PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in: STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Strojno lezenje IZDELAVA PRAPORJEV, ZASTAV, NAŠITKOV; VEZENJE VAŠEGA LOGOTIPA NA KAPE, MAJICE,... VELENJE, JANKA ULRIHA 17, S 063/853-628 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL Poslovalnica Velenje Foitova 2, tri: 063/855-088 Na velenjskem gradu so se v soboto v čudovitem ambietu podstrešnega razstavišča zbrali pripadniki in pripadnice TO. Sprejem jim je pripravil župan Srečko Meh. 30-letnica TO Slovenije Številne pozornosti predhodnikom slovenske vojske Danes se bo v glavnem sloven- imajo mnogi za predhodnico skem mestu odvijala osrednja današnje Slovenske vojske. Po proslava ob 30-letnici Terito- posameznih občinah so pripad- rialne obrambe Slovenije, ki jo nikom te že razpuščene organi- No, pa gremo! V nedeljo, 22. novembra bodo v Sloveniji potekale lokalne volitve. Volili bomo župane, občinske svete in v veliko občinah po Sloveniji tudi člane svetov krajevnih skupnosti. Volišča bodo odprli ob 7. uri in jih zaprli ob 19.uri. Za volitve županov bo tam, kjer nihče od kandidatov ne bo dobil že v prvem krogu potrebne večine, predviden še en prihod na volišča, ta naj bi bil 6. decembra. Koga za župana in katero listo za svet boste obkrožili in mu ali ji s tem dali glas in izrekli zaupanje, je vaša stvar. Pravijo pa, tisti, ki se na to spoznajo, da volivci obkrožujemo po svoji podobi. Bi rekla, da bo to kar držalo. Tokratne volitve, tak je občutek, niso več taka "farna" kot so bile tiste pred štirimi leti, da o tistih prvih "demokratičnih" niti ne govorimo. To se navsezadnje vidi tudi po dokaj skromni predvolilni kampanji, ki je bila vsaj doslej, resnici na ljubo, "na nivoju". Nizkih udarcev ni bilo čutiti. Samo danes (četrtek) so po Sloveniji odprta še predčasna volišča, namenjena tistim, ki bodo v nedeljo zadržani, pa bi navkljub temu radi volili (v Velenju v avli Mestne občine, v Šoštanju v sejni sobi občine, v Smartnem ob Paki v avli Kulturnega doma; zaprli jih bodo ob 17. uri); danes pa je tudi zadnji dan, ko lahko občinskim volilnim komisijam sporočite, da želite voliti doma, če ste morda bolni. V nedeljo vas bo na domu obiskal mobilni volilni odbor. Sobota bo namenjena razmisleku. To bo dan volilnega molka, ko je prepovedana sleherna kampanja, ko vas kandidati za volitve ne bodo vabili nikamor, si bodo pa želeli, da kljub temu razmišljate o njih. V nedeljo bodo volitve, v ponedeljek pa spet čisto običajen dan. No, ne čisto običajen, vsi bomo hoteli vedeti, kaj smo izvolili. Za naslednja štiri leta, za začetek novega tisočletja. ■ Milena Krstič - Planine Ljubiteljska kultura je v Sloveniji na zelo visokem nivoju, žal pa se ves čas otepa s finančnimi in tudi organizacijskimi težavami. Zato se je med člani slovenskih likovnih društev pred časom porodila ideja, da se povežejo in tako postanejo močnejši. Uresničili so jo v soboto na velenjskem gradu, kjer so predstavniki 14 slovenskih ljubiteljskih društev podpisali pogodbo in ustanovitvene akte za "Zvezo likovnih društev Slovenije". Dalje na strani 13 ISSN 0350-5561 Velenjski grad združil slovenske likovnike zacije pripravili sprejeme posamezni župani. Tudi v Velenju in Mozirju. Več na strani 13. ■ bš Ob koncu tedna bo suho in hladno vreme. Tudi na teh, kijih je v objektiv ujel Stane Vovk. Najbrž ne razmišljajo o istih stvareh kot razmišljajo odrasli in tudi skrbi imajo čisto drugačne kot njihovi starši. Pa vendar se zanimajo za stvari, ki se dogajajo okoli njih, tudi o medijih. Sredi prejšnjega tedna so njihovi vrstniki na otroškem parlamentu govorili prav o tem. Stran 7. 9770350556014 Dr. Vladimir Korun v Bonnu BONN - Že nekaj časa v Sloveniji ugotavljamo, daje treba spremeniti vlogo in delovanje državnega sveta. V ta namen so oblikovali v državnem svetu tudi delovno telo, ki pripravlja spremembe. Med drugim je predvidenih več delovnih obiskov v evropskih državah. Pred nedavnim se je delovna skupina v ka- Dr. Vladimir Korun izroča spominsko darilo generalnemu sekretarju zveznega sveta teri je bil tudi Velenjčan dr. Vladimir Korun mudila v Bonu, kjer so se seznanili z delom šestnajstih zveznih dežel (vse zvezne dežele imajo namreč predstavništva v Bonu)s posebnim poudarkom na povezavah z evropsko unijo. Francoz v Velenju VELENJE - Na povabilo poslanca državnega zbora Bojana Kontiča je obiskal Velenje Philippe Bassinet, član Socialistične stranke Francije. Po obisku pri županu Srečku Mehu si je med drugim ogledal prostore Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in se udeležil slavja v počastitev praznika občine Šmartno ob Paki. Gradnja vodovoda na Paškem Kozjaku VELENJE - V sredo so tudi uradno stekla dela pri izgradnji vodovoda na Paškem Kozjaku, kjer je še vedno eno od dveh sušno perečih območij. Ce bo vreme služilo izvajalcem, bodo dela končana v dveh mesecih, razumljivo pa je, da se bodo v primeru hude zime zavlekla za kakšen mesec. Vsekakor bodo izvajalci poskušali poskrbeti, da bo voda iz pip na Paškem Kozjaku pritekla čim prej, pa četudi bodo morali poskrbeti za bolj začasne rešitve. Kot smo že poročali, so po javnem razpisu izbrali VEKO, nadzor del pa bo opravljalo velenjsko podjetje Liwel. Koordinator bo Komunalno podjetje Velenje. Celotna investicija bo stala 44.6 milijona SIT, od tega bo 50% financirala občina iz sredstev razširjene reprodukcije, drugi del pa krajani. K izgradnji je pristopilo 73 gospodinjstev, 7 družin pa si še ureja potrebna finančna sredstva. Na MO Velenje jim bodo priskočili na pomoč tako, da jim bodo omogočili dolgoročnejše plačevanje njihovega prispevka. Prenovljena ponudba Nove LB VELENJE - V mesecu varčevanja je Nova Ljubljanska banka (v to bančno skupino sodi tudi Banka velenje) dopolnila ponudbo varčevanja, poseben poudarek pa daje rentnemu, obročnemu in premijskemu varčevanju. Pogodbo o obročnem in premi-jskem varčevanju je po novem mogoče skleniti tudi preko telefonske banke Teledom. Rentno varčevanje je namenjeno tistim, ki želijo privarčevati sredstva za leta po upokojitvi, štipendijo za otroke, večje nakupe.... Sklepajo ga za najmanj pet in največ dvanajstletno dobo, najmanjši mesečni obrok pa je pet tisoč tolaijev, možen pa je tudi enkraten polog (najmanj 500.000 tolarjev). Premijsko varčevanje traja od dveh do petih let, najnižji znesek mesečnega pologa pa znaša 4.500 tolarjev. SKB banka za dijake in študente in EVRO VELENJE - Ena izmed novosti, ki jih nudi SKB banka dijakom in študentom - prejemnikom štipendij, je izobraževalni kredit (za nakup knjig in študijskih pripomočkov) po obrestni meri T+3,75 odstotkov. Elektronskim navdušencem nudijo SKB NET, Zeleni telefon in Bankotel. Tisti, ki imajo dostop do Interneta lahko tako spremljajo stanje in promet na svojem tekočem računu, plačujejo položnice, kmalu pa bodo lahko tako vezali tudi prihranke ali oddali prošnjo za povečanje limita. SKB banka sodi med tiste slovenske banke, ki so že uveljavljene na evropskem trgu, z začetkom prihodnjega leta pa bodo tudi začeli izvajati mednarodna plačila v evru. V državah članicah Evropske monetarne unije bodo imeli od prvega januarja prihodnje leto devizne račune le v evru, njihov cilj pa je, da bi ga imeli v vsaki državi. Vseeno pa bodo lahko stranke v prehodnem obdobju še vedno prosto izbirale, v kateri valuti bodo pri banki hranile svoja sredstva. Izvajanje plačil v evru jim bo omogočal nov integralni informacijski sistem, ki ga prvi uvajajo. Predstavili so ga tudi na posvetu, ki ga je za svoje poslovne partnerje pripravila prejšnji teden velenjska enota SKB banke. Podrobno so predstavili tudi plačilni promet, ki ga bodo po novem za podjetja izvajale banke. LJUBLJANA - V Sloveniji je bila septembra neto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah povprečno 100.020 tolaijev, kar je za pol odstotka več od avgustovske in 8,7 odstotka več kot septembra lani; povprečna bruto plača pa je bila septembra 157.763 tolarjev, ali za 8,5 odstotka več kot pred letom dni. MARIBOR - Martin Budna, direktor podjetje MTI Evropa, registriranega v Mariboru, ki je v lasti M. Tam International iz ZDA v večinski lasti Američana, je v ponedeljek Okrožnemu sodišču v Mariboru predal ponudbo za odkup Tama v stečaju, in obenem zagotovil, da ima podjetje dovolj denarja za nakup in oživitev Tama. V ""lik LJUBLJANA - V ponedeljek so odprli 3,6 kilometra dolg odsek štiripasovnice med priključkoma Zaloške in Smar-tinske ceste, s čimer je v celoti zgrajena ljubljanska severna obvoznica, katere končna vrednost je 5,6 milijarde tolarjev, sicer pa smo v Sloveniji od leta 1994 prometu predali 140 kilometrov novih štiripasovnic. ŽALEC - Žalski svetniki so sprejeli sklep o razglasitvi osrednjega dela reke Ložnice za naravni spomenik, obsegal bo območje vlažnih in močvirnatih travnikov, obsegal bo 100 hektarjev kmetijskih površin in 9 hektarjev gozdov, prepovedani pa bodo vsi posegi, razen tistih, ki jih bodo sprejeli pred razglasitvijo. Nadaljujmo skupaj. Za ustvarjalno prihodnost Srečko Meh, Bojan Kontič, Jože Zupančič, Marjana Koren, Anton Brodnik, Franc Blatnik, Stanislav Planine, mag. Dragica Povh, Bojan Škarja, Pavel Grošelj, mag. Franc Avberšek, Ivan Janežič, Franci Rat, Bojan Voh, Fadil Krupič, Jože Dračko, Ilija Vasiljevič, Hermina Groznik, Jože Melanšek, Bernarda Cas-Ceru, Drago Kari Seme, Mile Trampuš, Marko Primožič, Marija Zorž, Drago Kolar, Hinko Jerčič, Štefan Meršak, Jože Krk, Tomaž ZottL, Branko Smagaj, Marija Kolar, Urška Skok, Marjan Mastnak. ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov območna organizacija velenje terih prireditev na državni in mednarodni ravni, kar je prav tako sestavni del turistične ponudbe. Prav tako tu namenjajo veliko pozornosti športnim dejavnostim, povezanih s turizmom. Obnova hotela Pake je zagotovo velik napredek v prizadevanjih za razvoj turizma, da ne omenjam zanimive in urejene okolice rudarskega mesta. Ob tem ne gre prezreti dejstva, daje tudi Premogovnik naklonjen turizmu, daje proizvodni proces v Gorenju, čeprav bi ga težko povezali s turizmom, globoko ekološko naravnan. Sicer pa ne poznam kraja v Slovenije, za katerega bi lahko trdili, da ne more koraka naprej v prizadevanjih za še bolj zanimivo Slovenijo kot turistično deželo. ■ tp Rekli so: Marjan Rožič, predsednik Tliristične zveze Slovenije o možnostih za razvoj turizma v Velenju: "Premalo sicer poznam, da bi dovolj strokovno odgovoril na vaše vprašanje. Za to, kar poznam in vem, pa lahko trdim, da ima Velenje pogoje za razvoj turizma. Ima nekaj uveljavljenih projektov, poznano je po organizaciji neka- -—^ ___ ! Se res dogaja čudež, ! da se oddaljujemo od Evope? Pravijo, da se ta čas dogaja svojevrsten čudež: Slovenija je sicer na istem mestu kot je, pa se vseeno oddaljuje od Evrope. Menda prav zato, ker smo preveč na enem mestu in s prilagajanji dokumentov nismo storili vsega, kar nam "tista prava Evropa " narekuje. Vse boljše izkazuje, da je Evropa neizprosna. Kdor ne dela kot ona želi (diktira), tiaj ostane sam. Mi smo dolgo mislili, da smo kot nova majhna država nekakšen miljenček in nas bodo še naprej ujčkali. A zdaj kaže, da je vsega tega konec. Prav v mesecu vina je prišlo do streznitve. S kritičnimi opozorili so nas postavili na trdna tla. Nekateri celo opozarjajo, da nas lahko črtajo s tako imenovanega Phare programa. Prav na ta program in denar, ki iz njega prihaja, pa mnogi pri nas resno računajo. Tudi na območju Savinjske in Šaleške doline. Na ta čudežni Phare mnogi prisegajo, čeprav drugi opozarjajo, da je treba spoznati, da tudi bogata Evropa skoraj nič ne daje zastonj. V vsem ima neko računico. V Evropo torej zamujamo, v Natov prvi krog smo že zamudili. Imamo še srečo; če nismo šli mi v Nato, je prišel Nato k nam. I________________ Z letali in tanki so "zasedli" mnoge naše vinorodne kraje, tudi dobršen del nekoč nam skupne celjske regije. Pravijo, da je to vaja, kakršne pri nas še ni bilo. Seveda se tudi ob tem najdejo dvomljivci, ki sprašujejo, če mi to potrebujemo in kak je sploh namen te vaje. Zanimivo je, da to sprašujejo tudi naši donedavni bratje na oni strani Sotle. Oni seveda vprašanja zastavljajo malo drugače, saj se zaradi Natovih vaj ob njihovi meji čutijo ogroženega. Ali pa mislijo, da je s to vajo dokončno določeno, do kam seže Balkan, kje pa se začne Evropa. Če je tako, potem bi mi morali biti te vaje veseli. Če naj bi res pomenila, da nas vsaj Nato šteje v Evropo. Ce le ni vaje pri nas le zato, ker morajo svoje sile preizkušati na različnih terenih. Kakorkoli že, zdaj so tu in morda se bodo na tej vaji tudi naši vojaki tako dobro izkazali, da bomo dobili kakšno novo točko za drugi krog vključevanja v Nato. Čeprav so nas zaposlovali taki resni problemi, da o naših vladnih in strankarskih zdrahah sploh ne govorimo, seveda nismo pozabili na našega najpomembnejšega svetnika - Martina. Nekateri zaradi goske, večina zaradi vina. Že dolgo sicer ne velja več tista "Mi, Slovenci, vinca ne prodamo..." (še vedno pa del, "ker ga sami dobro piti znamo"), saj bi ga še kako radi prodali in se rešili zalog. Tako pa vsega svojega pridelanega vina ne moremo prodati, zaradi dobrih odnosov pa ga še moramo kupovati od držav nekoč skupne domovine. Ob taki količini vina je res čudno, da pri nas ni več resnice. Kot da tisto, da je v vinu resnica, pri nas ne velja. In ko toliko govorimo o tem, kako žlahtna je ta naša kapljica, je tudi čudno, da si ne znamo natočiti čistega vina. Po vsem tem, koliko vina imamo in kako nas pogosto zaliva tudi voda, bi lahko rekel, da smo Slovenci na tekočem. Zal to ne velja pri mnogih drugih zadevah, kjer še zdaleč nismo na tekočem, ampak zaostajamo. Pa zato nekateri pravijo, da bi namesto vina morali piti več tiste pijače, ki nam da krila. Kakšen nov polet bi bil res prav dobrodošel. LDS ^ Liberalna demokracija Slovenije ^ ZA LOKALNO DEMOKRACIJO VOLITE LIBERALNO DEMOKRACIJO SPOŠTOVAN! VOLIVCI IN VOLIVKE, Če vam bo v teh dneh kdo skušal dopovedati, da so lokalne volitve zgolj merjenje vmesnega časa med dvema državnozborskima "obračunoma", tedaj mu lahko v obraz poveste, da ne razume ne politike ne Slovenije. Lokalne volitve so avtonomno sredstvo demokratičnega odločanja - In ravno kot take še kako zanimajo Liberalno demokracijo Slovenije. Zato ne pričakujte nobenega taktiziranja ali lažnih obljub in nobenega odlaganja prepotrebnih reform. Odloča verodostojnost kandidatov in kandidatk, vizija njihovih ekip - in pa seveda vaša udeležba na volitvah. Zato, drage državljanke in državljani Slovenije, so lokalne volitve najbližji preizkus vsakega od nas. Če kdaj, potem tokrat velja: kakor bomo volili, tako bomo živeli. Na novembrskih volitvah ne odločate o oddaljenih dogodkih v naslednjih štirih letih, temveč o veliko bolj vsakdanjih rečeh, kot so pločniki, šolska igrišča, delovna mesta; odločate o dobri volji in miru, o sebi in o svojih najbližjih. To so res naše domače volitve. Zato si vzamite čas in dobro premislite, kdo pri vas kaj zna in zmore, komu lahko zaupate in s kom bi radi delili svoje uspehe. V Liberalni demokraciji Slovenije smo dobro premislili in izbrali najboljše kandidate. Vtm, OJmCT^SJ ZA ZUPANA MESTNE OBČINE VELENJE © JOŽEF KAVTIČNIK " Volja, delo, sodelovanje in znanje so pogoji uspešnosti" ZA ZUPANA OBČINE ŠOŠTANJ C 14 ) 1. Drago Martinšek, abs. sociologije 12. 2. Jožef Kavtičnik, prof. tel. vzgoje 13. 3. Marko Vučina, dipl. ing. arhitekture 14. 4. mag. Peter Kovač, dipl. sociolog 15. 5. Marjan Gaberšek, manager 16. 6. Karli Stropnik, upokojenec 17. 7. Pankrac Semečnik, upokojenec 18. 8. Benč Strozak, elektrotehnik 19. 9. Franc Špegel, lesarski tehnik 20. 10. Aleksander Kneževič, ing. gradb. 21. 11. mag. Marta Svetina, dipl. ing. bio. 22. Aleš Dremel, dipl. ing. rud. mag. Alojz Kovše, dipl. ekon. Drago Bahun, dipl. sociolog Uroš Meža, elektrotehnik Srečko Praznik, dipl. ekon. Zdenko Gorišek, ravnatelj Ivan Planine, ravnatelj Franci Lenart, dipl. ing. rud. Franc Poličnik, dipl. ing. elek. Dušan Jeriha, tehnolog Darko Bujan, kemijski tehnik 23. Peter Šile, rudarski tehnik 24. Jožef Šibanc, dipl. ing. str. 25. Aleš Ojsteršek, abs. nov. 26. Matjaž Meža, dipl. ing. rud. 27. Anica Drev, učiteljica 28. Boštjan Oštir, elektroteh. 29. Marina Es, vzgojiteljica 30. Samo Žolger, dipl. ing. rud. 31. Marija Vučina, upokojenka 32. Drago Ring, komercialist 33. Ivan Gaber, upokojenec © MILAN KOPUŠAR " Že danes razmišljajmo, kako in kaj bomo delali jutri" ZA ZUPANA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI © JOŽE ROBIDA " Ideja je last posameznika, delo pripada skupini" C 9 3 1. Milan Kopušar, ekonomist 2. Matjaž Cesar, strojni tehnik 3. Štefan Szabo, upokojenec 4. Erna Obšteter, učiteljica 5. Andrej Volk, strojni tehnik 6. Jaro Vrtačnik, dipl. ing. strojništva 7. Ivan Urbane, dr. medicine 8. Marko Lihteneker, prof. telesne vzgoje 9. Helena Urh, učiteljica 10. Marko Pergovnik, KV mesar 11. Peter Bolha, strojni tehnik 12. Marko Tajnik, VK ključavničar 13. Marjan Kotnik, elektrotehnik 14. Katjuša Mravljak, višja med. sestra 15. Matej Skornšek, elektrotehnik 16. Vid Novak, elektrotehnik 17. Jernej Heindl, študent 18. Milan Roškar, VK rezkalec 19. Zvonko Koželjnik, strojni tehnik 20. Ervin Polovšak, KV mehanik Volilna enota 1 2. Marjan Verbič, strojni tehnik 8. Stane Polovšak, inženir prometa Volilna enota 2 2. Jože Robida, dr. medicine, spec. kirurg 3. Alojz Polak, čistilec - direktor Volilna enota 3 3. Neda Kovač, dipl.ing. farmacije 4. Franc Podgoršek, ekonomist Volilna enota 4 4. Bojan Kladnik, dipl. ing. strojništva MISLI GLOBALNO. VOLI LGKAALNO. V VELENJU SMO V PRVIH VRSTAH Termoelektrarna Šoštanj • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Čistilno napravo ze gradijo Nota Termoelektrarne S,ta„ so Jo. J J , pH^ta * ' - oljem in mešal- Mopon. z« giovnega 1 ,„ « fc, Sto tak» napre,. bo cez dve let o z I Wo v ,«.„, napeljem slovenskem MUrom *_ diretor- kakšna je letošnja proizvodnja. O Razmere v slovenski energetiki so precej negotove, velikokrat v letošnjem letu ste tudi v Termoelektrarni Šoštanj zniževali proizvodnjo, še posebej odkar Jedrska elektrarna Krško ne dobavlja več elektrike Hrvaški. Kako to vpliva na vaše letošnje delovne plane? JARO VRTAČNIK: " Res smo proizvodnjo med letom večkrat prilagajali trenutnim potrebam slovenskega elektro gospodarstva. Toda tega smo že vajeni, saj se vedno odzivamo. Kadar so hidrometeorološke razmere ugodne, so namreč potrebe po termoenergiji manjše. Kljub temu, da jc h Ha proizvodnja v poletnih mesecih precej nižja od načrtovane, pa skupno proizvodnjo v obdobju do konca meseca septembra vseeno presegamo za osem odstotkov. Tako tudi predvidevam, da bomo letošnji načrt (prvotno je bilo z elektroenergetsko bilanco določeno, da naj bi iz naših blokov poslali v omrežje letos 3000 GWh, kasneje pa smo se z aneksom dogovorili še za dodatnih 240 GWh) v celoti uresničili, veijetno pa celo malenkost presegli." O Po zares dolgih pripravah in številnih dokazovanjih o potrebnosti izgradnje razžve-plalne naprave na petem bloku, je ta naložba zdaj vendarle stekla. JARO VRTAČNIK: "Priprave so bile res dolge in zahtevne. Najprej je bilo seveda treba gradnjo utemeljiti, nato strokovno uskladiti in seveda zagotoviti finančna sredstva. Kar dve leti sta pretekli predno smo januarja letos izbrali izvajalca in s konzorcijem Bobcock - Rudis podpisali pismo o nameri in marca še pogodbo. Dobavni roki za opremo so začeli teči januarja kar pomeni, da naj bi začela razžveplalna naprava poskusno obratovati novembra leta 2000. Seveda smo čas od podpisa pogodbe do zdaj tudi polno izkoristili. Opremo že izdelujejo, mi pa smo pripravili vso potrebno dokumentacijo in septembra pridobili gradbeno dovoljenje. 19. oktobra pa smo, tudi uradno "zasadili" lopato in začeli graditi glavni pogonski objekt in mešalnico. Gradbena dela smo zaupali Vegradu." O Kako bodo potekala nadaljnja dela ? JARO VRTAČNIK: "Opremo izvajalec že izdeluje. Maja prihodnje leto morajo biti gradbena dela tako daleč, da bodo lahko začeli montirati opremo. Poskusno obratovanje pa naj bi se začelo novembra leta 2000." O Kakšna bo pravzaprav odžveplalna naprava petega bloka? JARO VRTAČNIK: "Glavni namen odžveplalne naprave bo seveda čiščenje dimnih plinov. Čistili jih bomo po mokrem apnenčevem postopku, na uro pa jih bomo lahko očistili milijon osemsto tisoč kubičnih metrov. Sedaj pokurimo v tem našem največjem bloku letno milijon sedemsto tisoč ton premoga in spustimo v ozračje 40.800 ton žveplovega dioksida, 2300 ton prahu in 7000 ton dušikovih oksidov. Po tem, ko bo odžveplalna naprava obratovala pa bomo ob enaki porabi premoga in proizvodnji elektrike, onesnažili ozračje le še z dva tisoč tonami žveplovega dioksida in malo več kot dva tisoč tonami dušikovih oksidov in 378 tonami prahu." O Finančno pomeni izgranja razžveplalne naprave petega bloka velik zalogaj. Veljala bo več kot 14 milijard tolarjev. Kako bo to vplivalo na ceno električne energije? JARO VRTAČNIK: "Izgradnja razžveplalne naprave na petem bloku bo podražila elektriko na pragu šoštanjske termoelektrarne za 5,1 odstotka oziroma za 0,57 tolarja za kilovatno uro." O Pri izbiri izvajalca del je bila v ospredju zahteva, da bi čim več del opra vili domači izvajalci. JARO VRTAČNIK: "Več kot polovico del bodo opravili domači izvajalci. To zagotavlja podjetje Rudis Trbovlje s svojim nemškim konzorcijskim tudi dolgoročno sodelovanje pri podobnih projektih na tujem." O Največja bloka Termoelektrarne Šoštanj bosta torej pošiljala po letu 2000 v omrežje ekološko neoporečno električno energijo, kaj pa prvi trije bloki? JARO VRTAČNIK: "Upam, da bomo do takrat razrešili tudi to vprašanje. Trenutno namreč izdelujemo projekt Optimiranje razžveplalne naprave bloka 4 s katerim želimo ugotoviti kolikšen del dimnih plinov iz blokov 1,2, in 3 bi lahko v tej napravi očistili in kakšni posegi bi bili za to potrebni. To pomeni, da računamo, da bomo lahko zmogljivost te naprave razširili, tako da bi lahko v njej očistili tudi dimne pline prvih treh blokov. Če nam bo to uspelo, bo ekološka sanacija termoelektrarne Šoštanj v celoti sklenjena." O V letošnjem letu so bile v ospredju priprave na začetek gradnje razžveplalne naprave četrtega bloka in večjih vzdrževalnih oziroma obnovitvenih del niste izvajali. Kako pa bo prihodnje leto? JARO VRTAČNIK: "Čakajo nas zelo obsežna dela. Blok 5 ne bo obratoval štiri mesece, na njem bomo opravili potrebna priključitvena dela na razžveplalno napravo in v celoti zamenjali elektrofiltre. Obsežna remontna dela pa so predvidena tudi na bloku 3, kjer bomo predelali lijake obeh kotlov in opravili še druga vzdrževalna dela. Ta blok ne bo obratoval dva meseca." ■ Mira Zakošek Direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaro Vrtačnik: "Če bo šlo vse po načrtih, elektrika iz šoštanjske termoelektrarne po letu 2000 ne bo več ekološko oporečna." Sklenjene letošnje naložbe Ljubno ob Savinji - V občini Ljubno bodo v teh dneh sklenili zadnje tri večje letošnje naložbe. Ob pokopališču bo zelo kmalu na voljo 30 novih parkirnih prostorov, javno razsvetljavo v naselju Podter pa so žc postavili. Na skoraj štirih kilometrih nove ceste v zaselku Ter so grobi asfalt že položili, glede na vremenske prilike pa se bodo odločili, ali bodo zgornjo asfaltno prevleko položili še letos, ali pomladi. mjp Krajevna skupnost Solčava Spominski dan V krajevni skupnosti in novi občini Solčava so doslej krajevni praznik slavili 24. oktobra v spomin na tragične dogodke leta 1944. Borčevski organizaciji in ostalim krajanom že dolgo ni bilo prav, da praznujejo v spomin na najbolj žalostne dogodke v zgodovini kraja in Solčavskega. Zato so se odločili, da bodo nov datum praznovanja izbrali z us- Nova blagovnica Bala PETROVČE - Kmetijska zadruga Petrovče je v petek slovesno odprla temeljito prenovljen Zadružni dom v sodoben poslovno-blagovni center. Dolgoletne želje in obljube so se krajanom Petrove in okolice končno le uresničile. V blagovnici Bala je sodobna samopostrežba, mesarija in delikatesa Čas, kmetijska preskrba s kletarskim kotičkom in komisijsko prodajo blaga, bife Štangica, Banka Celje - agencija Petrovče in novo razširjeno parkirišče za jek- lene konjičke obiskovalcev. Poleg navedenih poslovnih prostorov je v Zadružnem domu še pošta, centrala Telekoma, Hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge Savinjska dolina in uprava Kmetijske zadruge Petrovče. V petek jc bila prava "fešta" s pečenim volom, dobrim vinom ob veselih vižah ansambla Mira Klinca. Številni dobavitelji pa so pripravili predstavitve in pokušine svojih izdelkov. B Jure Beričnik tanovitvijo samostojne občine, 24. oktober pa bo poslej spominski dan, saj spomin na takratna grozodejstva še dolgo ne bo zbledel. In razlogi za spominjanje so več kot tehtni. 22. oktobra 1944 je namreč okupatorjev policijski regiment iz Črne na Koroškem in Železne Kaple vdrl v Solčavo in začel strahovito nasilje na prebivalci. Dva dni kasneje, torej 24. oktobra, so Nemci požgali celotno Solčavo in okoliške kmetije. To pomeni 67 stanovanjskih hiš, 162 večjih in 61 manjših gospodarskih poslopij, ob odhodu pa so področje temeljito izropali, saj so s sabo odpeljali 154 govedi, 24 konjev in 230 ovac. Najhuje seveda je, da so v internacijo odpeljali tudi 188 krajanov. Vse to je Solčavi in Solčavskemu vtisnilo neizbrisen pečat in krepko zaznamovalo ves povojni razvoj. Mjp © Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke je ena izmed štirih testnih bank v Sloveniji, v kateri medbančni plačilni promet opravljamo preko sistema bruto poravnave v realnem času. Vključili smo se v sistem plačil majhnih vrednosti, ki se imenuje žiro kliring. Prevzeli smo račune dveh hranilno-kreditnih služb in zanje opravljamo plačilni promet. Intenzivno se pripravljamo na testiranje plačilnega prometa za pravne osebe, ki se bo pričelo februarja prihodnje leto. Prvi tudi pri instrumentih Spremenili so se tudi plačilni nalogi. Uvedeni sta posebna položnica in posebna nakaznica. Omogočata optično čitanje podatkov, s čimer se izboljša vnos podatkov, posledično pa se skrajšajo čakalne vrste na bančnih okencih. Dell ihct vdci ijc Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Šoštanjski svetniki sklenili prvi štiriletni mandat Pravilnik o štipendiranju sprejet! ŠOŠTANJ, 11. novembra -Na zadnji seji pred novimi lokalnimi volitvami so svetniki skušali pod streho spraviti še nekaj aktualnih zadev. Z dnevnega reda so umaknili tri točke, obravnavi dveh osnutkov - odloka o občinskih cestah in odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter sklep o višini poprečne gradbene cene stanovanjske površine in stroškov komunalnega urejanja zemljišč, ki bi veljala prihodnje leto. Zadeve so prepustili v presojo novemu svetu. Na sejo pa so dodatno uvrstili poročilo o posledicah neurja, ki je močno prizadelo tudi nekatera območja v občini Šoštanj. Še največ govora je bilo okoli določitve višine turistične takse, približno 150 tolarjev znaša v Šoštanj na dan na osebo, ki se je enim zdela previsoka in o pravilniku o štipendiranju. Tega v Šoštanju potrebujejo zato, ker jim jim je zaradi nepodeljenih nagrad in priznanj od lani in letos ostalo okoli 300.000 tolarjev, za katera so se že lani odločili, da jih namenijo za štipendiranje. V zvezi s tem je bilo nekaj pomislekov, a oboje so svetniki v sredo sprejeli. Kdaj bodo podelili eno ali dve štipendiji, o tem pa na tokratni seji niso govorili. Šoštanjski vrtci so v devetih mesecih pridelali skoraj 1 milijon 900 tisoč tolarjev izgube. Razlogi zanjo so preprosti: v juniju izstopi iz male šole kakšnih 100 otrok, njihovi starši seveda zanje v juliju in avgustu ne plačujejo prispevkov, fiksni stroški pa vrtcu ostanejo. Drug razlog za izgubo je zaostajanje proračunskih sredstev. Vrtci seveda pričakujejo, glede na to da jc občina ustanovitev javnih zavodov, da bo ta izguba do konca leta pokrita. Zato so svetniki sprejeli ustrezen sklep, s katerim so se obvezali, da bodo izgubo pokrili. Svetniki so prejšnji teden slišali tudi podrobno poročilo civilne zaščite o tem, kaj se je v Šoštanju dogajalo med neurjem, ki je tudi v tej občini povzročilo veliko škode. Komisija za elementar je samo do 9. novembra prejela 90 prijav o nastali škode, ki jo bo treba čim prej odpraviti. Škoda je med drugim nastala na 11 lokalnih cestah, 12 javnih cestah, 16 javnih poteh, 3 mostovih, vodna ujma je sprožila 9 plazov, pustila posledice na 4 vodotokih, poškodovala več deset individualnih hiš in več sto hektarjev kmetijskih zemljišč. ■ Milena Krstič - Planine delu spregovorili dosedanji svetniki, spregovorila pa sta tudi vabljena gosta. O svojem bodočem delu in za kaj se bodo zavzemali, če bodo izvoljeni, so govorili kandidati sami. Sicer so vsi prisotni soglasno sprejeli program predvolilne deklaracije DeSUS-a Slovenije. V zapisu Kaj hočemo? je med drugim zapisano: Gospodarski razvoj in možnosti zaposlovanja, državno solidarnost brez revščine, zagotavljanje pravic upokojencev in invalidov, zdravljenje brez omejevanja, enake možnosti za šolanje in demokracijo brez žaljivk in zmerjanja. V nadaljevanju je podrobno opisano še kaj DeSUS zahteva, na čem vztraja, kakšna stranka je in na kaj ne pristaja. ■ 1 moral to priznati vsak it -v od nas. Odkar sem osmošolec, je ne j gledam več toliko, še ^B_ vedno pa uro do dve na dan. Najraje gledam Odklop, všeč pa mi je tudi Super POP." Brina Melanšek, OS Karla Destovnika Kajuha: "Dobili smo anketo, ki smo jo reševali po oddelčnih skupnostih. Potem smo obdelali rezultate in vse skupaj oblikovali v spis. Ugotovili smo, da smo mladi zasvojeni s televizijo, da pa ne smemo kriviti za vse sebe. Motijo nas kriminalke in nasilni filmi, teh je preveč. Radia ne poslušam prav dosti, želim pa si več oddaj o živalih. Od časopisov najraje berem Smrkljo, Jano in Slovenske novice." Nina Hudej, OŠ Gustava Šiliha: "Vse, kar smo danes povedali na parlamentu, gradimo na anketi, ki sem jo v našem razredu izvedla osebno, sicer pa so jo izpolnjevali učenci cele šole. Zelo so bile kritizirane reklame; menimo, da jih je preveč, ene in iste se preveč ponavljajo, reklamirajo le praške in vložke. Beremo največ Smrkljo, Pil pa se je precej poslabšal. Največ naši učenci spremljajo Super POP, na drugem mestu paje Odklop, kar meje presenetilo, saj je oddaja poučna in zabavna hkrati. Sama sem tudi mnenja, da v medijih voditelji vedno ne morejo uporabljati pravilne Slovenščine, saj bi nekatere oddaje zvenele preveč strogo nezanimivo. Osrečili 43 prosilcev Pred tednom dni je bila v prostorih Mestne občine Velenje priložnostna slovesnost na kateri sta predsednica Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje Nada Zavolovšek Hudarin in župan Srečko Meh razdelila ključe 43. prosilcem za socialna in neprofitna stanovanja. Na voljo so imeli 16 neprofitnih stanovanj (največ jih je v nogozgrajenem prizidku k stanovanjskemu bloku na Prešernovi cesti v Velenju), opravili pa so tudi osem menjav in tako torej ugodno razrešili prošnje 24. družinam oziroma posameznikom. Razdelili so štiri trosobna, šest dvoinpolsobnih, dve dvosobni, eno enoin-polsobno in sedem enosobnih stanovanj ter štiri garsoniere. Poleg tega pa so razdelili še štirinajst socialnih stanovanj in opravili pet menjav (tri dvosobna, pet enosobnih in enajst garsonier). Težko je opisati srečo tistih, ki so dobili ključe in tako ustreznejšo streho nad glavo. Seveda pa ostaja ob vsem grenak priokus. Tistih, ki jim ostaja ustreznejše stanovanje le želja, je v Mestni občini Velenje še veliko, več kot dvesto se jih je prijavilo na razpis. Gradnja solidarnostnih in neprofitnih stanovanj bo torej morala biti tudi v prihodnje ena izmed prioritetnih nalog občinskega vodstva. Srečanje starejših krajanov Šmartno ob Paki, 13. novembra - Med prireditve, s katerimi so v Šmartnem ob Paki zaznamovali letošnji tretji občinski praznik, je sodi- lo tudi srečanje starejših krajanov. V dvorani šmarškega gasilskega doma se je od 120 povabljenih zbralo približno 100 občanov, starih več kot 70 let. Organizatorja srečanja - krajevna organizacija RK Šmartno ob Paki in šmarško društvo upokojencev - sta za njihovo vedro razpoloženje povabila harmonikarja Antona Luknerja ter domači mladinski zbor, svoje pesmi pa so jim predstavile tudi tri mladenke iz njihovih vrst- Hilda Steblovnik, Karolina - Lesnjak in Ana Leskovšek. V svojih pozdravnih govorih so tisti, ki so se zvrstili na mikrofonom, udeležencem srečanja zaželeli predvsem zdravja. ■ tp 30-let Teritorialne obrambe Slovence Velenjski župan Srečko Meh je v soboto opoldne na velenjskem gradu pripravil sprejem za pripadnike teritorialne obrambe iz MO Velenje. Srečanje so pripravili skupaj z 383. Območnim vojaško-teritorialnim poveljstvom slovenske vojske v Dravogradu. V na novo urejenem razstavišču na podstrešju velenjskega gradu seje zbralo precejšnje število pripadnic in pripadnikov teritorialne obrambe, vabilu pa se je odzval tudi major Viktor Brglez, poveljnik 383. območnega vojaško-teritorialne-ga poveljstva slovenske vojske iz Dravograda, ki je zbranim predstavil njihovo delovanje in okoliš. Še prej so vsi z zanimanjem prisluhnili gostitelju, županu Srečku Mehu, kije med drugim povedal: "Dobro se spomnim organiziranja enot TO v Sloveniji in seveda tudi na našem območju. TO smo vedno pojmovali kot organiziran ljudski potencial, ki bo v primerih kakršnih koli nesreč, prvenstveno pa seveda agresije, prvi, ki bo prevzel obveznosti zaščite, samozaščite civilnega prebivalstva, premoženja ter republiške suverenosti. 20. november leta 1968 je ključni datum, ko je bil ustanovljen glavni štab TO za Slovenijo, kot ideja in sistem obrambe Slovenije pred nevarnostjo posega sil Sovjetske zveze... Nekako logično je, da je Slovenska vojska naslednica teritorialne obrambe. Ne glede na reorganizacijo je ostala prisotna tudi v imenu. To je po svoje priznanje posebne vrste vsem tistim, ki so delali v občinskih štabih TO. Teritorialna organiziranost slovenske vojske ostaja koncept načina obrambe države in vojaške doktrine..." Poudaril je še, daje imela TO izredne zasluge pri zaustavljanju agresorjev v času osvobodilne vojne za Slovenijo in da je tudi njihov prispevek pripomogel, da Velenjčani nismo občutili posledic JLA junija in julija 1991. Ostali bodo dokumenti, ki bodo o teh dogodkih in njihovem delu v zgodovini dali pravo mesto. Veijetno pa so več dokrekli v prostem klepetu ob polnih mizah. ■ bš Sprejem tudi v Mozirju Proslavo ob 30 - letnici ustanovitve Teritorialne obrambe Republike Slovenije so v ponedeljek zvečer pripravili tudi v mozirski galeriji. Proslavo so izvedli v dogovoru s 383. območnim vojaškim teritorialnim poveljstvom Slovenske vojske v Dravogradu, povabili pa so pripadnike iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ki so sodelovali pri ustanovitvi in krepitvi teritorialne obrambe. Vse udeležence je na koncu sprejel in pogostil župan občine Mozirje Jakob Presečnik. Ujp Krajevna skupnost Nova Štifta Obnova znamenite cerkve V Novi Štifti so v minulih letih s pomočjo gorn-jegrajske občine, predvsem pa z zavidljivo mero podpore in dela krajanov, postorili zelo veliko, dosežkov pa ne manjka tudi v iztekajočem se letu. Tako so preplastili 1600 metrov ceste proti cerkvi, do prenovljenega cestišča pa čisto na novo zgradili še 300 metrov dolg odsek. Največ dela in denarja namenjajo temeljite obnovi znamenite božjepotne cerkve. Že v lanskem letu so prenovili zvonika in za te namene porabili skoraj 12 milijonov tolarjev. Letos so prekrili streho, kar jih je veljalo 6 milijonov, od tega je milijon prispevala občina Gornji Grad, ostalo pa z velikim razumevanjem krajani sami. Velik zalogaj jih čaka v naslednjem letu, ko se bodo lotili obnove pročelja cerkve, obenem pa že začenjajo prve priprave na izgradnjo mrliške vežice. MjP [Deveti otroški parlament lokalni televiziji, ki trenutno ne oddaja, težava pa bodo finančna sredstva. Sicer pa so se mladi teme po posameznih šolah lotili zelo različno. Večina si je pomagala z anketo, skoraj vsi rezultati pa so si bili podobni; osnovnošolci so zasvojeni s televizijo. Z daljincem v roki preživljajo čas, ki bi ga lahko koristneje uporabili za športno udejstvovanje in ustvarjalnost - za to krivijo tudi starše, ki imajo premalo časa zanje. Motijo jih nasilne vsebine, motijo jih reklame, slab jezik v medijih, premalo njim namenjenih oddaj. Veliko jih posluša lokalne radijske postaje, kjer si želijo še več glasbe, ki jo imajo radi. Med časopisi je bila kot zelo brana največkrat omenjena Smrklja, želijo pa si tudi podobno revijo, kot je nemški Bravo... Parlament je odlično vodil, s pravo mero humorja in resnobnosti, Andrej Hofer, pomagali pa so mi izbrani predstavniki šol. ■ Bojana Špegel Pred tednom dni je bila sejna dvorana Mestne občine Velenje polna parlamentarcev, tokrat drugačnih kot ponavadi sedijo v tej dvorani. V njej je namreč zasedal Otroški parlament. Že - mladi so nemreč na glas razmišljali o prednostih in slabostih medijev. Pri tem niso bili čisto nič prizanesljivi, tudi dlake na jeziku niso imeli. Prava škoda je, da je bilo na uradnem delu pokomentiral ugovotitve parlamenta, ker je bila zelo velikokrat izražena želja mladih, da bi bili bolj prisotni v lokalnih medijih; da bi imeli svojo stran v Našem času, svojo oddajo na radiu Velenje in lokalni televiziji. Župan jim je obljubil, da bo preučil možnost, da bi svojo oddajo imeli na 8 MS i AS GOSPODARSTVO 19. novembra 1997 Kdaj nadaljevanje izgradnje centralne čistilne naprave ? Možnosti prihodnje leto "Naložba v nadaljevanje izgradnje centralne čistilne naprave - biološki del je zelo zahtevna, zato je zanjo potrebnega dalj časa. Letos ali v začetku prihodnjega leta naj bi sprejeli dokončno odločitev o poteku izgradnje, leta 1999 naj bi k njej tudi pristopili. Možnosti za kaj takšnega se kažejo, pred tem pa bo potrebno doreči še precej stvari. Glavno besedo bosta imeli investitorki -občini Velenje in Šoštanj, "je odgovoril na naše vprašanje, zapisano v nadnaslovu prispevka, vodja projekta izgradnje biološkega dela čistilne naprave Šaleška dolina in direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. Za zdaj imajo v rokah idejni projekt, v izdelavi je investicijski program, ki bo določil pogoje oziroma vire zagotavljanja finančnih sredstev. Po projektantskem predračunu bo naložba veljala milijardo 674 milijonov tolarjev (za klasično možnost) ali milijardo 442 milijonov SIT( za tako imenovano možnost fiksirane biologije). Po besedah Jedovnickega so učinki čiščenja pri obeh skorajda enaki, imata pa seveda vsaka svoje prednosti in slabosti. Virov financiranja izgradnje naj bi bilo več - takse, ki jih velenjsko Komunalno podjetje pobira ob ceni za obremenjevanje voda, prispevek za razširjeno reprodukcijo, amortizacija podjetja, četrtino potrebnega denarja naj bi pridobili kot nepovratna sredstva iz programa Phare, četrtino do 30-odstotkov denarja pa naj bi najeli kreditov. "Če nam bo takšna finančna konstrukcija uspela, bi zahtevno naložbo lahko zgradili umno in brez večjih dolgov. Ob tem moram vendarle posebej naglasiti: če bo sprejeta odločitev o začetku iz- gradnje veljala za prihodnje leto, potem kakšnih vlaganj na področju odvajanja in čiščenja odplak v občinah Velenje in Šoštanj v naslednjih treh letih ne smemo pričakovati. Vemo pa, da so tu naselja, kjer nimajo urejene kanalizacije ali svojih čistilnih naprav." Do sedaj so za ta vlaganja namenjali sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki jo Komunalno podjetje pobira po občinskem odloku ob osnovni ceni in takso za obremenjevanje voda, ki jo je predpisalo republiško ministrstvo za okolje in prostor, komunalna podjetja pa določilo za izvajalca te določbe. S takso za obremenjevanje voda zberejo 80 milijonov tolaijev in približno 15 milijonov SIT iz naslova razširjene reprodukcije. "Taksa narašča progresivno in s tem dobesedno sili lokalne skupnosti k izgradnji čistilnih naprav ali k vlaganjem v komunalno kanalizacijsko infrastrukturo, sicer morajo ta denar komunalna podjetja odvajati v republiški proračun. V primerjavi z letom 1997 je letos višja za 80-odstotkov. Višina takse je vezana na stopnjo očiščenja. Manjša je, višja je taksa oziroma obratno. V nekem trenutku tako postane naložba v čiščenje odpadnih voda in komunalnih odplak cenejša kot je znesek takse, ki jo morajo komunalna podjetja pobrati. Odločitev, ali bodo torej v občinah Velenje in Šoštanj plačevali takso in gradili omrežja ali bo umneje prej nadaljevati predvideno izgradnjo čistilne naprave kot ostalo, bo torej stvar lastnic oziroma investitork." Z obstoječo centralno čistilno napravo očistijo odplake le mehanskih delov, torej usedlin in grobih odpadkov, z izgradnjo biološkega dela pa bodo izločili še fosforjeve, ogljikove in dušikove spojine. ■ tp Branko Amon, predsednik SKEI Gorenje d.d.: "Delavec v industriji je preobremenjen, njegova neto plača ne zadošča za kulturno preživetje. Obremenitve skozi prispevke, davke in druge dajatve so prevelike tako za delodajalce kot za delojemalce. Konflik je resen in treba se g§ bo čim prej lotiti." Gorenje Generacijsko srečanje štipendistov V petek, 13. oktobra, so bili na ogledu Gorenja njihovi prejema pomoč za strokovni in univerzitetni študij, dobra petina štipendisti. V Gorenju, Gospodinjski aparati, sedaj štipendirajo pa je tudi srednješolcev na IV. in V. stopnji izobraževanja, skupno 120 študentov in dijakov. Večina štipendistov Gorenja Petkovo srečanje štipendistov je bilo namenjeno spoznavanju Gorenja. O možnostih zaposlovanja je dijakom in študentom spregovoril vodja kadrovske dejavnosti Jože Meh, kije štipendiste seznanil tudi o njihovih obveznostih. O možnostih nadaljnjega izobraževanja je govorila Irena Vodopivec, ki v Gorenju skrbi za razvoj kadrov. Štipendisti so si ogledali film o Gorenju in razstavni prostor v poslovni stavbi, srečanje pa so sklenili v veliki dvorani hotela Paka. Tam je pogovor vodil vodja izobraževanja Marko Jeraj; udeleženci so dobili odgovore na različna vprašanja p študiju, možnostih vključevanja v razvojne in druge naloge v Gorenju in več koristnih napotkov. Najboljše naloge ali idejne rešitve bodo v Štipendistom Gorenja je v veliki dvorani hotela Paka spregovoril Gorenju tudi nagradili. vodja izboraževanja Gorenja Marko Jeraj. ■ Hinko Jerčič Zdravstveni dom Nazarje Najsodobnejši rentgen Minuli petek dopoldne so v nazarskem zdravstvenem domu s skromno priložnostno slovesnostjo namenu izročili najsodobnejši rentgenski aparat, ki je za 16.000 prebivalcev Zgornje Savinjske in Zadrečke doline nedvomno dobrodošla in velika pridobitev. Pri tem je posebej pomembno, da so nujno naložbo z velikim razumevanjem in seveda z denarjem omogočile sedanje občine, ki so prispevale dobrih osem milijonov tolarjev, zagotovili so tudi temnico za avtomatsko razvijanje filmov, poldrugi milijon pa je za preureditev prostorov prispeval Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Delo z dosedanjim aparatom je bilo že nevzdržno zaradi nekaj razlogov. Tehnološko je bil povsem zastarel in iztrošen, vstopne kožne doze, ki so jih prejemali pacienti so bile zelo visoke, delo je bilo nevarno seveda tudi za zdravnika in ostalo osebje. Rentgen pri vsem tem ni bil več natančen in potrebno je bilo mnogo časa in poti na slikanje v sosednje in oddaljene kraje. Velika večina teh nerodnosti je sedaj odpravljenih, kar Po dolgih letih dela s starim aparatom sedaj končno nov bo v veliko korist bolnikom in zdravnikom, pa tudi mlajše kadre za delo z rentgenom bodo lahko pridobili. mjp SKEI o plačah v kovinski in elektroindustriji Posli višjega cenovnega razreda RTC Golte Sklepna dela pred zimo Bogdan Ivanovič, predsednik pogajalske skupine SKEI Slovenije: "Sedanje stanje bo možno preseči samo, če bodo višji cilji postavljeni tudi pri delodajalcih, ki jih mora z raziskavami podpreti združenje delodajalcev in seveda z razbremenitvijo prispevkov." priprave osnov za pogajanja za kolektivno pogodbo dejavnosti. Zakonodaja namreč ne dopušča nobenega indeksiranja skladno z rastjo maloprodajnih cen, zaradi česar so predlagali, da se pogajanja na to temo -povečanje ali sprememba plač oziroma plačnega sistema - spremeni. Predstavili so svoj vidik tega problema, na sejo pa povabili tudi predstavnike delodajalcev in vlade, vendar z njihovo udeležbo niso bili povsem zadovoljni. Zavedajo se, so poudarili, da je možno višje plače doseči samo z enim ključem, s sklepanjem poslov višjega cenovnega razreda, kar pa obenem pomeni tudi spreminjanje strukture delavcev, ki bodo take izdelke izdelovali. ■ mkp Na Golteh prav v teh dneh končujejo osnovni del priprav na bližnjo zimo. Najzahtevnejše je seveda bilo popuščanje nosilne vrvi na nihalki, za kar pa so sami posebej usposobljeni, saj to težko delo opravljajo tudi za ostala smučarska središča. Na obratovanje sta pripravljeni tudi obe sedežnici, za vse naprave pa obratovalna dovoljenja za to zimo že imajo. Dokaj debela snežna odeja na Mozirskih planinah seveda vliva upanje, da bo snega letos dovolj za normalno poslovanje. Kdo bo novi lastnik? S pridobitvijo drugega soglasja so oktobra sklenili postopek lastninjenja, večinski lastnik podjetja pa je Slovenska razvojna družba. Že 24. novembra bodo položaj podjetja predstavili investicijskim skladom oziroma družbam za upravljanje, kmalu za tem pa naj bi bilo znano kdo bo novi lastnik in kakšni so njegovi nameni. UJP Popuščanje nosilne vrvi je zahtevno in težko delo VELENJE, 16. novembra - V prostorih upravne stavbe Gorenja d.d. se je v ponedeljek na skupni razširjeni seji, nekakšni problemski konferenci, sestal sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije-SKEI, vodi ga Albert Vodovnik in ima blizu 100.000 članov po vsej Sloveniji. Lotili so se obravnave ene same točke - problematike plač v kovinski in elektroindustriji Slovenije ter 19. novembra 1998 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE, POTOPIS NAŠ (]AS 9 Naših um let (1995) Maj leta 1995, najlepši mesec vsakega leta, je prinesel tudi novo ceno časopisa, saj je izvod Našega časa namesto dosedanjih 100 SIT odslej veljal 130 SIT. Na naslovnici sedemnjaste številke Našega časa, kije izšla 11. maja leta 1995, je mogoče prebrati nekaj zanimivih naslovov: "Praznični delavski maj", "Kdo je lahko in kdo ne more biti svetnik?", "Slovesnosti ob 50 - letnici vdaje nemških sil", "Nove usodne odločitve okoli leta 2015", "Odmevno priznanje" ter v rubriki "Naša tema" članek z naslovom "(Nezaposlenost tako in predvsem drugače", članek z naslovom "Nove usodne odločitve okoli leta 2015" je novinarka Milena Krstič Planine posvetila prihodnosti izkoriščanja premoga v Šaleški dolini: "Nič ni večnega in tako niso večne tudi količine premoga, ki jih Šaleška dolina še skriva v svojih nedrjih. Po oceni strokovnjakov je teh še kakšnih 200 milijonov ton, na P ^GLASBENA SQLA FRAN KORUN KOZELJSKI Jenkova 4, VELENJE KONCERTI VGLASBENI ŠOLI VELENJE november, december 1998, januar 1999 četrtek. 19. november, ob 19.30. orgelska dvorana Glasbene šole Velenje PODIPLOMSKI RECITAL FLAVTISTKE ŠPELE ZAMRNIK sobota, 21. november, ob 19.30. velika dvorana Glasbene šole Velenje JUBILEJNI KONCERT Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje: koncert slavljencem, ki so več kot 40 let člani pihalnega orkestra sreda. 16. december, ob 19.30. velika dvorana Glasbene šole Velenje NOVOLETNI KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE ponedeljek. 21. december, ob 18.00. orgelska dvorana Glasbene šole Velenje JAVNI KONCERT - ORGLE torek. 22. december, ob 18.00. velika dvorana Glasbene šole Velenje OTROŠKI ZBOR, GODALNI ORKESTER, SIMFONIČNI ORKESTER nedelja. 10. januar, ob 19.30. velika dvorana Glasbene šole Velenje NOVOLETNI KONCERT - Pihalni orkester Premogovnika Velenje četrtek. 14. januar, ob 1930. orgelska dvorana Glasbene šole Velenje BAROČNI KVARTET (sopran, violina, violončelo in čembalo) takšnih mestih, ki se jih da izkopati z današnjim načinom rudarjenja. To pomeni, da bi lahko z enakimi letnimi količinami, kot jih v premogovniku Velenje nakopljejo danes, premogovnik živel še kakšnih 30 ali 40 let. Ker pa ima tudi Termoelektrarna Šoštanj s svojima dvema najbolj zmogljivima blokoma 4 in 5, opredeljeno življenjsko dobo, računajo, da še celih 25 let, bo Šaleška dolina pred novimi usodnimi odločitvami že okoli leta 2015. Takrat se bo potrebno odločiti kako naprej. Ali graditi nov nadomestni 6. blok šoštanjske Termoelektrarne, in čc ga graditi kakšen naj bo; ali na plin, domač premog ali nemara kaj drugega. Takrat se bo treba odločiti tudi, ali začeti z odpiranjem jame Šoštanj ali ne in ta premog, ki je pod mestom pustiti ter začeti z odpiranjem novega premogovnika v Sloveniji. Zaloge pa so in to lepe, pravijo strokovnjaki, ki omenjajo predvsem rjav premog na Goričkem v Prekmurju." K članku bi po dobrih treh letih lahko le kratko dodali: "čas pa neumorno teče in leto 2015 niti ni več tako daleč, kot bi se človeku morebiti zdelo, zato je prav, da o prihodnosti razvoja Šaleške doline razmišljamo že V isti številki Našega časa so uvedli tudi novo rubriko z naslovom "Zavijanje gasilskih siren", v kateri so bralce odslej redno obveščali zakaj in kje so "tulile" gasilske sirene, ki jih v zadnjem času zaradi drugačnega sistema obveščanja in alarmiranja bolj poredko slišimo, kar pa seveda ne pomeni, da imajo gasilci manj intervencij kot nekdaj. Udk rv Pravi rv^ naslov za uspešno Z reklamo! i 89817 50 Uspešni mladi raziskovalki Karmen Marinič in Dijana Tutič Naporno, a ne tako, da ne bi znova poskusili Karmen Marinič in Dijana Tkitič sta letos dijakinji 5. letnika Poklicne in tehnične šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, ki sta v minulem šolskem letu združile prijetno s koristnim v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. In to zelo uspešno. Za nalogo Vpliv ročk glasbe na srednješolsko mladino sta na tekmovanju na občinski ravni osvojili tretjo, na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev pa med 19 nalogami s področja sociologije prvo mesto. Poleg njiju sta se kot mentorici podpisali še profesorici Tea Selič in Lijana Martine. Presenečeni nad uspehi? "Seveda, pa še kako," sta odgovorili skoraj v en glas. Tako kot marsikdo od tistih, ki so se vključili v omenjeno gibanje, sta si tudi Karmen in Dijana predstavljali zadevo precej drugače kot je bilo. Dokaj naivno, z levo roko sta mislili bosta opravili delo."To so bili računi brez krčmarja. Že ob prvih aktivnos-. tih sva namreč spoznali, da temu ne bo tako. Še zdaleč ni bilo tako enostavno. Tistim, ki so nama zavidali, ker sva zadnji mesec pred oddajo nalogo izostajali od ur pouka, bi kar privoščili nekaj idRega. ra Kaj ni. seuaj je to za nama. r ovseni pozabili še res nisva, a ker se ne dama kar tako, sva sklenili, da bova začeto delo kljub vsemu nadaljevali." Doseženi nagradi sta Karmen in Dijani vlili precej zanosa, jima dali poleta in ju prepričali, da sta posebni narediti kaj zahtevnega. Povsem drugače, sta prepričani, bosta tokrat zastavili delo. Iz izkušenj sta se naučili, daje treba poprijeti na samem začetku, nato pa počasi stopnjevati aktivnosti. "No, da ne bi govorili samo o sebi, vendarle morava poudariti: če ne bi bilo mentoric Tee in Lijane, potem ne bi bilo tudi najine raziskovalne naloge. Delale smo kot prava ekipa. K sodelovanju smo povabile še doktorico sociologije iz Ljubljane in Iztoka Osredkarja, ki ga bomo pri nadaljevanju v delo zagotovo bolj vključile." Ob nagradah sta dekleti ponosni še na nekaj: na to, da so na Šolskem centru uvideli potrebo po nakupu opreme za multimedijsko predstavitev, dodatne računalniške opreme in na to, da se bodo menda sedaj skoraj vse njune sošolke vključile med mlade raziskovalce. "Že vedo zakaj." Tisti, ki nekoliko bolje pozna Karmen in Dijano, ga njun izbor teme za raziskovalno nalogo ni presenetil. Obe sta namreč tudi pridni poslušalki ročk glasbe. Ker ju je zanimalo, koliko o njej vedo njuni vrstniki, sta se pridružili mladim raziskovalcem. on pomoči svojih mentoric sta se vpisali med zmagovalce. Bravo! Sicer pa sta zmagovalki že za to, ker sta se ob vseh šolskih obveznostih odločili za raziskovalno delo in nalogo tudi izdelali. Le tako naprej in obilo uspeha tudi v prihodnje! mtP Plesna skupina Media Več kot 10 let predanosti plesu To soboto ob 19.h ste ljubitelji sodobnega plesa vabljeni v velenjski Dom kulture, kjer se vam bodo predstavile plesne skupine, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih društev Velenje. Plesna predstava "Korak več za svoje" je posvečena dolgoletnemu ustvarjanju velenjske skupine Media na področju sodobnega plesa. Poleg Medie se bodo z najuspešnejšimi koreografijami zadnjih desetih let predstavile še skupine Et Cetera, Neda Hafner, Majda Fridl in Irena Gorogranc. ■ bš Media na nastopu v Cankarjevem domu na "Dnevih sodobnega plesa." M MM zertcu. »Ali je še daleč do vrha?« vprašam ves zasopel dve turis-tiki, ko z zadnjimi močmi pležem na goro Uluru v osrednji Avstraliji. »Še kakšne pol ure,« mi odgovori ena izmed obeh blondink, ki se že vračata. Na sebi nimata drugega kot bikinke. Kasneje se izkaže da sta Švedinji. Z eno roko se držim jeklene žice, z drugo potiskam torbico s fotoaparatom od sebe, da me ne bi ovirala pri plezanju. Vzpon na goro Uluru jc pravzaprav plezanje po enem samem kamnu. Ni poti in ni skal. Samo gol kamen in žica za oprijem. Če padeš se kotališ navzdol brez možnosti, da bi te kje kaj zadržalo. V ušesih mi odzvanjajo besede vodiča N'gale-Aboridžina, ki nam je že od daleč kazal to znamenito goro in svaril tiste, ki so se prijavili, da bodo kar na hitro »skočili« na njen vrh: »Vidite tisto žico? Vidite kako je strmo? Zadnjič jc neka ženska tik pred vrhom omagala in padla dol ter ostala nezavestna. O tem koliko nahrbtnikov in fotoaparatov je že zgrmelo v globino pa ni, da bi govoril. Boste vseeno šli?» Prijavilo se nas je pet. »O.K. Na razpolago imate eno uro in pol. Toda vse na lastno odgovornost. O.K?« Pot na vrh je dolga 2 kilometra, napor pa precejšen. Višina, ki bi jo morali premagati jc ko- maj 350 metrov, vendar strme hoje navkreber, tako, da si grizeš kolena. Pa še koraka ne smeš narediti stran, sicer je po tebi. N'gala priporoča vzpon samo tistim s klobukom, dolgimi rokavi, obutimi v gorske čevlje in zaščitenimi s kremo proti soncu. Poleg tega priporoča pitje vsaj enega litra vode na uro. Ničesar od tega nimam. Sonce strelja svoje žarke v mene in kamen pod pravim kotom. Že po nekaj deset metrih popijem tisto pločevinko coca cole, ki sem jo pred vzponom vtaknil v torbico s fotoaparatom. Sedaj na sredini poti bom brez tekočine gotovo omagal. Ležim ob poti, držim se za žico in čakam, da si oddahnem. »Kaj imate to na kapi?« se spet oglasi ena od obeh Šved-inj in pokaže na znak Pikinega festivala na moji platneni kapi. Preveč sem utrujen in de-hidriran, da bi odgovoril. Rad bi vodo! »Ali ni to Pippi Langstrump?« reče druga in se prične smejati. »Ste iz Evrope?« _ Pokimam. S to gesto si prislužim vodo in čeprav je že spar-jena izpraznem plastenko na dušek. Pridem k sebi, se zahvalim in pričnem pripovedovati o moji ljubezni do Pike Nogavičke in mojih obiskih pri Astrid Lindgren. Tedaj dobim še zaščitno kremo. »No, sedaj bo pa že šlo,« rečeta Švedinji, mi pomagata vstati in me porineta po poti naprej. »Medve se bova tu sončili in počakali, da se vrnete.« Plezam naprej. Počitek mi je dobro del. Iz torbe vzamem fo-toaprat in začnem fotografirati. Kamen sredi puščave Kamnita gora Uluru ali Ayers Ročk, kot ji pravijo Angleži, je eno najznamenitejših čudes v Avstraliji. Leži kakšnih 440 kilometrov zahodno od Alice Springsa, edinega večjega mesta v osrednji Avstraliji. Kamen Uluru je največji monolit na svetu in njegove masivne dimenzije so v ostrem nasprotju s puščavsko ravnino naokoli. Dolg je 3,6 kilometrov, širok 2,4 kilometra, njegova nadmorska višina pa je komaj 863 metrov. Pot okoli vznožja je dolga 9 kilometrov. Ta kamenje edina stvar, ki gleda iz ravnine. Zemlja tu naokrog je narodni park že od leta 1958. Staroselci - Aboridžini smejo pobirati po 15 dolarjev vstopnine za vstop v ta del puščave, saj je zemlja od ■ leta 1985 njihova lastnina. ■ Avstralska vlada jim jo je i odstopila ali recimo - po dvesto i letih - vrnila. Po starodavni aboridžinski mi- | tologiji pomeni Uluru »sha- | jališče« in je svet kraj iz nji- | hovega »dreamtima«, časa pred | belimi priseljenci. Na nekater- | ih mestih so skalne slikarije in | rezbarije. Tista mesta niso | dostopna za obiskovalce in tam | tudi niso dovoljena plezanja. I Sploh bi Aboridžini raje, ko ne I bi nihče plezal na njihovo sveto I goro. Skalna gmota Uluru pa ni i znana samo po svoji rdeči barvi I temveč tudi po njenem sprem- I injanju: od opekarsko rdeče do ' vijoličaste in zlate, odvisno od ' kota sončnih žarkov, od vreme- ' na, svetlobe, pa tudi letnih ' časov. Površina je namreč pre- ' vlečena z železooksidno plastjo J in od tod rdeča barva. Švedinji sta me rešili. Čez do- J bro uro sem na vrhu največjega J kamna na svetu. 107,8 MHz 19. novembra 1998 RADIJSKI iN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * Obisk Prejšnji teden smo imeli v prostorih Radia Velenje na Starem trgu prav poseben obisk. Obiskali so nas varovanci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. K nam jih je pripeljal Andrej Hofer, ki v času, ko civilno služi vojaški rok, dela pri njih. Poslušalci Radia Velenje pa gotovo poznajo njegov glas. Skupaj z Marjanom Slapni-kom, tehnikom na Radiu Velenje, sta jim razkazala prostore in aparature in razložila, kako radio "deluje". Bili so navdušeni, mi pa tudi, ko smo videli, kako malo je včasih treba, da koga osrečiš. David in Semra sta za vse izbrala še glasbeno željo (Irena Vrčkovnik in Damjana Golavšek sta samo zanje prepevali Naj bo veselja jesen) in poslovili so se. Sicer pa smo v prostorih Radia Velenje obiskov vajeni. Gostje si podajajo kljuko in vedno je živahno. Nekoliko bolj kot običajno pa je bilo prejšnji teden, ko smo snemali spote za "potrebe" volitev. Zdaj, v teh dneh, je že mirneje in naše delo se spet vrača v ustaljeni red. Velikokrat k nam na Stari trg 15, "zaide" tudi kdo ob poslušalcev, ki želi naročiti čestitko, kakšen oglas ali kaj podobnega. Veseli smo tudi teh obiskovalcev, seveda, a jih vedno napotimo na upravo Našega časa d.d. na Foitovo 10, kjer sprejemajo takšne reči. Od tam potem "dorečene zadeve" vrnejo na radio, da jih tam "uresničijo". Se vedno velja: če želite časopis Naš čas vsak četrtek prejeti na dom, se je najbolje nanj naročiti. To lahko storite z dopisnico ali pismom na naslov Naš čas, Foitova 10,3.320 Velenje, lahko pa tudi po telefonu številka 898 17 50. Na to številko lahko pokličete tudi, če bi radi uredili kakršnokoli zadevo v zvezi s časopisom ali radijem. Tu boste dobili vse potrebne napotke kako ravnati naprej in zvedeli, kaj lahko sto- Marinka Zapusek vam bo prijazno razložila vse, kar morate vedeti v zvezi z malimi oglasi, naročninami, čestitkami... Kličite 898 17 50 ali 898 17 51. rimo za vas. I mkp, foto vos KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... ORLEK Zasavska skuDina Orlek ie Dred kratkim pri založbi Nika izdala svoj novi album "Salamurca". Album smatrajo za prelomni projekt te osemčlan- ske zasedbe, saj z njim končujejo knapovsko trilogijo in začenjajo svojo glasbo graditi na drugačnih temeljih. Njihova glasba je tako veliko bolj ostra in bogatejša kot doslej. To dokazuje tudi uporaba vrste različnih instrumentov, kot so banjo, ukulele, kazoo, violina, klarinet itd. Novi album je tako mešanica ročka in etno folk vložkov, ki jih še vedno močno zaznamuje lokalno okolje, od koder skupina Orlek prihaja. Na plošči je dvanajst skladb, od katerih sta dve instrumentalni. Prvi single z albuma, skladbo "Na Kum" smo spoznali že poleti, trenutno pa je aktualna skladba "Porno polka", za katero so člani skupine že posneli tudi videospot. FLIRT Pred dobrim letom dni je ljubljanska skupina Flirt izdala svoj debitantski album "Frizerski salon" in navdušila z uspešnico "Jutranji striptis". To jesen so se lantje ponovno zaprli v studio in posneli skladbe za nov album, ki bo, po njihovih napovedih, precej drugačen od prvega. Njegov naslov je že znan ("Modroplavo"), znana pa je tudi nosilna pesem s te plošče, ki jo je že moč slišati na radijskih postajah širom po Sloveniji. Gre za skladbo "Ko je ni", za katero je v delu tudi videospot. Naj še omenimo, da so fantje precej spremenili svoj imidž, kar bo mogoče videti tudi v novem spotu. Še to: album bo izšel pri založbi Helidon. KANTOR Skupina Kantor je še ena mlada domača skupina, ki je v teh dneh dočakala izid svojega prvega albuma. Ta je izšel pri založbi Nika, na njega pa so fantje zgostili enajst skladb, od katerih jih je nekaj ("Bedak", 'Uaz nisem ti", "Ne maram laži"...) že znanih rednim poslušalcem slovenskih radijskih valov. Najbolj znana je seveda njihova skladba "Ne maram laži", za katero so že naredili videospot. Album je nastal v študijih Chinatown in Tivoli, pri njegovem rojstvu pa so sodelovali nekateri znani slovenski glasbeniki: BorZuljan, Janez Zmazek, Dr. Grabnar, Tone Košmrlj, Sendi... Med enajstimi skladbami na albumu je verjetno največja potencialna uspešnica skladba "Ljubezen iz šolskih dni", priredba prastarega hita nekoč popularne skupine Prelom. SPICE B0YS Zanimiv projekt prihaja iz založbe Panika records, kjer so pred mesecem dni izdali album dua Spice Boys z naslovom "Kondomček moj". Projekt je 7animiw 7qrarii t ena ker na zaradi njegovega poslanstva - osveščanja ljudi o nevarnosti širjenja AIDS-a, podpira tudi Inštitut za varovanje zdravja in fondacija za boj proti AIDS-u ROBERT. Silvester Žnidaršič in Aleš Čadež, ki se skrivata za imenom Spice Boys, sta z naslovno skladbo "Kondomček moj" želela na zabaven in nevsiljiv način opozoriti Slovence, na pomembnost zaščite pri spolnih odnosih, zato so k vsakemu CD-ju dodali tudi kondom. Del pri- J* . iO0 f Cela ulica nori ms» ' . f ena trli M& ulita «®r* Utftca nori hn8S* 11 ne ?di >a. da, ulica nori (ulica nori).ne kliči e^ £na tri (ena en« t šekem studiu Luca, kjer so posneli tudi prva dva, njegov producent pa je bil kar klaviaturist skupine in soavtor večine skladb Zvone Tomac. m MiČ hodka od prodaje albuma je namenjen Aids fondaciji Robert. KINGSTON Svoj tretji album so dočakali tudi slovenski kralji pop reggaeja - skupina Kingston. Album z naslovom "Cela ulica nori" je namreč pred kratkim, po tem, ko je bil že večkrat najavljen, končno izšel pri založbi Menart. Poleg znanih uspešnic, naslovne "Cela ulica nori", "Plesati na soncu" in "Mene luna nosi", je na plošči še nekaj popolnoma novih skladb, ki so vse plod lastnega uma članov skupine. Album je nastal v novome- NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TERME TOPOLŠICA objavljeni v tedniku Naš čas, 5. novembra. 1. nagrado (kosilo s kopanje za dve osebi) prejme: Antonija RE-SMAN, Cesta I/34, 3320 Velenje 2. nagrado (solarij, kopanje in kosilo za eno osebo) prejme: Ana PISTOTNIK, Tavčarjeva 19,3320 Velenje 3. nagrado (kopanje v termalnem bazenu za dve osebi) prejme: Jure GOLIČNIK, Lepa njiva 9, 3330 Mozirje. Potrdilo o nagradi prejmete po pošti. Z njim boste lahko dvignili nagrado v Termah Topolšica. Čestitamo! Ob 40-letnici Šolskega centra Velenje Kunigunda je zaživela i |"jgjj£jrtudi zbornik \/ Mlnriinclrpm rontrn Uplpnio cn w nptplr nrlnrli Cuhpreafp kiininnnrla i ^ta®^ V Mladinskem centru Velenje so v petek odprli Cybercafe Kunigunda. Kibernetična kavarna je odprta vsak dan od 14. do 21.30 ure, razen nedelje, obiskovalcem pa so na voljo tri brezplačne vstopne točke v svetovni računalniški splet. Do konca leta bo Kunigunda ponudila nekomercialnim organizacijam, posameznikom in civilni pobudi brezplačen prostor na svojih spletnih straneh, opremo manjšim (samo)založniškim projektom, ipd., v prihodnjem letu pa želijo prostor usposobiti za videokonferenco, izmenjavo kulturnih vsebin v realnem času s katerokoli točko na planetu. Projekt Ku-nigunde so v centru izpeljali z denarno pomočjo Zavoda za odprto družbo - Slovenija, ki je prispeval denar za nakup računalniške opreme ter Šaleškim študentskim klubom, Mladinskim servisom velenje in uradom RS za mladino. Otvoritev je potekala vzporedno s glasbeno prezentacijo velenjskega dua Petek & 13, ki je predstavil del svoje produkcije (drum'n'base, tehno in variacije)... Kapelica in Tanzanija V petek in soboto bosta v Mladinskem centru Velenje tematska večera. V prvem bo Aleš Črnič gostil Jurija V. Krpana, kustosa galerije Kapelica (Kersnikova 4, Ljubljana), večer pa nosi naslov Stroji, kri in sperma ali Kaj je umetnost. Videoprogram, pričetek ob 21 .h, vstopnine ne bo! V soboto bo Matej Kotnik v okviru Emcejevega hora legalisa predstavil svojo izkušnjo iz Tanzanije. Pomagal si bo z diapozitivi, pričel pa bo ob 21 .h. Velenje, 12. novembra - Med dogodke, s katerimi so profesorji in dijaki Šolskega centra zaznamovali 40-letnico delovanja tega zavoda, je sodila tudi predstavitev Zbornika. V njem na več kot 400 straneh predstavljajo začetke delovanja te vzgojno-izobraževal-ne ustanove, njen razvoj, ki je rezultat tvornega sodelovanja z gospodarstvom, okoljem, v katerem živijo in delajo. Kot je zbranim v novi predavalnici Višje strokovne šole Centra dejal odgovorni urednik Zbornika Ivan Kotnik, so v njem zapisali še popotnico oziroma vodilo za prihodnje: "Da bi znali še naprej živeti z okoljem, mu prisluhniti, to nam in tako s skupnimi močmi izobraževali našo mladino ter ji omogočili tudi zaposlitev v Dolini." Zbornik so namenili vsem, ki so na kakršenkoli način povezani s Šolskim centrom Velenje - nekdanjim in sedanjim sodelavcem, dijakom, njihovim staršem, soustanoviteljem in še komu. ■ tp DEL AMITRI Osemdeseta so se že pripravljala na slovo in svet se je pripravljal na vstop v zadnje desetletje tega tisočletja, ko so nekje sredi kiltov in med sodi viskija v Glasgovvu mladi šolarji sanjali o ročk bendu. V začetku kot tretjerazredni ročk bend, so preko nastopov v bizarnih škotskih in angleških klubih le prišli do prvih posnetkov in leta 1989 vstopili v začetek zanje zelo uspešnega in plodnega obdobja. "Hatful Of Rain" je naslov albuma največjih uspešnic škotske skupine Del Amitri, ki je izšel pred slabima dvema mesecema pri njihovi matični založbi A & M Records, v vodstvu katere so podoben album načrtovali že mnogo prej. Po besedah glavnega utemeljitelja in vodie skupine Del Ami- irl JUSlIlla OUIliea pidV£clpiav \j\j »ounuin MU <^Jauoui albumu. Ola nom benda pa ni bilo preveč do tega, saj se jim je zdelo, da izdaš album z največjimi uspehi takrat, ko skupina počasti razpada in gre vse k hudiču. Pa so Del Amitri na koncu vendarle popustili in kot šesti album izdali zbriko svojih največjih hitov v letih 1989 - 1998. In niso razpadli. Čeprav so v desetih letih zamenjali kar nekaj ljudi, še vedno ostajajo taki kot so bili. Prepoznavni po svojem melodičnem rocku, ki mu dajejo barvo značilen vokal in uporaba akustične kitare. Svet je zanje izvedel zahvaljujoč MTV-ju, ki je pred mnogimi leti vztrajno, tudi po večkrat na dan vrtel njihov morda največji hit »Nothing Ever Hap-pens«. Takrat se je zdelo, da vidiš člane skupine v tistem sivem spotu, ko sedijo na stopnicah, vedno kadar preklopiš na MTV. Kasneje so sledile še druge skladbe. Uspešne, a ne tako kot prva. »Roll To Me«, »Here And Now«, »Driving With The Brakes On«, »Just Like Man«, so samo nekatere od sedemnajstih skladb, ki so našle mesto na najuspešnejši kompi-laciji. Poleg šestnajstih starih skladb je tu ena nova, »Cry To Be Found«, s katero so konec avgusta tudi najavili izid tega albuma in hkrati dokazali, da še zdaleč ne mislijo odnehati. To na koncu koncev dokazuje izredno natrpan urnik koncertov, saj predvideva skoraj vsak dan po en nastop. Sicer pa so ravno živi nastopi tisti, kjer so Del Amitri najbolj doma. 0 tem so se prepričali številni njihovi oboževalci povsod po svetu, vključno z izbirčnimi Američani, kjer so simpatične Škote sprejeli z navdušenjem. m MiČ EGO MALFUNCTION V VELENJU Tokrat so v Mladinskem centru Velenje nastopili ljubljanski Ego Malfunc-tion, ki so pred kratkim izdali novo CD ploščo in kaseto. V nekoliko spremenjeni zasedbi so nekako ob enajstih zvečer zavzeli oder, vendar so bili ob pogledu na skorajda prazno dvorano razočarani. Še tisti, ki so se odločili priti na koncert, so se preplašeno naslanjali na stene v ozadju dvorane. Izjema je bil le dolgolasi poslušalec, ki si je prisvojil ves prazen prostor, ki je bil na razpolago. Ne vem, ali je Velenjčane utrudila petkova otvoritev Cybecafe-ja, ali pa jih koncerti popolnoma nič ne zanimajo. Ko pa ob prebiranju anket zaslediš, da mladi na vprašanje o nočnem življenju v našem mestu odgovorijo, da pogrešajo koncerte, se res vprašaš, kdo je tukaj iskren. Ampak kakorkoli že, Ego Malfunction so svoje odigrali in bilo je kar dobro. Nekakšna mešanica Bad Brainsov in Living Colors jim daje na slovenski sceni čisto posebno mesto, saj bi težko našli njim podoben bend. Zanimiv koncert, prevsem zaradi izstopajočega vo-kala, ki nekoliko spominja na pevca skupine Pearl Jam (tokrat smo lahko celo razumeli besedila). Pohvaliti velja tudi kitarista, ki je v glasbo vnesel ravno pravšnjo mero metalske ostrine. Le basist bi lahko bil malo bolje ozvočen. Se vidimo na prihodnjem koncertu v, upam, malo večjem številu! ■ Zatika LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.291) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 15. novembra: 1. POLJANSEK: 2. VRISK: 3. AMBICIJA: 5. IGOR & ZZ: 5. VRTNICA: Gasilska Gasilska nedelja Gasilci vsi pozdravljeni Gasilska 0 glasov Gasilska 0 glasov 12 glasov 11 glasov 7 glasov Predlogi za nedeljo, 22. novembra: 1. AVSENIKI: 2. MUŽENIČ: 3. PREROD: 4. SLAKI: 5. ŠALEŠKI: Lisička in Marička Franc preveč kadiš Štefkina frajtonarca Jožeti in Jožice Milka I Vili Grabner HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Nekomu boste privoščili vse, kar se mu bo dogajalo. lo boste tudi na glas povedali. Ne čudite se, če se vam bo privoščljivost vrnila in vas prizadela. Celo bolj, kot si mislite, soj bo nekdo poskrbel, da se bo o vaši smoli na glos govorilo. Partner bo le molče opazoval dogajanje, saj si nista več tako blizu, da bi vas prav v vsem podpiral. Nasprotno. Morda se bo proti vam obrnil tudi on. Sedaj vam bodo prov prišli dobri prijatelji. BIK OD 22.4. DO 20.5. Pojdite raje iz stanovanja, v naravo, med ljudi in ne tarnajte nad svojo usodo ter nezanimivim življenjem. Dolgi zimski večeri so kot nalašč, da se lotite kakšnega izobraževanja, saj sami veste, koliko lažje bi vam bilo, če bi imeli več znanja. Sploh, ker se tudi pri vašem delu vedno bolj pozna stopnja izobrazbe in ker je konkurenca vedno bolj neusmiljena. Pa nikar ne mislite, da bo tokrat dovolj sreča in dobre zveze. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Kar nekaj minulih tednov ste bili pravo živčno vojno, sedaj se bodo stvari počasi pričele umirjati. Po tem, ko boste ob koncu tedna izvedeli nekaj zelo veselega, še posebej, saj boste preusmerili vso svojo energijo v dosego cilja, ki sploh ni nedosegljiv. Res pa je, da bo terjal veliko vaše psihične moči, po tudi fizična vam bo prišla prav. Zato se ob naporih nikar ne zapustite - poskrbite za zadosti gibanja in lahko prehrano. RAK OD 22.6. DO 22.7. Hoteli boste pomagati nekomu od bližnjih sorodnikov, pa vose pomoči ne bo razumel tako, kot je bila mišljena. Zato bo v vaših odnosih prišlo do ohladitve in zamere, ki jo bo odpihnil čos. Poiskali si boste zanimivo in pestro družbo, s katero vam bo lažje prebroditi nekaj dolgih pozno jesenskih večerov, ki vom gredo krepko na živce. Ne bodite krivični, ko vas bo nekdo prosil za mnenje, saj bo računal na pošten odgovor. LEV OD 23.7. DO 23. Priložnost za napredovanje v službi ali pri vašem hobiju se bo pokazalo že v nekaj dneh. Ker po ponudba resna, jo tako tudi vzemite, a pri tem dobro razmislite tako o prednostih kot slabostih, ki vam jih bo prinesla vaša odločitev. Vsega žal ne boste.mogli imeti, prostega časa pa vam že sedaj krepko primanjkuj lle. Partner bo ljubeč in razumevajoč, vseeno pa se bosta sporekla ravno zaradi zgoraj navedenega. Njegov strah bo izviral iz ljubezni, saj mu ni vseeno, kaj se vam dogaja v življenju. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Čeprav bo kazalo, da se bodo nekatere stvari, ki vas v vašem sedanjem življenju najbolj motijo končno razrešile, ne bo šlo tako hitro, kot bi si vi želeli. Na poti do uspeha boste morali razrešiti še veliko dilem in odgovoriti na marsikatero zelo neprijetno vprašanje. Poleg tega lahko pričakujete nekaj težav na čustvenem področju - kot kaže, boste precej osamljeni, pa četudi boste v dvoje. Razmišljajte o tem, koj lahko sami storite zato, da spet obudite ljubezen. TEHTNICA OD 2^. 9. DO 23. 10. Le še nekaj kratkih dni, pa bodo najhujši in najbolj naporni dnevi za vami. Dela ne boste več imeli čez glavo, doma se bo stanje tudi umirilo, pa še veseli boste, ker boste končno našli nekaj časa tudi zase. [e mislite, da ga bo dovolj, se seveda motite, tu velja pravilo, da se bo vaše življenje nekoliko umirilo šele po novem letu. Sicer pa vam preti nevarnost rahlih zdravstvenih težav, zato pazite, kaj in koliko jeste ter kje se gibljete. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Življenje zna biti zelo krivično in za vas v teh dneh je. Ko ste že mislili, da se boste predajali uspehom, ki so plod vašega trdega dela, bo vmes posegla višja sila in vam preprečila uživanje v zmagoslavju. Zdravje se bo počasi popravilo, a le, če boste strogo upoštevali navodila zdravnikov, takoj, ko se boste zapustili, vas bo zapustilo tudi zdravje. Partner bo za vas v teh dneh storil zelo veliko. Pokažite mu, koliko vam to pomeni. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Pester konec tedna je pred vami. Uživali boste, kot že dolgo ne, se zabavali in veselili. Razlogov za dobro počutje boste imeli več kot dovolj, saj bosta s partnerjem našla dobro rešitev za vašo prihodnost, uspeli boste v službi in mnogim dokozali, kako sposobni ste. ludi denarja bo več kot dovolj za vse skrite želje, ki jih boste že v kratkem tudi uresničili. Pazite le, da ne boste pretiravali, saj zaloge niso neomejene. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Kadar boste potrebovali dober nasvet, ga nikar ne iščite pri vseh vprek, ampak zanj prosite prijatelja, ki vas še nikoli ni pustil na cedilu. Prav zameril vam bo, da boste tokrot skoraj pozabili nanj, saj dobro ve, koliko si pomenita. Vaše obnašanje bo razumel kot nezaupanje, zato mu boste morali dokazati, daje še vedno vreden vašega zaupanja. Zanimiv konec tedna bo popestril obisk nepovabljenega znanca, ki ga že dolgo niste videli. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Zelo izmučeno in prazno se boste počutili. Preveč težav naenkrat se bo zgrnilo na vas, zato boste morali paziti, da jih razrešite kar se da na neboleč način. Vse naenkrat ne bo šlo, lotite pa se najprej najtežje stvari, saj boste sicer izgubili moč še za urejanje najmanj težavne. Osamljenosti nikar ne preganjajte s pritiskanjem na daljinski upravljalec vašega televizorja - ta vas ne bo spravil v dobro voljo. RIBI OD 20. 2. DO 20.3* Čeprav se počutite precej izčrpano in nemočno, boste uspeli v naslednjih dneh postoriti tisoč in eno stvar, pa še moč za zabavo boste zbrali, jutri se vam obeta zanimiv dan, spoznali po boste tudi nov obraz vašega partnerja. Všeč vam bo, zato bo vajina veza postola še trdnejša. Pri poslih se stvari ne bodo odvijale tako hitro, kot bi si želeli, o se bodo obračale v vaš prid. Vse se bo dobro izteklo, le potrpljenje boste potrebovali. Prvi pohodniki po "Turistični vinski poti Šentilj' kk Rajžanje" od kleti do kleti Šaleški planinski poti, ki že skoraj 25 Jet od juga proti severu prečka Šentiljsko dolino, seje minulo soboto pridružila še ena, in sicer "Turistična vinska pot Šentilj pri Velenju". Res da je precej krajša, vendar je za vsakogar, ki zna vsaj malo opazovati svet okrog sebe, zanimiva in prijetna. Pot, ki popelje pohodnika po zanimivih in vinorodnih predelih tega kraja, je pripravilo Turistično društvo Velenje oziroma pododbor v Šentilju. Če smo bolj natančni, pomagali so vsi, ki so lahko karkoli prispevali pri uresničitvi tega ne samo za kraj Šentilj, ampak za celotno Šaleško dolino, posebej še za Mestno občino Velenje, Turistično zvezo in Turistično društvo Velenje pomembnega projekta. Lepo število ljubiteljev pohod-ništva se je na ta dan zbralo v Spodnjih Lazah v bližini Orozelove in Dolinškove domačije, kjer se bo bodoči pohodnik prvič srečal s pristno domačo kapljico in spoznal, da je tudi tukaj nekoč teklo življenje drugače, za kar ima največ zaslug prav HI ■ ■■ p ■■ ■ ""''jti'1'; ' j j M m lun K Ižaf ijg juj?mLA V '' IvJ^^l mt 1H Hi ^^ H' * i^^^^fl BMk -ffefcr' sm -mVjguJM nfcstfff*-*® i ■ Pri eni izmed kleti Dolinškova domačija, ki je ohranila še veliko svoje prvobitnosti. Mestna občina Velenje, ki je bila pokrovitelj otvoritve, župan Srečko Meh, in predsednik KS Šentilj Ivo Dražnik (idejni vodja projekta je bil Jože Kandolf) sta s svečanim prerezom traku pospremila na pot prve pohodnike. Ker je bilo nemogoče, da se ta dan prehodi nastop ljudskega pevca domačina Mirka Kralja s pevkami celotna trasa nekaj več kot 10 km dolge poti, se je organizator odločil za "rajžanje" od kleti do kleti. Postanek je bil povsod tam, kjer je izrazito prisotno vinogradništvo. Pri vsaki "postojanki" so za kulturni program poskrbeli vsi štirje šen-tiljski pevski zbori, za blagoslovitveni obred vina pa domači župnik. Za pokušino je bilo v izobilju letošnjega vinskega pridelka. Tudi gospodinje so se izkazale tako, da jim nihče ne bi mogel očitati, da imajo gorenjske navade. Na ogled pa je bilo tudi vse tisto, kar lahko ponudijo te domačije vsakomur, ki se bo na tej poti ustavil pri njih. Prišli so tudi Trimaiji iz Kavč in zapeli nekaj zimzelenih. Z njimi je bil tudi svetnik in zavetnik vinogradnikov sv. Martin. Ni prišel, ampak je prijezdil na belem konju v popolni viteški opravi in obdan z baklami. Ker mu ta večer ni bilo potrebno deliti svojega ogrinjala, je bogato obdaril otroke s slaščicami. S sabo pa je imel tudi pravo Martinovo gos, ki jo je spustil med številne prisotne. Robi Goter ne bi bil pravi muzikant, če ta večer ne bi pošteno preizkusil svoje nove fraj-tonarice. Skupina rosno mladih "frajtonarjev" iz Šoštanja pa je s svojim nastopom pri Matevževi zidanici še dodatno popestrila popoldan. UM. H. Srečanje ljudskih pevcev in godcev Edina zanimiva prireditev Šmartno ob Paki, 14. novembra - Oder v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki so tokrat napolnili ljudski pevci in godci iz širšega območja občine. V slabi uri in pol programa so se predstavili harmonikarji, pevci, ljudski godci na frajtonarici, folk-loristi. Našli so se v priložnostnih sestavih in se predstavili občinstvu v dvorani. "To je očitno edina zanimiva prireditev za naše krajane," nam je v pogovoru dejal predsednik kulturnega društva Šmartno ob Paki - organizator šestega srečanja ljudskih pevcev in godcev - Peter Podgoršek, ki je domiselno povezoval program. "Brez posebnega reklamiranja seje namreč v dvorani zbralo veliko krajanov." Na odru se je predstavilo 14 sestavov, nastopilo pa bi jih menda rado še več, vendar so se organizatorji odločili, da bodo dali prednost pravim ljudskim godcem. Občinstvo v dvorani je z navdušenjem zaploskalo fantom izpod Graške Gore, sedmim harmonikarjem iz Andraža, veselim babicam, luftarjem, prijateljem, ofirovcem ... Zal, je tik pred zdajci odpovedala sodelovanje na prireditvi citrarka Nataša Meh iz Slovenj Gradca. K prijetnemu razpoloženju v dvorani in na odru je prispevala tudi zanimiva scena, ki jo je tudi tokrat izdelal domačin Jože Napotnik. Šmarški kulturniki so se odločili, da bodo prireditev ponovili, in sicer v nedeljo, 29. novembra, predvidoma ob 16. uri. ■ tp Mir, prijateljstvo, ljubezen Prejšnji teden so se zbrali v velenjskem Mladinskem centru nadarjeni ustvarjalci vseh šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Mir, prijateljstvo in ljubezen so bile osnovne misli mladih lit-eratov na srečanju, ki so ga z glasbo in plesom povezovali učenci. Večer je prehitro minil. Veseli smo, da je po daljšem času znova zaživela še ena oblika dela odbora pri Zvezi kulturnih društev Šaleške doline. Odbor zelo prizadevno deluje tudi na področju filma in gledališke dejavnosti. ■ Viš Kiparstvo je sprostitev Goran Horvat trenutno razstavlja v Novem mestu. To je njegova sedma letošnja, skupno pa je doslej postavil 95 razstav. V Novem Mestu razstavlja 15 najnovejših olj, čisto zadnje pa je naslovil "pok-lon Leonu Štuklju." Sicer pa se Goran Horvat vse pogosteje obrača h kiparstvu. "Pri svojem slikarskem delu se često srečujem s prostorskim oblikovanjem. Če drugega ne, večino okvirjev za svoje slike izdelam sam, pri tem rezljam in rezbarim. Prva skulptura je nastala že pred desetimi leti, ko se iz bračkega marmorja ustvaril študenta. Kipi so se potem nizali, največ sem jih naredil leta 1997, v glavnem iz lipovine, letos sem klesal tri granite, skupno pa jih je preko 30. Vse to je dopolnilna dejavnost mojemu slikarstvu, kiparstvo je veselje in zadovoljstvo po napornem slikarskem delu." ■ j-P. Hišo "varujejo" zmaj, Savinjčanka, stvor, stražar, piskač, kipar...Stražar in piskač sta vlita v bron in stojita vsak na svoji strani nadvoza v Ormož Iz sveta filatelije Zadnje letošnje pri ložnostne znamke Prednovoletni čas je tisti, ko si ljudje največ pišemo. Da bodo čestitke z dobrimi željami kar najlepše "zapakirane," poskrbijo tudi poštne znamke, ki jih Pošta Slovenije posebej s tem namenom izda vsako leto v mesecu novembru. Letošnja znamka, namenjena domačemu pisemskemu prometu, prikazuje sliko Mar-jance Jemec Božič "Otroci na vasi," ki je bila leta 1974 izbrana kot najlepši motiv za UNICEF - ovo voščilnico. Za pisma v tujino je izbran detajl freske Pohod in poklon sv. Treh kraljev iz cerkve sv. Miklavža v Mačah pri Ped- dvoru, motiv, ki je tesno povezan s prazniki ob katerih si voščimo. Zadnji letošnji sklop priložnostnih poštnih znamk, ki je izšel 12. novembra, dopolnjuje blok s tremi znamkami, s katerimi se Pošta Slovenije pridružuje slavju ob 90 letnici Leona Štuklja. 12 NAS VAS jjjjjjj^^ VRTILJAK 19. novembra 1998 PERSPEKTIVA Včasih že kar težko čakam, da bodo vrli Japonci končno izumili stroj s pomočjo katerega bi se človek na hitro spočil. Tako, da ne bi več tratil časa za spanje. Tiste tretjine življenja, ki ga po statistiki v ta namen porabimo, se mi namreč zdi neizmerno škoda. In še eno prednost bi zadeva imela; če bi si človek lepo napravil spisek stvari, kijih rad počne, prosti čas in noč pa lepo zapolnil z družabnim udejstvovanjem - razen za nekaj malenkosti -, sploh ne bi več potreboval stanovanja. Tako dolg uvod, da smo prišli do teme, ki mora biti v rubrikah, ki se tičejo prestolnice, na prednostni listi. Živeti tu pomeni akutno razbijanje glave tu in tam, kako in kaj s stanovanjem. Prejšnji teden smo poslušali tarnanje predstavnikov Shella, češ da so cene nepremičnin v Frankfurtu bistveno nižje kot v Ljubljani. Najeti garsonjerico tu pomeni mesečni strošek okoli 60-70 tisoč tolarjev, kar pomeni da dve tretjini povprečne plače porabimo samo zato, da nekam parkiramo svoje pohištvo. V Ljubljani je treba torej dobro zaslužiti ali pa dobro razmisliti, če ne bi raje eksistencialno kontinuiral v kaki Spodnji Duplici ob Sotli. Težava pa je v tem, da so Univerzo postavili ravno v Ljubljani. Ker študentskih naselij ni niti za vzorec, kakih deset tisoč stanovanj zasedajo samo tisti, ki študirajo. Pri višini najemnine neustrašno konkurirajo s politiki, gospodarstveniki in tujim diplomatskim osebjem. Tako vsakdo nekaj dela, malo slabše in dlje študira, nekateri pa med gotovim denarjem in izobrazbo izberejo prvo in nikoli ne morejo staršev povabiti na podelitev diplome v tisto lepo dvorano. Drugo poglavje je standard teh stanovanj. Po stenah sodeč je bil socializem najbolj tanek ravno v zgornji Šiški, kjer stanujem. Inštalacije brenčijo, pokajo in vzdihujejo, z odmaševanjem odtokov pa zadovoljivo vzdržujemo kondicijo. V Velenju je devetdeset odstotkov stanovanj zgrajenih po vojni in sam sem kot bruc malo pisano gledal prastaro kopalniško opremo z umivalniki, v katere so zjutraj hrkali že Prešernovi sodobniki. V takih količinah pridiha klasike začneš uživati šele z leti. Za velik denar. In kaj naj stori tisti, ki mu je metanja denarja z lopato skozi okno dovolj, pa nima kapitala za investicijo, bogatih staršev, denacionalizacija pa mu tudi ni nič vrgla? Nič, sam priporočam privoščljivo hehetanje na občasno tarnanje nad nizko natalite-to; bo vsaj stanovanj dovolj! •Naj končam tako, kot se te dni končuje vse take časopisne rubrike in nujno spomnim veljake po državi, ki v svoji občini kakorkoli kandidirajo za karkoli, naj prihodnja generacija občinskih oblasti poleg razporejanja svojih zaslužnikov na državno plačo in mešetaijenja s spomeniki in imeni ulic, vendarle poskrbi še za kaj drugega. Jaz bi za stanovanja, vas pa že dobra dva tedna pred Miklavžem vabim, da si zaželite kaj po svojem okusu. Etnološka paberkovanja 87 B^H Piše: mag. Jože Hudales Otroštvo se je začenjalo s porodom, ki je še v 20. stoletju marsikje in v marsičem potekal tako kot v 19. stoletju. Ravnanje "neizpraša-nih" babic, ki so vse do konca 19. stoletja prevladovale kot porodne pomočnice pa je bilo polno ostankov starih vraž in šeg, ki so marsikdaj celo predstavljale nevarnost za novorojenca. Fran Mlinšek je v svojem "narodopisnem" gradivu za prvo polovico našega stoletja zapisal kar precej šeg ob rojstvu iz okolice Velenja. Večina je bila povezana z obnašanjem pred porodom, s poporodnim čiščenjem oz. posteljico in prvo kopeljo, nekaj pa tudi s krstom, ki je bil navadno le dan ali dva po porodu: "Žena mora v nosečnosti mnogo jesti, če nima drugega, mora pregrizniti slamo. Da bodo otroci bolj beli, mora žena v nosečnosti jesti fige. V kopel prvorojenca položi mati škarje, molek in denar, škarje pomenijo željo, da ne bi bil kdaj raztrgan, molek, da bi bil pobožen, denar pa željo, da bi bil imovit. Denar vzame babica. Vodo okopanca mečejo čez streho, da bi bolj rastel. Posteljca se zakoplje k mlademu drevesu, kar izraža željo, da bi otrok rastel lepo kot drevo. Porodnico skušajo očistiti peg s tem, da jo namažejo po lici s posteljco. Za otročjo postelj (za čas ko otročnica ostane v postelji - op. J.H.) je treba dve vedri vina, dva škafa pšenice, vsak "Vi bi pa že lahko vedeli, brez česa jaz ne grem nikoli od doma. Jasno, da ne brez kamere in to že dolgo vrsto let. Eden na drugega sva navezana, to je prvič, drugič pa, nikoli ne več, kdaj ujameš kakšen dober kader, " pa je zatrjuje Milan Marič, odličen snemalec, s katerim smo tudi mi pred časom ogromno sodelovali. Saj se še spomnite časov Mestne televizije, ne? "Nikoli ne grem od doma brez dveh stvari: dežnika in mobitela. Včasih pride prav eden, včasih drug, zgodi pa se, da je istočasno uporabno oboje, "je ob obisku Velenja rekel znani Šoštanjčan, športni zanesenjak, Nino Ošlovnik. Glede na to, da kaže vesel obraz sklepamo, da je na drugi strani prijeten glas. iJJfcg jM mSt^M l fl 1 "Jaz pa nikoli ne grem od doma brez mojega prijatelja, škotskega ovčarja. Ta je tisti, ki me vsak dan dobesedno prisili k gibanju na svežem zraku," je zatrdil Nande Korpnik, starejši. Ni še tako dolgo nazaj, ko ga je vedno spremljala rokometna torba, in še manj, ko ga je bilo srečevati na poti do bazena. Rokometašem Gorenja žal ni uspelo preplavati Vardarja. Preveč so jih potunkali že v Skopju. Pa vendar nezdravo Vse več zdravnikov se podaja v politiko. Pa so v politiki vseeno tako nezdrave razmere. Shell bo šel Vse kaže, da se Velenje ne bo moglo več dolgo ponašati s Shellovo bencinsko črpalko. Shell bo namreč iz Slovenije šel. Najlepši Mozirje je (spet) najlepši slovenski izletniški kraj. Pravijo, da največ po zaslugi Savinjskega F R K A I c v <> i n desno gaja. Morda bo to le privedlo do tega, da ga bodo vsi Moziija-ni res vzeli povsem za svojega in ga tako tudi obravnavali. Vaja - zares Komaj so gasilci končali mesec varstva pred požari, že so imeli dneve varstva pred vodami. Prvo za vaje, drugo zares. Kar po starem Bomo po nedeljskih volitvah lahko rekli tisti znameniti rek: nič več ne bo, kot je bilo? Gle- de na to, koliko starih županov in svetnikov se znova poteguje za stolčke, ne vem, če bo res tako. Iz Velikega Mali Nekateri bi bili kar za to, da se Veliki vrh preimenuje v Malega. Ce bi to seveda tudi pomenilo, da ne bi več imeli velikih onesnaženj ozračja, ampak mala. Prehitra avdicija Velenjski akademski zbor je prehitro pripravil avdicijo za nove pevce. Morali bi počakati, da bodo znani volilni rezultati. Novim kadrom bi prišla prav malo večja ubranost. Zeleno - rdeče Ker je na cestah toliko zelenih voznikov, so ceste tako rdeče. Še drugo lice Od Evropske unije smo dobili dobro zaušnico. Upam, da se ob tem ne bomo ravnali preveč po kraščansko in jim nastavili še drugo lice. dan kuro. Toda tudi po II. svetovni vojni je še marsikatera ženska rodila le ob pomoči "neizprašane babice", ki so se sicer babištva naučile pri "izuče-nih" babicah, vendar je njihova porodniška praksa v marsičem še odsevala prakso babic 19. stoletja. Pri eni takih babic smo v Vinski gori lahko zapisali naslednje: babica je nosečnicam že na obrazu videla, kakšnega spola bo otrok. Pri punčki je imela nosečnica pod očmi na licih drobne pegice, pri fantku pa ne. Ženske so ob porodu legle v posteljo, zavese na oknih so zagrnili, za pomoč pa je potrebovala babica še eno ali dve ženski. Tudi moške so večkrat poklicali zraven, če je bilo treba močnih rok za pomoč. To je bilo predvsem takrat, ko je bila lega otroka napačna. Moški so se ponavadi branili tega opravila; takrat so jim imele navado reči: "če si biu prej zravn, bod pa še zdaj!" če se posteljica ni pravočasno odluščila ("se ni odmeknala") je moral moški pogreti star klobuk. Tega so položili na trebuh matere, ki so ga poprej namazali z maščobo iz stepene smetane. Včasih so pomagali tudi tako, da si je babica pljunila na roko in masirala trebuh, če popadki niso bili dovolj močni, so porodnici dali pit mešanico kuhanega vina, vode in sladkorja. Za moč so ji dali kozarec rdečega vina. Ko se je otrok rodil, pa so otro- kom rekli; "Smo ga(jo) kupli!!" Po porodu je bilo še vedno v navadi, da je otročnica dobila kurjo juho; kuro pa so lahko zaklali šele, ko se je videlo, kakšnega spola bo otrok. Tudi otroka otroka so skopali šele nekaj časa po porodu, da se ne bi prehladil. Do takrat je bil zavit v rjuho. Materi ga niso dali v roke, lahko ga je le gledala. Zaspala je lahko šele dve uri po porodu, takrat ko je bila najhujša nevarnost za njeno življenje že mimo. Babice se spominjajo se tudi velike umrljivosti dojenčkov, ki je bila sicer značilnost 19. stoletja, v 20. stoletju pa je že pojenjala. Vendar so novorojenčki še umirali, največkrat zaradi slabe hrane pa tudi "mati ni bila v redu, ni dobro vplivala na otroka". Pri tem gre najbrž za poporodno utrujenost in depresijo pred katero je svaril pred dobrim stoletjem tudi zdravnik dr. Kočevar: "mati ne sme, kadar spa-va, otroka pri sebo imeti, kajti zgodilo se je uže, da gaje zadušila. Ta nesreča pride, kadar daje mati sesat in zaspi." Otroci so umirali bolj poleti, nekaj zaradi pokvarljivega mleka, deloma pa tudi zato, ker matere zaradi obilice nujnega kmečkega dela niso imele časa za otroke in jih niso mogle tako pogosto dojiti. Babice pa so seveda poznale tudi dejstvo, da so bolj umirali dečki kot deklice: "Ob rojstvu so bili bolj šibki fantki, rekli so, da jih tisti inštrumenti vlečejo..." triglav premoženje Le malo je potrebno, da se desetletja dela in odrekanja spremenijo v nič. Poplava, požar, potres, toča, vihar, ... vzrokov ne manjka. V ZAVAROVALNICI TRIGLAV smo vam pripravili vrsto premoženjskih zavarovanj, s katerimi boste svojo lastnino zaščitili pred posledicami različnih nevarnosti, ki ji pretijo, pa naj bo to stanovanje, hiša, dragoceni predmeti, avtomobil ali kakšna druga stvar, ki vam je pri srcu. Tu smo zato, da vam priskočimo na pomoč takrat, ko nas potrebujete. Imamo znanje, izkušnje in moč, kakršne vam ne more ponuditi nobena druga slovenska zavarovalnica. Pri ZAVAROVALNICI TRIGLAV želimo, da bi svojo srečo uživali brezskrbno in da se vam v trenutkih nesreče ali stiske ne bi bilo potrebno odreči ničemur, za kar ste se trudili dolga desetletja. j— zavarovalnica triglav, Območna enota Celje d.d. Ustanovili Zvezo likovnih društev Slovenije Velenjski grad združil slovenske likovnike Nadaljevanje s 1. strani Predsednik najmočnejšega slovenskega društva, Ljubljanskega društva likovnih samorastnikov, magister Lojze Capuder, je poiskal zainteresirana večja slovenska društva in navezal stik tudi s Šaleškimi likovniki, kjer je pri pripravi sklepnega dogodka sodelovala predvsem Viktorija Meh. Ko so namreč na informativnem sestanku ugotovili, da bodo slovenski ljubiteljski likovniki združeni močnejši, so se takoj lotili izdelave potrebnih aktov za registracijo združenja. V soboto so svečano podpisali ustanovno pogodbo in imenovali predsedstvo, v katerem so tudi trije člani iz društva Šaleških likovnikov; Viktorija Meh, Stojan Špegel in Marcel Medved. V Velenju seje ta pomembni dogodek zgodil zato, ker je bila težnja vseh 14 društev, ki so podpisala pogodbo o združitvi, da združenja ne smejo centralizirati v Ljubljani, ampak nekje drugje v Sloveniji. Šoštanjska Mayerjeva vila, kjer ustvarjajo in razstavljajo Selški likovniki, pa je kot nalašč za bodoče skupne razstave slovenskih likovnikov in njihove predstavitev. V soboto so uvodoma otvorili razstavo likovnih del več kot dvajsetih do sedaj že nagrajenih Šaleških likovnikov. Odprl jo je predsednik društva šaleških likovnikov Srečko Meh. Svečanega podpisa pogodbe o združitvi pa so se poleg številnih predstavnikov sedaj že združenih likovnih društev udeležili najvišji predstavniki Sklada ljubiteljske kulture Slovenije. ■ Bojana Špegel Avtor knjige Marjan Marinšek je bil na predstavitvi vesel gostij iz Kozjanskega, ki so s seboj prinesle pristne jedi, spe-čene v peči, kjer jih je nekoč pekla tudi Planinčeva Micka. Ob njem stoji Helena Dobrave, sedanja Mickina gospodarica; preživela pa je že tri svoje gospodarje. Iz hribovitega Ve-ternika, kejr je bila Micka doma, so poslali tudi posebno jed, "ajdov parjenk", ki so jo včasih pekli ob žetvi ajde. Številni obiskovalci so bili nad dobrotami navdušeni, večer pa je izpadel še bolj pristno. tudi glavna junakinja knjige. Tone Pavček je o knjigi med drugim zapisal: "Marinšek piše, kakor bi hotel nizati zgolj dogodek na dogodek, stvarno na stvarnost. Ne cvetliči zgodbe in ne dramatizira, celo tam, kjer bi lahko malo romaniziral, recimo ob neuresničeni ljubezni, ostaja raje na tleh, stvaren, opisen. Vendar začudo: ljub takemu nefabulativnemu toku pripovedovanja se kaj kmalu izbrišejo podobe deklice, dekleta, ženske, starke, obrazi Micke, ki jo sprejeme-mo kot eno izmed mnogih iz resničnega življenja in kot eno redko lepih žena v naši književnosti. K temu nemalo prispeva piščev jezik, barvit in svež, vzet kakor junakinja iz avtorjevega kraja. Zato je Planinčeva Micka tudi Marinš-kova pesem in zahvala Kozjanskemu." Te njegove besede povedo veliko o novi knjigi, ki je že na policah knjigarn. ■ bš.foto: vos Nova knjiga Marjana Marinška Kozjanska Planinčeva Micka Velenjsko založništvo Pozoj je prejšnji teden "rodilo" novega otroka - številnim naslovom, ki so že izšli pri tej založniški hiši, se je pridružila knjiga Marjana Marinška z naslovom "Planinčeva Micka". Predstavili so jo v petek zvečer v velenjski knjižnici. Za glasbeni utrinek, ki je bil uvod v zanimiv večer, sta poskrbela flavtista Jernej Marinšek in Breda Šembergar. V knjigi sta uvodni besedili napisala Tone Pavček in Drago Medved. S podobami jo je opremil avtorjev brat Emil Milan Marinšek. Podobo knjige si je zamislil oblikovalec Stane Hafner, uredil jo je Ivo Stropnik... Zanimivo je, da je izzid knjige podprlo enajst sponzorjev, večinoma iz Marinšku rodnega Kozjanskega, od koder je Pihalni orkester Premogovnika Velenje V soboto jubilejni koncert 27. novembra, leta 1958 je v stari kinodvorani v Velenju nastopila rudarska godba. Dogodek sam po sebi najbrž ne bi bil deležen posebne pozornosti, če ne bi 56 mladih godbenikov nastopila pod taktirko prvega poklicnega dirigenta godbe Janeza Marina starejšega. Dogodek izpred 40 let bodo godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje zaznamovali z jubilejnim koncertom. Ta bo v soboto, 21. novembra ob 19.30 uri v veliki dvorani glasbene šole v Velenju. "Z njim ne bomo zaznamovali le tega dogodka, ampak se bomo na ta način zahvalili zvestim članom orkestra, ki so v njem vztrajali 40 let in več ter tudi tistim, ki so jim pri opravljanju poslanstva na takšen ali drugačen način po- magali, " nam je povedal mag. Ivan Marin, človek, ki dirigira pihalnemu orkestru že 35 let. Vstop na koncert bo prost, nanj pa vabijo vse godbenike, ki so bili v tem času njeni člani. Štiri desetletja tokratnih slav-ljencev pomeni tudi 40 let načrt- Z 40 in več leti sodelovanja so godbi dali svojstven pečat: Ivan Marin, Albin Plamberger, Janez Pukl, Jože Zdovc, Jože Kričej, Janez Polanc, Franc Vrzelak, Alojz Kričej, Ludvik Kričej, Rafko Kovač, Jakob Holešek in Stane Brunšek. nega dela z godbeniki. Janez Marin starejši, ki se je odzval povabilu takratnega vodstva Premogovnika Velenje in septembra, leta 1957 prevzel vode- nje godbe, je namreč takoj ustanovil interno glasbeno šolo, v kateri seje učilo teorije več kot 100 mladih fantov. Kmalu za tem so pridobljeno znanje uporabili pri pouku instrumentov, ki so jih takrat imeli godbeniki na voljo. Tako kot se je z vso vnemo udarniško gradilo mlado rudarsko mesto, tako vneto so fantje vadili. Po besedah Ivana Marina je v 40 letih v orkestru igralo 283 godbenikov, od tega jih je zelo veliko vztrajalo 10,15 let, 12 pa je takih, ki so skupaj z njo rasli ter ji dali svoj pečat vse do danes. Slednjim bo na jubilejnem koncertu predsednik Zveze slovenskih godb Ervin Hartman podelil priznanja CISM-e, mednarodne zveze orkestrov. MTp 0 (H) Mercedes-Benz honda NOV SALON VOZIL MERCEDES BENZ OTVORITEV: 20. NOVEMBER OB 11.00 URI Po otvoritvi - možnost preizkusa vozil Mercedes Benz FORI d.o.o. - SALON MERCEDES BENZ PREŠERNOVA 22 - VELENJE TEL.: 063/897 05 20 063/897 05 21 063 / 897 05 22 Za vsa uničenja je kriv nasip SPODNJA REČICA - Zadnja huda poplava gradnji velikega jeza v Spodnji Rečici na srečo ni povzročila prehudih posledic, prav tako ne malo manjša vodna ujma nekaj tednov pred tem, zato izvajalci pospešeno gradijo naprej. Zadnje dni prejšnjega tedna so zajezili še preostali del Savinje in prepotrebni jez bo zgrajen v predvidenem roku. Pomladi bodo uredili brežine in okolico ter opravili ostala načrtovana dela. ■ slika: jp SEDEŽ PODJETJA: FORI d.o.o. Hrastovec 24, 3320 Velenje Tel.: 063 /893 -884 Tel. / fax: 063 /893-715 PROIZVODNI CEI\TER SLOVENJ GRADEC (PROIZVODNJA. PRODAJA IN POOBLAŠČEN SERVIS) FORI d.o.o. Celjska cesta 45, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602/45- 169 Tel. / fax: 0602 / 42 - 986 NAZARJE - Vir vsega poplavnega zla v središču Nazarij, prejšnji teden se je že tretjič zgodilo najhujše, je nasip ob Dreti pri stanovanjskih blokih, ki Nazarij ne varuje, ampak uničuje. Zgodba je bolj žalostna in nerazumljiva, kot zanimiva. "Vse se je začelo leta 1980, ko so zaradi odvažanja gramoza iz struge reke Drete razdrli nasip. Nazaj so ga samo nestrokovno zasuli, torej je dobesedno nasip. Vsa opozorila niso pomagala, saj naj bi bilo vse narejeno strokovno in kakovostno. Prav kakovost se je pokazala že čez mesec dni, ko je narasla Dreta poškodovan del nasipa dobesedno odpihnila, zalila nas in središče Nazarij," pravi Toni Šin-kar, katerega družina skupaj z družinama še dveh bratov živi tik ob nasipu, torej so vsi skupaj prvi na udaru podivjane vode. Šinkarjevi so vložili točko in po dolgotrajnem pravdanju je sodišče izvajalcem dokazalo krivdo, obenem pa odredilo, da nasip uredijo kot je treba. Ni nam šlo za odškodnino, šlo je za mirno spanje. Dela so ponovno opravljali površno, številni smo jih spet opozarjali pred nevarnostjo nove katastrofe, trdili so svoje in delali naprej. Poplava leta 1990 je nasip na istem mestu spet razdrla, spet smo bili sredi valov, kot tudi ves del Nazarij nižje nas. Pri vsem tem je zanimivo, da so prav ta nasip zgradili po veliki poplavi leta 1943 in je vzdržal vse do leta 1980, ko so ga ranili z nestrokovnim posegom. Po poplavi 1990 so nasip razdrli in naredili novega. Novi je sicer višji od prejšnjega, ven- ne le vode iz Dretine struge, ampak tudi ogromne količine vode, ki se nabira na nasprotni strani reke, in to uničujoča razdiralna sila, ki je letos pustošila huje kot kdajkoli prej. Mi smo seveda prvi na udaru, takoj za nami pa središče Nazarij s stanovanjskimi hišami, igrišči in prostori športnega društva, gasilski in delavski dom s dar znova narejen nestrokovno. Dokaz za to je letošnja poplava, ki gaje porušila v veliko večji dolžini kot dvakrat prej. Pri prejšnjem, nižjem nasipu, se je voda razlila in ni naredila toliko škode. Vedeti je namreč treba, da se ob porušenem nasipu skozi odprtino zlijejo tiskarno in dvorano, poslovni center s trgovino in gostiščem, malo višje tudi trgovine, pošta, gostišče in še kaj. Po vsem kar se dogaja, res ne vem, kdaj bomo vsi skupaj spet mirno spali," pravi Toni Šin-kar. M j P Savinja je zajezena ČETRTEK, 19. novembra SLOVENIJA 1 09.30 10.15 11.10 11.40 12.05 10.00 14.10 14.40 15.20 15.50 16.20 16.50 17.00 17.10 17.30 18.20 18.35 19.05 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 22.30 22.35 22.40 22.50 23.15 00.35 00.50 Male sive celice Divja Amazonija, 11/12 Steklena džungla, 4/6 Homo turisticus Nash bridges, 3/18 Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Iz muzeja Soča-življenje ob reki Osmi dan Slovenski utrinki Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Jasno in glasno Parada plesa Znanje je ključ Risanka TV dnevnik, vreme Šport Brezglavo, 5/8 Dobro je vedeti Tednik Odmevi, vreme Kultura Vreme Šport Vstajanje Koncert simfonikov RTV Parada plesa Znanje je ključ SLOVENIJA 2 09.30 10.00 10.25 10.50 11.35 12.25 14.00 16.25 16.55 17.20 17.55 19.00 19.30 20.0 22.00 22.45 00.20 00.25 00.55 Mladostniške izpovedi, 19/22 Trdno v sedlu, 46/65 Pacific drive, 102/130 Angel varuh moj, 4/22 Dokumentarni film Maistrova najdaljša mariborska noč, tv igra Svet poroča Don Kihot, 10/39 Opremljevalke, 21/21 Lahko noč, ljubica, 8/11 SPvalp.smuč. VSL (Ž), 1. tek, prenos Kolo sreče, tv igrica Videoring - ročk z Vesno Košarka EL (M) UNION OLIMPIJA:PAOK, prenos SP v alp. smuč. VSL (Ž), 2. tek V mraku, špan. film Oglasi - Mladostniške izpovedi, 20/22 A.S., 12/14 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 15.30 16.30 17.30 18.00 18.15 19.15 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 01.00 09.00 09.05 09.50 10.00 11.20 12.00 18.55 19.00 19.05 19.25 19.30 20.00 20.05 20.50 21.20 21.25 22.25 22.30 22,35 Dobro jutro, Slovenija Bogati in nesrečni, nad. Top shop Kassandra, nan. Skrite strasti, nan. Radijska postaja, nan. Posebneža, amer. film Za Eleno, nad. Dinastija Colby, 3. del Marimar, nan. Novice, vreme Kassandra, nan. 24 ur Brez zapor z Jonasom Prijatelji, nan. Policijska akademija, 8. del amer. humor. nan. Dharma in Greg, nan. Druga ženska, amer. film 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA VIDEO TOR glasbena oddaja VABIMO K OGLEDU KOŠARKA, posnetek tekme; PIVOVARNA LAŠKO: ATOMEROMU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI, oddaja za ljubitelje malih živali IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV NOVO MESTO REGIONALNE NOVICE ROKOMET, posnetek tekme; RADEČE; CELJE PIVOVARNA LAŠKO TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 20. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Jasno in glasno 10.15 Parada plesa 10.30 Znanje je ključ 11.05 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12.05 Brezglavo, 5/8 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.25 Vstajenje 14.50 Koža megle, predstava SSG Trst 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Zlatko Zakladko, 1. oddaja 17.50 Cofko Cof, 3/13 18.20 Izzivi prihodnosti, 14/22 18.45 Razpoke v času 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Polnočni klub 00.10 Timna Brauer in Elias Meyri, posnetek koncerta 01.00 Izzivi prihodnosti, 14/22 SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 20 10.00 Trdno v sedlu, 47/65 10.25 Pacific drive, 103/130 10.50 Opremljevalke, 21/21 11.15 Lahko noč, ljubica, 8/11 11.45 Mefisto, madžarski film 16.20 Besna mama, franc. film 17.00 Indaba, 19/25 17.25 Čudežni otrok, 22/22 17.55 SPvalp. smuč. VSL (M), 1. tek 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - video novosti z Mojco 20.00 Ljubljana: podelitev Bloudkovih nagrad, prenos 20.55 SP v alp.smuč. VSL (M), 2. tek, prenos 21.45 Velike romance 20. stoletja, 5/26 . 22.15 Utrgana tragedija, srbski f. 23.50 Sodišče, 1/11 00.40 Mladostniške izpovedi, 21 01.10 A.S., 13/14 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Piratski zaklad, amer. film 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nad. 17.30 Marimar, nad. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nad. 19.15 24 ur 20.00 Film na kvadrat: Umri pokončno 2, akcijski film 22.15 Most grafitov, amer. film 00.00 Vstop prepovedan, erot. film 01.30 24 ur '—■ kanali i 27 1 ^SKE^ 52 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno razvedrilna oddaja 10.15 SVET ŽIVALI, oddaja za ljubitelje malih živali 11.00 VABIMO K OGLEDU 11.05 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV NOVO MESTO 11.35 ROKOMET, posnetek tekme; RADEČE: CELJE PIVOVAR- NA LAŠKO 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKA 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 FATALNA NAJSTNICA, ameriški film 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 44. 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 21. novembra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Plesna šola Kazina, 3. oddaja 08.55 Zlatko Zakladko 09.10 Nesrečniki, 8/26 09.35 Petka 11.00 Mladi violinisti 11.30 Razpoke v času 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.25 Med valovi 13.55 Polnočni klub 15.10 Suhčeva pesem, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, 7/12 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.10 Res je! 21.40 Homo turisticus 22.00 Steklena džungla, 6/6 22.30 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.00 Rajski vrtovi, amer. film 00.50 Iz muzeja 01.40 Na vrtu SLOVENIJA 2 09.25 Zlata šestdeseta 10.25 Otroška oddaja 11.15 Princeska Kate, avstralski film 16.30 Košarka NBA action 17.00 Ljubljana: MP v streljanju 17.55 SPvalp.smuč. SL (Ž), 1. tek, prenos 19.00 Teniški magazin 19.30 Charleyeva teta, nemški film 20.55 SP v alp. smuč. SL (Ž), 2. tek, prenos 21.45 V vrtincu 22.25 Don Kihot, 11/39 22.50 Sobotna noč 07.00 Poštar Pat, ris. serija 07.30 Pajkec, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, ris. serija 09.00 Maska, ris. serija 09.30 Batman, ris. serija 10.00 Dogodivščine ježka Sonika, ris. serija 10.30 Odiseja, nan. 11.00 Power ranger, nan. 11.30 Hombre, amer. film 13.30 Super pop s Stojanom Auerjem 15.00 Konan, nan. 16.00 Xena, nan. 17.00 Pop party, glasbena oddaja 18.15 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Slačipunce, amer. film 22.15 Odpadnik, nan. 23.15 Stanovanje nič, amer. film 02.15 Pozno ponoči, erotična serija 03.15 24 ur, ponovitev sad—1. kanali i STi ffl 27 m 46 ^šBS- 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.05 FATALNA NAJSTNICA, ameriški film 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, S.E.M. - 44. oddaja, ponovitev 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 741. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 OKARINA FOLK FESTIVAL BLEDŽ98 21.35 741. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.55 TV IZLOŽBA 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 22. novembra SLOVENIJA 1 08.00 Skrivno življenje igrač 08.15 Cilkin kotiček, risanka 08.25 Cofko cof, 13/13 08.50 Srebrnogrivi konjič, 13/26 09.10 Telerime 09.15 Zares divje živali, 11/26 09.50 Ozare 09.55 Abraham ljubljanske baletne šole 11.00 Vsi smo ena družina, 14/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.50 Res je! 15.15 Griffin in Phoenix, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Soča - življenje ob reki 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.45 Jabolko v snegu 22.45 Poročila, vreme, Šport 23.05 Murphy Brovvn, 12/25 23.30 Umori, 5/22 00.30 Soča - življenje ob reki SLOVENIJA 2 09.55 V vrtincu 10.35 TKKG-zmajevo oko, nemški film 16.00 Moja dežela lepa, urejena in čista 17.00 DP v nogometu: HIT G0RICA:K0PER, posnetek iz Nove Gorice 17.55 SPvalp.smuč. SL (M), 1. tek, prenos 19.00 Olimpijske usode, špor. film 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost: servis 20.55 SP v alp. smuč. SL (M), 2. tek, prenos 21,45 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 7/7 22.35 Šport v nedeljo 23.20 Polkolnik Redi, madžarksi film ff^CB^ ■ vr ] 07.30 Munkci, ris. serija 08.00 Naš blok, mlad. film 10.00 Naš Čarti, nan. 11.00 Izganjalka vampirjev, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Punce s pomola, nan. 13.30 Pica, ti in jaz, nan. 14.00 Lokalne volitve '98, novice 14.05 V bolnišnici, nan. 15.00 Lokalne volitve '98, novice 15.05 Ljudje kot mi, 4/4 16.00 Lokalne volitve '98, novice 16.05 Ko pride noč, amer. film 18.00 Lokalne volitve '98, novice 18.05 Novice, vreme 18.15 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Super POP s S. Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Lokalne volitve '98, novice 23.05 Mesto v plamenih, kanadski film 01.00 24 ur A kanali ( ErtiliMft ii PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.00 740. VTV MAGAZIN 10.20 ŠPORTNI TOREK 10.40 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40 741. VTV MAGAZIN 12.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.05 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.05 OKARINA FOLK FESTIVAL - BLED, glasbena oddaja 14.05 SVET ŽIVALI 14.50 IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.50 VIDEOSTRANI 17.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; POŠKODBE GLAVE 18.00 FATALNA NAJSTNICA, ameriški film 19.30 VIDEO TOP; gostja: NATALIJA VERB0TEN 20.15 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. - 44. del dokumentarne oddaje 20.45 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 23. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Cofko cof 10.00 Zlatko Zakladko 10.15 Zvezdica, 5/26 10.45 Izzivi prihodnosti, 14/22 11.10 National geographic, 7/12 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Jabolko v snegu 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Komisar Rex, 12/13 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Potresi, pretresi 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Potresi, pretresi 00.50 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 21/22 10.00 Trdno v sedlu, 48/65 10.25 Pacific drive, 104/130 10.50 Indaba, 19/25 11.10 Čudežni otrok, 22/22 11.40 Šport v nedeljo 12.25 Velike romance 20. Stoletja, 5/26 12.55 Suhčeva pesem, amer. film 15.30 Utrgana tragedija, srbski film 17.00 Moja deželai, oddaja o slovenski vojski 18.00 Ženska mojega življenja, 4/12 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 80-letnica bojev za severno mejo, prenos 21.00 Studio city 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 00.20 Najstrašnejši umor, 1/6 00.50 A.S., 14/14 01.40 Studio city 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 12.45 Športna scena 14.00 Skeči kraljevega letalstva, nan. 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nad. 17.30 Marimar, nan. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2,3-kdo dobi? 21.00 Urgenca 21.50 Šola golfa 22.00 Želite, milord, nan. 23.00 Ljubezen na drsalkah, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev fc. kanali | Ctj rflilft 27 \ ^ssssr s2 09.00 DOBRO JUTRO, 10.15 741. VTV MAGAZIN, ponov. 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 OKARINA FOLK FESTIVAL- BLED .glasbena oddaja 11.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: dr. PAVLE P0RED0Š, predsed- nik Slovenskega zdravniškega društva 21.05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA; 27. del dokum. oddaje 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 24. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Pustolovščine, 11/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, 11/13 13.00 Poročila 13.30 Potresi 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Skrivno življenje igrač, 5/26 17.45 Waynove dogodivščine, 26/26 18.20 Otroci sveta 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Učitelj, 4/18 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Dokum. oddaja SLOVENIJA 2 09.30 Najstrašnejši umor, 1/4 10.00 Trdno v sedlu, 49/65 10.25 Pacific drive, 105/130 10.50 Ženska mojega življenja, 4/12 11.45 Studio city 12.40 Sobotna noč 14.00 Tenis SP v ATR prenos 16.40 Char!eyeva teta, nemški film 18.05 Gospod in gospa Smith, 10/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Osamljeni planet 21.55 Kmetija »slaba tolažba«, ang. film 22.40 Svet poroča 23.10 Mladostniške izpovedi, 22/22 23.40 Moloney, 1/21 jpNSISl 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10.50 Top shop 11.00 Za Eelen, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 1,2, 3-kdodobi? 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra nan. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Otrok v noči, amer. film 21.45 Raztresena Ally, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Trener, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali - a ^^ 27 j 1 ^ 1 h M 46 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, Gost: dr. PAVLE POREDOŠ, predsed- nik Slovenskega zdravniškega društva 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA; 27. del dokumentarne oddaje 10.35 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 742. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 SREČNO VOŽNJO, avtomobilistična oddaja 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.20 742. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 25. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Skrivno življenje igrač, 5/26 09.45 Waynove dogodivščine, 26/26 10.15 Otroci sveta 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Učitelj, 4/18 13.00 Poročila 14.20 Murphy Brovvn, 12/25 14.45 Griffin in Phoenix, amer. film 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 En svet, eno upanje 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Celje: klic dobrote 21.00 pobrodošli doma 21.05 Beck, 3/6 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Srčne vezi, drama SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 22/22 10.00 Trdno v sedlu, 50/65 10.25 Pacific drive, 106/130 10.50 Gospod in gospa Smith, 10/13 11.35 Pomp 12.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 7/7 13.25 Pajčevina 16.40 Angel, varuh moj, 5/22 17.25 Kvalif. za EP v košarki (M) SLOVENIJA:GRčlJA 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Liga prvakov v nogometu INTER: REAL, prenos 23.35 Do kje je noč, 4/4 00.35 Vsi županvi možje, 1/24 01.50 Maloney, 2/21 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za Elen, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Pop party 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Sestrina pomoč,amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Odličen par, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali i 2-7 k d V m 46 S2 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 742. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 SREČNO VOŽNJO, avtomobilistična oddaja 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja Gost: ELIO PISAK 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI 00 24.00 "Naš čas" čdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 Sn, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk {odgovorni urednik), Milena Krstič-Pianinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Delovna nesreča v PUP-u V ponedeljek, 16. novembra, nekaj po 12. uri, je 39-letni Jože P. iz Šoštanja v Podjetju za urejanje prostora Velenje menjaval pne-matiko na tovornem avtomobilu. Med polnjenjem pnematike z zrakom je to razneslo in eden izmed varnostnih obročev je zadel Jožeta v glavo in mu povzročil hudo telesno poškodbo. Clio ostal brez koles V noči na torek, 10. novembra, je neznanec z osebnega avtomobila clio v Topolšici, parkiran je bil pred hotelom Vesna, odmon-tiral vsa štiri kolesa s pnevmatikami, platišči, okrasnimi pokrovi in vijaki. Stanislava K. iz Novega mesta oškodoval za približno 60.000 tolarjev. V noči na nedeljo, 15. novembra, pa je neznanec vlomil v jugo parkiran na Cesti talcev v Velenju. Ukradel je denarnico z nekaj gotovine, fotoaparat znamke Jashica in osebne dokumente. Re-beko F. je oškodoval za kakšnih 51.000 tolarjev. Neznanec si je "sposodil" avtobus V nedeljo, 15. novembra, v zgodnjih jutranjih urah, si je doslej še neznani voznik zaželel vožnje z avtobusom. Na avtobusni postaji v Velenju sije izbral Izletnikov avtobus in se z njim odpeljal do naselja Prelska, kjer ga je pustil parkiranega na lokalni cesti Vin- ska Gora - Prelska. Izkoristil nepazljivost V petek, 13. novembra, med 18. in 19.30. uro, je neznani predrz-než v trgovini Corning v centru Spar v Velenju izkoristil nepazljivost prodajalca in s prodajne police ukradel videorekorder znamke Sony, vreden več kot 54.000 tolarjev. Že v ponedeljek, 9. novembra, okoli 14.15 pa je neznanec prišel v skladiščne prostore Erine trgovine v Šaleku. Iz blagajne je ukradel vrečko z denarjem in čeki in trgovino oškodoval za okoli 623.000 tolarjev. Ukradene gume v gozdu V noči na soboto, 14. novembra, so neznanci, ki pa so jim že na sledi, iz ograjenega prostora trgovine Delta na Kajuhovi v Šoštanju, kamor je vlomil, odpeljal 30 obnovljenih pnematik za osebna vozila, vredna okoli 160.000 tolaijev. Večja količina ukradenih gum je bila kasneje najdena v gozdu v Gaberkah. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Hudo poškodovana sopotnica V soboto, 14. novembra, se je na regionalni cesti v Nazarjah zgodila huda prometna nesreča. Malo pred 16. uro je iz smeri Moziija proti Spodnji Rečici vozil osebni avto 18-letni Bernard L. iz Gorenja. V neposredni bližini bencinskega servisa je v križišču zavijal levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljala 25-letna Zvonka P. iz Florjana. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je sopotnica v vozilu Zvonke, 45-letna Marija P. iz Floijana hudo poškodovala, sopotnica v vozilu Bernarda, 18-letna Vida J. iz Spodnjih Izlak pa lažje. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Neprevidno vključevanje na cesto V nedeljo, 15. novembra, nekaj po 1. uri zjutraj, je prišlo v ulici Savinjske čete v Žalcu do hude prometne nesreče. 15-letni Danijel P. iz Prebolda se je s kolesom z motorjem iz dovozne ceste gostišča Asado in banke vključeval na prednostno cesto Savinjske čete. V tistem iz smeri Griž pripeljal voznik osebnega avtomobila 55-letni Ivan K. iz Podvina pri Žalcu. V trčenju do katerega je prišlo je motorist utrpel hude telesne poškodbe. Avtomobile je dobro zaklepati Kako nevarno je v avtomobilih puščati torbice ali vrednejše predmete, posebej če vozilo ni zaklenjeno, je v ponedeljek, 16. novembra, ugotovila Polona R. Ko je le za nekaj minut zapustila svoj avtomobil pred vrtcem na Aškerčevi ulici v Žalcu, je to izkoristil neznanec in ji ukradel torbico z denaijem in osebnimi dokumenti. Oškodoval jo je za kakšnih 25.000 tolarjev. Epilog majskega streljanja pod Herbersteinom Goranu Živanoviču pet in pol let zapora Na Okrožnem sodišču v Celju je v četrtek in petek, 12. in 13. novembra, pred velikim senatom potekala obravnava tragičnega dogodka, ki seje maja letos zgodil pod Vilo Herberstein v Velenju. Takrat je 32-letni državljan ZRJ Goran Živanovič s prirejeno malokalibrsko pištolo v obliki nalivnega peresa v glavo ustrelil 22-Ietno Ve\enjčanko, študentko ekonomske fakultete, Selmo Subašič, s katero je dlje časa prijateljeval, par sta bila dobra tri leta. Dogodek se je zgodil le nekaj ur pred tem, preden naj bi obtoženec odpotoval domov v ZRJ. Bilje nogometaš, ki mu je v Sloveniji februarja letos potekla delovna viza in vrnil se je v svoj rojstni kraj. Takrat naj bi mu Selma povedala, da z njim ne vidi nobene prihodnosti. Maja je prišel na obisk v Velenje in s Selmo sta se nekajkrat srečala. Njuno zadnje srečanje pa se je sprevrglo v tragedijo. Zgolj srečnemu naključju gre pripisati, da se dogodek ni končal še bolj tragično kot se je, čeprav bo imelo dekle posledice vse življenje. O posledicah sta prizadeta pripovedovala na sodišču tudi njena starša. Sodišče je Gorana Živanoviča, spoznalo za krivega kaznivega dejanja poskusa umora po 127. členu prvega odstavka Kazenskega zakonika Republike Slovenije in mu izreklo kazen pet in pol leta zapora ter izgon tujca iz države za dobro desetih letih po izteku zaporne kazni. Obenem mu je sodišče do pravnomočnosti sodbe podaljšalo pripor zaradi možnosti bego-sumja. Kljub napovedanim akcijam in navkljub visokih kazni Za volanom še vedno veliko vinjenih Policisti na celjskem so v noči na nedeljo, 15. novembra poostreno nadzirali psihično-fizično stanje voznikov v cestnem prometu, akcijo pa napovedali v naprej. Ustavili in kontrolirali so 516 voznikov, ki so storili 119 različnih kršitev cestno-prometnih predpisov. Tisto noč je na celjskem kršil predpise kar vsak četrti ustavljeni voznik. Zaradi hujših cestno-prometnih prekrškov bo moralo sodnika za prekrške obiskati 61 kršiteljev, medtem ko je bila na kraju storitve prekrška 29-tim izrečena denarna kazen. Preizkusi alko-holiziranosti so policisti odredili za 188 voznikov. Posebej skrbi podatek, da je 51 odstotkov teh, pred vožnjo uživalo alkoholne pijače. Z več kot 0,5 g/kg alkohola v organizmu pa je vozilo 50 voznikov. Če k temu dodamo še 6 voznikov, ki so preizkus odklonili, je bilo to noč na celjskem kar 11 odstotkov takšnih, ki so jim policisti morali prepovedati nadaljnjo vožnjo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti na kraju storitve prekrška začasno odvzeli 37 vozniških dovoljenj. Med vinjenimi je bilo 10 takih, ki jim bo po obisku sodnika za prekrške prenehalo veljati vozniško dovoljenje, saj jim je alkotest pokazal več kot 1,5 g/kg alkohola v izdihanem zraku; takšna kazen pa bo doletela še 6 tistih, ki so preizkus odklonili. To noč je imel najvišjo stopnjo alkohola v izdihanem zraku voznik kolesa z motorjem Bernard S. z območja Celja. Alkotest mu je pokazal 2,33 g/kg alkohola v izdihanem zraku. spoznanja Velenje,12. novembra - V Nakupovalnem centru v Velenju je državni sekretar v republiškem ministrstvu za šolstvo in šport Alojz Pruško predal svojemu namenu IntROnet stičišče. Ob pomoči nekaterih pokroviteljev iz Šaleške doline so ga tu uredili profesorji in dijaki Šolskega centra Velenje in s tem zaznamovali 40-letnico delovanja tega zavoda. Kot je na priložnostni prireditvi dejal direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik, želijo s tem stičiščem predstaviti medij nes-lutenih možnosti Internet ter neskončne razsežnosti tega omrežja čim širšemu krogu občanov. S tem vnovič dokazujejo, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali prisluhniti okolju. Letos spomladi so takšno IntROnet stičišče že uredili za dijake Centra. Po mnenju Alojza Pruška omenjeno republiško ministrstvo na ta način širi uporabo računalnika in sodobne informacije ter hkrati seznanja davkoplačevalce, kaj delajo po šolah. Tovrstne aktivnosti sodijo v program računalniškega opismenjevanja, ki ga ministrstvo financira iz šolskega tolarja. Letos bo zanj namenilo slabo milijardo, prihodnje leto pa več kot milijardo tolarjev. Izrazil je upanje, da bo priložnost izkoristilo veliko dijakov, učencev, in da se bo seznanilo z novo tehnologijo, pomembno za gospodarstvo in za razvoj družbe, čimveč ljudi. Ob tem je pohvalil Šolski center Velenje, ki je - po njegovem mnenju - najboljši zavod na področju informatizacije v Sloveniji. Kar dve šoli Centra sta namreč vključeni v projekt računalniškega opismenjevanja kot osrednji šoli. Priložnostni kulturnijirogram so pripravili dijaki Šolskega centra Velenje. IntROnet stičišče bo odprto do 30. novembra, in sicer od 10. do 18. ure. ■ tp IntROnet stičišče je predal svojemu namenu državni sekretar v republiškem ministrstvu za šolstvo in šport Alojz Pruško. S. ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD rdeča dvorana Na osnovi 10. člena STATUTA in sklepa sveta ŠRZ Rdeča dvorana objavljamo javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA ŠRZ Rdeča dvorana (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - srednje ali višješolska izobrazba, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, - pasivno znanje enega tujega jezika, - ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne iz dosedanjega dela, - poznavanje športa in organizacije športnih ter ostalih prireditev. Direktor bo imenovan za 4 leta s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: ŠRZ RDEČA DVORANA, ŠALEŠKA 3, 3320 VELENJE, najkasneje do 30. novembra. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izbiri. Šolski center Velenje IntROnet stičišče za nova mmMk modni Zelo konkurenčne cene, dostava brezplačna Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635> OLJA ARIS Celje 16 MS VAS _ 19.. novembra 1998 Saša Gajser je načel gostujočo mrežo NK Rudar Oblak napoveduje še boljše igre Velenjskemu vratarju in kape-tanu Mladimi Dabanoviču gotovo že dolgo ni bilo tako dolgčas, kot na nedeljski tekmi s trenutno drugouvrščeno Hit Gorico. Gostje niso proti njemu poslali nobene nevarne žoge, tako da ga je zaradi tega za nameček še pošteno zeblo glede na to, da je ponoči sneg padel do nižin. Gostje s svojo igro vsekakor niso opravičili visokega mesta, ki ga trenutno zavzemajo na lestvici. V glavnem so bolj razmišljali o tem, da ne prejmejo zadetka, kot pa da ga zabijejo. Samo o tem pa so sploh razmišljali po 18. minuti, ko je sodnik Kandare izključil njihovega Japonca Morijamo, ker je odrinil Amira Su-lejmanoviča, ko sta bila brez žoge. Gostujoči trener Vladi Radma-novič je po tekmi menil: "Sodnik je povsem brez razloga izključil našega igralca, kljub temu pa je zmaga domačih zaslužena." Dejstvo je, da se je Japonec, potem ko so Rudarji krenili že v napad, vrnil nazaj do Sulejmanovi-ča in ga po(od)rinil. Stranski sodnik, tudi Ljubljančan, Salkič je takoj z zastavico opozoril glavnega sodnika, ki je bil pozoren na Rudarjev napad na nešportno gesto Japonca in po posvetu z njim mu je Kandare brez razmišljanja pokazal pot v slačilnico. Rudarjevi nogometaši so nato potrebovali dobrih štirideset minut, da so vendarle številčno premoč začeli spreminjati v zadetke. Zakaj toliko časa, je pojasnil Ilir Caushllari, ki je tudi v nedeljo izstopal po borbenosti: "Na težkem igrišču izključeni igralec ni velika prednost, še zlasti, če se nasprotnik samo brani, tako kot so se nogometaši HIT Gorice." Tudi na nedeljski tekmi je Oblak poslal visokega branilca Sami-ra Balagiča v napad. V 29. minuti je imel veliko priložnost, vendar je s petih metrov z glavo poslal žogo visoko čez prečko. Pred nadaljevanjem je v slačilnici ostal Zlatko Cerimovič, namesto njega je na igrišče prišel Tone Grobelšek, ki je zelo poživil napad. Nato pa so se zvrstili dogodki, ko so gledalci skupaj z velenjskim vratarjem pozabili na mraz. Ilir Caushllari je z leve strani poslal lepo žogo na desno Sašu Gajserju, ta pa jo je s šestih metrov poslal v daljši kot Hi-tovega vratarja Boruta Mavrič. Navdušenje na tribuni se še ni utišalo, ko so Oblakovi igralci znova ogreli gledalce. Živojin Vidojevič, ki se tudi v nedeljo ni potrdil kot strelec, je to vlogo zamenjal z vlogo podajalca. Z desne strani se je z žogo bližal Mavriču in jo nato nesebično podal na levo Pavloviču, ki jo je brez težav poslal pod prečko. Tekma je bilo odločena, vendar se domači niso zadovoljili z doseženim. Pet minut pred koncem sta Grobelšek in Jernej Javornik, ki je zamenjal Vidojeviča izmenjala podaji, in Grobelšek je dosegel prvi prvenstveni gol za Rudar, odkar je to jesen oblekel zeleno-črni velenjski dres.V zadnjih trenutkih tekme je imel priložnost, da ogreje gledalce, še Javornik, vendar je (pre)dolgo preigraval in njegov udarce ni bil dovolj močan, saj mu je Mavrič ubranil žogo. Po prvi zmagi pred domačo tribuno je Brane Oblak dejal: "Zelo &m zadovoljen s tremi točkami. Do njih smo prišli težko. Po izključitvi je bilo lažje, res pa je, da so gledalci dolgo čakali na prvi zadetek. Moštvo je v vse boljši formi. Pričakujem, da se bodo igralci tudi v soboto za Bežigradom pošteno borili. S sedanjo igro smo na poti prave, evropske igre, "je optimistično napovedal pred sobotno tekmo z SCT Olimpijo in gostovanjem Maribora v Velenju. Slednje bo vsekakor mikavno za gledalce, ki pričakujejo, da se bodo "rudarji" oddolžili z zmago aktualnim državnim prvakom za izločitev iz letošnjega pokalnega tekmovanja. Vodstvo kluba pa pričakuje dober obisk tudi, ker bo to začetek tekem v Velenju pod umetno svetlobo. vos Tako so igrali Pokal pokalnih zmagovalcev - povratna tekma Gorenje - Vardar 28 : 24 (10 : 11) Gorenje: Matovič, Tamše 2, Bedekovič 11, Kavaš 1, Plaskan 1, Khimtchenko 1, Oštir, Sovič 1, Tome 7, Rozman 3 (2), Cvetko 1, Lainšček. Prva SNL, 14. krog: Rudar - HIT Gorica 3 :0 (0 : 0) Rudar: Dabanovič, Podvinski, Sulejmanovič Granič, Cerimovič (Grobelšek), Gajser, Balagič, Caushllari, Brezič, Pavlovič (Šumnik), Vidojevič (Javornik). Strelci: 1:0- Gajser (65), 2:0- Pavlovič (67), 3:0- Grobelšek (85). Druga SNL, 14. krog: Aluminij - Esotech 2:1(1:0) Esotech: Kališek, Omeragič, Mernik, Oblak, Javornik, Pokleka (Repovž), Šoštar (Zlodej), Znuderl, Mujanovič, Pekkič, Pavič (Smajlovič). Strelci: 1:0- Rozman (20,11 m), 1 :1 - Pekič (53), 2:1- Perkovič (54). Prva SOL, 6. krog: Šoštanj Topolšica - Krka 3 : 0 (14. 8, 4) Šoštanj Topolšica: Medved, Zulič, Verbič, Cokovič, Žilnik, D. Sevčnikar, Pavič, Kugovnič. 1, SRL - ženske, 7. krog Vegrad Velenje - Burja 31 : 13 (15 : 6) Vegrad: Tadič, Čosič, Jukič 2, Dešman 2, Topič 4, Perše, Nojinovič 8, Krajnc 5 (3), Notersberg 4, Ibralič 4, Osmanovič 2, Grudnik Prva B SKL, 7. krog: Krško - Elektra 80 : 78 (44 : 41) Elektra: Brinovšek 11, Kovačevič, Nikolič, Rizman 24, Memič, Božič 17, Divjak 3, Repinc, Maličevič 2, Zupane 8, Medvešek 10, Črešnik 3. Poslovli so se od Evrope Glavni krivec gostujoči vratar Rokometaši velenjskega Gorenja so se v nedeljo popoldne poslovili od letošnjega evropskega tekmovanja. V povratni tekmi so sicer premagali skopski Vardar s štirimi goli razlike, ker pa so prvo tekmo izgubili s šestimi, je bilo to premalo za njihovo napredovanje med osem najboljših. Kljub neposrednemu televizijskemu prenosu se je v Rdeči dvorani znova zbralo veliko gledalcev. Celo več kot proti švicarskemu St. Otmarju. Kakšnih 1300 jih je bučno navijalo zanje, vendar pa so tudi gostje imeli podporo na tribuni, saj je za njimi prišlo v nedeljo na tekmo približno 100 njihovih navijačev "Komitov". Gorenjevi navijači "Šaleški graščaki" so tudi pred nedeljsko tekmo, in sicer v soboto dopoldne, postavili na Cankarjevi ulici stojnico s spominki kluba in vabili Velenjčane na tekmo. S to svojo gesto so gotovo popestrili dogajanje v središču mesta. No, očitno to ni bilo nekomu ali neki všeč, saj je - kot smo slišali - klical(a) na policijsko postajo. Policista, ki sta morala slediti prijavi, sta se prepričala, da je vse, kot mora biti. Že prve minute so napovedovale, da bo Tone Tiselj s svojimi igralci težko nadoknadil skopsko razliko šestih zadetkov. Gledalci so videli prvi zadetek šele v peti minuti, povedli so gostje, in nato uhajali domačim ves prvi polčas za zadetek, dva in celo za tri. Vardar je presenetil s še boljšo igro kot doma, do Velenjčanov pa znova niso bili nič kaj nežni. Proti koncu tekme so bili (pre)os-tri. Gorenje je v nasprotju s prvo tekmo pravo igro pokazalo šele v zadnjih desetih minutah. Nedvomno pa je Velenjčane pokopal izvrstni vratar Vardarja Brezovac (makedonski reprezentant), ki je nekajkrat branil tudi nemogoče. Šele v 39. minuti je Gorenje prvič povedlo, šest minut pred koncem pa je bil izid zadnjič izenačen, in sicer 24:24. Ob bučnem navijanju ne le njihovih zvestih Gorejeeee ... navijačev Šaleških graščakov, ampak celotne dvorane, so nato dosegli štiri zadetke zapored (Skop-janci na prvi tekmi v zadnjih minutah pet). Zaradi grobega prekrška nad Sovičem sta turška sodnika slabi dve minuti pred koncem izključila Ukrajinca v vrsti Vardarja Maltseva. Tone Tiselj je takoj poslal (po hokejsko) na igrišče namesto vratarja še sedmega igralca - Boštjana Kavaša, vendar je za popoln preobrat zmanjkalo časa. Rokometaši Gorenja bi morali zmagati kar s sedmimi zadetki razlike, ker so gostje medtem že dosegli 24 golov, torej enega več kot Gorenje v Skopju. Gostujoči trener Dragan Niše- vič je bil po tekmi zelo vljuden: "Obe ekipi bi si zaslužili napredovanje. Mi smo na tej tekmi zaigrali bolj srčno in požrtvovalno, kot so verjetno domači pričakovali, in to je odločilo skupnega zmagovalca. Obenem pa smo vedeli, da Gorenje ne more zaigrati veliko bolje kot je v Skopju, mi pa smo imeli še rezerve. Toda, ko smo proti koncu tekme zaigrali lagodneje, saj smo imeli še vedno prednost iz prve tekme, so nas gostitelji takoj prepričali, da so zelo dobra ekipa, z izrednim Be-dekovičem, saj so nas hitro kaznovali in zasluženo zmagali." Tone Tiselj pa je dodal: "Skupni zmagovalec je bil odločen že v Skopju. Tedaj sem dejal, če bo nam dovoljeno na drugi tekmo to, kar je bilo Skopjancem na prvi, imamo možnosti za napredovanje. To se ni zgodilo, verjetno pa bi se, če ne bi bil gostujoči vratar pokazal izredno hranjenje. Igro sem želel drugače postaviti, kot v Makedoniji, vendar je tako mene kot igralce kot strela z jasnega v petek zadela novica, da je Sandi Krejan, eden naših pomembnih igralcev, ki je bil tudi skriti adut za to tekmo, v bolnišnici, in tudi to je vplivalo na našo slabšo igro." ■ vos ZRK Vegrad Velenje Za razred boljše Čeprav je bila to njihova šele druga letošnja zmaga, se v igri velenjske ekipe že pozna precejšen napredek, odkar jih vadi Bojan Požun. Proti nasprotnicam iz Škofij so bile za razred boljše. Gostje so resda dosegle prvi gol na tekmi, potem pa so Velenjčanke vzele vse v svoje roke. V obrambi so igrale izvrstno in s tesnim pokrivanjem uspešno zaustavljale najnevarnejšo gostujočo igralko Koreniko. Ob dobri igri pred svojim šest-metrskim prostorom in dobrem hranjenje obeh vratark, Grudnikove in Tadičeve, so s hitrimi nasprotnimi napadi nenehno povečevale razliko, ki je na koncu dosegla povsem zasluženih osemnajst golov v njihovo korist. V hitri nasprotni igri se je še zlasti odlikovala Nojinovičeva, ki je bila z osmimi zadetki tudi strelka tekme. ■ vos NK Esotech Šmartno Nesrečen poraz Šmarčani so se z zadnjega letošnjega gostovanja vrnili poraženi. Poraz je toliko bolj boleč, ker niso bili nadigrani, ampak so izgubili zaradi zapravljenih priložnosti, zlasti v drugem polčasu. Začetek tekme je sicer pripadel domačinom, ki so želeli nadoknaditi hud spodrsljaj v Trbovljah in so takoj napadli. Povedli so v 11. minuti z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi igranja z roko v šmarskem kazenskem prostoru. Po tem, zadetku so gostje prevzeli pobudo in napadali, vendar so znova pokazali staro bolezen, to je neučinkovitost. Zapravljali so priložnost za priložnostjo in polčas so z 1:0 dobili domačini. Po odmoru so Šmarčani takoj prevzeli pobudo in začeli napadati ter ter v 53. minuti z zadetkom Pekiča izenačili. Že minuto za tem so igralci Aluminija izvajali prosti strel, šmarska obramba je slabo posredovala in domači so povedli z 2:1. Do konca srečanja se podoba na igrišču ni spremenila, igralci Esotecha so pokazali kronično neučinkovitost in točke so ostale v Kidričevem. V zadnjem jesenskem krogu bo v nedeljo v Šmartnem ob Paki gostoval Elan iz Novega Mesta, tekma pa bo ob 13.30. ■ J. Goričnik Športnik - športnica oktobra Akcijo za izbiro športnika ali športnice oktobra nadaljujemo s tretjim kuponom. Vaš odziv na prvega in drugega je bil precej slaboten, zato se potrudite sedaj, dobrih športnikov in športnic gotovo ne manjka. Največ glasov ima trenutno vratar NK Esotech Boris Kališek, prve glasove pa je po dolgem času dobila tudi športnica, to je mlada tekmovalka taekvvonda Jelka Kokol. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. Športnik - športnica oktobra Glasujem za športnico(ka): Sebastijan Sovič, športnik septembra: "Rokomet me je zasvojil v Šoštanju97 Bralke in bralci ste za športnika septembra izbrali mladega rokometaša Gorenja Sebastijana Soviča, ki je rokomet začel igrati v 4. razredu osnovne šole, za Gorenje pa je igral v vseh selekcijah, od pionirske, preko kadetske in mladinske do članske, v kateri se uveljavlja že tri leta, uveljavlja pa se zelo dobro, saj je bil pred nedavnim izbran v širši izbor igralcev za slovensko reprezentanco. "Zanimajo in veselijo me različni športi, za rokomet pa sem se navdušil že v rosnih letih. Od majhnega sem gledal rokomet v Šoštanju, bilo je to blizu mojega doma, kmalu me je potegnil, zasvojil in postal sem rokometaš," o svojih začetkih pravi Sebastijan Sovič. Sebastijan je zelo hiter igralec, prav zaradi tega je njegovo mesto na levem krilu, ki mu zelo ustreza, žal pa so ga v minulem obdobju pestile poškodbe. "Res je, ogromno smole sem imel letos. Poškodbe so se začele že v pripravljalnem obdobju, ko sem odigral le malo tekem, vseeno pa sem bil na začetku sezone zelo dobro pripravljen. Zal sem se spet poškodoval že na prvi evropski tekmi, zdaj pa upam (s Sebastijanom smo poklepetali med letom iz Skopja - o. p.), da je konec in da se bom kmalu vrnil v pravo formo." To pomeni, da si igral že bolje? "Zanesljivo, na začetku sem bil odlično pripravljen in bi tako igral celo sezono, vseeno pa sem zadovoljen s svojimi igrami, čeprav vem, da bi lahko bile še precej boljše." Kaj rokometašem pomenijo gledalci, jih slišite? "Za nas pomenijo ogromno, so spodbuda in motiv več, potrudimo se posebej za njih, ne smemo jih razočarati, saj so vedno z nami. Potujejo povsod in če jih ne bi imeli, bi nam bilo dosti teže," je prepričan Sebastijan Sovič. V RK Gorenje uresničujejo novo usmeritev, naslonitev na domače igralce? "To je pravilna odločitev. Prihajajo mlajši, iz domačih klubov, Sašo Kimčenko pa je tudi že kar domač. Vsako leto več mladih se vključuje v moštvo, to je prava pot za velenjski rokomet. Razlika v starosti ni problem, smo super ekipa po načelu vsi za enega, eden za vse." Za državno prvenstvo Sebastijan pravi, da navkljub dvema spodrsljajema s Krškim in Slovanom ni še nič izgub ljeno, da se bodo borili za vrh. Sicer Sebastijan tretje leto študira informatiko v Kranju, je v drugem letniku, vsak letnik traja leto in pol, prej je končal računalniško-tehniško srednjo šolo v Velenju, zaenkrat mu dobro gre in tudi v klubu imajo pravo mero razumevanja za njegov študij. "Hvala bralkam in bralcem Našega časa, ki so me izbrali za športnika meseca, posebej hvala pa tudi mojemu pokrovitelju podjetju Naš čas ," je sklenil pogovor Sebastijan Sovič. I vos OK Šoštanj Topolšica Prva zmaga Na domačih tleh je odbojkarjem Šoštanja Topolšice uspelo premagati novomeško Krko. Tekmo so odigrali pod rahlim pritiskom, kar je bilo čutiti tudi v njihovi igri. Uvodne minute prvega niza so tako minile v raztrgani igri. Z 4:2 so povedli gostje, vendar so domačini hitro izenačili in kljub manjšim napakam prešli v vodstvo. Gostje so se predstavili kot zelo suverena ekipa. Borbeno so se upirali domačinom, katerim je uspelo izkoristiti šele osmo zaključno žogo. Bolj razpoloženi za igro so postali v drugem nizu in nadigrali goste. Čeprav se je Krka dobro branila, so bili ves čas v visoki prednosti in uspešno zaključili niz sebi v prid. Najkrajši je bil zadnji niz, ki je v celoti pripadel domačinom. Odpor gostov je bil popolnoma zlomljen. V duhu zmagovalca so Šoštanjčani brez težav zaključili srečanje in zasluženo slavili svojo prvo zmago. V naslednjem 7. krogu bodo odbojkarji Šoštanja Topolšice v soboto, 21. novembra, gostovali pri ravenskem Fužinarju. UN.R Namizni tenis Že tretja zmaga V 6. kolu 1. državne namiznoteniške lige so velenjski igralci Ere dosegli že svojo tretjo zmago. Tokrat so bili boljši od ekipe Radgone, ki seje še v lanski sezoni borila za sam vrh prve slovenske namiznoteniške lige. Zmagali so s 6:3. Igralci Radgone so v Velenje dopotovali z najmočnejšo ekipo, v kateri so trije zelo izkušeni igralci, ki pa so morali priznati premoč mladih Velenjčanov. Tudi v sobotni tekmi sta levji delež pri osvojitvi obeh točk prispevala brata Uroš in Jure Slatinšek, ki sta dosegla vsak po dve zmagi v posamičnih igrah in zmago v igri dvojic (v letošnji sezoni sta v igri dvojic klonila le enkrat in sta trenutno prav gotovo najboljša namiznoteniška dvojica v Sloveniji), z zmago proti Benku pa je svoj delež k zmagoslavju Velenjčanov prispeval tudi Tadej Vodušek. Po doslej odigranih šestih krogih je mlada velenjska ekipa le z enim porazom v vrhu razpredelnice.. Na nedavno končanem odprtem prvenstvu Varaždina za kadete je v kategoriji mlajših kadetov lep uspeh dosegel član Ere - Tempo Miha Kljajič, ki se je po zmagi v svoji skupini (y vseh skupinah je tekmovalo 120 mlajših kadetov) uvrstil med 32 najboljših. Prejšnji teden so se zbrali na letni skupščini kluba in za predsednika ponovno izvolili Staneta Gruberja. Rezultati:Uroš Slatinšek : Robert Benkovič 2:0 (-8, -16), Tadej Vodušek : Borut Benko 2:1 (17, -14, -19), Jure Slatinšek : Boris Rihtarič 1:2 (-11, 11, -13), Uroš Slatinšek : Borut Benko 2:0 (-7, -19), Tadej Vodušek : Boris Rihtarič 0:2 (-14, -17), Jure Slatinšek : Robert Benkovič 2:0 (-20, -14), Uroš Slatinšek, Jure Slatinšek : Boris Rihtarič, Robert Benkovič 2:0 (-8, -19), Uroš Slatinšek : Boris Rihtarič 1:2 (-20,15, -16), Jure Slatinšek : Borut Benko 2:1 (-19, 19, -9). Udk Kegljanje Vendarle dvojna zmaga Končno, bi' lahko zapisali za kegljače Šoštanja, ki so po petih zaporednih porazih, vse na gostovanjih, v 8. krogu vendarle zmagali. V Žalcu so bili boljši od domačinov s 6:2 in 5096:5052. Šoštanj: S. Fidej 903 (1), Kramer 804 (0), Križovnik 862 (1), Petrovič 818 (1), Arnuš 859 (1), L. Fidej 850 (0). Za popoln izkupiček so poskrbela dekleta. V derbiju 6. kroga so na prenovljenem kegljišču v Šoštanju gostila vodilni MIT iz Maribora in zmagala s 5:3 in 2450:2396. Šoštanj: Mihaljev 379 (0), Hojan 443 (1), Lozič 397 (0), Lesnik 424 (1), Drev 429 (1), Premelč 378 (0). V 9. krogu bodo Šoštanjčani po dolgem času spet nastopili na domačem kegljišču, srečanje z vodilno ekipo Konjic pa bodo v soboto začeli ob 16.00. Dekleta bodo gostovala pri ekipi Korotana. m l.F. Karate "Tigri" pokalni zmagovalci Na drugi pokalni tekmi za mlajše in starejše mladinke in mladince v Trbovljah je KK Tiger Velenje nastopil v vseh kategorijh in dosegel nekaj lepih uvrstitev, v skupnem seštevku obeh pokalnih tekem pa je osvojil prvo mesto. Skupni zmagovalec je tudi Arsen Gashi pri mlajših mladincih, drugi pa njegov klubski kolega Željko Banovič. Uvrstitev iz Trbovelj: mlajše mladinke - borbe, do 55 kg: 5. Sanela Musič; dov 65 kg: 6. Niana Felicijan; mlajši mladinci, kate: 2. Arsen Gashi, 4. Željko Banovič; športne borbe: 3. Željko Banovič; kate ekipno: 1. KK Tiger (Gashi, Banovič, Selimovič); pri starejpih mladincih sta Tabakovič in Stojnič osvojila peti mesti. Šahovske novice V soboto, 14. novembra, sta bila na sporedu 4. in 5. krog II. slovenske lige. ŠŠD Velenje je v četrtem krogu premagalo Ekipo Ptuja s 4 : 2. Zmagali so Radiša Rajkovič, Srečko Milovanovič in Sašo Brusnjak, rem-izirala pa sta Milan Goršek in Andrej Novak. V petem krogu je ŠŠD Velenje izgubilo proti favorizirani ekipi iz Griž z 0 : 6. ŠK Šoštanj je v četrtem krogu premagal Malečnik s 4 : 2. Zmagali so Srečko čulk, Luka Šumnik in Slobodan Kneževič, remizirala pa sta Ivan Kovač in Robert Podlipnik. V petem krogu je ŠK Šoštanj prepričljivo premagal Polskavo s 4.5 :1.5. Zmagali so Srečko čulk, Franc Stropnik in Luka Šumnik, remizirali pa Ivan Kovač, Robert Podlipnik in Slobodan Kneževič. Po petih krogih vodijo Griže s 24.5 točke. Sledijo: 2. Celje (20.5), 3. Fužinar (19), 4. Radenska (18), 8. Velenje (16) in 12. Šoštanj (15.5). Naslednja dva kroga bosta naslednjo soboto v Slovenski Bistrici. ŠŠD Velenje bo igralo proti črni, ŠK Šoštanj pa proti Slovenskim Konjicam. ■ an Strelski šport Veternik izvrsten Na prvem odprtem strelskem tekmovanju Slovenije v mednarodnem programu v Ljubljani se je od velenjskih strelcev najbolj izkazal Simon Veternik, ki je s pištolo med člani osvojil 2. mesto s 568 krogi, Šterman je bil osmi (559). Pri mladinkah je Sabina Suljič osvojila 3. mesto s 347 krogi. V streljanju s puško je velik uspeh dosegla Doličanka Vesna Poerš, kije s 586 krogi zmagala pri mladinkah, sicer pa tekmuje za Slovenj Gradec. V 3. krogu državne strelske lige za mlajše mladince in pionirje v Kranju so bili velenjski mlajši mladinci sedmi s 1013 krogi, pionirji pa so bili 13. s 483 krogi. Tudi tokrat je s puško zmagala Vesna Poerš s 583 krogi, s pištolo pa Katarina Šafarič s 343 krogi. ■ F.Ž. Plavanje Hitro tudi v domačem bazenu Plavalni klub Velenje je preteklo soboto organiziral 1. kolo predtek-movanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke in mlajše deklice. Na teh tekmovanjih skušajo mladi plavalci doseči norme za nastop na državnem prvenstvu. Med 130 tekmovalci iz Maribora, Raven in Velenja so se med domačimi plavalci najbolj izkazale mlajše deklice in deklice. Ž zelo dobrima rezultatoma sta zmagali Nika Kugonič med mlajšimi deklicami in Sandra Pandža med deklicami. Med tekmovalci, ki so nastopili izven konkurence, je bil najboljši Jure Primožič, ki je na 200 m prosto le za nekaj desetink sekunde (1:57.14) zaostal za svojim klubskim rekordom. Rezultati: Mlajše deklice - 50 m prsno: 1. Nika Kugonič 45.22,4. Tjaša Pušnik 53.38; 100 m hrbtno: 3. Nika Kugonič 1:46.22, 4. Tjaša Pušnik 1:46.39; 100 m mešano: 3. Nika Kugonič 1:44.25,4. Tjaša Pušnik 1:45.45; mlajši dečki - 50 m prsno: 6. Gal Fidej 45.53; Deklice - 200 m prosto: 4. Sandra Pandža 2:57.18, 5. Žana Prislan 2:58.45; 100 m hrbtno: 1. Sandra Pandža 1:26.28,3. Žana Prislan 1:36.92, 4. Tjaša Lepko 1:38.56,5. Katarina Jukič 1:41.22; 100 m delfin: 2. Sandra Pandža 1:44.41,3. Žana Prislan 1:49.38,4. Katarina Jukič 1:52.81,6. Tjaša Lepkofl:56.05; dečki - 200 m prosto: 4. Aljaž Velički 2:34.15, 6. Kristijan Vrhnjak 2:46.65; 100 m delfin: 3. Aljaž Velički 1:22.48. ■ M. Primožič KK Elektra Krškem V 7. kolu l.B SKL je šoštanjska Elektra še četrtič izgubila -drugič v gosteh. Tokrat v Krškem proti bivšemu prvoligašu z rezultatom 80:78. Od prvoligaških časov je ekipo zapustilo kar nekaj igralcev, tako da je ta ekipa predvsem mlada, agresivna in ambiciozna, nekoliko več izkušenj imajo le Zaturoski, Mesič in Rozman. Najboljša peterka Elektre je tekmo začela dobro, si priigrala nekaj prednosti, a jo žal v zadnjih minutah prvega dela zapravila. Tudi v drugem delu so gostje iz Šoštanja že povedli, vendar so si domačini preko izvrstnega Mesiča znova priigrali vidnejšo prednost. Šest minut pred koncem srečanja je gostujoči trener Vezjak kljub dobri igri poslal Rizmana na klop, poleg tega pa se je poškodoval Žiga Medvešek, kljub temu pa so se Šoštanjčani še približali na dve točki zaostanka in imeli zadnji napad. Po dogovoru med minuto odmora so odigrali pod koš in želeli izsiliti podaljšek, vendar sodnika nista dosodila očitnega prekrška nad Brinovškom, tako da se je tekma končala v prid domačinov. Njihov najljubši "igralec" pa je nedvomno stari trenerski lisjak z reprezentančnimi izkušnjami Vojko Herksi, ki je s svojim karizmatičnim obnašanjem vplival na sodnika, ki sta z nedosojenimi osebnimi napakami mnogokrat oškodovala goste iz Šoštanja. Kljub porazu je Elektra še vedno na 5. mestu prvenstvene lestvice z enajstimi točkami, isto kot ekipe do devetega mesta. Kadeti Elektre so v soboto v gosteh premagali ekipo ZM Lumarja z rezultatom 63:58, pionirji so v nedeljo doma premagali ekipo Grosuplja 51:44, mladinci pa so v nedeljo doma izgubili proti vrstnikom iz Celja s 65:84. ■ Tjaša Rehar Sabljanje Velenjčani na Slovaškem In v Avstriji Na turnirju Coupe de Samaria v Šamorinu na Slovaškem je s floreti nastopilo 86 kadetov in 82 kadetinj iz 10 držav. Med velenjskimi sabljači je bil najboljši Tine Čas s 17. mestom, 57. je bil Renato Knez, med kadetinjami pa je Marija Brložnik osvojila 47. mesto. Z meči so se velenjski mladinci na mednarodnem turnirju v Linzu pomerili z vrstniki iz Avstrije in Slovaške. Prva tri mesta so osvojili Slovaki, najboljšo slovensko uvrstitev je z 9. mestom priboril Matej Gorjan, 36. pa je bil Lenart Jerabek. Tesen poraz v NYC Marathon 1998 "Naj zaplapolajo slovenske zastave..." Osmo zaporedno gostovanje slovenske maratonske odprave MTS Gorenje na 29. newyorškem maratonu je bilo izredno uspešno. V devetih dneh je 47 udeležencev imelo možnost spoznati ne samo utrip enega največjih mest na svetu, temveč videti tudi VVashington in Philadelphijo ter občudovati moč Niagarskih slapov. Krona vsega pa je bila uspešna promocija Slovenije na slovesni otvoritvi maratona, kjer je v družbi več kot 15 tisoč tekačev iz sto držav sveta neprestano plapolalo več slovenskih zastav in velikanski napis Slovenija- Skupino slovenskih maratoncev je letos sprejel generalni konzul RS Vojislav Šuc že pred tekmovanjem; sicer pa je bila sreda namenjena dvigu startnih številk, ki je združen z obiskom svetovne razstave športne opreme in pestro ponudbo in predstavitvijo največjih maratonov na svetu. Tretji in četrti dan sta za večino minila v lepih izletih: obisk Niaga-re in VVashingtona. V soboto, 31. oktobra, je bil na vrsti Mednarodni tek prijateljstva. Že zgodaj zjutraj je pred palačo OZN največ pozornosti vzbujala skupina v svetlozelenih vetrovkah, v temnomodrih kapah in raznobarvnih majicah, ki jih krasi napis Slovenija s prepoznavnim znakom štiribarvnih rož. Po živopisnih barvah ni Slovenija nič zaostajala za Venezuelo, Marokom, Japonsko, Francijo, Norveško... In kar znova preseneča naše udeležence, je dejstvo, da že po tradiciji sledi fotografiranje: vsi se prav radi fotografirajo s Slovenci. Neverjetno. In ko se napolni park pred palačo OZN s tisoči in tisoči tekači, je napis Slovenija viden z vseh strani, saj je napis izpisan na devetih tablah, po ena črka spredaj in zadaj. Še pred uradnimi pozdravi napovedovalec vsaj dvakrat omeni Slovenijo. In ko sledijo uradni nagovori, je med prvimi namenjen tudi Sloveniji: "Naj zaplapolajo slovenske zastave! Dobrodošli maratonci Slovenije!" Seveda je to pozdrav v slovenskem jeziku! Med kratkimi nagovori slavnostnih govornikov je letos bil naj-ganljivešji prav nagovor general- nega sekretarja OZN Cofija Ana-na: "Vsi ste, maratonci, Združeni narodi..!" V Centralnem parku je na skupnem zajtrku na tisoče tekačev; med njimi smo najbolj oblegani prav Slovenci. Neverjetno, toda za vetrovko z znakom Slovenije si dobil tudi najlepšo francosko ali venezuelsko trenirko, mehiški sombrero ali pončo... Vilma in Jo-landa iz Velenja sta med najuspešnejšimi na tej mednarodni borzi; zakonca Cehner pa si nikoli nista mislila, da bi kdaj koli nase pripela startno številko. Dan maratona, 1. november. Prevoz s podzemno železnico do Times Squa-ra, nato z avtobusi na Staten Island. Velikanski šotori, kava, pecivo, voda... In na stotine prenosnih WC-jev. Moški lahko to opravijo na prostem v posebne cevi. Ob 10.50 poči iz topa. Županu New Yorka to letos uspe v prvič. Reka skoraj 32.000 tekačev steče preko več kot 3 km dolgi viseči most nad ožino Veraz-zano. V Brooklynu množice. Nepregledne množice ob cestah. Ljudi vseh ras. Spodbujanju ni konca vse do cilja v Centralnem parku, skozi Oueens, Bronx in Manhattan. Newyorčani so enkratni - vsak, prav vsak bi rad plosknil v dlan ali ti ponudil bonbon, košček pomaranče, papirnato brisačo, da o osem tisočih volonterjih, ki skrbijo za varnost in okrepčila ob progi, sploh ne govorimo. Proga je označena v miljah. Do 26. milje je treba teči, teči, teči... In nato še zadnjih nekaj sto metrov. V ciljnem prostoru ničesar več ne vidiš. Tudi velikanskega napisa Slovenija in naših zastave ne, čeprav so jih naši navijači namestili pred TV kamere blizu cilja. Sedmič sem v cilju newyorškega maratona ponosno dvignil roke in zavihtel slovensko zastavico. Ob prehodu ciljne črte je bil na semaforju čas 3:54.54. Po dobri uri smo končno vsi zbrani na zbirnem mestu pod črko H. Po topli prhi in masaži v hotelu se zvečer podamo nazaj v Manhattan, saj je povabilo na disco party preveč vabljivo. Ob vhodu na stenah že visijo rezultati maratona. Tudi v New York Timesu v ponedeljek zjutraj že preverjamo podatke! Miro Vogrič iz Nove Gorice je najboljši Slovenec na 84. mestu. Čas 2:31,39 mu prinese osmo mesto v kategoriji M/40, kar je tudi enah izmed najboljših slovenskih uvrstitev v osmih letih, odkar Slovenija samostojno nastopa na maratonu v New Yorku. Vasja Jerčič s časom 3:34,30 doseže 4581. mesto in 814. v kategoriji M/20; oče Henrik je na 9127. mestu in 587. v kategori- ji M/50. Tudi torkovo slovo poteka v znamenju sonca. Noč v letalu prehitro mine; na višini nad 10.000 m s hitrostjo nad 1000 km smo na Dunaju v dobrih 7 urah; popoldanski let do Ljubljane nas je pripejal v deževje. Marsikdo še dolgo ne bo mogel urediti vseh vtisov in dojeti vsega, potekal v znamenju Slovenije kar je doživel. Maratonski tek v New Yorku lahko doživljaš na več načinov. In še težje je takšna doživetja prenesti na papir. ■ Hinko Jerčič Zahvala K uspešni izvedbi celotnega gostovanja MTS Gorenja in vidni promociji družbe Gorenje in Slovenije na 29. newyorškem maratonu so pripomogli: Gorenje, d.d, Gorenje Orodjarna, d.o.o., Gorenje Indop, d.o.o., Gorenje TVgovina, d.o.o., Gorenje IPC, d.o.o., Gorenje Gostinstvo, d.o.o, Gorenje POINT, d.o.o (vse Velenje), EMKOR, d.o.o., Rogatec, Gorenje TIKI, d.o.o., Ljubljana, Gorenje Austria, Dunaj, Gorenje spol.,sr.o., Praga, Mestna občina Velenje, Banka Velenje, d.d., Velenje, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke, TUS Prevent, d.d., PC Mislinja, VEZODER, d.o.o, Mislinja, TVgovina NEJC Dravograd, TR1S, s.p., Dravograd, TRC Jezero, Bela dvorana, Velenje, Čistilni servis Hernaus, Velenje, Asterix, d.o.o, Velenje, Zdravstveni dom Velenje, Urarstvo - zlatarstvo Tamše Velenje, Foto ZOOM Kodak Ekspres Velenje, Studio Rebernik Velenje, Italian Bistro - Marco Gola, Philadelphija, Slovenski konzulat RS v New Yorku, Kompas Celje, PE Gorenje, Slovenia TVavel, Nevv York, Naš čas - Radio Velenje. 18 KAS W OBVEŠČEVALEC 19. novembra 1998 KINO VELENJE- v hotelu PAKA DR. DOLITTLE (družinska komedija) Četrtek 19.11. ob 18h in20.30h Petek 20.11. ob 18h in 20.30h Sobota 21.11. ob 18h in 20.30h Nedelja 22.11. ob 18h in 20.30h Ponedeljek 23.11. ob 18h in 20.30h Torek 24.11. ob 18h in 20.30h Sreda 25.11. ob 18h in 20.30h Režija: Betty Thomas Vloge: Eddie Murphy,... Dolžina: 86 minut Kot otrok se je John Dolittle lahko pogovarjal z živalmi. Sedaj kot odrasel mož in dober psiholog pa je dr. Dolittle ponovno odkril to svojo sposobnost. K njemu namreč prihajajo živali in ga prosijo za pomoč. Skozi zdravljenje živali pa dr. Dolittle bolj in bolj spoznava sebe, svoje pomanjkljivosti in pomanjkljivosti človeštva, ivali ga bodo celo naučile, kako postati dober človek. Otroška matineja GEORGE IZ DŽUNGLE (komedija) Režija: Sam VVeisman Vloge: Brendan Fraser, Leslie Mann Dolžina: 91 minut George je odrtaščal v džungli, kjer so ga vzgojile opice. Na enem svojih pohajanj po džungli reši življenje lepi Uršuli in se seveda zaljubi.Ursula ga odpelje v San Francisco, kjer ga predstavi svojim staršem, ki jim divjak ni všeč. Tudi njemu ni všeč civilizacija. Ker mora rešiti svoje prijatelje v džungli se vrne domov. Ura in pol prijetne zabave I Kino Velenje in Hotel Paka nagrajujeta! BISERI ZA FILMOFILE! Dragi filmofili, vabljeni! Skozi ves november predvajamo filme za vas! Ob torkih vrhunske drame, ob sredah alternativne komedije po vašem okusu! LET BELE GOLOBICE(drama) Torek 24.11. ob 19. uri Režija: lain Softley Vloge: Helena Bonham Carter, Linus Roche Živahna in inteligentna Kate skuje nenavaden ljubezenski trikotnik, da bi ji končno dovolili ljubiti.Film je posnet po romanu Henryja Jamesa in je drzen in veliko bolj svoboden kot bi bilo pričakovati od zgodovinske drame. Dokazuje namreč, da so tudi pod stezniki gorele še kako temne strasti. PANKRTA (komedija) Sreda 25.11. ob 19. uri Režija: Kevin Allen Vloge: Llyr Evans, Rhys Ifans, Dorien Thomas Dolžina: 98 minut če ste zaradi Trainspottinga vzljubili Škotsko, je velika verjetnost, da boste s Pankrtoma vzljubili Wales. In to še iz precej podobnih razlo-gov.Tudi pankrta sta namreč amoralna in nesramno smešna, uživajo se droge, kradejo avtomobili in pojejo karaoke, družine so disfunkcionalne, policaji pokvarjeni in jeziki nabrušeni. Prava idila moderne Evrope pač. Naslednji filmi v novembru: BLUES ZA SARO, ČAROBNI MEČ, ŠEPETATI KONJEM, NORI NA MARY. Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiere je 700 SIT. Rezervacije vstopnic :898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje. mali OGLASI APARATI IN STROJI POPOLNOMA NOVO SNEŽNO FREZO Muta, okrogel priključek, prodam za polovično ceno. 8 865-682. STROJ ZA IZDELOVANJE ŽIČNIKOV z nekaj trga, prodam. & 892-311 ali 892-162. RAČUNALNIK 386 in kombinirko Robald, 26 cm, prodam. 8 858-884. OS, MOČNEJŠO, za enoosno traktorsko prikolico, gume 16 col, prodam za 35.00 sit. 8 882-075. DELO ZA DODATNI ZASLUŽEK, za upokojenke ali brezposelne nudimo zanimivo delo v pisarni v Velenju. 8 864-334. VELENJE-GOSTINSKI LOKAL NA ATRAKTIVNI LOKACIJI, 51 m2, v obratovanju, prodamo za 30.176.000 SIT. Možnost menjave za stanovanje. DAVA d.o.o. 061-1264-674. OSTALO ALFA- POSLOVNO POSREDNIŠTVO, POSLOVALNICA Velenje, Foitova 2, 8 855-088. Odkup delnic! Izjemne cene! Najhitrejše izplačilo! KUPIMO • GARSONJERO VVEUNJU AU SLOVENJ GRADCU • ENOSOBNO STANOVANJE V VELENJU AU ŠOŠTANJU • DVOSOBNO STANOVANJE V CEMTflU VELENJA • TBISOBNO STANOVANJE V STANDARDU ALI NIZKEM BLOKU NA STANTETOVl t ŠTIRtSOBNO STANOVANJE NA F0IT0V1V VELENJU • MANJŠO HIŠO VVELENJUALI BLIŽNJI OKOLICI • VEČJE ZEMUIŠCE S PODRTIJO ALI STARO HIŠO NA RAVNINI 063/ 661 -835,0609/ 624-775,041/ 620-263 INSTRUKCIJE NUDIM INŠTRUKCIJE iz angleščine. 8 863-333. LOKALI NA KARDELJEVEM TRGU 2, v Velenju, oddamo v najem skladiščni prostor v izmeri 11,75 m2 s svojim vhodom. Informacije po 8 063-898-160 (Habit, d.o.o., ga. Tkavc). Komu boš dal svoj glas? Poj za nas. Velenjski akademski* komorni zbor razpisuje Aavd Ali res nadvse rad poješ? . Si pripravljen(a) petkove večere žrtvovati za resno delo, ki je lahko nagrajeno s trenutki nepozabne glasbe in čudovitimi spomini s koncertnih odrov? • Imaš že precej pevskih izkušenj; nekaj glasbene in vokalne izobrazbe? Zbor bo vodila izkušena dirigentka Danica Pirečnik, zato ne oklevaj, temveč pridi na avdicijo, ki bo v petek, 20. 11., ob 18. uri (ženski glasovi) oziroma ob 20. uri (moški glasovi) v učilnici 18 na Gimnaziji Velenje. • Status študenta ni pogoj. 'MW VELENJSKA KNJIŽNICA OBVEŠČA, da je za četrtek, 19. novembra, napovedano srečanje z avtorjem knjige Visual Basic za aplikacije Matjažem Prtenjakom preloženo na 17. december ob 17. uri. Prosimo za razumevanje! POSESTI V OKOLICI VELENJA kupim nedograjeno hišo. Ponudbe na naslov Brane Novak, Goriška cesta 43, Velenje. HIŠA, 1 ha zemlje, Lom, Topolšica, prodam. 8 483-735. POZNANSTVA UPOKOJENI VDOVEC, star 75 let, dobro ohranjen, situiran, z lastnim centralno ogrevanim stanovanjem, želim spoznati sebi primerno gospo, s šotreskim izpitom, za skupno življenje. 8 063-726-476. MOŠKI, (VS40) išče žensko za srečanja, zabavo in še kaj. Šifra Jesen 98. RAZNO PRODAM BELO HALOŠKO VINO z opravljeno analizo, prodam, 8 062-712-453. DVOJE NOVIH HRASTOVIH VRAT, s suhomontažnimi podvoji, 75 cm, prodam. 8 861-714. BUKOVA DRVA PRODAM. 8 861- 483. RAZTEGLJIV KAVČ in kotno sedežno granituro, ugodno prodam. 8 882-940, zvečer. TROSED IN FOTELJ, prodam. 8 863-393, popoldan. FRANCOSKO POSTELJO z jogijem in predalom, ter mikrovalovno pečico, prodam. 8 063-850-727. ULAŽAN HLEVSKI GNOJ, sladek jabolčnik in jabolka, prodam. 8 863-234. OBNOVLJENE LETNE GUME 155/70 R-13,2000 SIT/kom, prodam. 8 855-092. STORITVE SERVIS VSEH VRST ŠIVALNIH STROJEV! 8 718-458. ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. 8 063-471-943 ali 041-661-194. STANOVANJA KUPIM STANOVANJE V ŠOŠTANJU, do 50 m2. 8 061-16-81-551. TRISOBNO STANOVANJE V VELENJU, PRODAM. 8 853-189. OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši, oddam. 8 865-086. STANOVANJE V CENTRU CEUA 43 m2,3. nadstropje, obnovljeno in opremljeno, s telefonom, centralno in CTV, prodamo. Telefon 0609-616-722 ali 717-629. VOZILA KARAMB0LIRAN ali rabljen avto, letnik 88 ali mlajši, kupim. 8 041-672-374. RENAULT CLI01.4 RT, letnik 94, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. 8 855-178. PEUGEOT 405 GL, bele barve, ugodno prodam. 8 041-643-235. JUGO 45, rdeče barve, reg.99/4, ugodno prodam. 8 063-882-167. PRODAM GOLF JXB 1,6, lepo ohranjen, kov. sive barve, let. 90, reg. 99/12. 8 852-178. FIAT 750 NAPRODAJ. Dobro ohranjen, ugodno. 8 882-288. JUGO KORAL 60, letnik 89, reg. do 11/99, prodam. 8 863-096. ŽIVALI VEČ PRAŠIČEV, 150 do 250 kg težkih, domače reje, prodam. 8 722-052. ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, prodam. Partizanska 55 Velenje, 8 063-857-893. JAGENČKE ZA ZAKOL, krmljene z domačo hrano. 8 0609-654-603. PRODAM PRAŠIČE, domače reje, x okrog 120 kg. 8 062-758-350. PRAŠIČA ZA ZAKOL, 150 kg, domače reje, prodam po 300 SIT/kg na tri čeke. 8 885-155. PODARIM TRODELNO OMARO in večjo nočno omarico, ter prodam čarovniške bele grlice. 8 855-312. PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljenega z domačo hrano, prodam v celoti ali polovico. 8 854-872. PRAŠIČA ZA ZAKOL, prodam. 8 885-308. PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljenega z domačo hrano, prodam. 8 885-485. TELICO SIMNETALK0, BREJO 8 MESECEV, prodam. 8 893-353. PRAŠIČE, težke od 25 do 35 kg in od 100 do 140 kg, prodam. 8 886-261. MARIJA ŠPEGEL prodaja mlade kokoši nesnice, v nedeljo dne 22.11. od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri Cerkvi. 8 0602-61-202. PRAŠIČE 100 kg, za rejo ali zakol, prodam. 8 778-523. TELIČKO SIVKO, težko 130 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. 8 893-255. JAHALNEGA KONJA PRODAM. V račun vzamem tudi govedo ali ovce. Telefon 855-169. BREJO KRAVO PRODAM. Telefon 881-757.FIAT 750, dobro ohranjen, prodam. Telefon 850-549. ČETRTEK, 19. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 ZdravniŠi nasveti; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost - Verner; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. BIVŠI NATAKAR V BISTROJU VLASTA, STARI TRG ŠT. 28, VELENJE, OBVEŠČAM vse goste lokala in ostale občane, da sem se preselil v novi kraj naše domovine zaradi boljše sklenitve delovnega razmerja, boljših delovnih pogojev in dodelitve stanovanjske pravice, v nobenem primeru pa ne na podlagi lažnih govoric, ki jih lastnika bistroja Vlasta vztrajno širita med svojimi obiskovalci. V slednje omenjenem gostinskem objektu sem imei predvsem neurejene delovne razmere in neredno izplačevanje osebnih dohodkov, seveda brez prejetih izplačilnih list. Vam bralcem, gostom lokala in ostalim občanom pa bi v vednost poudaril še to, da mi lastnika bistroja še vedno dolgujeta moj prisluženi denar, visoke vrednosti in vas hkrati vabim v "svoj" novi bistro, kjer vas bom z veseljem postregel z besedami resnice in seveda z dobro pijačo. Vaš natakar Andrej 0VNIK. ibra 1998 povpfečne dnevne koricen-tracije šte izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakt, so presegale mejne 24-urne koncen-125 mikrp-g S'J raka 9.11. AMP Veliki vrh 210 mikro-g/m3 10.11. ' AMP Veliki vrti 130mikro-g/m3 14.11. AMP Šoštanj 130 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE BRAD M OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 9-novembra do 15.novembra 1998 Los A II. tk TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE GRASKAG. Pravi naslov za uspešno reklamo! dem, kadar bo čas, /em nikomur, zakaj, želje, ki bi hotela n GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Mihael Demšar, Črneče št. 54, roj. 1932; Alojzija Črepinšek, Celje, Mariborska c. št. 210/b, roj. 1941; Franc Hojan, Velenje, Kidričeva c. št. 12, roj. 1919; Marija Kričej, Tolsti vrh pri Ravnah na Koroškem, roj. 1930; Rudolf Zaljuberšek, Velenje, Gubčeva c. št. 13, roj. 1929. Upravna enota Žalec Marija Odrih, stara 82 let, Spodnje Grušovlje 22; Bojan Podbregar, star 24 let, Vransko 14/a; Anton Hrastovec, star 53 let, Čreta 5; Marjeta Pirnat, stara 87, Prapreče 20; Milan Pavel, star 46 let, Ločica pri Vranskem 46; Norbert Rezar, star 56 let, Letuš 15/b. DEŽURSTVA Kadar bo prišel ta cas, smo lahko z vami, da vam pomagamo. Vedno in povsod. POGREBNA SLUŽBA MORAMA Parižlje 11/c, Braslovče, Tel.; 063/720-660,720-662,720-003 ZAHVALA Ob izgubi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta in brata FRANCA TROBINA 6.11.1905 - 9. U. 1998 iz Šmartnega ob Paki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Kolenčevim, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Stuparju za zdravljenje in lajšanje bolečin, hvala sestrama Silvi in Nataliji. Iskrena hvala pogrebcem, govornici, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI NJEGOVI NAJDRAŽJI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, brata in dedija JOŽETA GLUSICA 10. 3.1931 - 29.10.1998 iz Velenja Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite. Rad sem živel, verjemite, zato le mir in spokoj mi zaželite. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivom Gorenje - Gospodinjski aparati, Vakumirnica ZO., Komunalnemu podjetju Poslovni enoti Energetika, Šiviljstvu Acman d.o.o. in Vegradu. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku gospodu Karlu Semetu, pevcem zbora Kajuh in igraLcu Tišine. Posebna hvala sosedama in stanovalcem bloka Bratov Mravljak "1". Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k preranemu grobu, hvala darovalcem cvetja in sveč. Žalujoči: sin Željko, hčere Brigita, Erika in Renata z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame GRETE DIVJAK se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekava osebju Dializnega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec, njenim sodelavcem Servisa Gorenje, sosedom Šercerjeve 20 in Kersnikove 25, govorniku gospodu Semetu in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala pevcem in šoštanjski godbi na pihala ter mojim sodelavcem iz TEŠ. Žalujoči: mož Jože, sin Boštjan in vsi njeni IVANA BERIČIČA nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 19. novembra - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Budnjo in nočni dr. Žuber in dr. Kočevar Petek, 20. novembra - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. 0. Renko, nočni dr. Budnjo in dr. Lazar Sobota, 21. novembra - dežurni dr. Friškovec in dr. Blatnik Nedelja, 22. novembra - dežurni dr. Friškovec in dr. Blatnik Ponedeljek, 23. novembra -dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Stravnik in dr. Gusič Torek, 24. novembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Budnjo , nočni dr. Vrabič in dr. Kočevar Sreda, 25. novembra - popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 21. in 22. november - dr. Cvetka Rogan, v zasebni zobni ambulanti, Šalek 8, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303). Veterinarska postaja Šoštanj: Od 20. novembra do 27. novembra - Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel: 041/633-677. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. 28.10.1958 - 4.11.1998 iz Pesja iskrena hvala prav vsem, ki so na kakršen koli način pomagali in pospremili Janija na zadnji poti! NJEGOVI Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 112 rezervirana za službo nujne med- icinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in dedija MILANA MRAZA 8.9.1928 - 5.11.1998 iz Lipe 54 Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred in sveto mašo ter govorniku za besede slovesa. Žalujoči: žena Anica in sin Zlatko z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi OLGE VRBIČ 1923 - 1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji v življenju storili kaj dobrega. VSI NJENI sas?-; V Velenju in Šoštanju odpravljajo posledice neurja Ljudje pričakujejo hitro pomoč, denarja pa ni Povsod, kjer je hudo neurje prvi četrtek v mesecu novembru povzročilo gorje, se v teh dneh trudijo, da bi odpravili vsaj tisto, kar se s skromnimi občinskimi sredstvi, kijih črpajo iz obveznih rezerv proračuna, da. Žal za velike posege nikjer ni denarja - povsod po tem, ko so že predali poročila o nastali škodi državnim organom, čakajo na pomoč države. Kako hitro bo prišla, je težko reči, dejstvo pa je, da zima (in z njo morda tudi obilnejše padavine), verjetno ne bo več dolgo čakala, preden pokaže svojo moč. Najhuje bo zagotovo na področjih, kjer so se usuli plazovi - manjše bodo marsikje uspeli sanirati zelo kmalu, večji pa bodo morali počakati, saj bo njihova sanacija zelo draga. Ljudje, ki so bili oškodovani, seveda nestrpno čakajo na pomoč. Sploh tisti, ki imetja niso imeli zavarovanega. In tudi tisti, ki živijo pod ali nad kakšnim plazom. Ob vsakem dežju bo njihov spanec nemiren... V MO Velenje že izdajajo naročilnice Več o škodi, ki jo je neurje povzročilo na področju MO Velenje, smo izvedeli na posebni tiskovni konferenci prejšnji teden. Župan Srečko Meh in vsi predstojniki oddelkov na MO Velenje so predstavili nastalo škodo in odpravljanje njenih posledic. Se enkrat so poudarili požrtvovalnost gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, delavcev Komunalnega podjetja Velenje ter PUP-a. Brez njihove nesebične pomoči bi bila škoda verjetno še večja, človeško gorje pa še hujše. Do konca preteklega tedna so v MO Velenje uposobili za promet vse ceste, razen ceste R3 (Plešivec - Graška Gora). Tu je promet potekal enosmerno in le za voznike osebnih vozil, obvozi pa so bili urejeni iz obeh smeri. Ker je to republiška cesta, je za sanacijo odgovorna država; bojda so že opravili oglede, vendar je letos verjetno ne bo mogoče urediti. Število plazov, med njimi so nekateri zelo obsežni, seje povzpelo na 90. Mnoge so začeli takoj sanirati, sploh tiste, ki so ogro- žali ceste in niso imeli prevelikih razsežnosti. V zadnjem času se je pojavilo še veliko travniških plazov, ki prav tako predstavljajo veliko škodo. Še vedno ostajajo kritični trije: v KS Gorica za stanovanjskim blokom, na Li-liskem griču v KS Pesje, kjer sta ogrožena hiša in gospodarsko poslopje, ter plaz pod cerkvico Sv. Jakca. V teh dneh predsednikom svetov krajevnih skupnosti na MO Velenje že izdajajo naročilnice za manjša dela in material, s katerim bodo pridne roke domačinov tudi same odpravile marsikatero poškodbo. Kot smo izvedeli v začetku tedna, so izdali že veliko naročilnic, pomagajo pa tudi s prevozi. Na pomoč so priskočili mnogi zasebniki, ki bodo dela opravili po nižji ceni, kot vlada na trgu... Pohvale vredno. Sanacija drugo leto ne bo končana Po besedah Srečka Meha bo sanacija potekala precej časa; pred zimo bi radi zagotovili varnost premoženja in ljudi, vseh posledic pa veijetni niti v prihodnjem letu ne bo mogoče odpraviti. Končna ocena škode se bo na- mreč gibala med 400 in 500 milijonov tolaijev. Na področju družbenih dejavnosti neurje ni povzročilo zelo velike škode, za 400 tisoč SIT pa se je je vseeno nabralo. Na OŠ Gorica bo treba popraviti streho in omet, še enkrat utrditi temlje pri gradnji športnega igrišča pri OŠ v Šaleku, na OŠ MPT pa je poplavilo najnižjo učilnico, kjer izvajajo tehnični pouk. Precej škode je nastalo v Celju, kjer je imela občina Velenje pri tamkajšnjem restavrator-ju 65 fresk; ker mu je zalilo prostore, so te precej poškodovane. Na potezi so strokovnjaki V teh dneh so na terenu geologi in drugi strokovnjaki, ki pripravljajo potrebne raziskave za sanacije poškodb. Te bodo tudi podlaga za pridobivanje republiških sredstev. Marko Vučina, predstojnik urada za okolje in prostor je ob tem poudaril, da je evidenca prizadetih območij v občini odlična, saj so skupaj z Premogovnikom in Komunalnim podjetjem Velenje pristopili k vzpostavitvi t.i. centralnega geografskega informativnega sistema. Ta jim je omogočil, da so na državo posredovali zelo natančne podatke. Državnim geologom pomagajo tudi domači strokovnjaki iz geološko-hodro-loške službe Premogovnika Velenje. Računajo, da bodo strokovne rešitve in predloge za sanacijo poškodb dokončno izdelali najpozneje v desetih dneh. V Šoštanju ostaja veliko skrbi Kot nam je v začetku tedna povedal poveljnik Civilne zaščite v Šoštanju Peter Radoja, ki ves čas skrbno spremlja sanacijo škode po četrtkovem neurju, so do sedaj naredili veliko, a žal veliko manj, kot bi si želeli na občini in kot pričakujejo krajani. Vzrok je tudi tu denar -na voljo so imeli le 4 milijone SIT, pa še od tega sta bila 2 milijona namensko usmerjena v sanacijo enega od bolj perečih plazov. Teh je po občini še vedno veliko. "V prvi fazi smo uspeli rešiti manjše probleme, ki smo jih bili v okviru zmožnosti sposobni izplejati - zagotovili smo vzpostaviti prevoznost cest, začasno smo normalizirali stanje okoli nekaterih plazov, sploh tam, kjer so presuli cest. V teh dneh usposabljamo nadomestno cesto v Penku pri Obrezu, saj je tam most odneslo, domačija pa je ostala brez povezave s svetom. Še vedno imamo veliko težav pri odpravljanju plazov, kjer ti še vedno grozijo: pri Videmšku v Velunji bo katastrofa, če plaz zdrsi naprej, saj bo zasul Velunjo in ogrozil 2 poslopja. V Lokovici je še vedno hudo pri Hudalesu, pereč je tudi plaz v Gaberkah, ki ogroža Ladinekovo hišo." Komisija za elementar, ki je škodo ocenjevala, je tudi tista, ki so jo zadolžili za naloge pri sanaciji. Vsa dela potekajo preko občine, po posameznih krajevnih skupnostih pa so nekatere naloge vodili le operativno. Peter Radoja nam je še povedal: "Ljudje pričakujejo takojšnjo pomoč, treba paje vedeti, da bo končna ocena škode okoli 300 milijonov tolarjev, kijih občina sama ne more zagotoviti. Kako dolgo bo trajala sanacija zato ni odvisno od nas, ampak od hitrosti dotoka denarja iz republike." V Šoštanju so geologi že opravili večino kritičnih točk in pripravili strokovne rešitve za njihovo reševanje. ■ Bojana Špegel Družini Pančur in Obreza v Penku "Kdo bo rešil nas?" Še kar nekaj časa, truda in denarja bo potrebnega, da bodo najbolj prizadete družine in posamezniki lahko vsaj delno omilili posledice, kijih je povzročila vodna ujma. Narava se je človeku za njegov odnos do nje tudi na območju Šaleške doline z nekaterimi kruto poigrala. Družini Pančur in Obreza iz soteske Penk v krajevni skupnosti Lokovica sta med tistimi, ki noči iz srede na četrtek v začetku meseca ne bosta zlepa pozabili. "Takorekoč smo odrezani od sveta. Vez med našo hišo in cesto je bil most, ki gaje deroča reka Paka v vodni ujmi skoraj povsem uničila. Tako hudo, kot je bilo tokrat, ni bilo niti pred osmimi leti," so ob našem obisku teden dni po poplavah pripovedovali Albin in Frančiška Pančur ter njuna hči Dragica Obreza. "V noči, ko je bilo najhuje, so nam pri reševanju živine iz hleva pomagali gasilci. Do pasu so bili v vodi. Potem pa ni bilo tri dni nikogar blizu. Do vašega obiska pri nas so nas sicer obiskali taki, ki so si nekaj zapisali, popisali, poslikali, nam dali nekaj obljub in odšli. Včeraj je občina poslala kopača za razširitev ceste ob strugi reke Pake, ki je zaradi blata za zdaj neprevozna. Nismo strokovnjaki za ceste, vendar menimo, da to ni prava rešitev. Če bi bila, bi mi zagotovo tu sami zgradili cesto že pred 20 leti, ko smo gradili nov dom. Tako pa zaradi skal in krušenja ni varna. Pred nekaj urami smo dobili še deske za popravilo mostu ali brvi, ki ni več varna za pešhojo. Če hočemo na drugo stran brega, moramo na železniški most, po katerem po zakonu ne bi smeli hoditi. Kdo bo rešil nas se sprašujemo danes bolj glasno kot smo se včeraj. Sploh pa po telefonskem pogovoru z uslužbenko občine Šoštanj. Izvedeli smo namreč, da naslednji dve leti novega mostu ne moremo pričakovati. Ni denarja. Kar se je v nemogočem položaju rešiti dalo, smo naredili. Sami več naprej ne moremo, niti zmoremo." Morebiti, so menili sogovorniki, bo ob tem kdo pomislil, kako nehvaležni so za izkazano pomoč. A, ni tako. Samo težko razumejo, zakaj morajo posledice maščevanje narave za mačehovski odnos do nje nositi sami. Nič niso imeli ali vplivali na odločitev o regulaciji reke Pake le v začetku soteske Penk, niti pri zasutju travnika ob izgradnji Šaleške magistrale. Včasih so tudi železniške mostove gradili nekoliko drugače. "O tem nihče ne razmišlja, nastrada-mo pa mi," je poudarila Dragica in nadaljevala: "Hiše ne morem dati na kolesa in jo prestaviti. Če bi mi danes kdo ponudil Naj osebnost leta 1998 Kdo bo, boste odločili vi! Bralci Našega časa bodo tudi letos izbrali naj osebnost leta 1998. V ta namen tokrat že tretjič zapovrstjo objavljamo kupon, v katerega zapišite ime in priimek tiste ali tistega, ki je na vas v letošnjem letu naredila ali naredil, največji vtis. In nikar ne pozabite na svoj naslov! Najbrž ga ni med vami, ki ne bi mogel izpostaviti vsaj ene take osebnosti, prej se lahko zgodi, da jih imate v mislih več, in da se boste kar težko odločili, komu bi dali svoj cenjeni glas. Po prvih dveh "kolih" je do nas prišlo že kar precej vaših glasov, po izkušnjah sodeč pa vemo, da nas z njimi zasipate šele v zadnjih kolih, kljub temu pa bi si želeli, da sodelujete z nami v akciji Naj osebnost leta 1998, že prej. Vaša sodelovanje znamo ceniti, zato bomo vsak teden med prispelimi kuponi izžrebali nekoga izmed vas, ki bo prejel lepo nagrado Našega časa, vedno uporaben in nepogrešljiv anorak. Cisto ob koncu akcije pa med vsem prispelimi kuponi, izžrebali tistega, ki bo prejel glavno nagrado radio kasetofon s CD-jem. Prispevala jo bo CHAWA, trgovina MAT-VEL Velenje (telefon 861-440). Tedensko nagrado anorak Našega časa tokrat prejme: FRANC BLAŽIČ, Paški Kozjak 51b, 3320 Velenje. Nagrado dvignete v tajništvu Našega časa na Foitovi 10 v Velenju. Izpolnjen kupon Naj osebnost leta 1998 pošljite na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10,3320 Velenje. Komarjevi v Spodnjih Krašah Desetletje podivjanih vod VVeissov iz Spodnjih Kraš, po domače Komarjevi, prav tako vsi njihovi bližji sosedje, se s poplavljenimi stanovanjskimi in drugimi prostori soočajo že desetletje, njihov življenjski in delovni vsakdanjik tečeta v nenehnem strahu pred podivjano Dreto. Ustavimo se pri Koinarjevih, čeprav nesreče sosedov nikakor ne podcenjujemo. S preko metrom uničujoče in umazane vode v stanovanjski hiši in nič manj v ostalih poslopjih so se soočili v letih 89, 90 in 92, tokrat je bilo meter in 30 centimetrov. Na vogalu stanovanjske hiše bo kmalu zmanjkalo prostora za ploščice, s katerimi označujejo vsakokratno višino vode. Tudi nobenega smisla za označevanje ni več. Stanovanjska stanovanje, bi spokala opremo, ki jo imamo in pozabila na žulje, skrbi in stroške, ki jo je zahtevala novogradnja." Hudo je bilo, ko so lahko samo nemo opazovali, kako je deroča reka uničevala tisto, kar so s trudom naredili, si ustvarili. Pomagati si niso mogli. Kar so izvedeli v minulih dne, jim prav tako ne vliva upanja, da bi v doglednem času, ne čez dve ali celo več let, rešili težave, ki jim jih je v zadnjih osmih letih drugič povzročila narasla Paka. UtP Ferdo Weiss pred novogradnjo, ki vselitve seveda še ne omogoča, vse skupaj pa je dodatno otežila še nedavna poplava hiša je popolnoma uničena, natopljena, vlažna, za bivanje neprimerna in zdravju več kot škodljiva. "Z Vegradovo pomočjo že vse dni sušimo stanovanjske prostore, pa še vedno ne vem, če nam bo uspelo. Ne vem tudi, če se bomo v takšno hišo lahko in smeli vseliti na zimo. Vlaga uničuje zdravje, pa tudi sicer je vse uničeno," pravi sin Ferdo v maminem imenu in v imenu svoje Katje. Vse svinjarije, ki jo je povzročila voda kljub vsem naporom niti do nedelje še niso pospravili: "Mama je trenutno pri eni moji sestri, s Katjo vsa pri drugi. Pomagajo nam sosedi, pri katerih je živina. Tudi sicer se moram sosedom posebej zahvaliti, ker so pomagali reševati, kar seje sploh rešiti dalo. Srečen sem ob pomoči Ko-vinoplastike Benda za veliko razumevanje in pomoč. Dve ekipi sodelavcev sta pomagali pri odstranjevanju posledic, firma je poskrbela tudi za prehrano in okrepčilo," pravi Ferdo. Kako bodo preživeli zimo, ne ve. Ne ve tudi, koliko odškodnine bo dobil. "Vse kar bom dobil, bom vložil v novo hišo, ki jo gradimo nedaleč stran. Spravili smo jo pod streho, "pravi" stroški torej šele prihajajo, in pred bližnjo zimo je za vselitev bore malo upanja," je še dodal Ferdo. mjP