II. leto. Štev. 25. 1915. Juni 20. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „I zaprli so rib vnožino veliko.“ — Luk. 5. —- Noč je bila. Temna, čarna noč, tak kak je šče zdaj vu vnogoj pámeti i vnogom srci. Pa so lovíli apoštolje ribe t celo noč so nikaj ne zgrabili. Vnoči ribe tak lovijo, ka v čuni posvet vužgéjo, k šteromi se ribe pri-bližávajo pa se te dájo vlovili. To so tüdi apoštolje vsakojački včinoli. Pa so se zdaj li vkaniH. Ne je šlo. Na to je prišeo vučiteo ki je njim že nikda pravo* „ Brezi mené nikaj nemrete.“ Velo njim je: „Vržite mreže v morje.“ Peter nezadovolen od trüjave pa právi: »Celo noč smo nikaj ne vlovili," ali te se zosveti v njem vüpanje: „na tvoja reč* naj bode. Pa je šlo. Bole je šlo, kak so se vüpalr. Veséli so grátali, ár se njim je potrdila vera njihova, ka zezušom vse ide, šče tisto tüdi, ka je ovači nikak ne mogoče. Kelkokrát se ponávla tá ribičaja v živlenji sv. matercérkve! Kelkokrát se zgodi, ka apoštolje boži, dühovnicje pradgajo, delijo sakramente, zovéjo lüstvo k pobošanji pa ne samo, ka nikoga ne, liki ešče ti pobožni pomali odkáplejo, ár šatan seja svoj kokol med lüdí, pámeti se otmičijo, dobra vola se zadüší noč láda človeče pámeti i srca, temna, čarna noč, kak je bila nikda nad ribolovom apoštolov. Pa tak Vnogi dühovnik zgübí volo pa právi v sebi; „Vse je zamán. Včino sam vsa, kajkoli sam mogeo pa so lüdjé šče hűši kak so bili*, pa bi rad povrgeo vsa ino odišeo nikam, kde ne bi meo posla z lüdmí, kak nikda sv. Anton padovanskí, ki je vidivši, ka ga lüdjé nešče poslűšati, odišeo vö k morji pa je ribam predgao, štere so vu velikoj vnožini priplavale ino z morja z zdig-njenimi glavámi poslűšale njega, — ali kak sv. Ferenc assiski, ki je šo predgat fticam ino zverinam bogá, kda je vido, ka ga lüdjé pošlűsati neščejo. Da nam pa Bog znova i znova velí: „Vržite mreže “ pa či národje pošlűsati neščejo ovači, te zapove vi-héri, kügi, gládi i bojni, naj vráčajo nazaj lüdi k njemi, šteri jih pa ne poslűhnejo, je riaj kaštigo z svojov močjov. Pa se tak napunjávajo nazaj mreže Gospodnom, ribe se ločijo od rib, božne se tá zmečejo na pogübo; dobre se pa správijo za Gospoda kak njegova last, . «... Zdaj smo tüdi v takši časaj, zdaj je tüdi ribolov. Tak pišejo, ka so naši neprijátelje že više pét million lűdih zgűbili od začétka bojne. Nikelko smo te že mi tüdi, či li telko ne, (či bi telko, te že ne bi meli vojske) pa to je tista ribičija Gospodova, v šteroj že vsaki more račun dati od svoje dűše. Od nás de té račun tüdi terjao pa šče ne verno, či ne prle, kak bi što mislo, pa de tisti, ki je poslűhno glás Gos-podnov ino hodo po njegovih potáj, de lehki ino Brezi stráhs, ki je pa daleč bio od dobrih djánj, se vkraj odloči od dobrih ino de šo na svoje pogüblenjé. Dober krščenik vu vsakoj nevar-nosti mimo spí, ár zná ka nebeski Oča čuva njega. Božen krščenik pa plašlívi, kak závec na polí, ne vüpa oči stisnoti, ár njegova dűša vsikdár nevarnost vidi, tam tüdi, kde je nega. Dete ja mimo na kríli matere. Hodte krščenicje k materi, hodte k Oči v hišo božo, spravte si z njim dűše svoje v réd pa vas te ne bode saso nikši lagoji glás, srca do vam mirna, ár te znali, ka ste v mreži lübéznosti bože, ka srca vaša on má za svoja, či je pa Bog znami, što je te proti nám ? Bojna. Prostozidarstvo je italijansko vlade nahujskalo na bojno proti nam i Uspeh toga hujskanja je to, ka smo zdaj zma-gali najbole, kda so se nam sovražniki povékšali. — Što ne spozna tü posebne Bože pomoči ? Naj vekši del Galicije je že nazaj v naših rokah, ruska premoč je potrta i naše patrülje so že samo 20 kilometrov oddaljene od Lwowa, ali Lemberga. Ruska vojska je natelko oslabljena, ka je poveljništvo priprav-ljeno že Besarabijo, ruske pokrajino kre bukovinske i galicijske meje tüdi sprazniti, ar se nema vüpanje bdržati v Galiciji i čaka na boj v Besarabiji. Je ne vse to Opomin za narode se vojskü-vajoče, ka bi iskali pravo pol? Či kda, zdaj majo veljavo reči Bože od mili-jonov zaslepljenih, trdih src: »majo oči pa ne vidijo, vüha i ne slišijo.“ — Mi pa ki vidimo Boža velika dela i slišimo dén za dnevom od ujegove pomoči, molimo le dale stálno naj zmaga Srce Jezušove i njegova pravična stran. Važnejša poročila z bojišč, so sledeča. Odgovor taljanskim ládjam, Meduza, taljanske podmorsko ládjo je eden naš podmorsi čun potopo, mornare njéne pa vlovo, V Bukovini so naše čete začele ruse napadati i so reko Pruth presto-pile pa odtirale od Kotzmann-a na jugo-zahodni močen sovražniški oddelek. V južnoj Galiciji so naši pridrli do visin od Horodenka na jug i je zev-zéíij Na srbskom bojišči so naši zra-kostroji bombe metali na Kragujevac, štere so v dvema mestoma vužgale. Zrakostroji so se nepoškodovano vrnoli nazaj. 2 NOVINE 1915. juni 20. Na Ruskopolskom so se nemci pri Dubissi nazaj potegnoli zavolo nastopa močne ruske vojske, pri Sawle-ji pa za povedanoga zroka volo napre-düvanje nemcov zaostája. Posrečilo se je pa nemcom v zadnjih dnevah vendar na tom bojišči posrečilo vlovili više 5000 rusovi zapleniti 14 strojnih pušk, 2 banderi, vnogo táborskih kühinj i vozov. Na taljanskom bojišči taljanje nemajo nikše šreče, kak je vsaki na-prejvido i naprej povedao. Pri Gorici, Gradiški na Krnskom pogorji, kde so napadali, so odbiti. Zaman se je štimao taljanski vojaški poveljnik, ka z po-tegnjenov sablov pridejo v Beč. Od mejé dale saino tisti prido, štere naši zgrabijo V Ljubljano na stotine vozijo ranjene i zdrave bljane šteri, so prišli našim v roke. — Slovenski dečki bodo že taljanskim roparom pokazali pöt nazaj v Italija. Navdüšenje med slovani proti talijanom je tak velika, ka više 60 )et stari dalmatinci se prostovoljno glasijo za boj proti njim, Na Krnskom pogorji neštete stotine mrtvih taljanskih alpinskih lovcov ležijo, a štera so zavolo nepretrganoga strelanje še ne mogli pokopati. Na te gorah leži vés, všteroj je rojen naj vekši pesnik, Simon Gre-gorčič, šteroga pesmi so med vogrskimi Slovenci tüdi poznane. Kak ne bi junaški bili Slovenci austrijski v tom boji, da njim kruti sovražnik milo domovina šče raztrgali! Eden slovenski topničar, kaK čitemo v Slovenskem Gospodar-i, piše, ka se smejéjo iz bojazlive taljanske i pa dokonča svoj spis z rečmi. Naprej do zmage; Polentar si bo za-pomno, Kda je ségno po našoj zemlji. Rusi nas že poznajo, zdaj bomo pa še italijani pokazali, kaj zna Slovence, kda farani svojo drago domovine. “ Srbi v Albaniji. Srbi so vdrli v Albanijo i zevzeli mesto Albassm. V Aziji pri Tigriš reki so türki angleže nazaj porinoli. Najem. 1000 koron najema je obečala češko drüštvo Schlaraffia tistoj našoj ladji, štera obprvim vniči štero taljanske. Na francozkom bojišči francozi napadajo, a brez uspeha. Nemcom se je posrečilo več francozkih strelnih jar-kov zevzéti, 200 francozov vloviti i nekaj orožja zapleniti. — Pri Nemille-i so francozi zmagali. Carigrad, glavno türsko mesto bráni do 400 jezér vojákov. Potopili smo angležko ladjo. Naš podmorki čum št. IV, je na Jadranskom morji edno angležko križarico torpedirao, štera se je potopila, čèravno jo je šest torpednih ladj sprevájalo. Poveljnik pod- morskoga čuna je bio poročnik Singule. Potopljenjé se je godilo od Giovanni di Medua albanskoga mesta 30 mil daleč. Nemški podmorski čuni so junija v treh dnevah samo 24 angležka ladj potopili. Na Tirolskoj i Koroškoj meji se vrši med našimi i talijanskimi četami samo obstrelávanje z teškimi topovi. Dom i svet. Bolgarija. Radoslavov, ministerski predsednik je na znanje dao poslancom sovražne nam trozvéze, ka Bolgarija močno nameni svoje nepristranstvo do do konca boja obdržati. Mexico. Voja dvepuntarskivi stranki, Caransa i Villa se namenita zmiriti, naj Zjediujene Države vmes ne ségneje z svojov vojskov, kak njima je to naz-nano Wilson predsednik. — Caransa je pri Leon-i v petdnévnoj bitki popolnoma premágao Villo. Španjolsko. Prostozidarje španjol-ski začájo kriko gnati za boj, kak so njihovi bratje na Taljanskom delali. Vlada je ostra nastopila proti vsakšem! neredi. Portugalsko. Novi presednik, Portugalsko lüdovlade, Braga Theophil, je eden strasten prostozidar, to je Veliki sovražnik krščanstvaZ Čeravno je že više 70 let star, Boga ne pozna i sov-raži vse, kaj se njemi pola. Ne čüda da zato, da je nam tüdi nasprotnik. Nemcov ne more trpeti, štere za laž-livce i pokvarjence má. — Molimo, naj se ne posreči tomi pomočniki pekla na boj proti nam nadignoti dobro Portugalsko lüdstvo. Dania. Velike veselje vlada v toj državi za toga volo, ka so dobili vsi državlani volilno pravico, ešče ženske, štere do smele zato odsehmao tüdi zvoljavitj poslanec („követa do devale“.) Amerika. Državni tajnik Bryan, ki je bole za mir bio, je od svoje slüžbe odštopo, ár se je ne mogeo poravnati z JVilsonom predsednikom ki je ostra nastopao proti Nemčiji. Nas-lednik Bryona je Laming. Hollandia. Nizozemska, ali holland-ska Vlada je pri vatikani vstanovila poslaništvo. Odsehmao bo zato páli mela edna protestantska država zastopnika v Rimi pri Kristušovom namestnika Na stroške vstanovitve je odločeno 12 jezér hollandskih rajnškov. Prvi poslanik brščas bo Nispen tot ' Zevender. Dogodki z vojne. Zvesti konj. Edne slovačke novine so prinesle sledeča dogodek, šteri se je zgodo na ruskom bojišči. Eden den je prišeo vojak, ki je bio na straži na bližanjem brežiči, pa je javo, ka je nekaj vido. Jaz sam šo tá — tak piše častnik, ki je bio na-zoči, — pa sam zagledno z dalegledom, ka so ruski dragonci, šteri so prišli do loga pa se tam stavili. Pozvao sam hitro svoje vojake pa sam njim velo, naj se skrbno skrijejo pa naj počakajo mojo povelenje. Od ruskih jahačev se je eden ločo pa je počasi jahao proti nam pa opozüvao kraj, pokeč nas je nej opazo. Nato se je hitro óbrno pa je jahao nazaj k svojim. Velo sam svojoj éeti, naj strli. Oseb pušk jè počilo, pa je jahač spadno s konja. Konj je bežao brez! gospodara prek po ravnini. Mi smo začnoli strelati na ruse, ki so se hitro Skrili v gosti log, pa so zatem z loga strelali na nas. Nej je bilo več mira. Rusi so ostali v logi pa so strelali od zorje do mraka na našo postojanko, samo ka so slabo strelali. Ponoči smo skrbno stražili, ka nas sovražnik ne bi nedovedoč napadno. Edno noč me je pozvao vojak, ki je bio na straži, pa mi je pravo, ka nekaj temnoga je na tistom mesti/gde smo streIili ruskoga jahača. Šli smo gledat, pa smo resan opazi!!, ka jé nekaj tam, kak kakše velka stvar. — Ka naj bi to bilo ? „ Ali znate, gospod porvčnik, ka je? To je tisti konj, ka smo njemi gospodara streIili.* Gda je nastao den, smo resan vidli, ka je konj. Zvesto živinče se je povrnolo k svojemi gospodar! pa je stalo poleg njega, kak či bi ga štelo zvali: „Ka si se šče nej naspao ?“ Meji lüdje so se tomi jako čüdüvali pa so s po-milüvanjom gledali zvestoga konja, šteri je od časa do časa shrzao, kak či bi šteo svojega gospodara zbüditi s spanja. „Jaz bom šo tá pa pokopam mrtvoga rusa", mi je pravo vojak, šteromi se je, kak tüdi nam ovim, jako milo mrtvec šteri je na cesti ležao znak, pa se njemi je milo tüdi konj, šteri je že več noči prišeo čakat, či bi njegov gospodar že ednok stano. Pa gda so rusi zaglednoli našega vojaka, včasi so začnoli strelati na njega, konj je pa nato vseh pobegno. To se je večkrat ponavlalo. Zvesti konj je vsako noč obiskao svojega gospodara, je stao verno celo noč pri njem, nego je vseh odbežao, gda se je delao den pa so začnole pokati puške. Naši so od dneva do dneva čütili vekše smilenje do 1915. juni 20. NOVINE 3 mrtvece pa do kopja. Nazadnje sta se edno noč odpravila dva vojaka pa sta pokopala mrtvoga rusa. „Vse sva dobro opravila", sta mi javila, gda sta za eno vüro prišla nazaj. Te dogodek me je strsno, pa sam tisto noč nej mogeo zatisnoti oči. Ostao sam pri straži. Bila je lepa, tiha, mešečna noč. Pa v tihoj noči se je naglo začülo tužno br za nje, Nebože žival je pali prišla, samo ka je svojega gospodara nej več najšla. Odišeo je, več ga nigdar ne bolo nazaj. Nigdar ne pozabim na tisto tiho konj-sko hrzanje sred globoke noči. Kak nemüo je zdihavala nebože žival za svojim gospodarom! Starišje, branite deci kajenje. Med žalostnimi pojavi, šteri se v zadnjem časi kažejo med našim lüs-tvom, je tüdi té, ka nam mladina za-haja na jako slabo poti. Kajenje, pi-jančüvanje pa klantivanje se začne med njo v strašno širiti. Dnes mo govori samo od kajenja, štero se nam vidi jako nevarno, pa štero potrebüje najhitrejše pomoči. Jako nevarno se nam vidi — tak Pravimo — kajenje, zato ka ka je od kajenja težko edvaditi, či se je že ednok što navado, pa tüdi zdravji je najbole škodllvo, zato ka se njemi vdajajo dečacje najmlajših let. Človeka obide groza. pa ne ve, ka bi začno, gda vidi, ka 8 do 10 let stari dečacje že tak kadijo, kak vö duhanošje. Ne Vem, kak je v tom pogledi na Goričkom pa na Bojnečkom, nego pri nas na Dolenskora je jako žalostno.*) Tü vidim skoro vsaki den zčista mele dečake, ki so šče komaj par let hoditi v šolo, ka si že sami süčejo ciga-retline pa je kadijo. Da to ne pola na dobro, se samo po sebi razmi. Oprvim si tej mladi dečacje podkaplejo zdravje; Kajenje) ci-garetlinöv škodi najbole mladina plačana. štera postanejo slaba pa bete-žasta. Li poglednite tiste dečake, ki so se v ranaj mladosti hapili kaditi, kakši so! Na njüvom lici ne najdete repeče farbe, obraz majo žutkasti pa bledi, pamet njim postane zabita, razoma nemajo nigdar tak bistroga, kak bi ga meli, čl ne bi kadili, gda bi njuvo telo moglo dosegnoti najlepšo moč, te začnej vejnoti, zatem pa pride — prerana smrt. Obdrügim pa kajenje stane peneze. Či ravno nej dosta, pa se zato li vsaki den nekaj zakadi. Gde pa naj vzeme od 8 do 15 let star dečak peneze? Sám si jih ne zaslüži, starišje^ je mi pa tüdi no morejo vseh dati. Ka zato napravi ? Vzeme tam, gde so. Vidite, tak se vam tej mladi dečacje navčijo tüdi krasti. Načleli bi ešče več žalostno reči, štere shajajo, či se dečacje prerano ha-pijo kaditi, pa mislimo, ka je zdaj to zadosta. Spametni starišje sprevidijo s teh reči, v kak velko nevarnost spravla njuve sini prerano kajenje. pa bodo se trüdili, ka njim to zabranijo. Istina je, ka dečacje navadno ne kadijo pred starišami, nego se skriv-lejo, nai jih tej ne bi vidili, ali skrben slariš zato vse vpamet vzeme. Zato Opominamo stariše, naj skrb majo na svoje mlade sini, či ščejo, ka bi njim zdravi pa močni zrasli, pa naj dopro pazijo, ka se njim v preranoj mladosti ne navadijo kajenjá. So države, gde oblasti ostra kaz-nüjejo, vsakoga trgovca pa tüdi drü-goga odraščenoga človeka, ki od 18 Iet mlajšim dečakom da cigarete, cigare ali pa tobak, Tak bi trbelo tüdi pri nas. Pa od toga smo ešče mi daleč, ka ki pri nas oblasti za to skrbele. Zato pa naj skrbijo starišje sami, ki so v prvoj vrsti odgovoro za svojo deco. *) Vse edno. Vrednik. Glási. Slovenski prišleki. Od Pulja (Pola) so pribežali Slovenci v našo püšpekijo tüdi i se naselili v Dobrojvesi (Dobra-falva) v fari Királyfalva, ki se jáko zanimajo za naše Novine i je radi pre-birajo. Novo sveto pismo. z Medjimurja se širi novo sveto pismo med lüdmi babjevernimi. Z nébe je prej spadnolo to v kamenoj škátli, štero so pa nej mogli odpreti, dakeč so Vnogi püšpeki tridni nej odmešüvali. V pismi so popisao peklenske muke. Na rihtare i drüge Poglaváre nikše velike srdé more pisavec teh norij meti, ar njim v pekli posebno častno mesto med vrazmi priprávi. Či komi to pismo v roke pride, naj je na ogenjvrže! Dar ruske carice. Aleiandra Feo-dorowna, ruska cariea je na Vogrsko Vlovlenim rusom dár poslála. 12 lad jè prišlo, 2 je sama dala, v šterih je bio cuker, čaj, duhan, knige, obleč, ru-menke i penezni spominki. To je prvi dar rusov. Nesreča. Kelenc Martin Z Črensovec je dol zvoza spadno i se teško rano. — Cigan Ivan! pa, šteri je v Lotmerk po črep hodo, je kobila matrnico, ali le-devnico dobila i tü V mesti crküOla. Zgübila je dnestjeden 20 K v Žížkih pri Bogdanovom križi Kociper Magda Z Odranec. Oprosi še pošteni najdenik, naj njoj je vmé. Novi slovenski bogoslovec. Naš višešnji pastir je sprejeo med bogoslovce Horvat Jožefa, bivšega frančiškanskoga klerika Z Črensovec Z pogojom, ka si more potrebno odvezo od rédovniških obljüb v Rimi spravili. Proščenje je dnes na Iváncih v bogajskoj fari, kde obhojajo god sv. Ivana. Novomeša Hauko Jožefa na Tišini se začne dnes ob desetih. Slavnostni govornik je Slepec Ivan, sobočki plebanoš i sobočke okrogline espereš, voj pri svetoj meši pa Vadovič Rudolf, do-mači plebanoš. Vlovleni rusi. Iz Feldbacha so 4 ruši odskočili, štere so pri sv. Jeleni zgrabili i je nazaj v tabor spravili, Eden je bio nadporočnik, drügi namestni častnik, dva pa prost! va. 9 dni so hoditi. Sobočki ulanajje so je sprevodili nazaj v Feldbach. ' Prišleki taljanski z Primorskoga od taljanske meje so se naselili tüdi v türniškoj fari. Tü prebiva tüdi v gos-toljübnoj hiši SakoviČ Joževa plebanoša, talijanski dühovnik iz San Grado-ja, ki je ob polnoči mogeo odbežati.—Svéto Rešno Telotje zavžio, posode cerkveue v na farofi shráno, zatem pa pobegno z celov farov i vse tam povrgeo za požganje sovražnih topov. Tužen pogled njemi odkorva srčno bolečino. Ne ve nikaj od svojih starišov i od večine raztepenih farnikov. Navuk za tretjt red je bio v Črensovcih na Srce Jezusovo. Dobili so ga pa té hip samo predstojniki i predstoj-nice, voditelje i voditeliee. Predmet na-vuka je bio : lübezen Srca Jezušovoga. Kak je to Srcé samo düše lübilo i sebé za njé dalo, tak moremo i mi delati z düšami nam podvrženimi. — Dobili so tüdi zapoved na to gledoč, koga smejo za sprejem preporačati i koga nej pa ka odsemal moro vsaki tretji mesec od vseh kotrig dtihóvniki ravniteli račun dati. Pobožna kraleska vnüka. Schsnau-i, kde se je žena Windischgratz kneza, Elizabeta, králeska vnüka na telovo vde-ležila procesije, je vsakoga genola njéna pobožnost, kda je med kmeticami v ednom redi v práhi klečéč molila Zve-ličitela, pod krühšnov podobe v skritoga. Občinskomi poglavarstvi je tüdi že naprej naznanila, naj njej nikšega posebnoga 4 NOVINE 1915. juni 26. mesta ne išče pri procesiji i naj jo nišče v pamet ne jemlé. Zaistino lepi zgled poniznosti. Naši delavci z öntés-a so nam poslali vsem doma čim lepe pozdrave i si naročili z velikov želov Novine po Sohar Franciški. — Veseli smo njim je poslali. — I drügi tak včinite! Dosta i neprijetnosti, motenje pri zaslžki pa več drügih nevol se lejko ogne človek, či za preinaganje prehlajenja, ka Šla i hrečkov naprej ma kredi pripravleno preskušano hrečke odvajajoče, kašel .odpravlajoče, protikatarao vrastvo, štero se zove Fellorov ,,Elsa-Fluid“. — Poleg svoje prijetne dišave popravi v sebi zrak, ravno tak je dobro to vrastvo za izpiranje vüst, pa za grgranje. Citatelom preporačamo, naj je majo doma, Vej 12 glažkov stane samo 6 koron frankov či si naročimo pri lekarnar! E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagieb). — Spotoma se tüdi lejko naročijo Fellerove čis-tilne ,,Elsa-kruglice", ka bomo pri breztečnosti, pri bolečinaj v žalodci i ledevjaj, pri riganji, vömetanji, pri zaprtjL pri napnjenosti itd. tüdi to vrastvo meli pri rokaj. — To že davno preskušeno, rahlo čistilno vrastvo 6 škatulic stane 4 korone 40 fil. franko, Proti nepotrebnoj debelošči se tüdi z velkim uspehom rabijo te povscm neškodlivs kruglice. Naj doni ... Na doni mi znova pesem Lepo milo in sladko, Düša naj se pá radüje, Srce naj veselo bo! Naj odmeva mojo pesem Zelen’ log in zelen’ bregl Naj se glási po dolini, Po viskoj planini prek! Naj zadnjo vsi slavički Pesem moja kak doni, Naj za menom Vsaka ptica Sladko, milo žvergoli! — Gda pa več se vtiša glás moj. Gda srcé mi hladno bo: Vzemte bratje z mojov pesmov Srčno od mené slovo! Miroslav. Pošta. Opomin za naročnike! Cenjene naročnike opominja Vredništvo, naj Novine platijo, ovak njim je staviti bo prisiljena. Vredništvo. Serüga K Sv. Sebeštjan. Od onih, ki so v Przemjsli bili, ešče nikši glas ne prišo. V Novinah se objávi, kda bo navpk. Orehovec Št. RltkarovcL Do novoga leta si pláčao list i novine. — Veseli me, da lübiš dobro čitevo. Vsi mladenci hi mogli toga düha biti. Horvat Ferdinand. Gradišče. Jako žalostno, je, ka se najde žena, štera razvüzdano živé, čiravno njej mož robstvo trpi. Ali vidite, bole že ne ino-remo teh mrcin kárati. kak je karamo. Drüge pomoči ne ga proti tem zverinam, kak moliti za njé, se jih ogibati i vso natenkoma gorza-pisati i možom prekdati, kda se domo povrnéjo, ve te že, bo račun za njé, Porédoš Jožefa žena. Bodonci. Tvoj mož je ranjen i zgráblen. Kováč Ana. Krog. Sin je zgrábljeni. Ne piše glás, da bi ne živo. Jaklin Ivana žena Gumilci. Mož je ranjen; dozdaj pa še nej prišo glás, v šteroj bolnici Ieži. Drobec Imrija žena. Bodonci Tvoj mož je slednje dni márcija premino. Išči ga gor med vlovlenci. Olaj Bára. Máli Zdenci. Ritlop Jožef. Bučkovci. Zver Ana. hipa. Vogrlnčič L Cankova. Od tistih, po šterih pozvedavate, še ne prišo glás, da ne bi živeli. Najnoveše. V prvoj polovici junija smo 108 ruskih častnikov pa 122,000 moštva vlovili. Vzéli smo njim šče 53 štükov, 187 strojnih pušk pa 58 kol, na šterih strlivo vozijo. Vizhodnoj Galiciji med Sienivva i Dnjesterom smo ruse v velkom bitji popunoma zbili. Rusi se po celoj liniji nazáj vlečéjo. Dozdaj šče ne znati, kelko smo jih zgrabili, ár jih je vnogo. Taljanske novine so močno nasto-pile proti srbom pa černogorcom Zakaj tej v Albaniji proti mesti Skutari prodi-rajo. Med ruskimi zevzetniki se večih mestaj kolera pokázala. Dotični krogi vse včinijo.naj ši rjenje té nevarno küge stávijo. Do Grodeka je prišla naša vojska, pa záhodni táo toga mesta z vesni-cov Lesniovvice posvojila. Rusi se na celoj liniji v velkoj nerednosti pobirajo. Pri Dnjester potoki šče trpi velko bitje. Rusi nemajo častnikov, záto pri nepristránskih vládaj ščéjo nove dobili pa na mesec 1000 rubelov pláče po-nüjajo. V nájzadnjem napádi Zeppelinov proti severno-izhodnomi obrežji Angležke, je 16 lüdi zgübilo živlenje pa 40 jih je ranjenih. Rusi sonovo ponüdbo poslali Ro-manü. Romanski ministerpredsednik. šče ne dáo odgovora. Naši vlovleni v Srbiji po bolniš-nici ranjencom dvorijo. Zbiti ruski šeregi se več nemrejo staviti, Vsrednoj Galicii še stáhio nazáj vlečejo. Naši šeregi sonjim stál-no za petámi. Taljáne se zobstom mantrájo, naši je stálno odbijajo, tak ka nikaj nemrejo dále priti. V Krogi je Müra ednoga nepoz-nánoga moška telo vövrgla. Preiskáva je začnjena. Najbolša ženska. Z med jakosti žensek je 'naplemenitejša brščas tista, ka rade pomaga v nesrečaj, ne-prilikaj, betegaj i trplenji, pa je zato najbolša tista Ženska, štera zna najprle pomagati v-jdomačoj rodovini, či mož ali deca nedove-doé zbetežájo ali si prehlajenjom, prepihom, prenaporom itd. nakopajo kakšo bolezen. či se ide zato za reumatične bolečine, ranilve, piščajce, zmečkanine, gutne bolečine, ali glavobol, segnejo pač skoro vse ženske po Fellerovom bolečine vtišajočim ,,Elsa-Fluidom", šteroga majo vsigdar doma. Vsegnilo bi biti našim öitatelom dobro zvediti, kak piše od toga znana pesniceu Pavel Marijanka Lacroma pl. Eger Schmitzhansen: „Držim za dužnost Vam naznaniti, kak dobro mi je včino Vaš od baronice Freitagh zro-čeni „Elsa-Fluid" za mojo obrazno neuralgijo. Sprejmite z med velkoga števila do najsrčnej še zahvalo obvezanih lüdi srčno zahvalo*“ Fellerov „Elsa-Fluid" je pa pri ženskaj jako prilübleni tüdi proti šplintam, piščajcom, bradajicam pa za vlase, či se terejo ali pa ščejo spokapati. Dela zdravo vlasišče, bele mejko pa Čisto kaže povsedi črstvujoèi pa po-živlajoči učinek. Naročile si 12 glažkov za 6 koron franko od lekarnara E. V. Feller, Stubica, Centrala-146. (ž. Zagreb,) To jako dobro domače vrastvo ki smo je skušali našim čitatelom jako preporačamo, kak tüdi Fellerove narahli odvajajoče rabarbarske „Elsa-kruglice," 6 ška-dulic franko za 4 korone 40 fil.filír. Boleče so küreče oči, zato je pa prava dobrota, či je odpravimo. človek si je pa ne sme odpravili! z nožom, zato ka njemi to zna začemeriti krv. nego je odpravimo lejko pa hitro z vrastvom, štero se zove Fellerov flajšter za küreče oko. Stane samo K 1.—, pa je preporača na jezere nradnih slugov, žandarov pa turistov kak najbole vrastvo. — Ne bomo čütili bolečine, ne trganja v glavi, či bomo r a bili Fellerov ,,Mig-renstift", šteri nam vtiša bolečine, nas hladi pa dobro vplivle na nas. Stane samo 80 fil. — Za oči, pa za očesne bolečine preporačamo Fellerovo vodo za oči, štero vrastvo krepi oči, zabrani, ka se ne zvüzgejo pa vtiša. bolečine. Glažsk toga vrastva stane 1 korone. Pravo se dobi samo pri lekarnar! E. V. Feller, Stubica, Céntrala 146 (ž. Zagreb.) Prilüblena je čisfoča pa je vsako ženske sredstvo, s šterim si v drüžinskom živlenje v drüžinskom živlenje spravi veljavo. Čistoča lica, šinjeka pa rok se da dosegnoti pri vsakom či rabi Fellerovo mazalo za lioe pa za kožo .z znamenjom ,,Elsa". To odstrani špinte, píknje, piščajce, bradajice dela kožo mejko, fino pa rožnato i je vnogo jezer žensek rabi z najvekšim uspehom. človek pa naj ne rabi kakšege škodlivoga sred-stva, nego si more naročili pravo mazalo za kožo, štero se zove ,Elsa.“ Eden žaloš stane K 2*— s pakivanjom; 2 žaloža K 5. — franko. Ravno tak prilüblena je Fellerova bo-raks žajfa (80 fil.) pa Fellerova lelija-žajfa (K 1.—), štera se dobi samo pri E. V. Feller, lekarnar!, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) Da 12 glažkov toga preskušanoga domačega vrastva stane samo 6 K franko (to je s poš-tinov vred), zato bi si naj vsaki naročo pri lekarnar! E. V. Feller. Stubica, Centrala 146. (županija Zagreb), ki jedirií dela to vrastvo... b Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyoraiajtóján Seombathelyen.