Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, ** New York, N. Y. GLAS NARODA, 22. VETI TRA VNA, 1913. Spis*] O. Šimsvit. — Za "Glae Naroda" poslovenil J. T. ® ® ® ® ® ® @ (Dalj«.) Stanku se je smilila Pavla, starec je pa jezno nadaljeval: — Mi sict-r nimamo prav, ker žalujemo po preteklosti, toda vst eno mi je težko, če pomislim, da izmirajo zadnji ostanki. Oni. ki hočejo kaj veljati, se potegajo za denar zaradi denarja samega, ali pa uganjajo neumnosti misleč, da jih bo kedo občudoval! — Zopet je pogledal Pavlo, ki je solznih oči zavijala in odvijala n*lk papir. — Ne mislite, da samo jaz tako čutim in trpim. Ne, tako čutijo vsi pravi Dubrovčani, ki gledajo j^zno na vse, kar se dotika nane preteklosti. To seveda ni prav, boljše bi bilo, da bi sovražili one, ki hočejo napraviti iz našega starega Dubrovnika cirkus! Pavla je zajokala in spregovorila: ----Vi ljubite Dubrovnik, zakaj pa ne dopustite, da bi bili junaki v njem? Starec je vzkliknil: — Molči vendar! On naj bo junak! Da, da, junak — ne pa pajac! Ko je Pavla odšla v hišo, je oče malo tišje nadaljeval: — Kako se Vam zdi, gospod Stanko? Voziti se v avtomobilu in jahati konja, da se ljudje v strahu skrivajo po jarkih ... \ viharju plavati na Lokrnm .. skakati raz visoke pečine v morje, samo da se »judje zbirajo in križajo — to je junaštvo!., h« na čegav denar je tako ponosen, vprašam Vas? Ali naj se očetu pripravljajo take skrbi? Stanko se je bil že seznanil z mladim Vlahom, Pavlinim zarotnikom, na katerega se je Mato tako jezil. Kakor hitro ga je pjt Stanko videl, se je zaljubil vanj, kot se zaljubi dekle v fanta. Pred Htareem ga seveda ni mogel zagovarjali, zato je rajši moliti. • - Jahati konja i>o skalah, ugonobiti konja in spahniti roko — to je junaštvo! Seveda, moja gospodična, to je junaštvo! Pred čusoin bi ga zaprli, a sedaj . .. Povej mi. če mu je le eden v celem in-mu samo malo podoben? Toda naša dekleta letajo za njim. in zategadelj leta tudi ona... moja hči... f uj! Stanko je mimo gledal jeznega starca in je skoraj privoščil Vlahu, ker mu je nekako zavidal inladeniško lepoto in zaljubljene poglede, u katerimi so ga obsipala dubrovniška dekleta. Matu je samo prikimal, v srcu je pa želel biti tak, kot je "lepi Vlah", ali "neumni Vlah", kakor so ga imenovali nekateri Dubrovčanje. Mlada, krasna postrežnica je šla preko vrta, za njo je prifr-čalo troje golobov. V istem hipu so priplavali iz hiše glasovi klavirja. Kakor da bi prsti nekaj iskali po tipkah, kot da bi se ne upali zaigrati neke dobro znane in mile melodije. Solneni žarki so m- lomili na morski gladini, mesto je bilo popolnoma mirno. Stari Mato je nadaljeval: — Sam ne vein, zakaj »l»-la tako. Se potem, ko si je zlomil roko, je stavil z Angleži za stvari, ki bi ga lahko stale življenje... In tak človek bi se ženil! Ko se bo oženil, se ho pomiril — je spregovoril Stanko. — samo, če bi bil kedo tak norec, da bi mu dal svojo hiVr!... In vseeno bi se ne pomiril... Pomirila se je le ona ne-arečnica pod Boninovem, kamor je skočila zaradi njega! Po teh besedah je začel Mato sopsti skozi nos in mečkati kapo, ker ni mogel drugače izraziti svoje jeze. To m' je tikalo Pavle Robičeve, lepe mestne deklice, ki je skočila v Boninovo, ker jo ni hotel Vlah. Vsi so ga obsojali, toda on ui bil kriv. Zaljubila s«* je vanj. on jo pa ni maral, in to je bilo vse. Takrat je namreč že ljubil drugo Pavlo. Vlahovo preteklost je že vsaj deloma poznal, ker v mostu skoraj ni hilo človeka, ki bi ne vedel kake stvari iz njegovega življenja: vsi, ki ljubijo lepoto, veselje in smeh, so tudi njega ljubili. Rodil se je na morju, ko se je mati vračala z očetom iz Carigrada. Tam so imeli stariši namreč dobroidočo trgovino, sicer sta bila pa oče in mati oba iz Dubrovnika. Mati je na potovanju porodila in takoj umrla; zakopali so jo nekje na Grškem. Oče je moral preeej pretrpeti pred no ga je vzgojil. Mladi Vlah je postal krepak in lep. Za nasvete se ni brigal, Še manj za zapovedi, v šoli je imel v obnašanju najslabše redo-ve. a učil se je izmed vst-li najboljše. Bil je mehkega srea, a samo tedaj, če bi ga človek prosil za karsibodi. Oče ga je silno ljubil, izpolnil mu je vsako željo, občudoval je njegove neumnosti, ki jih je bilo polno cpIo mesto. Ve-dorna ni škodoval nikomur, toda nikdar mu ni bilo dovolj. Mlada služkinja s*' je vrnila, lahko se zibajoč v bokih. Golobic so ji sledili, kot da bi se hoteli vsesti na ramena. Mlin* s«- je jel sam pri sebi jeziti na Stanka, kar mu ni odgovoril V njegovi duši je zopet vzplamtelo navdušenje za Dubrovnik. Moji spomini blede in ne morem več najti v njih tolažbe i» nadaljeval po vzgledu starega Simona v tempelju: — "Sedi; odpusti svojega hlapca, gospod!*' V trorje se je uprl lahak vetric, zavalovilo je, barve na ti;-ni mo m' spremenile. Ker ni bilo nikjer ne jadra, ne dima, se mu j<- zdelo še bolj veličastno in mogočnejše. Stanko ni .sam opazoval bleščeče površine, na kateri je bilo v^-ik hip kaj novega, spremenil se je tudi Mato in pozabil na ponosnega Vlaha, ki mu je znorel hčer. V daljavi se je zaslišal otročji krik, kratki, neprijazni glasovi, kakor avtomobilna trobenta. V istem hipu se je odprlo okno Pavline sobe, starec je najprej pogledal vanj. uato pa Stanka: — Makar če se ubije, če še bolj divja — moja vrata so mu 7nr»rta, dokler se popolnoma ne predrugači!... Vi pa naredite, kot ste odločili, če že nočete moje ponudbe... Dobri Bog naj Vas blagoslovi. ,. On naj pa sprevidi, da z vsemi svojimi neumnostmi in denarjem ne more ničesar doseči. Kapo je posadil na glavo, kakor da bi hotel s tem končati pogovor. Stanko se je veselo nasmehnil, ker je bil ponosen, da ni sprejel Matove ponudbe, da bi se naselil v njegovi hiši. Ko mu je Ma-dir oče ljubeznjivo ponudil svoj dom, ga je on še ljubeznjiveše odklonil in stopil po posredovanju Vlaha v dogovor z rodovino Sadi glede dvorca v Rijeki. Madin oče se je veselil njegovega sklepa, ker je spoštoval mladeniče, ki hočejo imeti svoje lastno ognjišče, čeravno ni vedel, kaj bo po smrti x*niegovo hi*o. Čakali so Made in zaroke, spomladi bi se pa že lahko v lastni hiši praznovalo ženitovanje. Kakor hitro je zagledal Stanko samoten dvorec v Rijeki, se mu je zelo dopadel, ker je bil tako zapuščen, ker je bilo v njem toliko romantične lepote, o kateri je že tolikokrat sanjala njegova Ko je zvedel, da je naprodaj, ga je takoj sklenil kupTTT zase M a do in ostati do smrti v tem kraju. Tudi eena je bila raz- Z Matom je razpravljal, kaj bi naredil z ostalim denarjem, ki bi mu še ostal, če bi kupil Sadijevo posestvo. — Takih lovorjevih gozdičkov, takih jezer in razgleda nima noben dubrovniški gradič — je radostno vzkliknil. — Popravljal ne bom nič, če ne bo posebna potreba ... In tudi spomlad ni več daleč .. . Mato je vstal in mu smeje odvrnil: — To je tvoja in Madina stvar... Vidva ukrenit^, jaz ne vem nič, nič . .. Ona lahko že jutri pride — delajta kakor vesta in znata ! Zame je čas, da se spočijem... Ti pa idi ali ostani, kakor hočeš. Pavla je zgoraj, samo o Vlahu ne govori ... in ne občuj toliko z njim ... drugače ne bova več prijatelja! Zdravo! — — — (Dalja prlhocnjie. > == Cenik knjig, = kater« m dobe r zalogi Slovenic Publishing Company Hamburg-American Line. 82 Cortlandt St., MOLIT VKNIKI: DUŠNA PASA, vezana * *—.M i zlato obrezo ' - POT K BOGU, elegantno v Sagrin vezano 1.20 RAJSKI GLASOVI —.40 Sv. URA. elegantno vezano 1.20 a za. po no 1.30 SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2 a zapono 1.30 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.4 VODITELJ V SREČNO VEČNOST v platno vezano —.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski Abecednik nemški Abnov nemško angle&kl tolmač Domači zdravnik, vezan Domači iivlnozd ravnili NemAčlna brez učitelja Grundriss der sloveniachen Spraehe vezano Angle&čina brez učitelja Mala pesmarica Angl. slov. in slov. angl. slovar Prva nemška vadnica Katekizem veliki Prva računica Slovar slov. nemtkl (Janežlč - Bar- tel) nova izdaja Slovar neraSko slovenski (Janežlč- Bartel) nova. izdaja Zlrovnlk. narodne pesmi, vezano, 1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po Dobra Kuharica Hitri računar Nauk o pčelarstvu Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa Poljedelstvo Pesmarica, n&grobnlc« Katekizem mall —.IS Pouk zaročencem —.70 Ročni slovensko-nemfiki slovar —.40 Schimpffov nemško-slovenski slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemfiki slovar 1.20 11.00 —.40 $1.26 —.40 — 50 — 30 1.— New York, N. Y. Narodne prlpovesU. L, II.. lil. in 4 zvezek, vsaki po —.20 Na divjem zapadu _.50 Na boiidču .. .35 Na Indijskih otokih —.30 Najde nček _20 Na Jutrovem _35 Na preriji _20 Naseljenld _20 Naselnlkova hči —.20 Navihane! Navodilo za spisovanje raznih pisem —.76 Nedolžnost preganjana in poveličana —.20 Slovensko-anglefika slovnica Spisovnik ljubavnih pisem Spretna kuharica Trtna uj in trtoreja Zbirka domačih zdravil Zbirka ljubavnih pisem Po pol d i nauk o čebelarstvu Slovenska pesmarica, I. In n. zek, vsaki po Umna živinoreja Umni kmetovalec Zgodbe sv. pisjna Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinskl Oče naS Odkritje Amerike _25 O jetikl —.26 Pariški zlatar -.60 Pasjeglavcl 76 Pavli ha — 50 Petroslnl, znani N. V. detektiv —.60 Pod turškim larmom Podobe iz misijonskih dežel Pot spokornlka Potop Potovanje v Liliput Poslednji Mohikanec PoUcalac Pred nevihto Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Princ Evgen SavoJskI Prst božji I Punčika —.60 Repoštev 2.60 Revolucija na Portugalskem _.40 J Ribičev sin 1.—J Rinaldo Rinaldlnl _.20) Robinzon —.40 Rodbina Polaneških, resnična —.60 povest 1.— Roparsko življenje Rusko-japonska vojska 5 zvez. Stta, mala Hindostanka Skozi širno Indijo Slovenski šaljlvec S prestola na morlšče Stanley v Afriki Stezosledec Sveta Notburga 1— —.40 —.4« —40 —.30 i 2.60 2-60 —.20 —.20 — 35 —.40 —.16 —.20 1.— —.20 —.26 —.20 —.3» —.40 12.00 —.20 —.20 —.20 —.20 —.30 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.26 -—.16 Edtna direktna proga med NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena s parni ki na dva vijaka: Kaiscra Azfzste Victoria, Amerika. President Graat, Prtiiiot Lincoln, Clevelud, Ciaciasati, Pretoria, Patricia, P*as*ylvaaia, Graf Valdercec, Priaz Oskar is Prist Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parni k na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji par- nik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vm podrobnosti obrnite bc na: Hamburg-Americas Line, 4145 Broadway, New York City ali lokalne agente. Pozor, rojaki! Dobil ho ta Washing tona aa svoje zdravila aerialno Številko, k term jamči, da •ozn r a viia prava In koristna. Po doljrean časa se mi js DouečOo iz najti pravo Alpen tinkturo in Pomado prooi iznada-•—- « k— nju in aa raat laa. kakorine ks do Mdaj na svete al bilo. od katere moškim in ionskim rasti In dolgi teli« reantt-"o uouolno— Tssasteio Id as bodo vsfi ta padali, •r as oetvalL Ravno tako aoHls v 6. tednih wwni brki poooipoma zrastejo. Ssamsttsem v nkib oazah in kriXHah v 8 dneh popolnoma ot> lraviin.koris og—o bradavica, potne nosa fan osa-otlas oo popolnoma odstranijo. Da js to resni's «m*tm a IC0Q. HUte so eanlk kstenas mIIm ssitafa. JAKOB VAHClC O. Box 88 Cleveland. O. AHli6.llili.lt kAUO.4, 1114a.* s^aiA lA^a. m*^ RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND 18,694 ton FINLAND 11,185 ton ZELLAND 12,186 ton. KROONLAND 12.185 ton VADERLAND 12.018 ton Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2. 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti te je ni": RED STAR j* LJIVE. Na. S BruJv«, NEW YORK. M State Street. BOSTON. MASS. 7W 2nd Ave., SEATTLE. WASH. 1319 Walaul Street. PHILADELPHIA, PA. 1306 "F" Street. N. W. WASH1NGT0WN. D. Č. 219 St. Clarle. Street. NEW ORLEANS. LA. N. W. car. Wukmstoa 4 L» SaOe CHICAGO. ILL. 906 Loc ait Street. ST. LOUIS. MO. 205 He Dermet A*a. WINNIPEG. MAN. SUGOTrStnet. san franciscoTcal. 121 5e. 3rd StrMt. MINNEAPOLIS, MINN. 31 Haeoital Street, MONTREAL. Qliffi(. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. družba. HARMONIKE —.80 — 50 —.50 —.50 ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE. DRUGE zvezkov Ar.drej Hofer. Avstrijska ekspedicUa Avstrijski junaki, broA. vezano Baron I^audon Bafon Trenk Btle noči____ Belgrajskl biser BeneAka vedeževalka Bti-afeve skrivnosti sto Berač! ca Bitka pri V laa Boj tek Boj za pravico Božični darovi Bucek v strahu, burka Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Pran Josip Ciganka Cleanova osveta Ciganska sirota, 9S zve*kov Cveti n«, oorograjska Cvetko Ca a je zlato Človek in pol Črni bratje Dama s kamsljamt Darinka mala Crno^orka Deteljica žvljenje treh kranj. Deset let v peklu Devica Orleanska Don Ki£ot Doma ln na tujem Dobrota ln hvaleinost Dve povesti Eno leto med Indijanci Erazem Predjamski E\-stahlja, dobra, h« Fablola Fra Dlavolo George Stephenson, ofe Eelesnle Grof Radecki Grofica beračica. sto sveskov Gozdovnik. 2 zvezka Gri zeida Grof Monte Cristo Hedviga, banditova nevesta Hildegarda Hlapec Jernej Hlrtanda Hubad. pripovedke, L ln n. zvezek PO Ilustrirani vodnik po Gorenjskem Izdajavec Islandski rlblC Izlet v Carigrad Izdajalca domovine Ivan Resnicoljub I za nam i, mala Japonka Izidor, pohotni kmet Jama nad DobruSo Jaromll Jazbec pred aodnijo Jetnikov! otroci • Jurfievičevl zbrani spisi 5. z v. V vojni krajini 6. zv. Moč in pravica 7. zv. Lepa Vida 8. zv. Bela ruta bel denar 9. zv. Med dvema stoloma 10. zv. Rokovnja«, zgodovonski ro- man 11. *v. Veronika DesenlSka Kaj se Je Marku sanjale Katastrofa Titanica Kraljevič ln berač, vezano Kako postanemo stari Kako se je pijanec izpreobrnll Kraljica Draga KriStof Kolumbo Kritem sveta Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Lailjivi Kljukec Leban. sto beril Ljubezen ln maičevanje, 102 zv^z. Maksi ml Uan Mali vsez&alec Marjetica Marija HČI polk ova Materina Mrtev Mati. soctjsJen roman Ml k lova Zala Mir boSJl Mirko Pofttsnjakovie Mls4l samotar Močni baron Ravtoar Mrtvi goslač MusoUoo Na različnih potih Na valovih JoSnsga morja —.20 —.15 —.20 6 — — 20 —.30 —.10 —-85 —.15 —.25 —.80 — 15 —.20 —.20 —.20 I-—.40 —20 —.25 —.M —.20 1.— —30 bratov —.20 —.30 —20 —.20 —.M —.20 — 20 —.30 —-20 —55 —28 —.26 —.20 4.— —.80 — 10 $3.50 — 20 —.20 —.«0 —.30 —.20 Sveta Genovefa Srečolovec Sanjska knjiga velika Šaljivi Jaka Stoletna pratlka Strah na Sokolskem gradu. Šopek lepih pravljic Strelec Strahovalci dveh kron Tegethof Turki pred Dunajem I Tiun Ling i Timotej in Filemon »n i Tri P°VR3ti grofa Tofstefa — SVI TrebuSnik na slov. • jugu —.^Oj TrJJe rodovi — »O] Uporniki —•»i Vohun —20! vojna leta 2000 100 —.20 —.28 —.30 —.20 —.20 —.30 —20 —60 zv. 5-— —20 —80 J —.40 $1.00 — 16 —76 ________________ ~ ^ bodisi taiorinekoli vrste lsdeiujem is —.301 popravljam po nainiijih cenah, a delo — 20 i trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sea ie nad 16 let *nkaj v tem poslu in sedaj v svojeir Ustnem doma. V poprzves vsameio kranjske kakor vse druge harmonike te računam po dela kakortno kdo zahteva bres nadaljnlh vprašanj, JOHN WENZEL, H28V 1017 E. 62nd Str., Clerelnnd, O —201--------. —.30 —30 —20! — 40! — 35 (Francoska parobrodna Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. t>o*tnI ESkepres parnlkl aoi t K PROVENCE" /LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE" s« dva vtisks aadvavtMt« ■atmvUake aa Istfrt vUsks Vojska nu TurAkem V snegu sama V delu reSitev V gorskem zakotju Vrtomirov prstan Vožčilni listi Veliki trgovec V srca globini Žalost in veselje Zadni grof celjski Za kruhom Za tuje grehe Zlate jagode Življenja tmjeva pot Življenjepis Simona GregorMča Z ognjem In mečem Zmaj is Bosne Zenlnova skrivnost Krasni roman "Prokleta": 1. zv. Prokleta, 2. zv. Volčji ubjalec 3. zv. Na pokopališču v Fremlcourtu 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea 5. In 6. zv. Ugrabljeni groflč 7. In 8. zv. V kamnolomu. Cena vaeh 8 zvezkov C* VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi —35; New York bodisi v stari kraj ali " pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSEO-HRVATSKI H OT EL AUGUST BACH, - g 145 Washington St., New York. Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po —.80 —.20 —35 — 40 —20 —28 —20 —20 SPILMANOVE POVESTI 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 2. zv. Maron krščanski deček 3. zv. Marijina otroka 4. zv. Praiki judek 5. zv. Ujetnik morskega roparja 6. zv. Arumugan sin indijanskega kneza 7. zv. Sultanovi suinjl 8. zv. Tri Indijanske povesti 9. zv. Kraljičin nečak 10. zv. Zvesti sin 11. zv. Rdeča ln bela vrtnica 12. zv. Korejska brata 13. SV. Boj ln »mnf- s 30 —23 i —60 —.30 j -35i nizkih cenah. —®®i ——• -80 Zemljevid balkanskih držsv j je dobiti po 15c. komad. Slovsnlc Publishing Company, i-8o 182 Cortlandt Street, New York —28 —25 —30 —28 —26 —36 L— —20 —20 —20 —20 —.20 —28 —20 ...60 —60 $1.00 $100 $1.00 $1.00 $1.00 $1-00 $1.00 —20 —40 —16 —26 —30 —30 —30 —26 —30 —30 ----— —80 14. zv. Prisega huronakega glavarja —80 16. zv. AngeU sužnjev —2ft 16. zv. Zlatokopi _.jo 17. zv. Prvič med Indijanci _.80 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —88 18. zv. Mlada mornarja _.80 TALIJA. Podtnl parnlkl aoi "CHICAGO" 4 LA T0URANE" "ROCHAMBEAU" "WUCARA" QIavna asrencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, comer Pearl St., Chesebroagb Baildlaf, Pamiki odplaiejo od setiaj naprej vedno ob čebtkik iz prkuitta Hov. S? North River in ob sobotih pa iz pristaniiča 84 North River, N. T. •LA LORRAINE 29. maja 1913. t FRANCE 5. junija 3913. *LA PROVENCE 12. junija. *LA LORRAINE tFRANCE ~\jA SAVOIE 19. junija. 26. junija, julija 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 24. maja 1913. ob 3 popold. tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 31. maja 1913. ob 3 pop. •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. FLORIDE odpl. s pom. št. 84. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. Paralki z zvezdo zstasfnavssl lms|s psjivs riltlu. Paniki z križca imajo »s ttni'vijaka. tfo - Amerikanska črta {preje bratje CosullGht »aionpravneiša In naicentiša oarooroflna ona /a Slivance >n Hnran —3» —.88 —28 zS —4il -281 T-! —88 Doktor Hribar Dve taStf Idealna ta8ča Ne kliči vraga NemJki ne znaj« Pot do srca Prvi ples Putifarka Raztresenca Revček Andrejček Rokovnjači. narodna igra Stari nari ca Trije tiCki V medenih dneh Zupanova Mleka —.28 —20 —.20 —30 —20 —20 —20 —28 —20 —40 —.40 —.20 '—30 —28 — 28 RAZGLEDNICE: Newyorike, s cvetlicami, humoristična. božične, novoletne ln velikonočne po komad — 08 ducat po _fff Narodna noSnJa ln mesta Ljubljane, ducat po _ si Z slikami mesta New Torka po —08 Razne svete podobe po —.08 ducat _u Album mesta Ne« York krasnimi ■ftkaml mesta — ZEMLJEVIDI: —18 —80 —10 —18 Avstro - Ogrsks, m« H . Avstro-Orgske. vezan —60 Kranjske deteta, ml 1.—I Združenih držav. n»* _,4§ I veliki —28 —.781 Evrope, vezan —18 —.M I Gorenjske s novo bohinjsko In trti-—IS j ftko železnico —28 —38. Celega sveta —.M —38! Balkanskih držav —18 '—.88, Zemljevidi: New Tork. Colorado, imnota, —28 Kansas. Montana. Ohio, Psnnsylvania te -----—----- —1» West Virginia vsak 28 e komad. Opomba: NaroČilom je priložiti denarno vrednost, bodi« ▼ gotovini, poštni nakaznici, ali poStnib znamkah. Poitnina Se prf rmb cenah že TraSosana. parni* na dva vijaka ' 'Ma«tha WASHiwaxon^ jutama vožnja med New Yol kom, Trstom in ftMas CfflMR veinil faster v New Torku m ISL fi—lo^fcč Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAJSER FRANZ JOSEF L TRSTA ......................................$34.00 LJUBLJANE ..................................... 35.18 REKE ........................................>••«■ 34.00 ZAGREBA ....................................... 35.08 KARLOVCA ...................................... 35^5 Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 več. II. RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Jotef L $65.00. drugi$60 do $65. • Phelps Bros. & Co , G« n.Agents, 2 StM^t, NEW YORK