65. številka. Ljubljana, v soboto 21. marca. XVIII. leto, 1885 Vabilo na naročim. Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......i „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto....... . . 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — », „ jeden mesec.......I „ 40 „ UprmmiStvo „Slor. Naroda". Iz državnega zbora nemškega. Na domače stvari nemških naših sosedov se čez dolgo zopet oziramo zaradi premilih in prejasnih simpatij, ki so se tako divno-soglasno v nemškem državnem zboru zadnjo soboto z nova pokazale — do nas, do avstrijske naše svojine. Bila je na vrsti Eopet naselbinska politika Bismarckova, vnel se je velik boj mej opozicijo in kancelarjem za to, ali se ima vladi dovoliti 5,400.000 mark za poštno-par-■iško zvezo mej Nemčijo in mej Vzhodnjo Azijo, Afriko ter Avstralijo. Svobodni liberalci, katoliki in socijalni demokratje pa so hoteli dovoliti le 1,700.000 mark za poštno zvezo do Kitaja in Japana. Oni so proti naselbinski politiki države: čemu naj Nemčija trati svoje sile po vseh končinah sveta? Bismarck naj bi ne iskal zlata po Avstraliji in Afriki, nego gledal naj bi rajši, da se čim preje dožene politična in trgovBka zveza Nemčije z Avstrijo. To bi bil vrhunec politike Bismarckove — modroval je voditelj katoliškega središča dr. Windthorst — od zaveze nemško-avstrijske, ki jo je dognal 1879. leta na Dunaji, naj gre dalje, naj gleda, da Avstrijo priveze k Nemčiji s pragmat-skirn državno-pravnirn dogovorom in s carinsko jednoto, to bode za Nemčijo večji užitek nego vse zamorsko politikovanje. Richterju, genijalnemu govorniku svobodnih liberalcev, vidi se divna taka nemška politika, ki z Japanom sklepa vse možne trgovske zveze, Avstriji pa, svoji najbližji zaveznici, stavi visoko carino ter jo sili k carinskemu odporu. To je tista .pomlad narodov"! Tukaj je Richter smešil besede, ki jih jo knez Bismarck koncem svojega velikega protiangleškega govora v 2. dan t. m. vrgel v obraz opoziciji, rekši: .Posebna, rekel bi, proroška predvidavost tiči v stari nemški bajki: kadarkoli se Nemcem dobro godi, kadarkoli jim cvete ,pomlad narodov" nemška, vselej pride zli bog Loki, ki najde svojega Hedura, da on to narodno pomlad nemško prežene, resp. preglasuje. Na "VVindthorstove in Richterjeve besede je v 18. dan t. m. ustal knez Bismarck in z mogočnim glasom, peripatetično je slikal dobo, „v kateri se je božji blagoslov razlival na nemško politiko"; po bitki pri Kraljevem Gradci, po bojih francosko-nemških, ko so Nemci postali jeden narod in dobili staro svojo zemljo za Renom nazaj, ko so si dali svojega cesarja in svoj državni zbor, — tedaj je prišla pomlad narodu nemškemu. A ni bila dolga. Ustal je stari sovražnik Nemcev: njih strankarska strast, verska in plemenska raznoličnost. V državnem zboru vlada zli duh strankarstva in ta duh, ki z glasom Lokijevim zapeljuje volilca, nerazumnega Hedura — to Bismarck izpoveduje pred Bogom in svetom — bode kriv, če bode delo iz 1866. leta s peresom uničeno, delo, ki je bilo z mečem storjeno. Na to pa si ni dalo molčati ni Richterju, ni Windthorstu. Drugi dan je Richter najprejo Bis-marcku povedal, da Nemci neso želeli jedinstva zavoljo jedinstva, nego ker so se nadejali, da s tem dosežejo svobodo svojo. Neso hoteli toliko cesarja, kakor državni zbor, svoje stvari so hoteli opravljati sami. Za Bismarcka bi tedaj bila prava nemška sloga, če bi se cela Nemčija pokorila njegovi volji, katera pa hoče reakcijo. Konečno protestuje, da bi se o nemškem narodu govorilo tako zaničljivo, kakor o zapeljanem slepci Heduru. Dokler je narod hodil za Bismarckom in volil po njegovem okusu, takrat je bil hvaljen, da ima zdravo pamet. — I Uprav tako krepke levite je kancelarju bral tudi dr. Windthorst: Nihče ni miru narodovega tako rušil, kakor Bismarck sam, ki se je igral s strankami, jih hujskal drugo na drugo, ki je zlasti z bojem proti katoliški cerkvi globoko ranil polovico Nemčije. Kakor voditelj liberalcev je tudi ta katoliškega središča voditelj Bismarku za zlo jemal njegovo neprijateljsko trgovsko politiko proti Avstriji in izrekel je željo, da bi tudi na u o ter bila Avstrija tako jedina z Nemčijo, kakor je aa zvunaj. Srčni ti velikouemški vzdihljaji so prišli do živega tudi nemškemu kancelarju. Še je melanholično govoril o neprijateljih nemštva, ki so v Nem* čiji sami doma, o Poljakih, o Alzačanih itd. Samega sebe ne izvzame, tudi on, kakor ves sedanji rod je nemiren, razburjen. Vso svojo nadejo stavi pa v učečo se mladino, od nje obeta si za Nemčijo lepšo bodočnosti. Gledajoč na njo, bode pokojen zatisnil svoje oči. Kar pa se tiče razmerja Nemčije do Avstrije, on izjavlja, da je jedne misli z opozicijo, tako z Richterjem, tako z Wiudt-horstom, ako želita, da bi Avstrija bila pritis-nena k Nemčiji „še s stanovitnišimi dogovori, bodi to carinski dogovor, ali pa dogovor politično- pragmatski." „Da, gospoda, in dieser hinsicht bin ich mit euch der dritte i m bunde." Že pred leti sem predlagal, da-li bi ne bilo možno zje-diniti se za tako pragmatsko pogodbo, bodi v oboru carinskem, ali pa v kom druzem, da bi le zace-Ijena bila ona rana, ki jo je v nemške odnošaje zasekala vojna iz 1866. leta. Toda uvidelo se je, da bi stvar ta v avstrijsko-ogerskih parlamentih zadela na neodstranijive ovire, tudi če bi vlada ne bila zoper to. V tej stvari se torej, gospoda, ne treba srditi na me," rekel je Bismarck, končujoč prepomeniti ta svoj govor. Komentar ? Za nas ga ui treba, pa menda ga tudi za avstrijske konzule treba ne bo, kajti Nemci v „rajhu" so govorili jasno kot „ajniualajns'. A krajni čas je, naj se skrbi, da ne bode toliko koi-gruencije mej nemškim hrepenenjem to stran in onostran „črno-žoltih" mejnikov. Kakšnje marnjo ima nemštvo pri nas, na to naj se začne gledati, da ne bode prepozno. LISTEK. Stat Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Bune Lefebvre. Poslovenil * ' nominis umbra.) Deveta poglavje. Kjer tudi resnica sliši svoje. * Dalje.) Zi milost božjo, Humbug, molčite no, zakričal je Truth. Pustite ga končati njegovo čarovno basen; jaz slišim le Francoza, ki si domišlja, da razumno jn duhovito govori, ko vrsti navskrižnost za oavskriž-■ostjo (paradoksou) ter jih s praznimi besedami mej seboj sklepa. Gospodine Truth, odvrnil sem suhoparno, razum in izkušnja govorita skozi moja usta; poslušajte me. Rokam te modre vlade, ki vse ve, ki vse vidi, ki vse razume, ki nema ne presodkov niti strasti, njenim rokam, pravim, izročim zalogo resnice; tem jej pa nečem izročiti samotrštva z resnico, kajti jaz sem prijatelj svobode, a uravnane, ograjene, nravstvene svobode. Pred vsem bom skrčil število tiskarjev ter s tem v tiskarstvu ustanovil neko pre- vidno in razborno sodišče, neko ohranilno duhov-ništvo; po tem bodem skrčil število časopisov ter s tem ustanovil malo število lec, pravih učiteljskih stolic, s katerih bodete smeli le spodobnost in zmernost govoriti. Od slej bode časnikarjev kot je duhovnikov, to je, služnikov resnice, ki bodo od vlade svojo službo in svojo veroizpoved dobivali. Ko bi kljubu temu modremu državnemu voditeljstvu kak nesramen časnikar, izpozabivši resne svoje dolžnosti, pregrešil bo zoper spoštovanje, dolžno gosposki, zatekel se zaradi tega ne bodem k porotnemu sodišču, ki ima preokorne roke ter mej prsti pusti izmuzniti se marsikateri sumni nedolžnosti. V takem slučaji bodem vladi, vedno očetovski in varovalni vladi izročil sveto nalog«, da ožigosa laž in po potrebi tudi zaduši, predno se je rodila. Taka policijska vlada, vedno modra, razsvetljena, nesebična vlada ve najbolje, kar jej ugaja in kar jej dela zapreke; ta vlada bode pokorila vsakega predrzneža in ue-vedneža, nasprotovanje bode že v prvih kalili zadušila, kot je Herkul v zibeli zadušil kače. Hvala tej prebrisaui in skrbni ustanovi bodo časopisi nedolžna hrana, bodo zdravilo mesto strupa; novinarstvo kode plamenica f varnih rokah skrbne vlade; požara se več ne bode bati. Varovali in ohranjevali se bodo koristni predsodki in blage napake in zmote; resnica se bode odmerjala in določevala po državnih potrebah in po doumljivosti naroda. Kadar pa se bodo v inostranskem svetu pokazal kak nov nauk, počakala bode vlada, dokler se oni nauk ni v rojstveni državi izkusil in potrdil, ker nikakor ne gre, da bi se po nepotrebnem motili in razburjali mirni duhovi, ki le po pokoji hrepene*. To je moja teorija; kaj pravite o njej? gospodine Humbug. D . . . ■ d rascal!*) vzkliknil je ter me s pestjo udaril po rami, da bi bil skoro vola pobil. Kdor je toli srečen, da ima dovolj duhovitosti, vo tudi zmiraj povedati kako neumnost! Videl sem skoro že bližati se oni trenotek, ko bi bil ta pri-huljenec s slovesnim svojim obrazom slepil meno, toli starega Yankea. Gospodine Humbug, rekel sem mu praskajoč se po rami, ti grobi dokazi neso po mojem ukusi. Pobiti koga se ne pravi, odgovoriti mu! Zadaviti tudi ne! kričal je časnikar s smehom. Nadaljujte, doktor; vi bolj zabavate nego sami ai- *) AntfloSka kletvica: „Dumnecl ra*kaly prekleli »lepar! zbornici. Govori se, da je že prosit za odstavko, vendcr ni verjetno, da bi to storil mej zborovanjem. Govor državnega poslanca dra. Poklu-karja v seji dne 12. marca 1885. Zadnje dni oglašali so se prav pridno slovenski poslanci. Govorili so gg. Nabergoj, dr. Po-klukar, V. Pfeifer in dr. Vošnjak. Ker je za volilce vsekakor zanimivo in potrebno vedeti, kako je zastopajo njih izvoljenci, priobčilo bodemo, kolikor možno, dotične govore, dasi nam za tobko gradiva skoro ne dostaje prostora. Dr Poklukar poprijel je besedo pri naslovu o ljudskih šolah in dejal mej drugim: Iz časnikov je morebiti znano, da se novejši čas govori in piše o zahtevah, katere so izrekli slovenski poslanci v šolskih zadevah. Res je, da so to bile zahteve zadevajoče šolstvo, kaj so obsegale, nečem ponavljati. Obsegale so v prvi vrsti ljudske šole, o katerih hočemo danes več govoriti, zadevale so pa tudi druge vrste šol izrekoma srednje in više šole; pa le na kratko lahko zagotavljam, da bo vse zahteve, katere so Slovenci izrekli, strogo jeden namen pred očmi imele, namreč: tud i slo venskemu narodu zagotoviti one naučne vspehe, katere sme zahtevati od vsacega učnega upraviteljstva, in to ne toliko s stališča narodnosti, katero nagla-šati je že v resnici zelo zoperna stvar, ker biiio še danes prisiljeni, zmiraj in zmiraj ponavljati tiste pritožbe, temveč s stališča dejanske potrebe O tej zadevi nečem dalje govoriti in prestopiti k zadevam ljudske šole, ter v prvi vrsti o tem govoriti, kako je glede teh v oni deželi, katero imam tukaj zastopati. Rad priznam, da se je moglo ljudsko šolstvo v deželi kranjski zadnja leta prosteje razvijati, kakor prej. Ker odmaknila so je ona železna roka, ki je prej tiščala naše ljudsko šolstvo in mu utisnila ono n e n a ra v n o s t, katero žalibog še zmiraj nahajamo v nekaterih sosednih deželah« Nekaj tedaj se je zgodilo. V tem hočem tudi sedanjemu naučnemu vodstvu pravičen biti. Na priliko so se upeljale nekatere zboljšave v pripravnici Ljubljanski. Izobraževanje učiteljev postavih) se je vsaj deloma na ono podlago, na kateri bi moralo biti naravno povsod pa tudi v popolni meri. Vsaj je vender najnarav-nejša zahteva vsacega pouka, da mora učitelj, kateri ima v svojem prihodnjem poklicu opraviti z otroci gotove narodnosti, pred vsem dotični jezik v se sprejeti, da more otroke v učnih predmetih z vspehom poučevati. V tem oziru je tedaj, kakor rad priznam, pri učiteljišči nekaj storjenega. Izmej predmetov se 4 ali 5 poučujejo v slovenščini. Dvoje predmetov, kakor na pr. kmetijstvo, katero je sedaj le imenoma uvrščeno mej predmete s slovenskim učnim jezikom, se, kar inoram žalibog omeniti, prej ko ne jednemu učitelju na ljubo, ki slovenščine ne zna, vrhu tega pa, kar kmetijstvo zadeva, temu predmetu nikakor kos ni, poučuje v nemščini. To moramo toliko bolj obžalovati, ker je ravno v sedanjem času kmetijsko poučevanje v ljudskih šolah največje važnosti, ako se hoče v širokih krogih prebivalstva gojiti. Priznati tudi hočem, da so se v vrsti srednjih šol, na gimnazijah z vspehom, kakor se je go- spod naučni minister izrazil, po s kušnje s tem upeljale, da se večidel učnih predmetov na slovenskih paralelkah na Ljubljanski gimnaziji in tudi na druzih gimnazijah v deželi predavajo v slovenščini. Le jedno moram pri tem obžalovati: Leta 1882. je, ako se ne motim, dotična ministerska na-redba to premembo zaukazala in je tam izrekoma zelo pravo načelo izrekla, da se mora namreč na onih gimnazijah, katero slovenski učenci obiskujejo, materinščina v spodnji gimnaziji tako gojiti, da se je učenci popolnem naučijo, na viši gimnaziji pa, potem ko se je že na spodnji gimnaziji poučevalo nekaj predmetov v nemščini izdatno gojiti. — To načelo priznalo je naučno opraviteljstvo. Pri tem moram pa dvakrat obžalovati, da se je gospodu naučnemu ministru v javnem budgetnem odseku primerno zdelo, to pravo načelo takoj zopet stran vreči, kakor smo to žalibog tudi v druzih slučajih morali že nekolikokrat doživeti, ker je trdil, da dosedanji vspehi upeljave tako urejenega doučevanja v spodnjih gimnazijah na Kranjskem neso taki, da bi se ta poskušnja mogla smatrati za povoljno. Ako se s tako odločnostjo izreče načelo, katero je gotovo le pravično, s postavami v soglasji in namenom poučevanja ugodno, tedaj mislim, da je bilo najmanj prezgodaj, ako se po preteku dveh let take poskus-nje hoče govoriti, da je spodletela in da se to za-pazuje na vseučiliščih, ko je vender znano, da so se poskušnje pričele v prvem razredu prve gimnazije in se tedaj njeni vspehi letos morejo videti k večemu v tretjem razredu spodnje gimnazije. Moram tedaj to zares kot velikega obžalovanja vredno znamenje za stanovitnost mišljenja, katera se kaže od strani naučnega upraviteljstva, od svoje strani globoko obžalovati. Kar ljudske šole v deželi zadeva, moram tukaj nekoliko nazaj poseči: Sam sem se udeleževal posvetovanja o postavi za ljudske šole, katero je deželni zastop sklenil in katero je si. vlada predložila v Najvišje potrjenje, in gospodom lahko zagotavljani, d i deželni zastop ni nič manj mislil, kot na tO, da bi s postavo in njeno prihodnjo izvršitvijo hotel tudi v najmanjši meri kratiti one zahteve, katere more oglasiti nemško prebivalstvo v deželi. Prav izrekoma vsprejela se je v postavo določba, da se ima učni jezik ravnati po narodnosti prebivalstva in da splošne naredbe v postavi zadevajoče j slovensko prebivalstvo ne veljajo za Nemce v Ko-j čevji, ne za nemško prebivalstvo v Ljubljani in ne j za peščico nemškega prebivalstva v neki fari na ' koroški meji, v Beli peči, kjer se je, da označim narodnost prebivalstva, služba božja, oziroma pridiga, opravljala deloma v nemščini, deloma pa tudi v slovenščini. Ravnalo se je tedaj z vestnostjo in natančnostjo, katera nam zavest daje, da v tem načela „jednake pravice za vse" nesmo prekoračili. Izvršitev te postave zasukala se je v deželi se ve da drugače. Ogibaje se obširnosti omenjam na kratko, da še sedaj pravilo velja, da se na tri-in večrazrednih slovenskih ljudskih šolah nemščina kot zaukazan učni predmet poučuje. Kar posebe ljudske šole v Ljubljanskem mestu zadeva, je ne-zđavnej jeden mojih tovarišev stvar pojasnil in kot ud deželnega šolskega sveta razložil, kako je ta stvar v resnici. (D.tlje prih.) Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 20. marca. Končan je boj! Ob 11. uri po noči izrekel je predsednik rešilno besedo: Državni proračun vspre-jet je v 2. branji. Pa skoro še do poslednjega tre-notka se neso umirili razburjeni duhovi in Knotz je Še jedenkrat skušal provokovati škandal, pa celo njegova lastna stranka pustila ga je na cedilu. Kajti čutila je, da jej tak neotesan drvar ni na čast in jo le kompromituje pred vsem svetom. Imenitna oseba postal je znani šulvereinski pristav Rotschedl iz Šmarja. Trije govorniki so se pečali z njegovo sicer prav neznatno osobo. Knotz ga je slikal kot mučenika pravosodnega ministra, Foregger je v dolgočasnem govoru — mimogrede omenjeno, zbežali so vsi poslanci od desne in leve iz zbornice, ko se je Foregger oglasil k besedi — na dolgo in široko razkladal mučeniško trpljenje Rotschedlovo in njegovega tovariša, pristava VVag-nerju, katera sta v preiskavi vsled ovadeb teh fanatičnih Slovencev. Veael je pa že povedati, da se pri preiskavi v soboto in nedeljo, katero je vodil Celjski predsednik Heinrichcr sam, ničesar ni proti tema dvema adjunktoma dokazalo. Tretji pa je Menger omenjal Roschedla kot žrtvo narodnega fanatizma in ministerske samovolje. Vsak poslušalec je moral misliti, da sta omenjena pristava od Slovencev že na križ pribita ali da se jima je vsaj grozna krivica godila. Zato se je vzdignil dr. Vošnjak in popravil neresnične in neutemeljene trditve Foreggerjeve. Kon-gtal val je, „da je Šmarijski okraj čisto slovenski, kor še niti l/i°/o ni upisanih za Nemce mej 18.000 prebivalci. Sodnijski uradniki pa, to je sodnik in oba adjunkta znajo le za silo slovenski, a nobeden od njih no zna slovenski uradovati. (Čujte! čujte! na desnici.) Rotschedl je ustanovil šulvereinsko skupino, da bi si izsejal Nemce, seveda brez vspeha. Predsedništvu skupine se je sicer odpovedal na ukaz ministerstva, pa svojega rogoviljenja proti Slovencem ni opustil in on in njegov tovariš sejeta nemir in zdražbo v celem okraji. Zato so občinski zastop, okrajni zastop in duhovenstvo prosili pravosodnega ministra, naj ta dva uradnika prestavi iz slovenskega okraja, ker ljudstvo do nju nema nobenega zaupanja. Vsled take pritožbe bi vsak minister ukazati moral preiskavo in to se jo zgodilo. (1. dr. Foregger pa mora v silno intimni zvezi biti s predsednikom Heinricherjeiu, da že danes ve, kar je g. Heinrichcr v soboto in nedeljo pri preiskavi našel. Nemško-pemski poslanci se vedno pritožujejo o krivicah, ki se jim gode, pa niti jednega slučaa neso naveli, da bi kateri mej njimi poslujoči uradnik ne bi! zmožen nemščine. V Šmarskem okraji pa ima 40 Nemcev tri sodnijske uradnike, 18.000 Slovencev pa nobenega, ki bi znal slovenski uradovati. Sicer pa še dandanes oba adjunkta sedita v Šmarji ter se jima ni zakrivil niti jeden las. To je tedaj tisto strašno mučeništvo, katero trpe nemški uradniki na slovenskih tleh/ Danes se je državni proračun v tretjem branji vzpiejel, jutri pa je predlog o severni železnici na dnevnem redu. Bodo spet hude debate in po 10 ur na dan seje. Opazovalo se je, da ministra Coni*ada, ki nikoli ne izostane iz nobene seje, danes ni bilo v slite! Ver ha plac en t et vox. Pa, z Bogom; čas je da izvršim časopis. Čas je denar: vi me ugonobite ! Ostal sem sam s Truthom ter ga vprašal, če ni o globoki resnici razloženega sistema tako prepričan kot jaz sam; ali sme silovitost in nerednost amerikanskoga novinarstva primerjati tej lepo uravnani in trdno skleneni napravi, ki mora v kratkem času ubrzdati najbolj goreči narod na svetu ter ga privaditi politične zmernosti in ljubezni do neškodljive svobode. Doktor, rekel je mehko, jaz sein popolnem Humbugovih mislij; vi se najbrže šalite z našo pri-prostostjo. Ta vaš nauk, ki ste ga nama kot novo iznajdbo predstavljali, poznani jaz že dolgo časa. Ta nauk je dogma inkvizicije: resnica je postala uradna in vladna stvar, instruinentum regni, ter je v jedinem zakupu cerkve in države. Pred tristo leti je Luter razpihal te nevarne sanjarije in nične domišljije ter je vsakega kristijana zopet postavil v last njegov*; vesti in njegove pravice. Že začetkom sveta je iz Pandorine škatlje prišla resnica s tolikim drugim dobrim, ki je v nespretnih rokah o ostalo tudi hudo zlo. Resnico iskati, je naloga vsem ljudem, nobeden posamičnik nema pravice, da bi se je polastil samo za se. Ne skušajte utišiti se s praznimi besedami. Vlada, ministri, uradniki, ali neso vsi ljudje, ki neso nezmotljivi in tudi ne pre-vidniši od nas? Te narediti za izključne prodajalce resnice, to je prazen san; resnica je vsakemu v vlast, kot zrak in svetloba; mogoče je le, zadušiti jo, to je ljudem zabraniti — ne sicer misliti jo — ampak izgovoriti jo. Komu pa naj basne toli ostudna naprava V Vladi? Gosposki? Ta bode nje prva žrtva. Neprenehoma jo bodo goljufali; par zvijačnih kovar-jev bode lehko slepilo najpoštenejšega uradnika ter ga zapletlo v največe neumnosti in nevarnosti. Ali razven tega ne zapazite, da priznavate svojej vladi popolno oblast, tudi storiti krivico, če se potrudi najti razloge za krivico? Ali bodo državljani s tem kaj pridobili? Od dne, ko zadeva države ni več zadeva državljanov, vzamete jim najplemenitiše, najlepše, največe blagre (zaklade) v življenji: ljubezon do domovine, ljubezen do svobode. Zabraniti gibanje, spočeto na govorniški leci in po časopisih, človeška družba bode postala stoječa voda, iz katere kuga in smrt puhteti. Morebiti ste zavarovali vsaj gmotno blagostanje, jedino vabo, po katerej druhal hlasta? Ravno nasprotno: bogastvo je sad svobode; javna varnost, blagostanje, kupčija in obrtnost se nahajajo le v državah, v katerih se množe časopisi, katerih glas nam tako malo ugaja. Molk je le zmagoslav-nica bebcev, noč ni kraljestvo poštenih ljudi. Pustite nam svetlobo, hrup in življenje. Spomnite se, da so tudi v Rimu kričali zoper jezikavost ljudskih zagovornikov (tribunov); spomnite se, da jih je neki dan Sulla utažil na največe veselje duhovitih in dobrih ljudij in da je od tega časa stari svet jel propadati, da ga celo krščanstvo ni moglo rešiti. Dovolite, odgovoril sem, ves osupnen, da se je razgovor tako obrnil, jaz nikdar ne trdim, da bi bil našel modrijanski kamen za državnike. Vsak sistem se lehko napak obrača. Priznajte mi vender, da je jezik vaših časopisov strahovit in da ga ni hujšega zla nego njih nebrzdana drznost. Doktor, vi veste, kaj pravi sv. evangelij: n a sadu jih bodete izpoznali. Pokažite mi deželo, kjer je več razsvetljenosti, več krščanske ljubezni, več gmotnega blagostanja nego v Ameriki. (Dulje pnii. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 65. 21. marca 1885, Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 21. marca. Gospodska zbornica državnega zbora imela bode v ponedeljek sejo. Drug teden bode imela še več sej. V torek začne posvetovanje o urejenji du-hovenske plače. Posebno bode pa hitela s posvetovanjem o budgetu, da je konča še pred Veliko nočjo, kajti sicer bi vlada morala prositi za indemniteto še za mesec april. V Levovu začel je izkajati nov rusinski list „Mir". Namen temu listu bode gojiti katoliški duh mej Rusini in delati za sporazumljenje mej Rusini in Poljaki. Mi mu želimo jako mnogo vspeha, da bi jedenkrat bilo vender odpravljeno nasprotje mej tema dvema slovanskima rodoma, katero škoduje vsemu slovanstvu in katero naši nasprotniki pri vsaki priliki porabijo proti nam. To smo zopet videli te dni, ko je dr. Knotz očital Poljakom, kako zatirajo Rusine. Na to se je pa oglasil Rusin Kulacz-kovski, pritrjeval Knotzovim besedam in klical Nemce proti Poljakom na pomoč. Žalostno je, da je nasprotje mej dvema slovanskima rodoma prišlo tako daleč, da jeden že kliče Nemce, največje sovražnike slovanstva, proti druzemu na pomoč. OgcrNka zbornica poslancev bode še pred Velikonočjo rešila zakona o hišnih zadrugah, in ozkotirnih železnicah v Bosni. Do konca druzega tedna bode najbrž tudi gospodska zbornica rešila zakon o zborničnej reformi. Debata o tej stvari trajala bode samo kakih pet dnij, ker vse stranke žele, da se ta zakon reši še pred Velikonočjo. Kakor se misli bode zbornica vsprejela reformo, kakor jo je vsprejel odsek. Od 897 zborničnih članov, katerim so se dosedaj poslala povabila, jih najbrž ne pride več k zborovanju nego 450 in od teh jih bode 300 glasovalo za to predlogo. 28. marca se pa začno velikonočne počitnice obeh zbornic in bodo trajale do 11. k večjemu do 13. aprila. Takoj po počitnicah bode se pa zbornici poslancev predložil od go spodske zbornice predelani načrt zbornične reforme. Zbornica poslancev ga bode pa najbrž brez velikih ugovorov vsprejela. Vnaiije države. It uska vlada je razpustila znano Kolin no v-sko komisijo, katera se je posvetovala o reformah, ki se imajo uvesti v upravi. V tej komisiji se pa naprednejši, vladi ne baš povoljni elementi imeli večino, zategadelj jo je pa najbrž zadela omenjena osoda. Nabrano gradivo je komisija odstopila mini-sterstvu notranjih zadev. — Pravosodno minister-Btvo je priznalo novo židovsko sekto, katera ne priznava talmuda, in dovolilo jej v Jelizabetinem go-rodu otvoriti svojo sinagogo. Kuloarsku vlada je 200.000 frankov dovolila za dostojno proslavljenje tisočnice svetega Metoda, kakor je to bilo sklenilo narodno sebranje. V Sofiji se je sestavil odbor iz najveljavnejših meščanov, da vodi priprave za to slavnost, ki obeta biti velikanska. Italijanska zbornica bode do Velike noči rešila agrarne predloge, potem se pa bode zborovanje odložilo za jeden mesec. Senat pa začne posvetovanje o železniških konvencijah 8. aprila in je bode končal v sedmih ali osmih sejah. V aiigleNkcj spodnjej zbornici opomnil je Hartington k vojnemu budgetu za bodoče leto, da ne obsega vseh potrebščin. Več kreditov predložilo se bode še le po Veliki noči, tako za Nilsko in sudansko ekspedicijo in za železnico iz Suakima v Berber. Vojaških novincev se je nabralo poslednje leto 35.650, tedaj 7500 več nego jih je bilo treba, da se popolni vojska. V Sudanu in Egiptu je sedaj 16.400 mož in rezerva broji sedaj 39.244, milica 30.803 in voj prostovoljcev 208.000 mož. Trdnjave se bodo to leto začele graditi v Trincomalee-ji, Sin-gaporu, Simonsbai-ji in Sierri Leone. Hartington je predlagal, da se efektivno stanje vojske določi na 114.694 mož. Dolgo se je ugibalo, kaj da misli Anglija s Sudanom, ko bode ondu mir ustanovljen. Sedaj se je pa stvar nekoliko pojasnila Angleži mislijo osnovati posebno delniško društvo, katero bode skušalo izkoristiti Sudan komercijalno in industrijalno. Železnica, ki se zida iz Suakima v Berber ne bode le začasna, ampak stalna. Po njej se bodo izvažali sudanski pridelki v Suakim. Poslednje mesto se bode vsled tega jako razvilo in bode moglo tekmovati celo z Aleksandrijo. Kako se bode uravnala sudanska uprava, še sedaj točno ni določeno, a gledalo se bode pri tem na to, da bode ugajala an-gleškej trgovini. Domače stvari. — (Cesarjevič Rudolf in Štefanija) dospela sta včeraj popoludne ob 5V3 uri v Kotor, kjer ja je pozdravil namestnik, prebivalstvo pa navdušeno vsprejelo. Cetinje je sijajno okrašeno. Povsod avstro-ogerske in črnogorske zastave, venci, cvetlice in zelenje. Posebno lepo je okrašena knezova palača n stara palača kneza Danila. Postavljeni so lepi slavoloki. Ljudstva prihaja ogromna množina in v Cetinji ni še bilo nikdar toliko tujcev. Knez z vsemi ministri, vojvodi in dostojanstveniki je včeraj popoludne ob 3. uri odpotoval v Njeguš, kjer bode prenočeval, da danes zjutraj prestolonaslednika pozdravi na črnogorski meji. — (Iz mestnega zbora) izstopijo letos sledeči gospodje mestni odborniki in sicer: iz III. razreda: Horak Ivan, izvoljen 1882. leta na 3 leta, Hribar Ivan, izvoljen 1882. leta na 3 leta, dr. Zamik Valentin, izvoljen 1882. leta na 3 leta, in vsled odpovedi dr. Drč Josip, izvoljen 1883. leta na 3 leta. Iz II. razreda: Bayr Alojzij, izvoljen 1882. leta na 3 leta, Grasselli Peter, izvoljen 1882. leta na 3 leta, Tomck Josip, izvoljen 1882. leta na 2 leti. Iz I. razreda: Kušar Josip, izvoljen 1882. leta na 3 leta, dr. Mosche Alfonz, izvoljen 1882. leta na 3 leta, Ničman Henrik, izvoljen 1884. leta na 1 leto, Peterca Fran, izvoljen 1884. leta na 1 leto. Imenik volilcev bil je predpisano dobo na ogled, a uložila se ni niti jedna reklamacija. — („Narodni dom".) Sedaj, ko se je loterija vender tako dobro obnesla, da ima društvo „Narodni dom" vender že kakih 4 0.0 00 gold. glavnice, treba pričeto delo vztrajno in dosledno nadaljevati. V to svrho priporoča se zlasti, da se snujejo „krajcarska društva". Kdor pristopi k takemu društvu, zaveže se, da bode vsaki mesec plačeval vsoto, recimo 10, 20, 30 ali tudi več krajcarjev po svojih gmotnih razmerah. Načelnik takemu društvu pa mora vsaki mesec pri svojih članih pobirati doneske. Gotovo se bode na ta način veliko novcev nabralo in odličen rodoljub zagotavljal nam je včeraj, da bode v kratkem osnoval krajcarsko društvo, broječe okulu 50 članov. Naj bi tudi drugi narodnjaki posnemali ta vsega priznanja vredni vzgled. — (II. popularno-znanstveno predavanje) na korist „Narodnej šoli" bode jutri (nedeljo dne 22. marca) ob 11. uri predpoludne v fizikalni dvorani c. k. višje realke, v drugem nadstropji na desno. Gospod prof. Se nek ovi č predaval bode „o električni razsvetljavi" ter svojo razpravo pojasnjeval s praktičnimi poskusi, kar bode izredno zanimivo; zato opozarjamo slavno občinstvo, naj ne zamudi lepe prilike, pridobiti si potrebnega znanja o tej epohalni iznajdbi, o kateri poučiti se iz knjig v to stroko spadajočih je mnogo ' težavnejše, nego z nazorovanjem praktičnega pouka. Udeleženci bodo torej na dve strani koristili, naj-pred sebi potem pa „Narodnej šoli", ki podpira iz-ključljivo ubogo šolsko mladino (ne pa slov. učitelje na utrakvističnih Šolah) ter ji pripomore z učilnimi pripomočki, da se s pridom vežba v naukih ljudske šole. Pomanjkanje učnih sredstev je največja zapreka našega šolstva in najspretnejši učitelj niti približno ne doseže učnega smotra, ako deca nema potrebnih učil. Zato podpirajmo naše šolstvo po Narodnej šoli! Z narodno omiko je v tesnej zvezi naše narodno blagostanje in narodna zavest. Ustop-nice se dobivajo v trafikah (čitalnica in špitalske ulice) ter pri ustopu za 1 osobo jedenkrat 50 kr., za dijake 20 kr. --• (Društvo zdravnikov na Kranjskem.) Vsled pomote proglašena je bila v društvenem časopisu „Aerztliche Vereinszeitung", seja zdravnikov na Kranjskem za 25. dan t. m. Ker je pa v ta dan praznik, preloži se seja. Opozori se društve-nike, da se društvo osnuje v tej seji po novih že potrjenih pravilih. — (F i 1 h ar monično društvo) ima jutri popoludne ob 5. uri svoj četrti in zadnji „Kannner-musik-Abend" z prav lepim sporedom. — (V Gorici) umrla sta: V 18. dan t. m. Krištof Ernest C or o n i ni, državni grof Kronberški, višji dedni deželni točaj v Kranjski in Slovenski marki, v 71. letu svoje dobe. — V 1!). dan t. m. pa o. Bonaventura Seli provincijal oo. frančiškanov v pokrajini sv. Križa. Porodil se je 23. februvarja 1820 v Korminu, 22 let učil je bogoslovje, potem bil več let na Tersatu, 22. avgusta 1883 bil je izvoljen provincijalom. R. I. P.! — (Teško ranjen) bil je danes zjutraj ob 2. uri pisar v dra. pl. Schreva pisarni, g. Miroslav Trče k, pred Virantovo kavarno. Neki častnik, s katerim se je bil baje v kavarni sporekel, usekal ga je s sablo po glavi, da se je krvaveč zgrudil na tla in ga je policija odvela v bolnico — (Nepoboljšljiv tat.) Nepoboljšljivi tat France Breskvar mlaj., ki je bil še le pred par dnevi iz ječe izpuščen, ukral je pred včeraj pri Druško-viči velik kos salame, pa policija ga je prijela in zopet izročila sodniji. — (Zaprla) je policija včeraj ob 10. uri zvečer sleparja Žida Rudolfa Lamela, ki je sleparil ljudi po Ljubljani, češ da njim bode preskrbel žične blazine iz Opave. Lamel, ki je dokaj ljudij po Ljubljani že osleparil, bil je zaradi jednake goljufije pred kratkem 7 mesecev zaprt. Izročili so ga sodniji. — (Tatvina.) V zgornji Šiški št. 53 ukral je včeraj popoludne neznan tat železniškemu služabniku Martinu VičiČu službeno uro z verižico. — (Iz Bol ca) dobili smo danes naslednjo brzojavko: Danes obesil se je vulgo Minkec. Strah nas prošinja. Odkar mu je odpeljal »plemeni tašu — o kojem smo vam v 15. dan januvarja poročali, dve lepi kravi za borih 55 gld., ni imel več miru in počel je misliti na samomor, ker ni obveljalo ono, kar je „plemenitaš" govoril. — (Uboj.) Iz Borovnice se nam piše: V ponedeljek na jutro dne 16. t. m. udarila sta se hlapca tukajšnjega posestnika in gostilničarja Lovra Verbiča, vulgo „Figarja". — Kakor o naj-večih tacih slučajih bil je tudi to pot povod nesrečnemu dejanji „jeruš", kateremu sta oba, ubiti Jožef Makovec in pobojnik Jurij Debelec, vsak v svojem kraji pridno prigovarjala pozno v noč. Vrnivšima se v ponedeljek na jutro domov, trebalo je najmanjšega povoda, da je huda ta pijača razdražila živce rečenih tako, da je prišlo do dejanskih izgredov. — Slučaj hoče, da izgine J. Makovcu Jajbele", bodi-si da ga je sam kam založil, bodi-si, da ga je res „Figarjeva" krava požrla, kakor trdijo sedaj ljudje, To zadostilo je, da udari rečeni že spečega Jurija Debelca z grabljami tako, da se leta zbudi, skoči kvišku, zgrabi gnojne vile in sune z njimi J. Ma-kovca tako nesrečno v levo sence, da je leta v teku 24 ur umrl. - Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kotor 21. marca. Mesto in pristanišče včeraj sijajno razsvetljeno. Na višavah okolu gorele so grmade. Danes zjutraj ob 8. uri odpeljala sta se prestolonaslednika v Cetinje. Mi-linkovie peljal se je naprej, Cesarjevič Rudolf in Štefanija peljala sta se v črnogorski dvorni kočiji v čveter. V spremstvu bili so nadvojvoda Ivan z namestnikom in drugi dostojanstveniki. Pri odhodu svirala je godba cesarsko himno, narod pa je visoka gosta pozdravljal z navdušenimi živio-klici. London 21. marca. V spodnjej zbornici čitala se je brzojavka Grabama Wolseley-u, z dne 20. t. m. Vspeh včerajšnjih operacij bil je ta, da se je napravila trdna postojanka, da se ima dolino Hascheensko v oblasti in da so desnega krila operacije proti Tarna ju zavarovane. Razne vesti. * (Svetovni poštni kongres.) Iz Lizbone se 16. t. m. brzojavlja; Poštni kongres ukrenil je na predlog Rusije napraviti prihodnji kongres čez 5 let na Dunaj!, V soboto 21. t. m. podpisali so zapisnike in zaključili zborovanje. * (Napad na državnega poslanca.) 19. t. m. opoludne, ko .je ministarski predsednik Tisza z državnim poslancem Uonay-jem hotel ostaviti zbornico v Budimpešti in korakal po stopajicah nizdolu, zakadi se nek lično oblečen gospod v poslanca Ronayja in udriha z debelo palico po njom. Tisza pobegne nazaj v zbornico, boječ se, da ne bi tudi on katere skupil. Napadnik kričal je mej pretepom besedo: ,.To je za mojo ženo!" Policija ga je prijela in zaprla. Napadnik je bivši odvetnik ogerske prvostolnice I1'ran Vargai, ki je pa bil zaradi ponarejanja menjic pobegnil v Carigrad, a se pozneje sam objavil sodniji. katera ga je obsodila na jedno leto v zapor Pred dvema tednoma prišedši iz ječe nadlegoval je Vargai Ronay-ja, ki je mej tem podpiral njegovo soprogo, za denar, ker mu ni izpolnil želje, mu je pretil, kar je tudi jako žalostno izvršil. Vargai trdi, da je poslanec Ronay živel z njegovo soprogo v prepovedanej zvezi. ♦(Tatvine na ogerskih poštah) množe se dan na dan. Tako pobegnil je 15. t. m. poštni voditelj v Szent Endre (pri sv. Andreji) Julij Dim-8its s poštno blagajnice, v kateroj je bilo 5000 gld. Nezvesti mož je stoprav 25 let star. — li). t. m se pa iz Pešte brzojavlja Pri pošti na osrednjoj postaji nameščeni poštni oficijal Emerih Csapo izneveril je iz treh pisem Ifioogld., ter ž njimi hotel pobegniti z Zemunskim vlakom, a v Soroksaru so ga spoznali, prijeli in zaprli. 17. t. in. zjutraj objavil se je sodniji Maar, ki je ukral 15.400 gld. poštnega denarja. Izneverjene vsote je, kakor trdi sam, zastavil v loterijo. Tujci: 20. marca. I Vi oilofia: Fakler z Dunaj«. — Rečkar z Kočt-vja. MohortU z Notran skega. I ri f il« i: Lfttiko iz RudimpeSte. — Herlt z Dunaja. Bofbaner ii Trstu. Pri HVHlriJMkein cesarji: Karlinger iz Idrije. Tržne cene \ Ijuhljaiit dne 21. marca t. 1. jI. kr. rt kr. Plenica, hktl. . . . t; m Špeli povojen, kgr. . - ci. Rež, B t • • 5 ; :i Surovo maslo, . - 86 Ječ 11)011, n ... fi|20 Jajce, jedno .... - 2 0VC3, n ... 325 Mleko, liter .... - s Ajda, » ... 4 71 Goveje meso, kgr. - m Proso, n ... Telečje „ n — m; Koruza, I ... Svinjsko „ „ — BO Krompir, i» ... •: -6 Koitrnnovu „ - — 38 Leča, Grab, i> ... - - 18 Fižol, 860 Seno, 100 kilo . . ] 96 Maslo, kgr. . — !ll Blatna, » * • • ] 78 Mast — 82 Drva trda, 4 □ metr. 8j — Speh frifen, „ - 52 „ mehka, „ „ 6 80 Heteorologifino poročilo. n Stanje S °l£ barometri) i '■'n-u,.|il v mi... Tempi r .tura Vetrovi Mo-Nebo kri na v I mm. 7. /ju'raj 13163uiih. 4-8° C j 2.'pop.' 181-89». 8(PC 9. zvečorl 130-82». 20 C si. \zh. si. vzh. si. szh. obl. obl. jas. 000 mm. Srednja temperatura 4 9°, za 0 8° nad normalom. JDu-najslsa, "borza dne 21. marca 1.1. (Izvirno telogrdič.no poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 66 kr. Srebrna renta.......... 83 „ HO „ Zlata renta........... 10S fl 80 „ 5", marčna renta......... 99 „ 26 „ Akcije narodne banke....... 8(54 B — „ Kreditne akcijo......... 30'J „ 10 „ London............ 124 „ 15 „ Napol........... 9 n 78«/i . (J kr cekini ,......... 5 n 80 , Nemške marke ........ 60 „ 60 „ 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld m , - Državne srečke iz 1 1861 100 gld 172 „ - „ 4°/0 RVBtr zlata renta, davka prosta. . 108 „ 70 „ Ogrska zlata renta 6°/|...... — n — » 1*1 « n ■ » /fl..... ♦ Umotne (138—4) t .... 99 , 36 „ papirna renta 5°/, ..... 94 „ 05 5*/0 štajerske zemljišč, odvez oblig 104 „ — Dunava reg srećke 6#/( . . 100 gld 115 n — ZemIJ obi avstr 4'/,*/, zlati zast listi . 123 „ 25 Prior oblig Elizal.etine zapad železnice 113 „ — Prior oblig Ferdinandove aev. železnice 105 „ 75 Kreditne srečke.....100 gld 178 , 25 Rudolfov« srečke.....10 „ 19 „ 96 Akcije anglo-avstr banke 120 „ 105 , 2') Tramm\vay-društ velj 170 ghl a v . . 216 „ 50 Zahvala. Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem za vsestransko prisrčno sočutje, dokazano mej boleznijo in v smrti preljubega nepozabljivega mi sina CEN KO POTOČINA, kakor tudi za darovane brezštevilne mrtvaško vence. (164) Marija PotoSin. Poslano. 07-11) GLAVNO SKLADIŠTE _____—* nr.Jčistije lužne -—KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, i ka8 izkušan lick proti trajnom kašlju plućevlne I ielutlca bolesti grkljana I proti mehi rnim kataru, IIIX K K MATTONiJA Karlovi vari i Widn. Stacuna s kramarskim blagom, tobakom in koleki, ki žo čez petintrideset lat obstoji, emirom dobro obiskovana, na zelo pripravnem kraji v Ljubi lini se daje v najem. Kje? pove upravniStvo ,81ov. Naroda*. (149—2) wr Semena "m velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja prodaja sveža (109—3) Peter Lassiiik v Ljubljani. • ustavlja po najnovcjlem a uierikanskem načina T $ brez vsaki h bolečin ter opravlja |tloinhoviiiija in 6 vso sobne operacije t zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Hndeokega mostu. I. nadstropje. & 4 ♦ AAAAAi^ A AAAivAAAAAAA Za bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in najglasovitejSa firma za sukno MORICA BUMA y Brnu (ustanovljena leta 1SM) pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Bogata izber »ukna za sui.uje (Strelch- nnd KammgarnroekBtoffe^ od gld. 3 do gld. 7 in NUkna /« hlače« najnovejši uzorci, od gld. 1 do tfld. 6 meter. Črni 1'cruvlciiN r.a Huknjc in Ton-kins /.a hlače od gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega Mik na za civilne in voiaftke obleke, llvre|e, cerkve, biljarde in vozove. .Sukna za požarne gtritže, veteranska in tstrelgka društva In druge korporacije. — ftormnlnega voliinlcKn blnga ZA zgornjo obleko, kakor normalnih pontelJulfa in popotnih odej po sistemi prof. f.uslava .lligra v Kinllgarlu bogata izbčr. 1'elsi ni aiiglcški potni ptaldl, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.26 do gld. 16. Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačila. — Pošiljutve, katerih vrednost znaša gld, 10, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobe. na zahte-vanjo vzgledue knjižice z mnogoštevilnimi uzorci Iranko. (107—4) Ustanovljeno 1847, na Du-naji in Budapežtl od 1861. Ivan lloll-a zdravilno pivo Iz Hladnega izvlečka 1 steklenica 60 kr. Ivau H o IT-a konceu- | trovani Hladni izvle- 1 ček I 1 st. gl. 1.12, in. st. 70 kr. 1 Ivan lloll-a bonboni iz Nladiiega invlečka za prt*) pristni snim v modrih zavitkih H 60,30,16 in 10 kr. Ivan lloll-a zdravil- j na Hladna čokolada 1 j!o '/, kilo I. gl. 2.40, II. 1 gl. 1.60, po V* kilo 1.1 gl. 1.30, II. 90 kr. j Pomoč proti bolečinam v prsih, sušici, kašlju, lir i pa v osli. slabemu prebavljen ju in slabosti živcev ter oslabil ni ju. Ni še bilo zdravila, ki bi se, bilo tako v obče priljubilo, kakor Ivana llolfa sladni izdelki. Slednji dan dohajajoča in po časnikih se razglašajoča poročila 0 ozdravljenji so govoreči, dobrodejui dokazi zdravilne moči in delajo nepremakljivi zid zaupanju za vsacega. Gospodu HOFF-u, i /. n in i t 1 j ii in izdelovalen prenarulov iz sladnpga izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh Buverenov evropskih itd. Dunaj, L, Graben, Ilrauucr.ttrnsHC 8. V Trata, 14. maja 1882. Vaše blagorodje! Znanci bo mi svetovali rabiti v.iše sloveče pivo il Hladnega izvlečka proti mojim bolečinam v prsih. .laz sem že tudi poskusil je rabiti, in ker je to imelo dober vspoh, prosim, pošljite mi še 3 i steklenic Ivana Iloff-a piva iz sladnega izvlečka hitro po poštnem povzetji. S spoštovanjem Antonio Slrnckcl, Via S. Giacomo št. 4. Uradno zdravstveno poročilo Lazarove bolnice v Berolinu. Vaše odlično pivo iz sladnega izvlečka rabilo se je z najboljšim vspehom iti bolniki soje z velikim veseljem pili. (582—2) Adelheid pl. ItiHinnrck. Glavne znlojje: Ljubljana: Peter Lastnik; Kranj1 Fran Dolenc; dalje: Postujlna: Doxat & Diitrioh; Kočevje: Wvard Bofmann: Idrija: Fran Kos; Rudolfov«: Dom. Ki/.zoli, lekarna; Ribnica: Janez Pauser; Zagreb: (!. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupferschmiilt, Marek, lekarni; Reka: G. Cattl, lekarna, Fr. Jechel, N. TaVačie, droirueriji; Gorica: (!. Cratofolelti, dvorna lekarna: Celovec: W. Tburnnvald, lekarna; Maribor; W. Kiinig, lekarna, F. P, llolasek; Tržič: J. liaitbarek; Pulj: (1. B. Wasserinann; IMilj- J. Kasimir; Trst: F. S. Friuz Seravallo, Zanottl, lekarni; Beljak: V. Scbolz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni: Zader: Cbr. Mozoeco, N. Audrovice, lekarni. h'ue'1 feg ilr. Kuuip s Restavracija ali boljša gostilna ^ 4 želi se vzeti v niijem. ^ ^ Ponudbe naj se blagovoljno pošljejo ^ A »FoMip Vorbo.sflicjjK-ii ^ A (166) v Slov. Bistrici, Štajersko. ^ V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PISTALOZZIGASSI 1, najstarejša tvrdka te vrste. (623—25) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. 60 visokih odlikovanj Zoper j etil*: o! Radgostski univerzalni čaj in rožEovski mako-rastlinsii celtližli, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane : , j , bolezni na pljučah, za ^PfS^Mi^v&i S^ne'. PFSne Vratne Bl*u9l(^W^lnal ^°'e^ne» P°sebno za su-«^Wfm^m^Awt^l ^C0' ^l'0,ll'ovo s,i<-bost, ^S&sSfA\'}Mtj^/š'/ za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko šlovilo priznanskih pisom razpolagajo se v prepričanje. _ G. lekarnarju j. Seithertu v kopelji Roinovt. Izvolite mi zopet s postnim povzetjem poslati 10 »kailjic svojih izkufieiiih nroŽnovskih maho-rast-linskih leltičkov", kajti ti celtiički mojej soprogi izrrstno blažijo kašelj, kateri jo uže od zime počenšt hudo nadleguje. Proti tej bolezni zdaj ne pouvir.jo no-bedna zdravila — ojobiio ne mogo rabiti no bedni opijati Zatorej potrebujem večje zaloge, ker mi je prva pošiljatev Vaša uže skoraj pošla. Z vsem spoštovanjem se priporoča Mod in kir. dr. j. 9Iatouaek9 mestni zuravuik. V Ustji, dne 5. septembra 1876. Vaše blagorodjel Prosim, da mi s povzetjem blagovoljno pjšljoto 9 zavitka svojega „radogostskega univerzalnega čaja" — njega dobremu učinku se ima moja žena zahvaliti, da se jvj je stara bolezen zdatno zboljšala. Spoštovanjem Janez pl. Nzabo. V Smo'niku (na Ogerskem, Ci|iski komitat), dne 25. aprila 1878. G. lekarnarju j. Nelchertu v kopelji Rožnov!. Po zelo težavnih marših v Turčiji sem si nabavil hudo pljučnico. No, denes so usojaiu za prib žena 2 go d. uljudno prositi Vas, da mi pošljete svojih jI BlaVnih roinovskih maho-rasfinskih eeltličkov ter radogoBtskcga univerzalnega čaja. Sč srčnim pozdravom so beležim j, \ovolii.v car. niski kapelnik, zdaj mi <>upustn v Dtlšniku pri llovdnici Češka). 5 Od tega po zdravniskoj razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za Hdnevno rabo pripravljeni p.tkot z oakasom o rabi 1 gld. nv. v. Jedna originalna ikatlfa RožnoViklb mabo-rastllnekth coltlič-k kr. več Trava se dobi Mamo intruvuo*! iz lokarne v kopališči Rožnavi. fJ$? Bolnoisiti cvet zn žlrce, hitro iu trajno o.dravija puiiko, trganje po ulili in vsake vrste slabost v živcih in kitali, Izvirna sUlenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj 10 kr. več. Pravi so ■•o .: »amo iiiu-iivnosi i;, lekarno v Rožnavi ^Moravska). (770 -1 ) 45 Št. 4308. Razglas. (154-3) Mestni magistrat išče in namerja t najem ▼zeti proatore, pripravne za otročje zabavišče, katero je po sklepu mestnega odbora otvoriti do 1. maja letos. Treba bi bilo dveh velikih, svetlih, suhih in zračnih, najbolje pritličnih prostorov z vrtom ali dvoriščem poleg, dalje jedne navadne sobe in kuhinje; nahajalo pa naj bi se to stanišče ali v šolskem, ali v kolodvorskem, ali pa v dvornem mestnem delu. Ponudbe je, bodi si ustno, bodi si pismeno, do konca marca t. 1. izročiti pri podpisanem magistratu. toni Mjlitral t Ljililjaii. v 12. dan marca 1885. Župan: Grasselli. Dr. Spraiigcr-H'vc *' — za zeloAee. Tajni medicinski in dvorni so-, etnik dr. Blickinp, medicinski sovelnik dr. (John, dr. Miinning in mnoge druge idravničkn avtoritete so je preskusile in je m izvrstno domače (ne t ijno sredstvo priporočajo proti vsem Želodčnim iu trebušnim Meznini. Pomagajo tukoj proti migreni, krča v želodci, oiiiedletici, glavobolju, tnbuhoboljn, mtili/.enju, želiidčuej kislini, vzdignvanjn, omot ci, koliku, skrofeljnom Itd., proti zlaiej žili, zapretiu. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jcdij. Poskusite samo z malim iu prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri £ON|ioi'i lekarji Nvobodi, pri Zlutein »rlu, n» PreSIrnovem trgu. (716 23) Priporočilo. Za prihajajoče pomladansko sezono priporoča podpisana tvrdku svoji bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejšo modi', izdeluje obleko p ■ najmočnejšem in najrazličnejšem kroji ter jako Solidno iu po zmerni, ceni. iS poštovanjem i£ Semena. Kr©i6i„ v LjublJ nI. Velikansko peSO, nemško in domaČo de- I kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. teljo, vsake vrste trave, Kašeljski kaps, priporoćtt 9VOjo ve,k0 Z40g0 V8eh vrst Ribniški krompir in fižol i. t. d. priporoča po najnižji eeul (156—2) IVAN PERDAN v LJUBLJANI. I ¥ sa s v Navliijskl dolini na štajerskem, tik farne cerkve stoječa, pripravna za vsakovrstno kupčijo ali obrt, d& se poj prav UKoduimi pogoji na ?eft let v uajeui. — Ponudbo sprejema upraviiišho „Sloveuskega Naroda" pod Sifr. „m. St. 4". (165—1, klobukov in kap; prejema tudi kožuhovino in zimske obleko črez poletje v shranjevanje. (112—5) V najem se 3) z odličnim spoštovanjem FRIDERIK SOSS. (148-3) P. Casermann. oooooooooooo Zaloga laka na veliko vseh mogočih vrst in za vsako porabo. vsakovrstnih oljnatih barv, lakovih barv za tla, deset raznih sort za pleskarje v vseh barvah. Razne indigrencije in vo; kove i delkc za tla mazali. Barve za akademične slikarje. Velika izber čopičev. Suhe barve in sploh vse materijalno blago za ličilce, potem za kolarje, barvarje, zidarje, mizarje, sobne slikarje, li-marje, izdelovalce pohištva, stru-garje, barvarje in za domačo porabo, barve za črnila, hektografe, štampilije, pošto, pirhe in opravo. Velika izber analin-loarv. Mnoge specijalitete, spajajoče v okvir navedenih ohrtov. Patrone za slikarje sob. Zlata in bronca i. t. d. i. t. d. 000000000000 Trgovina s semenom 0J01E POPPDVIC A v Zagrebu ne izdaje za leto 1885 novega cenika, nego oslanjajoč se na dober glas, prosi slavno občinstvo, da ga počasti s polnim zaupanjem, kajti hoče tržiti kakor do sedaj z dobrim, svežim semenom, ker se ne boji nikake konkurencije, pa zato bode preskrboval kupovateljem dobro blago po nizkej ceni. Priporočam razun sočivnega in cvetličnega semena še peske sadnih dreves in mlada sadna drevesca, posebno vsakovrstna detelj ina semena, katera so vsa jako čista in zanesljivo kalj iva; posebno imam veliko zalogo štajerske detelje in lucerne z visokih krajev. Isto tako sem v stanu kupcem na debelo preskrbeti po ceni zanesljivo kalj ive trave po nizkej ceni in to iz prve roke, kakor tudi imam kravje rćpe na debelo in sicer najboljše vrste. (10G-3) 000300000000 Velika izber krtač in čopičev (Pinsel) za vse obrte in tovarne, umetnike, domačo in pisarniško porabo. Velika izber vsakovrstnih glavnikov iz želvinc lupine, slonove kosti, bivolskega roga, belega, rumenega in črnega roga, kavčevine in pušpanovega lesa. Gospodarjem priporočam: (lotosa petroleja, olja ?i za mašine in kolomaza. Čistilo za vino. prav izvrstne. špecerijsko Izvrstne kave. m Domačo mast i. t. d. i. t. d. oooooooooooo JOSIP PETA VER W l^rcjaČ, v LJubljani, Nv. Jakoba trg »t. H, , (167—1) se priporoča i za izdelovanje vsakovrstne obleke : po Bajmodnejsem in najrazličnejšem kroji ter zagotavlja najnižje cene in solidno delo. Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjik cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutrnia", odbod okolu 86. dne marca 1885. Kajuta za potnike SIOO golti. — Vmesni krov BO gold. Potniki naj se obrnejo na (117—17) T.TERKITILE, generalnega pasažnega agenta, Via del! Arsenale Nr. 13, Teatro Comnnale, t Trstn. Zaradi vožnje blaga obrne naj so na Euilllana rt' Ani. Foglajen, generalnega agenta v Trat u. za trgovino z železnino in mešanim blagom, uren prodajalec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi svoje mesto spremeniti. — Natančneje se izve pri upravništvu „Slovenskega Naroda'. (150—3) Proda se hiša z vrtom na voglu Streliščih ulic št. 13, kjer se ima v kratkem delati nora cesta, iz proste roke. Natančneji pogoji se izvedo pri gospodu (141—3) Eliji Predović-u na Poljanskem trgu. m eKsportno pivo v steklenicah (6—12) priporoča A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. CR9 liTajnižje cene! Velika zaloga klobukov za fjcepode od 2 20 kr. više, za ćLeč3ce od 1 gld. BO kr. više. 1129—2) Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat itd. IVAN SOKLIČ, v Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. t&~ Vnan]3 naročila se hitro la v ceno izvrši. "W3 Mi»—^>At»r —fis+jai—-am&a—***** Izvrsten med (^iirMiitirnn pltaitoc) ▼ plehastlh Ikstljah po 6 kil (kilo po 00 kr.), akatlja 30 kr., ■e dobiva proti poitnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, svečarji v Ljubljani. (152—3) j 1 j1 i Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene ' \% 1 flJ|. t kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljanji '»•V illMuUiii T z mlekom in siratko. — Glavno označeuje Staierski rfpžplni zdra :: bo,8Znl Pribav,J|vih orflanov' aiajersKi oezemi zara- ugodo© Mraiiife. Vilm zavod. t Saisona od maja do oktobra. Južno železnična postaja: ;'_ . , _ . „ v * T Prospekti ln naročbe xa stanovanja na rav- Poljčane, \ nateljstvo. U26-3) Odpretje trgovine in priporočilo. S tem objavljam p. n. prebivalcem iz Ljubljane in druzih krajev kranjske dežele, da sem z denainjim dnem otvoril v bivše] Zupančičeve] hiši, Stari trg it. 1, poleg Hradeokega mostu bogato zalogo najmodnejših .S klobukov domačega in inozemskega dela. Priporočam se za mnogobrojni obisk, ker bodem prodajal solidno blagu po kolikor mogočo nizkih cenah. Z volespoštovanjem das-r,) II. BRANC1IETTA. Kari Ahčin-ova vdova, v Ljubljani, Francovo nabrežje (za vodo) št. 13, se zahvaljuje za dosedanje, njenemu ranjceiuu možu in njej izkazano obilno zaupanje ter le priporoča fcastiteiuu p. n. občinstvu za vsakovrstna ključarska dela, izdelovanje vsake baze pohtanega, Kottpodarskega in druzega ieleauega orodja, kijučavuic, zapahov, okovov itd. Posebno priporoča pa svojo obširno zalogo stedilnih ognjišč vsake velikosti, ki se po želji z vso opravo vred v hišah postavljajo in razpošiljajo. — Vnanja naročila se lajtočaeje ia lajarneje imiajejo. Tudi prevzema napravo kišaih. telegrafov v vsaki dolgosti in z vso opravo vred, s čemer je dobro preskrbljena. Vse to po litiju i >.i It couuh! (127—3) \ 4 mik C. kr. avstr. ogrsk. priv. (161—1) raotraci z lesenimi vzmetnicami. nadomestilo za slamjače in žične ustavke, Čisti, trajni in ceno, izvrstni za zarode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža ■e primerno cena. Pri naro&bi naj bo naznani notraija dirjuva in dolgost postelji. Glavna zaloga: Duna;, L, Maximilianstrasse 1. ki je dovršil vsaj ljudsko šolo in je zmožen slovenskega in nemikega jezika, se išče r prodajalnieo s mešanim blagom na deželi. Ponudbo vsprejema upravništvo .Slovenskega Naroda" pod črkama F. H. _ _ _(153—3) Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi! Prosim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Rotovega zdravilnega bal-zama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že vefl mesecev sem imel hudo mrzlico, katere nesem mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je ninula. S spoštovanjem Slavonija. Josip Beneft, Kastel it. 23. Veleceujeni gospod! Iz srca izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za Vaš dr. Kosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajue strašno želodčevo bolečine, 6o tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo. Še jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Fer d. Leituer, dimnikar. Hitra In putova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obBtoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domove sredstvo, da Be prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo »priden* in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešne pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prmapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipoliondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); iBti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto iu telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsied tega svojega izvrši nega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudski* domače sredstvo postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja ie na fr&nkiran« dopise na vse kraje proti' poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsol izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili nouspešuo zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. Pni vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecko der Spomergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Blrsohltz, lekar; Joa. Bvoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj i ti i: Fr. Baooaroloh, lekar. V K ran ji: K. flavnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Joi. Bergman, lekar. V Kamniku: Jos. Hodnik, lekar. V G o r i c i: O. Chrl-stofoletti, lekar; A. de Oironooll, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogle ji: Delta Damaio, lekar. V Trstu: Ed. de Lelten-burg, lekar; O. Prendinl, lekar; O. B. Forabosohl, lekar; Jak. lerra-valto, lekar; Anton Battlna, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu: O. Arazlm, lekar. V0~ Vsa lekarne ln večja trgovine s materijalnim blagom v Avatro-OgrskeJ Imajo aalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: Z^iažlro domače rcisizilo Eoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zemnu prsa vnamejo aH strdijo, pri bulah vsake vrste, prt turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmaŠče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in puti ko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, soper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se bitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojita vem potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem Še le se mazilo nanje prilepi. W skatUicak po MS im 9S kr. (136-3) Balzam za uho. Sknfieno in po innozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno te zgubljen sluh. 1 sklonica 1 gld. av. velj. hsatd.j is tdgoverii aieduik: Irai Želaziikar. La&tiiia ia tisk .Narodna Tiskana1 4 026313