Učitelj mora biti tudi igralec, pravita Bruna Švagan in Majda Frančič © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana 9000 murska sobota, vegova 13, tel.: (069) 32 735, faks.: (069) 31954 MIMIMII Canon 811NIWW Fl 6 LET TRADICIJE! HBa celostnih roč nišklhrežltevl M$ Office 95+MS Hpko, mo 55,900 SIT? Računalnik PL Umi 70.000 SIT? VREME Bodo morali muzejski delavci spremeniti svoj poklic? Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. Vestnikov koledar 5. september, četrtek, Lovro 6. september, petek, Ljuba 7. september, sobota, Marko 8. september, nedelja, m. šmaren 9. september, ponedeljek, Peter 10. september, torek, Niko 11. september, sreda, Ema Pregovor Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši. dneh vse ^spo^ars^a struktura pokrajine je Pa s sprem aV‘ja na ^me,‘jsko-živilski sejem, ^asov ne doživlja več take ^go več ie ~0S^ ^ot nek°č- Bistveno več ali pa ^^kiseieT pjomociJ° pokrajine opravil do-^eč krst tist0 nedeljo po »velkoj mesi«, in zatem re‘inove hčerke ob bukovniški ka-dop 5^6 °b Copekovem mlinu. Na s'Slance, je bil ^edano nekoliko s časovne Orietega Ve/j,° S [em dejanjem za pokrajino fa7, °.ved ^°t bi ga bilo s kakršno koli bodisi e^aboratom, ali »houruk« orgamSP°^ars^e institucije ali kake tu-^no aktu^p^' ^asu- ko se je medijsko tiralo vprašanje prehranjevanja. Mlin, ki melje! očp^^bno ^dinamičnega kmetovanja, bil P^ovem a.seje vse skupaj zgodilo ravno '^S^a'kot-nu' Z°kaj? Resje sicer, da Je da na n Je Zap'sa^ poročevalec Slovenskih ^čenhpa^n°Vanju zaradi bolezni ni bilo ite^ davja ^tefana Smeja, ne samo zaradi vtem bniPo^nali mn en zaradi tega, ker bi ob tejpri-^alh0^ nap lnS^°.^0^0 'n za^eB z mletjem. SH (( ^d^nost-1’ °ž‘v‘tve na en‘ strani tradicio-kater0 D 'pokrajme, na drugi pa dejavno- Prehra'^0 s°d°ben svet (v smislu dru-/e njeyanja), ali reševanja problemov priPeljali do sklenitve projekta. Res je sicer, da pozneje in ne v tisti obliki, kot je b projekt prvotno zastavljen (kot plavajoči mlin n Muri). Da je tako, ni kriv uresničevalec projekta, ki g. je kljub vsem problemom pripeljal do konca, an pak predvsem okolje, ki se nikoli ni odzivalo n nove trende, ampak se je zadovoljevalo s svojo sc mozadostnosjo. Navsezadnje seje potrebno spon, niti skupine, ki je začela z biološkim kmetovanjen kot alternativno dejavnostjo in ki še zmeraj vege tira nekje na obrobju. In mlin je nadgradnja h dejavnosti, ki si v tem agrarnem okolju še zmera ni pridobila domovinske pravice, in v kateri št zmeraj uradna nomenklatura ne vidi toliki razvojnega naboja, ki dejansko pomeni eno oc razvojnih možnosti pokrajine. Kljub vsemu vztrajanje pri biološkem kmetovanju in dokončanje Copekovega mlina pomenita dv» tako močna razvojna nastavka pokrajine, da se ju ne da več sesuti s takšnim ali drugačnim politikantstvom ali pa z demagogijo in prisvajanjem tujih idej. Lahko pa razmišljam tudi drugače: bo imela pokrajina ob celi vrsti papirnatih zmajev (razvojnih projektov) dovolj svetovljanske širine in ob teh uspešno sklenjenih projektih vključila in tudi ustrezno ovrednotila in podprla ideje, ki se jih da realizirati in jih zaradi blokade in stalnega porivanja na obrobje sedaj ni bilo mogoče. J. VOTEK ’ ^zvrščena na novo -- ~ lastnega žepa za več zdravil W l TJ L Miška prodaja in degusta Ingram PIVOVARNE VOL NA ŽARU- ANDREJ ŠIFRER ANIKA HORVAT skupina HAPPY END generalni pokrovitelj Mura osvaja svetovna tržišča Precenjen tolar odžira prihodek V teh dneh odpirajo novi trgovini v Budimpešti in Sarajevu Odkupujemo privatizacijske delnice ® KRKE, LEKA, PETROLA, PIVOVARNE LAŠKO, ffef Medvešek PIVOVARNE UNION ter delnice DRUGIH PODJETU. Pušnik ...-——.-------------------- V poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji. Informacije po telefonu 061/140-30-10. Televizijska prodaja Ni vse zlato... Ali verjamete televizijskim reklamam? beguncev Aktualno okoli nas Volitve bosanskih V begunski zbirni center v Vidoncih, kjer trenutno živi 110 beguncev iz BiH, so prejšnji četrtek in petek s pošto prispele kuverte z volilnimi lističi in navodili za volitve. Poštne volitve so v Sloveniji potekale od 28. avgusta do 3. septembra, za volitve pa se je prijavilo okrog 12.300 državljanov BiH. OVSE, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je organizirala volitve, je tudi zbirala volilne kuverte, te pa so prek Dunaja poslali v Sarajevo. Priti v zbirni center v Vidon-ce, pomeni stopiti na drugo stran žične ograje, mimo dežurnih, mimo rampe. Pomeni priti med ljudi, ki tako ali drugače nosijo svojo osebno tragedijo in tragedijo drugih. Ko jih vodja centra pokliče in jim deli pošto, s katero so prispele tudi volilne kuverte, neki mladenič navija za SDA, vodja pa ga miri, saj tudi tukaj velja volilni molk. Neko dekle prosi, naj ji kdo pomaga. Ko eno od žena povprašam, ali bo volila, niti ne zanika niti ne pritrdi. Ja, tistega dne še vedno velja Izatbego-vičev poziv k bojkotu volitev in Herceg-Bosna, ta paradržava hrvaških Hercegovcev in HDZ, je še v zadnjih vzdihljajih. Volili bodo vsi, ki so se prijavili. Čeprav so jim predstavniki volitev pred časom povedali o volitvah, pa so nekatere med njimi pošteno zmedli lističi z vprašanji o tem, ali želijo voliti v tujini, ali v BiH, ali bodo volili na lokalnem nivoju ipd. Morda bi bilo bolje, če bi jih samo vprašali, ali želijo voliti ali ne. Kajti nekaj dni po začetku volitev je razpadla paradržava Herceg-Bosna in Izatbegovičeva stranka SDA je dala zeleno luč za volitve. Dan pred uradnim začetkom volitev v tujini je OVSE izbrisala z volilnih seznamov okrog 800 kandidatov političnih strank, saj so bili med njimi vojni zločinci, ljudje, ki so se pojavljali na več volilnih listah, in ljudje, ki leta 1991, to je ob popisu prebivalstva v BiH, niso bili vpisani na seznam državljanov BiH. Nekaj dni pred začetkom je OVSE sklenila, da bodo lokalne volitve, predvsem zaradi najrazličnejših poskusov manipulacije, preložene na pomlad naslednjega leta. Toda OVSE v centre ni pošiljal lju.di, da bi jih posebej seznanil s tr§- nutnim položajam in silnicami v BiH. Kakorkoli že, begunci so lahko volili, o vseh pomotah in od- sanje, ali bo kaj razstavljal, odgovori: »Pa kaj bom jaz, jaz sem begunec.« Nato si z roko zakrije obraz, brani se fotoaparata, kot da ima v sebi dovolj spomina. In nato pomisliš na vse tiste šolarje, ki bodo čez nekaj dni odšli v šolo, tudi na tiste iz centrov, ki so jim dali na voljo samo dve pomurski srednji šoli, ne glede na uspeh in njihove želje. Begunci. Očitno povsod, žal, drugorazredni ljudje. A. POTOČNIK FOTOGRAFIJA: NATALIJA JUHNOV šotnih pa je upravitelj vodil poseben seznam. Pa vendar je bil v centru en srečen obraz. To je bil človek, ki je odhajal nazaj v Bosno, tja, kjer še vedno ni povsem varno, toda tja, kjer je njegov dom. In ko zapuščaš zabojnike in ljudi, ki živijo v njih, ti je težko. Želiš si, da bi tja poslali nekaj ljudi, da bi postali bolj človeški. In v kotu taborišča sedi možak, obdan s travo in iz lesa izrezuje konjička. Na vpra- f Iz Dunaja piše vestnik, 5. september. Tiskovna konferenca predsednika vlade dr. Janeza Drnovška Za partnerstvo s pravimi predstavniki kmetov Julija uspešna gospodarska rast- Odgovor na skoraj žaljiv0'S0 Slovenske ljudske stranke na predsednikov govor v Gornji Ra g »Depala vas« je vprašanje kršenja človekovih pravic - Zastoj v s Hrvaško - Volitve 10. novembra - Prizadevanja za vstop v_✓ V uvodnem nastopu pred novinarji je predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek dejal, da se s to prvo jesensko tiskovno konferenco končujejo počitnice in da smo lahko zadovoljni z gospodarskimi rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjih mesecih. Julija je bila gospodarska rast za 6,2 odstotka večja kot julija lani, inflacija se je povečala v istem mesecu le za 0,1 odstotka, zmanjšali pa so se življenjski stroški, za 0,6 odstotka. »Minimalna inflacija nam daje upanje, da bo ta tudi ob koncu leta enoštevilčna, kot smo predvidevali. Do porasta je prišlo tudi v proizvodnji, pozitivni so tudi trendi izvoza; na splošno se gospodarski kazalci izboljšujejo,« je povedal predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek. Premier tudi upa, da so k tem uspehu pripomogli tudi junijski gospodarski ukrepi za razbremenitev gospodarstva, ki jih je predlagala vlada in sprejel državni zbor. Drugo pomembno področje na domači zemlji v zadnjem času seje dr. Janezu Drnovšku zdela reakcija Slovenske ljudske stranke na njegov govor ob otvoritvi kmetijskega sejma v Gornji Radgoni. »Njihov odgovor na moj nastop je bil nervozen in skoraj žaljiv, kmetijcem sem ponudil konstruktivno partnerstvo pri reševanju problemov, ki nas čakajo ob vstopu v Evropsko unijo,« je rekel dr. Janez Drnovšek. Po njegovih besedah seje položaj v kmetijstvu v zadnjih dveh letih izboljšal tudi po zaslugi vlade in njenih ukrepov, ko je sprejela vrsto spodbud za izvoz ali ukrepov pri uvozu kmetijskih pridelkov. Besede predstavnikov SLS pa so bile izrečene na pamet in brez argumentov. »Vlada se bo še vnaprej pogovarjala s pravimi predstavniki kmetov,« je povedal dr. Janez Drnovšek. SLS pa ni edini predstavnik kmetov, vendar pa se premier zaveda, da bo potrebno sodelovanje vseh, saj bo pridruženo članstvo v Evropski uniji zahtevalo še vrsto ukrepov. O »Depali vasi« ne more odločati en tožilec Kar se tiče afere Depala vas, se mnenje predsednika vlade ni spremenilo. Tako je kot pred dvema letoma; to je bil poseg vojaške sfere v civilno, prišlo je do kršenja standardov človekovih pravic, torej do stvari, ki smo jih v prejšni državi najbolj kritizirali. Janeza Janšo je kot obrambnega ministra razrešil državni zbor, pri tem pa je šlo »Najbolj umazan posel na svetu« Newsweek Simbolno prikazovanje družbene nemoči Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šbmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II'trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 5 1900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Kakšno zvezo imata stockholmska konferenca o zaščiti otrok v organizaciji prodajalcev iluzij o morali in filmski festival v Benetkah, kjer so iluzije na platnu zaželjeno moralne, nemoralne ali kakršne koli že? Na videz nobene. Toda ker je danes lahko vse v zvezi z vsem - ali pa je to z nekoliko retorične akrobacije vsaj mogoče tako predstaviti -, imata (lahko) tudi ti dve prireditvi svoj skupni imenovalec. Obe namreč govorita v simbolnem jeziku in obema se pripisuje simbolni pomen. Samo nekaj dni pred začetkom stockholmske konference se je v Belgiji zgodil škandal, o katerem danes s tako veliko vnemo poročajo vsi svetovni mediji; v kleti nekega perverzneža sta bili najdeni dve od lakote umrli deklici. Razburjenje javnosti je potem povzročila novica, da je bil tip predčasno izpuščen iz zapora ter da ga najverjetneje zakonsko ščitijo pedofili na odgovornih položajih znotraj belgijskega pravosodja, kar pomeni, da bi možakar moral danes še zmerom sedeti v zaporu, deklici pa guliti šolske klopi. Po demonstracijah na tisoče belgijskih staršev so se zganile policijske oblasti tudi v drugih evropskih državah. V Avstriji je samo nekaj dni po belgijskem primeru tednik News objavil reportažo svojih novinarjev; za 5500 avstrijskih šilingov na uro je mogoče v Bratislavi najeti tri deklice, stare od 10 do 14 let, jih fotografirati ali posneti video v najrazličnejših položajih, pa tudi za »erotične igrice« so deklice pripravljene. Za »posel« se da dogovoriti kar na Dunaju, cenik z imeni 70 deklic pa vam pošljejo tudi na dom. Vprašanje, ki si ga je zastavila tudi avstrijska javnost, je, kako lahko novinar v samo treh dneh odkrije in razkrije verigo ljudi, ki se ukvarjajo s prostituiranjem otrok, policija pa ne?! Policija da lahko ravna samo v okviru zakonskih pristojnosti, novinarjem pa tega ni treba, se sedaj branijo policisti. In naj novejša izjava visokega policijskega uradnika; policija je Slovaku, ki je vodil prostitucijsko verigo, pred tremi meseci že prisluškovala ter ga nadzirala vsaj pol leta, tako da je sedanje novinarsko odkritje pravzaprav preprečilo, da bi odkrili in razbili celotno mednarodno povezavo. No da, mogoče je to tudi res, vendar se je težko znebiti nelagodnosti ob tako perverznem izgovarjanju in prikazovnju lastne nesposobnosti. Masažni saloni, slačenje in otipavanje otrok se je iz Bangkoka in Filipinov vrinilo torej tudi k nam v Evropo. Predvsem v reformskih deželah, kot so Slovaška, Češka, Poljska in Madžarska, postajajo njihovi najmlajši državljani in državljanke žrtve ekonomske tranzicije in potrošniških želja lastnih staršev. V večini primerov so namreč ravno starši tisti, ki prodajajo lastne otroke. Na konferenci za zaščito otrok pred seksualnim zlorabljanjem je bil objavljen tudi podatek, da je letno kar dva milijona otrok žrtev otroške prostitucije. To je podatek, ki ga ne bi bilo potrebno skrivati ravno do konference in zaradi tega imajo sedanja popisovanja »pedofiličnih škandalov« nedvomno simbolični pomen; mednarodno ravno ne najbolj pomembna konferenca - ena od mnogih, ki jih vsako leto organizirajo ZN -, za katero najverjetneje večina ljudi niti ne bi vedela, da je sploh bila, je naenkrat pridobila veljavo. Problem »seks turizma« na Daljnem vzhodu je nenadoma zopet stopil v ospredje in mislim, da ni naključje, da so se nekateri tamkajšnji avtoritarni režimi v javnosti že začeli zavzemati za »človekove pravice otrok« v svojih deželah. Vendar je tudi to zgolj zastiranje oči - evropske in ameriške -javnosti in potemtakem zgolj sredstvo za prikrivanje še dosti večjih kršitev človekovih pravic v teh deželah. In kaj ima vse to z filmskim festivalom v Lidu? V taiwanskem filmu z naslovom Bog blagoslovi Ameriko domači režiser na primeru vojaškega manevra ameriške vojske, nameščene na tem otoku, simbolno prikaže vso kruto agresivnost in brezobzirno osvajalnost zahodnjaške kulture. Poročanje mladoletnih otrok je v azijskih deželah del tradicije in kulture ter nikakor ne velja za nekaj bolnega. Vendar pa tudi tam tovrstno »ljubezen do otrok« čedalje bolj uvrščajo med krimi- nalna dejanja. Andrej Horvat tudi za urejanje r^®stj®ei žavi, saj so bile na’ obrambnim m n strstvom »že nevz .^si Zaradi delovanja o# bili po mnenju Pr^S de tedanji ukrepi v takole so dali rezultate, n bil premier mnenja, dje še ni reklo zadW sjj(V primeru Depa.a nravici“ . šenje človekovih P mokratičnih stan enja|e re biti odvisno o da se zavzema ^ „ . volitve; raje bi bd’ novembra kot .^taM ker bo potem spf< vo vlado in P^W letni proračun drža mu čudno, da sotleZ1^ Hrvaško pa S°|OP da b°d.V čeprav je kaza^ ve po obisk prapiča P blermatike aSejeW{ dialoga, zd pri P^P^ in V nega sponam' odločitve o N X ^goslavii^^ delovanjeje J dn6ga na prav.! ga sklada P da pri zuje.dab^>tv°>j kopravno .v? nu, kar je P .«30^ j Zaradi P*’ in tisk, o W,b 4 dejal. zg°d°V' i vest m da Zg da so Ital'F zla- ,iaI) september 1996 genske telice za Bosno in Hercegovino »odo slovenski rejci izkoristili priložnost? b J----------------------------- a Pošiljka plemenskih telic je odšla Pomurju začT^0 se'ekcBsk° del° Pr' govedu lisaste pasme, ki se je burski rep ° Ze v Udobju med obema vojnama, je rodilo sadove, javnih mejaC'. S° ? kakovostnimi živalmi postali znani tudi zunaj l 'Sak mesecSerm' p*e,nenskdl tel>c Pa so bili v Murski Soboti še pred Mostnem i ' Ce'° P°8osteje. V času največjega povpraševanja po p H PlemensVhnCn-Skeni mater'a'u so letno prodali tudi od 1.000 do izvažal do*,r^en del v druge republike nekdanje skupne Izgubo ■ 'Pa so jih tudi v druge evropske države. : Mniela mdSlovanske8a I Modne nn i' tem P°dr°čju ' ŽP1^ns& ' ala. Raze K tehc Povsem za-Mie načr/°bnovo domače p'htelic zasta?3 VZreja plemen’ Munihu lnze ^kaj let v M telic 7 ° seim°v plemen- pro-uMkcdefoV6'’0 rejsk° in Cerni zamrl°' M k* jih ve M tud' na razsta-Prirejajo MZastalaejSklh zvez' je Pa Mh O p naCrtna vzreJa ka' b. ZaClio ra7mer v g0. z obnovo tamkajšnjega gospodarstva so se evropskim rejcem ponudile nove možnosti za prodajo kakovostne plemenske živine. To tržišče postaja tako rekoč nenasitno, saj je Svetovna banka za obnovo in razvoj v prvi etapi za sanacijo bosanskega kmetijstva namenila več kot 50 milijonov dolarjev. Bosanski kmetje bodo tako iz tega naslova dobili blizu 3.500 plemenskih telic, ob nadaljnji sanaciji kmetijstva pa bodo tovrstne potrebe še veliko večje. V prvi etapi sanacije bodo namreč dobili po eno plemensko telico manjši kmetje in begunci, ki se vračajo na svoje domove, še več- nji Radgoni, vendar vse razstavljene živali ne bodo pristale pri bosancih rejcih, saj jih je 31 dobilo prostor v hlevih domačih rejcev. Bosanski khpci se namreč odločajo za lažje živali, ki niso visoko breje, saj bi imeli sicer zaradi daljšega karantenskega obdobja probleme s telitvami. Prva pošiljka plemenskih živali za BiH je iz Slovenija odšla minuli torek, ko so v Murski So- je povpraševanje po plemenskih telicah pa je pričakovati v naslednji etapah sanacije tamkajšnje govedoreje. In kako so pomurski rejci pripravljeni na sanacijo bosanske govedoreje? Kaže, da ne ravno najbolje, zato tudi ne bodo mogli izkoristiti vseh možnosti, ki se ponujajo. Prvo kolekcijo plemenskih živali, ki so jo že poslali v Bosno in Hercegovino, smo lahko videli razstavljeno na letošnjem kmetijskem sejmu v Gor- h a 0 soboškem gradu morali muzejski delavci ^meniti svoj poklic? ®asu sprašuje, kaj se dogaja i muzejem v sobo-' ^akai J e tako zaprt in zakaj ni več nobenih razstav, vsaj ?^odn. ho ia JeV.S? skuPai utihnilo? »Dejstvo je, da smo sredi priprav na M lefu a;9*rjeno zbirko muzeja, ki naj bi jo javnosti predstavili v ^ar^^jo d p?Vedala ravnateljica muzeja Irena Šavel. Toda. Na '■ lesnih aVC' v ^^kem muzeju ukvarjati s precej nenavadnimi nr ag0*)a,nL ki so napadle les, kozličkom, ki uničuje les v Str M Mr * ne?avn'm Pa so ugotovili, da je ostrešje gradu v mizer-naj kremo lepo po vrsti. XShai^ MaMeti siaLavci Pomgrada 5 to So vs^i°Pra.vili svoje I '^tn^li 7 V! naSU" Atili^ P’ dali V?azn'm' deska-................... a %?eprav MZmere za raz' Mlin ^^ovar delavci muzeja Sli,So.zakaj je mate. Min Je ‘ako žp°Vnjakl<< odgo' MM Potr M' Strok°-iSi,i/lc dlani nebn° zauPati, Sik prese- MoM1 Pa M Sušili zve’ Mitrej de| vseeno, saj ven-’ MM^aM K'l'iub vsemu 5 v Ha’ OreJ Do S°se konec lan' ■ Nuv£Petih letih, zače- Je d Rn esko, ugotovil, da jih je napadla goba. Poklicali so še dr. Francija Pohlevna z Biotehniške fakultete, ki je po fitopatolo-škern pregledu potrdil, daje grad napadla goba. Dognal je, da sta povzročitelja trohnobe kletna goba in bela hišna goba, ki spadata med najnevarnejše razkrojevalce lesa. Glede na stopnjo razširjenosti pa meni, da seje to moralo zgoditi pred petimi leti. Kletna goba se ne omejuje le na stavbni les in pohištvo, temveč okuži druge predmete, ki vsebujejo celulozo (knjige, tkanine, tapete, preproge, slike ...). Lahko pa prodre tudi v opeko in beton ter povzročui njun razpad. S podobnimi »gobarskimi« težavami se že ubadajo v nekaterih slovenskih gradovih. Po dogovorih s Pomgradom naj bi potem začeli letos v začetku leta tla znova sanirati. Ti so jim poslali predračun za tri milijone tolarjev. Meseci so minevali, Pomgradovi delavci pa se niso oglasli. Pomgrad je šel v stečaj, sanacija gradu pa jim je postala »deveta briga«. Zato so si i a„i material zmetali na eno mesto, se je strop Ker so delavci ves odpadni material zine nevarno povesil. boti naložili na kamione 53 plemenskih telic, 27 se jim je pridružilo v Gornji Radgoni, nekaj pa so jih naložili še drugje v Slovenije. Po besedah Franca Šo-naje z Živinorejsko-veterinarske-ga zavoda za Pomurje bo naslednja pošiljka plemenskih telic za Bosno pripravljena konec meseca, tej pa bo verjetno sledila še ena, če bo seveda na voljo dovolj primernih živali. LUDVIK KOVAČ Foto: NATAŠA JUHNOV delavci v muzeju sami zavihali rokave ter se odločili, da naredijo, kolikor se bo dalo. Od občine so dobili delavce javnih služb, ki so po strokovnih navodilih dr. Pohlevna začeli sanacijo. Potem so položili še parket. Tako je vse skupaj stalo nekaj več kot milijon tolarjev, kar je finan- Po sejmu v Gornji Radgoni Previdno v Evropo Letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki so ga po devetih dneh konec minulega tedna zaprli, se ponaša z nekaterimi novimi rekordi. Pravzaprav smo takšnim rekordom priče vsako leto, kar je dokaz, da se ta sejemska prireditev še vedno razvija, čeprav zanjo že lahko trdimo, da si je utrdila svoje mesto v tem delu Evrope, kjer se je uveljavila tudi kot največja tovrstna kmetijska manifestacija. 1.500 razstavljalcev iz 30 držav, blizu 200 tisoč obiskovalcev, na stotine priznanj in medalj za kakovostne izdelke, številni strokovni posveti, predavanja in okrogle mize so dejstva, ki govore o rekordih, vendar bodo ti veljali le do prihodnjega sejma. Prihodnje leto bodo te številke gotovo še večje, saj v Gornjo Radgono prihajajo vedno novi razstavljale!, tudi obiskovalcev je iz leta v leto več, še posebno spodbudno pa je, da ti vse bolj množično prihajajo tudi iz drugih držav. Radgonski sejem se tako uspešno postavlja ob bok največjim tovrstnim kmetijskim sejmom, kot so tisti v Riedu, Veroni in Novem Sadu z veliko daljšo tradicijo. Po razsežnostih se sicer ne more enačiti z omenjenimi, z njimi pa se lahko kosa po kakovosti. Spodbudno je, da razstavljale! ne postavljajo več v ospredje števila izdelkov, pač pa njihovo kakovost, v ospredju je želja po promociji, pa ne le proizvajalcev in pridelovalcev, ampak tudi stroke. Letošnji sejem je bil v času, ko je Slovenija v posebnem položaju. Pridruženo članstvo v Evropski uniji je stopnička bližje k našemu polnopravnemu članstvu v tej zvezi, zato ne preseneča, če so bile številne aktivnosti med sejmom prav s tem motom. Na sejmu seje Slovenija predstavila Evropi in Evropa Sloveniji, saj so prav predstavitvi Evropske unije namenili na letošnji prireditvi posebno pozornost. Od časa do časa smo imeli celo občutek, daje ta evropeizacija morda prihajala nekoliko preveč do izraza. Kot da naši kmetje niti krav ne bodo več znali nahraniti, če se pri tem ne bodo zgledovali po svojih stanovskih kolegih v Evropski uniji. Prav je, da prevzemamo izkušnje tistih, ki so pred nami, vendar bi se morala tega enako kot kmetijci zavedati tudi država. Tudi na mnogih strokovnih posvetih v okviru sejma se je potrdilo, da tisti boljši del slovenskih kmetov s pridelovalnimi rezultati prav nič ne zaostaja za evropskimi, da pa večina slovenskih kmetov še vedno kmetuje v mnogo manj ugodnih ekonomskih razmerah kot njihovi stanovski kolegi v Evropi. Morda je tudi zato njihovo trenutno navduševanje nad vključevanjem v Evropo toliko večje. Vendar bolj kot samo dobre plati evropskega povezovanja bi morali imeti včasih pred očmi tudi neugodne posledice. Evropa nas ne pričakuje z razprtimi rokami, Evropska unija ni pripravljena le dajati, ampak tudi jemlje. In to predvsem tistim, ki vanjo ne vstopijo ustrezno organizirani. Prav pri organiziranosti slovenskega kmetijstva pa so še številne pomanjkljivosti in vrzeli, zato bo previdnost še kako potrebna. Sejmi in podobne manifestacije so torej eno, realnost pa nekaj povsem drugega. LUDVIK KOVAČ žovnik, ki je ugotovil, da trenutno stanje strešne konstrukcije ne dopušča izrabe podstrešja za kakršne koli namene. Poleg tega pa se je v vzhodnem delu gradu strop nevarno nagnil in se lahko vsak hip poruši. Zato bi bila potrebna celostna obnova in sanacija strešne konstrukcije z Tam, kjer je bila nekoč galerija, je danes začasna zakladnica muzealij. cirala soboška občina, torej veliko manj, kot je pisalo v predračunu. Hišni kozliček Poleg tega so ugotovili, da seje v galerijo gradu, tam, kjer so bile nazadnje razstave, naselil še hišni kozliček. Na deskah so vidni rovi ličink. Ker razvoj ličink hišnega kozlička traja od tri do pet let, je velika verjetnost, daje bil vgrajen les že okužen. Tako bodo morali tla dobro zaščititi. Strop se lahko vdre V okviru priprave za novo postavitev muzejske zbirke so naredili nekaj organizacijskih sprememb. Depoje z muzealijami so iz drugega nadstropja želeli premestiti na podstrešje. Pregledal ga je Miran Je- zamenjavo večine lesa, kije dotrajan. Ugotovili so, daje na podstrešju veliko odpadnega materiala, ki leži tam od takrat, ko je gradbeno podjetje Pomurje prenavljalo gledališko dvorano. Ves odpadni material so namreč, namesto da bi ga vozili dol, zmetali na podstrešje vzhodnega dela gradu (približno nad knjižnico). Tam so tudi tudi veliki kupi golobjih iztrebkov, ki poleg namakanja pospešujejo erozijo lesa strešne konstrukcije. Nova električna napeljava Od Ministrstva za kulturo in občine so dobili nekaj sredstev, s katerimi želijo urediti dotrajano električno napeljavo. V gradu je namreč obstajalo več sob, ki so imele finkcijo depojev, kjer elektrike sploh ni bilo, muzealci pa tudi niso vedeli, kaj vse se skriva v temi. S temi sredstvi pa podirajo tudi zidove, ki so bili vgrajeni po vojni. Ker pa imajo tudi težave z ostrešjem, so sedaj precej previdni, da se jim ne bi poveznilo na glavo. V zadnjem desetletju je bilo sicer veliko.narejenega, vendar le od zunaj. Veliko sredstev in let bo potrebno, da bo grad dobil trdne temelje. Povsem drugače pa je v beltinskem in rakičanskem gradu, katerih sanacije so se lotili pravilno. Zaradi malomarnosti ali morda česa drugega bi lahko kaj kmalu uničili soboški grad. Morda bo to koga še najbolj spominjalo na risanko A je to, kjer se dva nadobudna delavca z vsakim korakom bolj približujeta destrukciji. Sicer pa, zakaj za takšne napake ni potrebno nikomur odgovarjati. Pa čeprav s tem odteka »naš« denar, naša proračunska sredstva. Pa še to, če bi se sedaj odločili za sanacijo podstrešja, bi bilo ponovno vse postavljeno na glavo. Odprtje muzejske zbirke pa bi se tako pomaknilo v prihodnost. Da faktorja, ki se imenuje denar, pri tem niti posebej ne omenjamo. Dovolili pa so mi, da sem lahko za trenutek pokukala za zaveso novonastajajoče muzejske postavitve in nove celostne podobe gradu. Zaupam vam lahko.samo to, da bo lahko dal vsakdo, ki bo to videl, kapo dol. Predvidevajo, da naj bi se to zgodilo prihodnje poletje. Pri tem pa se bodo morali spopasti s številnimi drugimi težavami. Upajmo, da uspešno. Fotografija in besedilo: Aleksandra Nana Rituper 4 ospodarstvo ^Najboljši slovenski pridelovalci sladkorne pese ne zaostajajo za evropskimi Priprave na vstop v EU so skupna skrb tovarne in pridelovalcev S sedmimi tonami belega sladkorja na hektar, z 10 tisoč hektarji te poljščine in s ! predelavo rjavega sladkorja lahko v Sloveniji zagotovimo samooskrbo s sladkorjem Z rezultati, ki sojih dosegli pri pridelavi sladkorne pese, so sloven-; ski pridelovalci dokazali, da tako s pridelki kot s kakovostjo prav nič ne zaostajajo za tistimi, ki imajo s tovrstno pridelavo že mnogo daljšo tradicijo. Res da vsi vseh možnosti še niso izkoristili, vendar je iz leta v leto več tistih, ki se pridružujejo najboljšim. V zahodni Evropi je po-; vprečna pridelava belega sladkorja 7 ton na hektar, za tem povprečjem pa tudi slovenski pridelovalci bistveno ne zaostajajo, saj so lani pridelali na hektar povprečno 6,86 tone belega sladkorja. , Da je vedno več takšnih, ki se s pridelovalnimi rezultati uvrščajo med najboljše, je potrdila tudi podelitev priznanj najboljšim pridelovalcem sladkorne pese, ki so jo tudi tokrat opravili meddetošnjim mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom. Dvorana kulturnega doma v Gornji Radgoni je bila ravno pravšnja za vse, ki so prišli na slovesnost, velika večina med njimi pa jih je odšla domov s priznanji za doseženo prvo, drugo ali tretje mesto. Ko bomo imeli v Sloveniji 3 tisoč takšnih pridelovalcev, kot so nagrajenci, potem se za prihodnost tovarne sladkorja v Ormožu ne bo treba bati, saj bo imela dovolj surovine za sladkor, smo slišali na tej slovesnosti. Slovenska poraba sladkorja znaša letno od 70 do 80 tisoč ton, vendar smo od samooskrbe še daleč. Za zagotavljanje samooskrbe bo potrebno v Sloveniji sladkorno peso pridelovati na 8 do 10 tisoč hektarjih, preostale količine sladkorja pa bo tovarna izdelala z dodelavo rjavega sladkotja iz sladkornega trsa, za kar seje že tehnološko usposobila. Sladkorna pesa je v svetu med dohodkovno najbolj donosnimi poljščinami in tudi pri nas je podobno. Seveda nam mora biti končni cilj čim več belega sladkorja na hektar, saj je to merilo za doseganje dohodka. V svetu pridelavo sladkorja urejajo s tržnimi redi in tudi v tovarni sladkorja v Ormožu si prizadevajo, da bi pri nas obveljal takšen tržni red za sladkor, ki bi pridelovalcem zagotavljal ustrezen dohodek. V tovarni sladkorja v Ormožu so se v zadnjem času zgodile neka- I tere bistvene spremembe, ki bodo vplivale na nadaljnji razvoj pridelave in predelave sladkorne pese. Tovarna je dobila znane lastnike, pomembno besedo pri odločanju bodo imeli pridelovalci, v času, ki je pred nami, pa bodo morali posebno skrb nameniti pripravam na vstop v Evropsko unijo. Kot smo lahko slišali, pa mora biti to skupna naloga tovarne in pridelovalcev sladkorne pese. L. KOVAČ Mura osvaja svetovna tržišča Precenjen tolar odžira prihodek V teh dneh odpirajo novi trgovini v Budimpešti in Sarajevu Neustrezna tečajna politika, visoke obremenitve gospodarstva, ki jih še posebno čutijo delovno intenzivne panoge, ter pritiski po zniževanju cen na svetovnih trgih neugodno vplivajo tudi na poslovanje največjega pomurskega podjetja. Soboška Mura, ki po lastninskem preoblikovanju posluje kot delniška družba, je v letošnjem prvem polletju sicer dosegla pozitiven poslovni rezultat, kar predstavlja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem bistveno izboljšanje, vendar doseženi rezultati še vedno zaostajajo za načrtovanimi. Mura, ki pretežni del svoje proizvodnje izvaža, še posebno čuti zaostrene ' razmere na mednarodnih trgih, na račun precenjega tolarja pa je podjetje samo v letošnjem prvem polletju izgubilo okoli 170 milijonov tolarjev prihodka. Vodstvo družbe je sprejelo ukrepe, ki naj bi prispevali k izboljšanju poslovanja, nanašajo pa se predvsem na organiziranje poslovnega procesa, racionalizacijo stroškov in povečanje produktivnosti, posebno skrb pa namenjajo prodaji in izvozu. Organizacijo delovnega procesa v Muri prilagajajo potrebam tržišča, temu že nekaj let prilagajajo tudi koriščenje letnega dopusta, ena od prednostnih nalog pa je povečevanje klasičnega izvoza in uvajanje novih lastnih blagovnih znamk. Prodajo na tujih trgih želijo povečati tudi z odpiranjem trgovin v nekaterih evropskih prestolnicah. Tako imajo že svojo trgovino v Pragi, v češki prestolnici so s svojimi izdelki navzoči še v nekaterih drugih trgovinah, od lanskega oktobra imajo v sodelovanju z madžarsko verigo modnih trgovin S Model v Budimpešti trgovino z ženskimi oblačili, v sodelovanju z isto verigo pa prav danes v Budimpešti odpirajo še trgovino z moškimi oblačili. Svoje izdelke prodajajo v Moskvi in še dveh večjih ruskih mestih, pdnovno pa si utirajo pot tudi na nekdanje jugoslovansko tržišče, kjer je bilo v preteklosti veliko povpraševanje po Murinih izdelkih. Tako sodelujejo s trgovsko mrežo na Hrvaškem, ponovno so vzpostavili vezi s Srbijo, tudi makedonsko tržišče postaja zanimivo, v sodelovanju s Sarajevo-tekstilom, kije bil včasih Murin zelo dober poslovni partner, pa bodo 10. septembra v Sarajevu odprli franšizno trgovino. Sicer pa Mura uspešno trži svoji oblačila v več kot tridesetih državah sveta. Pred koncem avgusta je izšel tudi Murin nov prospekt za sezono jesen-zima 1996/97, v katerem predstavljajo nekatere najnovejše izdelke blagovnih znamk LeOna, J. G. Camiolus in Mura Design. LUDVIK KOVAČ Srečanje gospodarstvenikov štirih sosednjih dežel Več informiranja, več zaupanja in spoštovanja Ko države svojo nalogo opravijo, so na vrsti podjetniki -Povečanje gospodarskega sodelovanja tudi s Hrvaško V Gornji Radgoni je v okviru kmetijsko-živilskega sejma potekalo tudi tradicionalno peto srečanje gospodarstvenikov oziroma srečanje skoraj sto podjetnikov iz štirih sosednjih držav. Da so srečanja, ki jih organizira Območna gospodarska zbornica za Pomurje, nadvse uspešna, dokazuje tudi zanimanje podjetnikov. V primerjavi z letom prej so določene novosti na državnih ravneh: Avstrija je postala polnopravna članica Evropske unije, Slovenija je postala pridružena članica, skupaj z Madžarsko pa sta članici Cefte, Evropi se približke tudi Madžarska, spodbudnejše pa je tudi gospodarsko sodelovanje s sosednjo Hrvaško, čeprav je še vedno najslabše. Po besedah državne sekretarke Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Vojke Ravbar je naloga države, ustvarjati čim boljše možnosti za uspešno gospodarsko sodelovanje, zato vsi upajo, da bo ustrezen trgovinski sporazum sklenjen tudi med Slovenijo in Hrvaško. Na dosedanjih srečanjih podjetnikov so govorili v glavnem o odprtih problemih v meddržavnem sodelovanju. Danes ugotavljajo, da so s sklenjenimi sporazumi med državami in vso drugo potrebno »infrastrukturo« odpravljeni tudi vsi dosedanji problemi in ovire pri gospodarskem sodelovanju, razen med Slovenijo in Hrvaško, ki je še vedno obremenjeno z visokimi dajatvami. Po besedah predsednika GZS Jožka Čuka je nastalo »poslovno okolje«, ki zahteva novo Slovenski govedorejci o vključevanju v Evropsko unijo Prednosti in slabosti povezovanja Posledice bodo odvisne predvsem od pričakovanega razvoja skupne kmetijske politike V času ko se Slovenija vse bolj približuje Evropski uniji, so vedno pogostejša tudi ugibanja o tem, kakšne bodo posledice našega vključevanja v evropske integracijske procese. O tem razmišljajo zlasti kmetijci, saj je prav kmetijstvo tista gospodarska panoga, ki ji v Evropski uniji namenjajo največ pozornosti in sredstev, saj kar polovico proračuna te zveze namenijo kmetijstvu. O tem, kako bodo posledice vključitve čutili slovenski govedorejci, je tekla beseda na posvetu, ki so ga pripravili v okviru letošnjega mednarodnega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni. Države Evropske unije so največje svetovne izvoznice mleka in mesa, saj so v letu 1992 ustvarile polovico vsega svetovnega izvoza mleka in 30 odstotkov izvoza govejega mesa. Področje govedoreje Pomursko gospodarstvo usmeijeno na Vzhod? Izvoz in uvoz pomurskega gospodarstva predstavljata na Madžarskem 12 odstotkov celotne slovenske blagovne menjave s to državo Razumljivo je, da kar 12 odstotkov celotne blagovne menjave med Slovenijo in Madžarsko v letu 1995 odpade na pomursko gospodarstvo. Tukajšnja podjetja, predvsem njihovi vodilni, mnogo bolje kot drugi poznajo sosednjo državo, ki meji na vzhodni del Prekmurja. Njihova velika prednost je tudi znanje madžarskega jezika in poznavanje njihovega razmišljanja. Če pa že ne vedo njihovega jezika (kar je v poslovanju želo pomembno, čeprav nekateri trdijo, da se da z angleškim jezikom priti na vsak trg), pa v Pomurju ni problem dobiti ustreznega prevajalca. Zaradi dvojezičnih šol in zgodovine izpred petdesetih in več let madžarski jezik v tej pokrajini ni tako tuj. Podobno bi lahko trdili tudi za sosednje pokrajine v Avstriji in Medžimurje - govorica prebivalcev v Radgonskem kotu in v kotu med Muro in Dravo je močno podobna prekmurščini pa tudi prleščini. Toda ali znamo izkoristiti to povezanost in poznavanje sosednjih dežel ali pa znajo drugi bolje izkoristiti nas? Številke bi pokazale, koliko uvozimo iz teh dežel in koliko uspemo izvoziti, torej jim prodati svojih izdelkov. Le krepitev domačega gospodarstva in prodaja teh izdelkov - pod pogojem, da je pro kakovost poslovanja; dinamiko poslovnemu sodelovanju pa dajejo predvsem majhna in srednja podjetja, ki si želijo vzpostaviti veliko stikov. »Stopnja medsebojnega informiranja se je povečala, s tem se je povečala stopnja zaupanja in stopnja spoštovanja,«je povedal Jožko Čuk in opozoril na pomemben dejavnik »vedno višjo kakovost izdelkov in storitev medsebojne menjave. Globalizacijo svetovne in evropske gospodarske kulture zaznamuje novo razvojno obdobje s urejata pri njih dva tržna reda, tržni red za mleko in mlečne izdelke ter tržni red za goveje meso in teleta. Rast količin mleka urejajo s kvotami, pri govejem mesu pa je močan intervencionizem. Še pred dvema izvodnja ekonomsko in okoljsko ustrezna in upravičena - bosta ohranili to pokrajino; z vse večjim uvozom, večkrat tudi oporečnih izdelkov, ali pa izdelkov, ki so konkurenčni domačim, jo uničujemo. Toda: v tržnem gospodarstvu se o tem ne govori, in to nekaterim na moč ustreza. pojmi, kot so Total Quality Mana-gament, internacionalizacija, informatizacija in ekologija.« Za dobro sodelovanje s Slovenijo je zelo zainteresirana avstrijska Štajerska. Po osamosvojitvi Slovenije so postali gospodarski odnosi med obema sosedama močnejši, je poudaril vodja oddelka za gospodarstvo in integracijsko politiko pri Gospodarski zbornici Štajerske dr. Heinz Ra-bussay. V prvem letu avstrijskega polnopravnega članstva v EU pa seje po Rabussayevih besedah izvoz iz Avstrije v Slovenijo povečal za 21.4 odstotka in znaša 917 milijonov dolarjev, uvoz blaga iz Slovenije pa seje povečal kar za 43,1 odstotka (tuje Rabussay pozabil dodati vrednost uvoza iz Slovenije, saj ta znaša za skoraj polovico manj kot izvoz - le 543 milijonov dolarjev), z 280 milijoni dolarjev pa je Avstrija drugi najpomembnejši tuji investitor v Sloveniji. »Na stojnicah Gospodarske zbornice letoma je bila raven odkupnih cen mleka v Evropski uniji v povprečju za 25 odstotkov višja kot v Sloveniji, medtem ko je bila pri mladem pitanem govedu raven cen v letu 1994 višja za 24 odstotkov. Pri mleku se te razlike niso veliko spremenile, medtem ko je pri mladem pitanem govedu raven odkupnih cen v lanskem letu močno padla in je zdaj izenačena z našimi cenami. Kakšne posledice bi torej čutili slovenski govedorejci ob vstopu v Evropsko unijo? Če bi veljala sedanja politika, bi bili slovenski govedorejci, ki prodajajo mleko, na boljšem, medtem ko so pri mladem pitanem govedu odkupne cene v glavnem izenačene. Seveda pa odkupne cene niso edini dejavnik, po kate-rem bi se lahko primerjali. V Evropski uniji predstavljajo pomemben delež prihodkov v kmetijstvu tudi intervencijska sredstva in prav pri mladem pitanem govedu je to še In kakšne so številke? Slovenija ima s svetom za 18 milijard dolarjev blagovne menjave, od tega z državami članicami Evropske unije 12,1 milijarde dolarjev. S Hrvaško in Avstrijo je po 1,5 milijarde dolarjev menjave, z Madžarsko pa 301 milijon dolarjev menjave. Najslabši gospodarski odnosi naj bi bilio s Hrvaško, saj samo s to državo Slovenija še vedno nima sklenjenega sporazuma o gospodarskem sodelovanju in sporazuma o urejanju premoženjskopravnih odnosov. Novi hrvaški carinski zakon uvaja za slovensko blago enake carinske dajatve kot za druge države. Tako ni čudno, da seje v prvih šestih mesecih letošnjega leta uvoz iz Hrvaške povečal za 7 odstotkov, izvoz iz Slovenije v Hrvaško pa zmanjšal za 30 odstotkov. Neugodno razmerje v blagovni menjavi imamo tudi z Avstrijo, saj smo iz te države uvozili za 917, izvozili pa za 534 milijonov dolarjev blaga. Nič drugače ni z Madžarsko. Blagovna menjave se je v lanskem letu povečala, vendar neugodno razmerje za Slovenijo še vedno ostaja. Iz Madžarske smo uvozili za 266 milijonov, izvozili pa za 114 milijonov dolarjev blaga. BBP Štajerske je posebno menjeno ^formaci^ imenovanem KUbo e ■. med podjetji na avst^^ skem in v Sloveniji), bi S leto izvajamo v okviru pM EU INTERRREG in Predsednik trgovin^ strijske zbornice v Z«6 , na Madžarskem Imre FarkasJ označil sedanjo mednaro® litiko in gospodarski po^ spodbuden, po recesiji vojnih dogodkih min^ računajo na zmerno J sevanja. Madžarsko pes industrija in g. h-udili' ril, da si prizadevajo, a žence na domačem m evropskem trgu prep' njihova živilska indus J g renčna in je lahko 5 sv J vodi stalna Partner\Ca preskrbne ter trgovske org Tudi predsednik ZuPjdj. zbornice Čakovec D kulič je opozoril na ^jj nosti gospodarskega med državama, btn J e. prav sosednje zbornic r vajo k višji obliki zun Zrvaškei,! skega sodelovanja. si veliko obetajo o gr komisije Vlade ^ep,,1,5 Slo*' vaške in Vlade RePu zUni0 nije, ki pripravlja sp -.Ri^ maloobmejnem Pr0 hoijšal^v bi končno uredi Im ogjjh id Ijenje na obmejnih ^arst6' izboljšal možnosti 8° ga sodelovanja s P pravefr da so obmejne lokal melj dobrih odnosov m« pE^ ma državama. ' posebno izrazito. ^odlp^.' skupnosti so se nan. . svetoVj' bodo raven cen prib pa izpad na račun nižji1 nZacijsl°. nadomestili s komP vejem111 plačili. In v tem s° Pr ® in E^ su razlike med Slo _ ornpenzaC sko unijo, saj pri naspSkih. zdaleč ne dosegajo juterv^ * Prav visoka stopnJa nizma je eden najv s3jje problemov Evrops ^ih n* lani kar 80 mihjatd namenila za podpor^^tnega pa je dobra polovi a c; >< računa. Zaradi teg r^10^ forma, v tempa so nam zdaj m jasno, P Evf3psko goji bomo vstopil tnog0^ a jo, zato tudi posled^ povedati. Mogoči ,.EoValaP po katerih se bo obliko dnja skupna politika, tuSm gem scenariju je m |it?eraJi^je reforma s pop 1 kar bi pomenilo na svet t zaščite, zmzanj ^praV«^ raven in medtem ko tret;D nadalJ^s ce-va zmerno refor^)eta 19^’^ začetih reform , ugeina> narij je podoben jga bo je liberalizacija p pSld spjjfli Naš položaj v torej odvisen od teg vstopiU■ v#, pogoji bomo vanjo knleU „1 ocenjevali potem bi bili po P vedo^ bOlj-scenariju slovens unjjo a vstopu v EvroP črnem šem, le po najbolj b))Zl)c bi dohodek ostal na ravni. a, tudi ne«al'„ So pa seveda tu oPska sal ni našega vstopa v E ran k Pri mleku so se te določajo na^^s^ proizvodnje, z 0 vklj^^ s cilj, da se v Evr P . pej« večjimi količin , višjim številom bno ul govedupaboP^^n^v^ obremenitve oksineta C krmnih povrsi velike ? kot dve glavi m se to število Pr® zaciJ: pravico do ko pg]OvenUe sko unijo bo m pa dei^ s tudi slabe stra J1 bovkljrS^ venski kmetij zav. $ ,aj)j6 L naj evropskih P povesti ‘C. je potrebno na t rezno priprav čim m' dabodoposledi^pVlK^ jjestnik, 5, september 1996 ospodarstvo Televizijska prodaja Ni vse zlato l verjamete televizijskim reklamam? - Je u? i^lkov, ki sojih reklamirali po vedno izpolnil vaša pričakovanja? ________________ _ ~~ 7 TT u ni bil zadovoljen Pred dnevi se je v našem uredništvu oftlasilA, nl0 na televizij*- Nad * Ponvijo, ki jo je kupil potem, ko je videl rekla Novostjo izdelka je bil dobesedno razočaran. ^delek se imenuje Swiss dry cooker ali v prevodu švicarska Nnev. o njem so prodajalci za-Wi: »To je nov, bolj zdrav na-kuhanja - ponev, v kateri se prime, in ki pretopi okus ^cče, hrustljave, ocvrte hrane 61 daje vse »zdrave« prednosti ^nja na žaru. Ko enkrat upo-a to švicarsko ponev za cvrtje maščobe, se ne boste več e^vrniti k maščobi in tve-^'ki ga s seboj »nosi« nor-cvrtje.« hal ° W 'e naš občan prvič ku-bo V?onvi>se je odločil, da ne bte Teč- Po P^em kuhanju jj^ščobe se je jed namreč Prismodila lo^ko se je vse skupaj zače-M eveda s Revizijsko prodajo, 0 kakovosti izdelka. ta te °80 mu Poslali nekaj dni pj:1".■ ko jo je naročil. Vendar Ze na prvi pogled ugotovil kopico pomankljivosti, zaradi katerih seje čutil ogoljufanega: od nekakovostnega materiala do slabega vrtanja lukenj, barva, s katero je bilo prebarvano dno posode, pa je izginjala že po prvem kuhanju. Cena posode je bila 5.415 tolarjev. Kot proizvajalec je podpisano podjetje In-terwood, Marketing group Pic, uvoznik pa je podjetje Studio Novo zastopstvo Gorenja Trgovine AMAZONEv Slovenijo in na jug Švicarsko ponev je občan že vrnil prodajalcem. loncem, ki ga bo občan vrnil. Ga bo prodal naslednjemu in naslednjemu, dokler se ne bo našel nekdo, ki bo z njim zadovoljen, ali pa ga bo morda vrgel stran ali vrnil proizvajalcu oziroma dobavitelju. Ni vse zlato, kar se sveti. In kupec je lahko kaj hitro prevaran, če se ne spozna dobro na blago, ki gaje kupil. Na televiziji pa se tako vse sveti kot čisto zlato. Dejstvo pa je, da sedaj največ kupuje tako imenovana televizijska generacija, ki pogosto bolj verjame televizijskim obljubam kot tistemu, kar potem dobi v roke. Če je jed spet prismojena, pa je najbrž kriv kuhar in ne lonec. J. Gabor SSIMQ moderna, d. o. o. Seveda sami nimamo dovolj strokovnega znanja, da bi lahko ocenjevali kakovost izdelka. Dejstvo pa je, da se še posebno prek zasebnih televizijskih programov prodaja veliko čudežnih loncev, čudežnih čajev za hujšanje in podobnih čudežev. Pogosto imajo kupci tudi možnost, da izdelek po štirinajstih dneh vrnejo, če z njim niso zadovoljni, kar velikokrat tudi naredijo. Vprašanje pa je, kaj bo prodajalec naredil z Kakovostni kmetijski priključki Amazone Werke odslej prek slovenskega zastopnika V torek, 27. avgusta, so na sejmišču kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni podpisali dogovor o sodelovanju Gorenja Trgovine iz Velenja in družinskim podjetjem Amazonen VVerke iz Nemčije. Najmlajša družba sistema Gorenje, ki posluje šele od 1992. leta, je tako zastopstvu Zetorja, Claasa in AGS-a dodala tudi za-topstvo znanih kmetijskih priključkov z imenom Amazone. Delniško družbo Amazone, ki je v celoti v družinski lasti, od lani pa jo vodi predstavnik četrte generacije Cristian Dreyer, je zastopal direktor prodaje Heiner Bellstedt. S predstavniki Gorenja Trgovine so se spoznali šele letos spomladi na sejmu v češkem Brnu, vendar so jih skupni interesi takoj povezali. Nemški izdelovalec kmetijskih priključkov - znanje predvsem po sejalnicah, trosilnikih gnoja, škropilnicah in podobnem - je že večkrat poskušal priti tudi na slovenski trg, vendar se zastopstva prek slovaških in enega slovenskega podjetja niso obnesla. Z razvejeno prodajno mrežo in dobro organiziranostjo sistema Gorenje bodo poskušali prodreti tudi na preostali trg nekdanje Jugoslavije. MjVpi _ w • Usodi gojitvenih lovišč in svoji usodi Različen nastanek Mična usoda :------------------------------------------------- t bi lahko bila osnova za oblikovanje naravnih 1J° l°VCi pet^et’ kaj, ko 0 zavarovanih območjih ’ o gozdovih in divjadi pa drugo ministrstvo višča pa pravico do divjadi, ki pade na njihovi zemlji. Delež od plačila koncesije za lovišča naj bi prejemale tudi lokalne skupnosti. Tone Simonič (svetovale Vlade R Slovenije) je posebej omenil, da so bila gojitvena lovišča (Triglav, Karavanke, Snežnik, Kamniške planine) ustanovljena 12. 10. 1945 na osnovi strokovnega dela (začetki segajo že v 19. stoletje, osnovo pa so dali Cajnko, Šlander, Sevnik in Šušteršič); 1948. sojih preimenovali v lovišča posebnega republiškega pomena; takrat so nastala tudi lovišča v Prekmurju in na Pohorju, ustanovljena pa je bila uprava državnih tovišč. 1966. so gojitvena lovišča postala zavodi s samostojnim financiranjem in že takrat se je razvila usmeritev »smotrnega izkoriščanja divjadi«, vse do danes pa nobeno lovišče ni delovalo v škodo divjadi in narave. 1964. je bilo ustanovljeno goričko lovišče v G. Petrovcih, ki je bilo menda 1967. leta po sklepu občine dodeljeno Kompasu. Z iz-zidom zakona o gozdovih so vsa .........................."1 ^hi °'? ribištv3^*18^’ je v lovskem domu LD Radgona skupnost za Robiti in (h Stoventie ob peti obletnici sprejema spomenice o po-htoi^šnih |Ov rai''v' značilnih naravnih območij v Sloveniji (Ohrani-% s^izir- |Sč *n voda v Sloveniji kot potencialnih naravnih rezer-Sk . ehih i* apo?ve*ovanje na temo: Utemeljenost nadaljnjega ob- Rb '0 ek°Vl^ V°da ,er njihova nadaljnja usmeritev v sedanjih ^be^ ?”?msk°političnih razmerah. V minulih petih letih ^s^^tvu ln’s*rs1v° ni opravilo svoje vloge, še vedno ni sprejet . Rjavil Prav ta^° n' znana usoda gojitvenih lovišč. Namesto fekakšna zasebna lovišča za oborami, lastniki gozdov W , ^bn'^0 30 sv°ie’ na zasebnih zemljiščih pa so bili izkopa-N .Registrirani) ribniki. Vse z namenom organiziranja a‘n lova oziroma zaslužkarstva. ''^'^na ok^ Predlagali, da ha oh10^3 za divjad >ovUg0eju sedanjih X8Vanja v n- - Z namenom W?b^oči;?dCrtovana zava-ki nimndase g°Jitve-?aj0 statusa jav-Podjetja, prik-goM8ozdove Slove-\,>etiis‘n ministr-Hj .JoPrj prj 0 naJ aktivneje S? Ustan'P,ravi. strokovnih ,’ha/Pih Ok JanJu naravnih K>Pza^ iovišč3^6 obm°čja ^kong'^ na osnovi 34. 0 varstvu okolja. aoiu/,11«, __ dokler ne bodo sprjeti ustrezni predpisi, zlasti zakon o divjadi in lovstvu, o ribištvu ter posameznih naravnih parkih. 1 Po mnenju državnega sekretarja za gozdove mag. Franca Ferlina so dobra osnova za varovana območja gojitena lovišča, saj je že doslej prav tukaj veljal neRe vrste varovalni režim. Seveda bo potrebno prej rešiti tudi odnos z lastniki zemljišč, saj naj bi v primeru varovanega območja dobili odškodnino, lastniki nad 200 hektarjev površin pravico do ustreznega deleža od odstrela, v primeru strogega lo- tfe* “o so bila gojitvena lovišča m‘° b« J park „a območju GL Jelen Sne^ park vključuje celotno območje Goj,^ * bo pretežno na območju G . območju Za« tV^KamniškaSavinjaki park bo prelun Kozorog Kamnik prava-Mura <5 park Mura oziroma Biosfer« rezervat ' GL Fazan Beltinci mričko bo na slovens ‘d^tu naravni park Raba-Omseg-Gor« ________ GL Kompas Peskovci —-—- javna gojitvena lovišča (Fazan Beltinci, TNP Bled, Kozorog Kamnik, Medved Kočevje, Pohorje Maribor. Kompas Pesko-vci, Jelen Snežnik, Prodi-Razor Tolmin, Posestvo Snežnik Kočevska Reka in Zavod za ribištvo Ljubljana so prešla v-upravljanje države že 1976 oz. 1982 leta) prešla pod Zavod za gozdove -torej čez polovica vseh površin ali 105 tisoč hektarjev; problem je v tem, da so zavodi proračunske ustanove, gojitvena lovišča pa se morajo še naprej vzdrževati sama. Osnova za spremembo statusa gojitvenih lovišč v naravne parke je bila dana že s sporazumom sredi osemdesetih leti s sprejetjem družbenega dogovora, po katerem jim je bil priznan status ohranjanja divjadi in krajine Družina Dreyer je začela izdelovati kmetijske priključke že 1883. leta, takrat še v okviru kovačnice in kolarnice. Ime Amazone so si nadeli iz povsem reklamnih razlogov, saj je ime Dreyer v Nemčiji zelo razširjeno in nekaj običajnega, simbolika amazonskih bojevnic pa naj bi pomenila tudi napredek, bojevitost in inovacije. Prvo sejalnico so izdelali že 1949. leta. Geslo njihove družbe je S stroji Amazonen Werke zaslužite denar, utemeljujejo pa ga z dokazi, da so prav njihovi stroji tehnološko najbolj dodelani in izdelani iz najobstojnejših materialov. Ker so nadvse natančni, je zelo malo izgube (»abfala«) tako pri sajenju, škropljenju kot tudi pri pobiranju pridelkov. Čeprav so cenovno v najvišjem razredu, so vse doslej ohranili naziv vodilnega izdelovalca kmetijskih priključkov. Tudi v Gorenju Trgovini se ne bojijo, da na trgu ne bi bilo povpraševanja, saj so slovenski kmetje že ugotovili, da se bolj splača kupiti nekoliko dražje, vendar boljše stroje. To dokazuje prodaja strojev Claas, saj so v slabem letu prodali čez milijon mark vredne stroje (tudi največji razstavljeni kombajn Mega ter raziskovanja. Janez Černač je ob problemih pri ustanavljanju Kočevskega naravnega parka poudaril, da je bilo slovensko lovstvo in ribištvo usklajeno s svetovnimi trendi in je skrbelo za ohranitev divjadi. Kočevski državni gozdovi prinesejo v proračun milijarde tolarjev, zato za zavlačevanje pri ustanavljanju naravnih parkov ni vzrok denar, ampak pomanjkanje politične volje. Dr. Avguštin Lah (s posvetovanja bo poročal Ribiški zvezi Slovenije, Svetu za Varstvo okolja R Slovenije in Svetu za proučevanje okolja pri SAZ-u), je opozoril, da so to zahtevna strokovna nepolitična vprašanja; preden prihajajo pred vlado s kakršnimi koli predogi, bi morali organizirati široke razprave strokovnjakov z različnih področij; pozablja pa se tudi na ETIKO, saj bi morali uvesti v izobraževalne programe tudi okoljsko etiko kot temeljno interdisciplinarno področje. Ob koncu razprave je dr. Lah opozoril, da morajo biti za gospodarjenje z naravnimi viri in vrednotami na voljo tudi potrebna sredstva. Inka Stritar, ki zastopa razlaščene lastnike gozdov, je opozorila na nerešeno vprašanje lastništva in gojitvenih lovišč; v Evropi je lovna pravica povezana z lastnino zemljišča; divjad, ki pade, postane lastnina tistega, čigar gozd je. če pa bodo sprejeti določeni okoljevarstveni ukrepi (naravni parki), imajo lastniki pravico do odškodnine, je še opozorila. I BERNARDA B. PEČEK 218). Tudi Claas bo celotno prodajo na nekdanjem jugoslovanskem trgu zaupal Gorenju Trgovini, servisiranja pa ne bo opravljal SIP Šempeter, ampak Agroservis Murska Sobota. Za vse zahodnoevrospke proizvajalce je posebno mikaven bosanski trg, prav tako širna polja Vojvodine in Makedonije. Gorenje Trgovina ima že sedaj zagotovoljeno prodajo v Bosni in Hercegovini v višini 5 milijonov mark, zelo dobre zveze in sodelavce pa imajo tudi v Makedoniji in Srbiji. BERNARDA B. PEČEK Prihodnje leto na Pomurskem sejmu Sejem sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva Ideja o organizaciji sadjarskega, vinogradniškega in vrtnarskega sejma v okviru Pomurskega sejma je navzoča že dalj časa, kaže pa, da bo končno prišlo tudi do njene uresničitve. Na programskem svetu, ki mu predseduje dipl, inž. Milko Kranjc, in ki se je sestal med letošnjim kme-tijsko-živilskim sejmom, so namreč dokaj natančno opredelili vsebino te sejemske prireditve. Sejem sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva, ki bo v Gornji Radgoni prvič prihodnje leto od 7. do 11. novembra, organiziral pa ga bo Pomurski sejem, bo mednarodni, na njem pa bodo prikazali drevesničarstvo in trsničar- I stvo, seme in sadike, razmnoževalni material za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, sadje in izdelke iz sadja, vino, vrtnine in njihove izdelke ter opremo in tehnologijo za sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo in drevesničarstvo. Bolj kot na Pomurskem sejmu pa so z organizacijo sadjarskega sejma pohiteli v Slovenskih Konjicah. Tu namreč prav danes odpirajo prvi mednarodni sadjarski sejem, ki gaje organiziral Studio trg v sodelovanju s konjiško občino. L. K. Komentar sociala, šolstvo, zdravstvo Zdravila razvrščena na novo Iz lastnega žepa za več zdravil Ko poteče ravnateljski mandat Letos je večjemu številu ravnateljev oziroma ravnateljic osnovnih šol v Pomurju pretekel štiriletni mandat. Marsikje je dokaj »zanimivo« v postopku za imenovanje novega vodstva. Najprej je na vrsti »taktiziranje« nekaterih v razpisnem postopku, nato se nadaljuje igra v učiteljskih zborih in na občinskih svetih matičnih občin, kjer sprejemajo mnenja o kandidatih (pozitivna ali negativna), čeprav nekateri svetniki mislijo, da pravzaprav oni odločajo o imenovanju. No, to dejanje pa je zapupano (predpisano v novi šolski zakonodaji) svetu zavoda, potem ko dobi mnenji učiteljskega zbora in občinskega sveta. V svetu so po trije predstavniki šole, občine in staršev. A tudi njihova odločitev še ne pomeni, da je nekdo potrjen za ravnatelja ali ravnateljico, kajti zadnjo besedo ima ministrstvo za šolstvo in šport, ki mora dati soglasje k imenovanju. Odgovor pa je lahko tudi negativen. Kot .nam je uspelo zvedeti, se je to zgodilo tudi v primeru J. P., ki je kandidiral za ravnatelja OŠ Bogojina. Zdaj so morali ves postopek ponoviti. Še bolj »zanimivo« je glede OŠ Sveti Jurij, kjer se je prvi krog izbora novega vodstva končal že na svetu zavoda, saj le-ta ni dal zaupnice nobenemu kandidatu. V ponovljenem postopku se jih je za to funkcijo potegovalo kar pet. Na Občinskem svetu Občine Roga-šovci je dobil največ (7) glasov Aleksander Mencigar iz Lenarta (njegovi predniki so bili iz Prekmurja), na učiteljskem zboru pa je od 22 članov zanj glasovalo le 10. Kljub temu gaje svet zavoda pred kratkim soglasno imenoval za ravnatelja. Zdaj bo zelo zanimivo, kako se bo glede soglasja odločil šolski minister. Njegov odgovor težko pričakujejo tudi na OŠ Prežihovega Vo-ranca Bistrica, kjer je svet zavoda kljub »priporočilu« Občinskega sveta Občine Črenšovci, da je potrebno dati prednost kandidatki M. H., imenoval za ravnateljico kandidatko Terezijo Zamuda. Šolsko leto pa se je medtem seveda povsod začelo in začeti so ga morali dosedanji ravnatelji. Je to dobro ali slabo? JOŽE GRAJ S septembrom je začela veljati drugačna razvrstitev zdravil, ki so po novem razvrščena le na pozitivno in vmesno listo. Negativne liste ali zdravil, ki jih je v lekarni treba plačati v celoti, Zavod za zdravstveno zavarovanje ne objavlja več, zato bo morda to listo enkrat v prihodnje objavilo Ministrstvo za zdravstvo ali Zavod za zdravstveno varstvo. S sklepom o drugačni razvrstitvi zdravil, ki ga je julija sprejela skupščina ZZZS, bo vzpostavljeno tudi novo razmerje. Doslej smo imeli na pozitivni listi blizu 98 odstotkov zdravil in 2 odstotka na vmesni, po novem pa bo na pozitivni listi nekaj več kot 70 odstotkov zdravil in nekaj manj kot 30 na vmesni. Hkrati s tem pa se je v primerjavi z dosedanjo ureditvijo skrajšal seznam zdravil na obeh listah, to pomeni, da so določena zdravila izpadla s pozitivne in vmesne liste in jih bo v lekarni po novem treba plačati v celoti. Spremenjeno razmeije zdravil na pozitivni in vmesni listi materialno torej ne bo prizadelo tistih bolnikov, ki imajo sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje. Zdravila z vmesne liste bo namreč doplačala zdravstvena zavarovalnica z denarjem dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravila z vmesne liste bodo v lekarni torej morali doplačati bolniki, ki nimajo dodatnega zdravstvennega zavarovanja, vsi pa seveda zdravila, ki so zdrknila z obeh list na negativno listo. Okoljsko izobraževanje Polana pri Murski Soboti Osem milijonov za vežico Polana spada v KS Čemelavci - Krajevni samoprispevek ima uveden za obdobje 1995-2000 Poleg raznih vzdrževalnih del, kot so vzdrževanje ulične razsvetljave, vaškega doma, raznih funkcionalnih objektov, asfaltiranja in popravila vaških cest, so se odločili, da bodo z denarjem samoprispevka, prostovoljnimi prispevki krajanov in drugimi finančnimi viri financirali gradnjo nove mrliške vežice. Z gradbenimi deli je podjetje Pomgrad začelo že lansko leto. Predračunska vrednost naložbe je 8.000.000 tolarjev. In kako daleč je gradnja? Naložbenik računa, da bodo dela končana naslednje leto, in tedaj bo otvoritvena slovesnost. Vežica bo spet ena od pridobitev krajanov Polane pri Murski Soboti. Za razvoj vasi so najbolj zaslužni člani vaškega odbora, gasilskega društva in nogometnega kluba. Pravzaprav vsi krajani, ki se vključujejo s prostovoljnim delom. L. B. Izposoja ortopedskih pripomočkov Vodstvo zdravstvene zavarovalnice je sprejelo sklep, da mora vsaka enota ZZZS organizirati izposojevalnico ortopedskih pripomočkov. Tako je s prvim septembrom izposojevalnica za Pomurje začela delati tudi na sedežu murskosoboške območne enote ZZZS. Bolniki, ki bodo potrebovali ortopedski pripomoček za določen čas (torej ne v primerih, ko gre za pridobitev osebnih ortopedskih pripomočkov), bodo morali naročilnico potrditi na sedežu območne enote ZZZS v Murski Soboti in v tamkajšnji izposojevalnici pripomoček tudi dvigniti. Če ortopedskega pripomočka izposojevalnica ne bo imela, bo sprejela naročilnico in pripomoček tudi kupila. Bolnik v tem primeru pripomočkov ne bo več kupoval sam v kateri koli trgovini z ortopedskimi pripomočki, kot je bilo doslej, ampak bo moral počakati, da ga bo kupila izposojevalnica. Odslej bo torej nakupovanje ortopedskih pripomočkov za določen čas uporabe v celoti v pristojnosti izposojevalnic. Če zavarovanci ortopedskega pripomočka ne bodo vrnili, bo izposojevalnica zaračunala odškodnino. Med ortopedske pripomočke, ki si jih bo mogoče sposoditi, sodijo koncentrator kisika ali drug vir kisika, aparat za vzdrževanje stalnega pritiska v dihalnih poteh, blazine za preprečevanje preležanin, vozički, prilagojen otroški tricikel, bergle, sobno dvigalo, dvigalo za kopalnico, negovalna postelja, aparat za nadomestno sporazumevanje, trapez za obračanje, hodulja, stojka in drugi tehnični pripomočki, kijih določi naročnik. Avgusta pa je zdravstvena zavarovalnica tudi podpisala pogodbe o nakupu ortopedskih pripomočkov z določenimi dobavitelji. Za murskosoboško enoto ZZZS so pogodbeni dobavitelji ortopedskih pripomočkov FJF Škrijec s trgovino v Lendavski ulici v Murski Soboti, Triming iz Čentibe ter Chipromic iz Cankarjeve ulice v Murski Soboti. Ti dobavitelji, ki jih je po razpisu izbrala komisija v Ljubljani, so torej priznani dobavitelji ZZZS in le pri njih bo odslej mogoče dobiti zdravniško predpisan ortopedski pripomoček, za katerega bo račun plača- la zdravstvena zavarovalnica. MH Strokovna komisija, ki je pripravljala listo zdravil, je pri razvrščanju in izbiranju zdravil upoštevala določena merila, in sicer da so na pozitivni listi tista zdravila, ki so najučinkovitjša in strokovno najbolj utemeljena, in zdravila, ki so nujno potrebna za zdravljenje posameznih bolezni. Na ti listi so tudi le monokomponentna zdravila, torej zdravila, ki ne vsebujejo kombinacije različnih zdravilnih sredstev. Komisija je naredila izjemo tudi pri zdravilih za otro- Vsak skrbi zase, za naravo in odpadi 7 * 0^- . .on. V1 Sprevrženo mišljenje, daje potrebno pridobivati le čim več materialnega bogastva, se začne že v šolah - Zavest o odgovornosti do naše narave in kulture kot temelj narodne identitete Ni vsak usposobljen in primeren, da poučuje; ni vsak primerno usposobljen, da razpravlja o šolskem sistemu. Toda če je temeljni odnos človeka do narave tako močno sprevržen, da nekdo ne vidi dalje od svojega hišnega praga, okoljevarstveni problem pa se zanj konča takrat, ko napolni svoj smetnjak, je potrebno iskati vzroke takšnega obnašanja. In če vemo, da je vse odvisno od naše volje in znanja, kaj hitro pridemo do bistva: ljudem manjka nekaj že v samem procesu izobraževanja, ki je osnovno uvajanje človeka v življenje. Neredko odločajo o pomembnih okoljskih zadevah (najsi gre za posege v prostor ali komunalne zadeve) ljudje, ki nimajo ustreznega znanja in ne primerne strokovne pomoči. Prav vsi bi se morali že v času šolanja seznaniti s temelji estetike in etike, manjka poučevanje o lepem in dobrem, vzgajanje človekovega duha, pa najsi bodo otroci nekoč opravljali storitveno dejavnost, obrt ali bodo zaposleni v negospodarstvu. O okoljskem izobraževanju se že dolgo govori; vse je ostalo na ravni nekakšnih krožkov, ljubiteljskih dejavnosti, tekmovanj in delavnic. Učni programi pa so še vedno obremenjeni s pozitivističnim balastom, meni dr. Avguštin Lah in zagovarja utrjevanje pravega znanja, to je tistega, ki pokaže ves spekter povezanosti pojavov in znanj, poglablja sklepanje o razvojnih tokovih in zakonitostih in ga je mogoče obogatiti tudi z okoljskim znanjem. Obogatiti bi morali geografijo, ki je v bistvu okoljska veda in bi morala odpirati pogled na celovito stvarnost v pokrajini, obogatiti pa je mogoče tudi druge klasične naravoslovne učne predmete z znanji iz medicinske ekologije in genetike, eko-toksikologije, biofizike, biokemije, higiene prehrane in druge. Prav mlajši osnovnošolski učitelji naravoslovnih predmetov so glavni nosilci okoljevarstvenih, naravoslovnih in drugih dejavnosti, povezanih z naravo - koliko je to del njihovega spoznanja in prepričanja ali del učnega načrta in načina pridobivanja sredstev sofinanciranja, je težko razmejiti. Vrsta okoljske tematike je v nadaljnjem šolanju povezana s stopnjo in vrsto strokovnega izobraževanja, vsak šolan človek pa bi se moral že v šolskem sistemu seznaniti s problematiko odpadkov, energetike, sevanja, gozdov in civilizacijskih bolezni. Prof. dr. Tone Wagner je prepričan, daje osnovni razlog po ke. Tako bodo nekatera zdravila, ki so sicer razvrščena na vmesno listo, za otroke na pozitivni listi. Zmanjšanje števila zdravil, ki jih bo odslej plačevala zdravstvena zavarovalnica z denarjem obveznega zdravstvenega zavarovanja, pomeni zmanjšanje izdatkov zdravstvene zavarovalnice, zdravnike pa naj bi to pripeljalo do tega, da bi bolnikom predpisovali zdravila z ožjega seznama zdravil pa tudi cenejša. Poleg ekonomskih razlogov ob novi razporeditvi zdravil večanja količine komunalnih odpadkov v načinu življenja pretežnega dela prebivalstva in v njegovi »lahki vodljivosti z reklamami«, še uporabne predmete zavržemo zaradi mode, nakup dobrin je vse večji, čez meje potrebnega, naraščajo pa tudi odpadki, kijih skušamo »skriti« v smetnjake: »Ugotavljamo, da Slovenci, enako prebivalci držav razvitega sveta Amerike in Evrope, še nismo poskušali, še manj uspeli razviti pravega odnosa do lastnih odpadkov. Živali in primitivna ljudstva jih uporabijo oziroma zakopavajo. Na žalost se je v moderni družbi izoblikoval negativen odnos do la- Prve počitnice čez dva meseca Znan je koledar za šolsko leto 1996/97 Učence seveda najbolj zanima, kdaj bodo počitnice. Prve, jesenske, bodo že (komaj?) čez dva meseca. Od četrtka, 31. oktobra, do torka, 5. novembra. Naslednje, novoletne, bodo od srede, 25. decembra, do nedelje, 5. januarja. Zato pa bo potrebno 3. januar nadomestiti 9. novembra. Sledile bodo zimske od sobote, 15., do nedelje, 23. februarja. Zadnje pred poletnimi, ki se začnejo za zaključne razrede 5., za vse druge pa 20. junija, bodo pr- navajajo tudi strokovni razlog, kajti Slovenija sodi s povprečno 17 škatlami zdravil na osebo med države z največjo količino pre- Sicer pa je zdravstvena M' valmca varčevalne ukrepe R dpisovanju zdravil zac Ijevati že v lanskem le osli) 5 W Ste* Ltllha Opisanih in izdanih, morda pa tudi porabljenih zdravil na zavarovano osebo. Ob vsem tem pa bolnik naj ne bi bil prikrajšan ter naj bi za svoje zdravljenje dobil ustrezno zdravilo. Da bi koza ostala cela in volk sit? V celoti tega ne bo mogoče doseči, to pomeni, da bo za določena zdravila v prihodnje bolnikom potrebno seči v žep. stnih odpadkov. Zelo so se razvili visokospecializirani profili, ki naj poskrbijo za človeku škodljive smeti. Človek naj o odpakih, ki jih proizvaja, ve čim manj in naj se jih čim prej znebi. To, česar ne morem uporabiti za svoje porabniško življenje, spada v smetnjak, o teh stvareh-ne želim ničesar vedeti in se jih tudi ne želim spominjati. Tako gledanje oblikuje odnos celotne družbe in generacije. Stara generacija Slovencev je na odpadke gledala pozitivno. Vse organske snovi je spoštovala, .vedela je, da iz njih raste novo življenje, in jih ločeno uporabila za izboljšanje tal.« Odnos celotne družbe do okolja in onesnaževanja z odpadki (lastnimi in industrijskimi) bi lahko spremenili torej le z dolgotrajnim izobraževalnim delom - s pomočjo šol in tudi medijev. Skozi celotno okoljsko izobraževanje, v katero so vključene ekologija in druge biološke vede, geografija z geomorfologijo, kli-maktologijo, pedologijo, okoljsko ekonomiko pa tudi tematiko tehnologij, energetike, pometa, demogeografije, sociologije, prava okolja, prav vse teme vomajske počitnice. Od sobote, 26. aprila, do nedelje. 4. maja. Prosto bo še 31. marca, ko je velikonočni ponedeljek. Šolsko leto bo razdeljeno na tri ocenjevalna obdobja. Od 2. septembra do 24. decembra, od 6. januarja do 28. marca in od 1. aprila do konca pouka. Zaključni izpiti se bodo začeli 10., popravni za zaključne letnike pa 12. junija. Znan je že tudi osnutek maturi- . recept začela z razdeljevanje obrazcev zdravnikom 0 To Je vilo opredeljenih bo vplivalo na 9-odstotn z .|nap števila predpisanih z je tvijo pnznanega mbno5t‘ je zavest o po nasir kulture in narav« ^do narodne identi j ^od ■ } ske zavesti, zato bi naravo uničil1 a , pa koristi nekoga ^ tovar^ vo-gre za postavlja j alidaljh° dnjo tranzitnih P dov. „ BERNARD ... prednju: tetnega koledarji • voZOemf šlo po naslednj sel”1 « 10' tnaj-^zaJ^ nalog m vaj n •. la«0 maj-esej 13. junij -span g|6škiJ ščina. 14. jun>J junij - n^eH^.nostn6^ knitevneumet^J^ P” slovenskem Jov.na um sociologija- 20. P 4. jund 2' junij -geograf ški jezik, 26. Ju strok junij - francoscm ju aI meti 28 junU'^ italjanščina. onede,f e 'j ranti maturanti izv pred maturo- september 1996 čine m olitika Plečnikovi cerkvi Ljubljana-Praga v razpravo se je vkiučii tudi I Da se predvolilni golaž ne bi prismodil dr. Jože Magdič, ki je spregovo- I ° r Pamet v glavo Dunaj-Bogojina ^ogoj' '^»ikovi boS° " °kv.’ru ^°šičevih dnevov pripravili okroglo mizo o M je morda .g°pnsk' cerkvi - o tem, kaj ljudi na njej fascinira in terjajo s p.1! ?’ kar j'h moti. Poklicali so arhitekte, ljudi, ki se 111 druge. Čen60-0 šk°fa dr. Jožefa Smeja, ravnatelje muzejev ^ini potek-8^ 0(lz'v skromnejši, pa je o veliki bogojinski novih 3 8 zan’m'va razprava, udeležnci pa so prišli tudi do . mizi n pagjedov 0 tej cerkvi. Čeprav je bil namen, da se na o tem^^0'5^3^’ k’ 0ud* so spontano razpravljali 0 bdenje, da ■’ karie vredno občudovanja, in na končuje prevlada-Janez L JC to ena najlepših stvaritev pri nas. oa| .. PouMnpr JCje uvodoma Afektu jl J b,stven'h misli o ^jebilm^ P|euniku. Pleč-,lh'kije tSs > rUgim eden Pr-^^seje prpV3^ kraje’ po MčneJkmurie priklju-^^^narodu, zato je V razpravi je sodeloval tudi Goran Dominko, arhitekt, ki je razmišljal o arhitekturi in posledicah, ki jih je tukaj pustila. Svoje razmišljanje je naslovil Eksperiment ’24. Po njegovem mnenju je pomen cerkve danes ik »aj b' Eden od ',IU *•med drugim tudi težave, ker vernikom zvonik ni te zeljZU^anov 8a je vprašal, zakaj so na vrh postavili kad kot thd v Pot k pa -*e v bistvu prispodoba za naš vnebohod, ^v^^^vnavati % °dkrivB| • V SV°J1 este-Pr Poveza8* P^ne, ki so ka-lek^obrt^ °d antike na- 'k skava™ •' ^bub stevil-h k!? kn.al 'n Proučevanju PoSoni?0 1Zšla tudi no-7^0’ Pa se še vedno "na vprašanja. večji kot takrat, ko je nastajala. To je bil projekt z drznimi rešitvami, avtor pa je moral biti samozavesten in človek, kije bil na dobrem glasu. Gradil je neklasično, kot vsi tisti, ki so ustvarjali zgodovino. »Hvala bogu, da so se prav v Bogojini odločili za takšen eksperiment. Kajti to je predmet, po katerem marsikdo Prekmurje bolj pozna kot po štorkljah, še posebno v tujini, saj sem prihajajo študentje arhitekture z vseh celin, da bi si ogledali to cerkev.« Zanimivo je, da se je takratni župnik Ivan Baša odločil za tako velikega in pomebnega arhitekta ter da mu ga je uspelo pridobiti, daje ustvarjal tudi v Prekmurju. Sedanji župnik Stanko Zver je pripovedoval o svojih občutkih, ko so ga z dekretom poslali v to cerkev. Povedal je, da gaje bilo strah, če bo znal to, kar je začel Baša in so nasledili drugi duhovniki, oskrbovati in ohranjati. Nekoč, predenje sem prišel Plečnik, je tukaj stala stara cerkvica. O tem je spregovoril Vlado Sagadin. Tedanja cerkev z gotskih vhodom je bila obrnjena v smeri zahod-vzhod, Ohranjen je bil tudi čudovit portal. Notranjost pa je bila v baročnem stilu. Dolgo so se spraševali, ali naj staro cerkev porušijo ali obnovijo. Potem pa je staro cerkev združil z novo. Ladjo cerkve je Plečnik spremenil v vhodno lopo. Našli so tudi freske, ki.so dokazovale, da je bil tu oltar, posvečen sv. Mihaelu, iz konca 18. stoletja. To pa se sklada s časom prezidave cerkve. Za to cerkev nam je lahko žal, saj naj bi bila lepo poslikana. Freske so prebelili, s tem pa so jih tudi ohranili. Plečnik pa je znal v to vrhunsko umetnost vključiti tudi domače. ljudske umetpine, ki so nastale iz gline, lončene posode, ornamentne krožnike, ki visijo na stropu, tudi les ... Strinjali so se, da je Plečnik z enako ljubeznijo in znanjem opremljal notranjost cerkve in oblikoval vse detajle v cerkvi ter daje bil tudi odličen slikar. ril o Plečniku kot človeku. Sam je namreč tudi v skupini, ki proučuje Plečnikov psihološki portret. Župnik je povedal, da bomo težko razumeli arhi- I v javnosti je precej ugibanj, kdaj bodo parlamentarne volitve, saj so tekta, ce ne bomo razumeli I mnenja političnih strank o ustreznem datumu za njihovo izvedbo precej njegove rehgioznosti. Delo, I deljena, čeprav je večinsko mnenje političnih strank, da naj bi držav-zivljenje m trpljenje je vnesel v I nozborske volitve opravili čimprej. Največkrat omenjana datuma sta 10. in sakralno umetnost Spregovoril I 17. november letos. Ker so za razpis volitev in za volilna opravila določena je tudi o nekaterih detajlih v I natančna zakonska pravila in roki, je časovna stiska očitna. Če bi se namreč cerkvi. Marijinega kipa m mo- I zedinili za volitve 10. novembra, bi jih predsednik republike moral razpisati goce najti v cerkvi, kajti Bog je I najkasneje 11. septembra. Pri tem je treba vedeti, da od dneva razpisa do oce in mati. Tudi vrata nimajo I dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 60 dni. In ker bo seja ustavnega kljuke, v smislu potrkal bom, ce I sodišča, na kateri se bodo odločali tudi o pobudi socialdemokratov glede kdo odpre, bom vztopil. Pri če- I volilnega referenduma, šele 10. septembra, je razumljiva naglica, časa za mer pride do izraza razmerje I razpis letošnjih volitev pa je vse manj. Kot je znano, je zadnji rok za razpis človek - Bog. Med drugim je I letošnjih volitev 9. oktober, za njihovo izvedbo pa 8. december govoril o napisu nad oltarjem, I ., ... , , kjer piše Moj mir, to je poveza- Ce se ne bodo zgodlle kake vecJe spremembe, bomo volili po ob-va s slovenskim duhom naspro- st°je.cem volllnem sistemu. Ze v tem trenutku pa je povsem jasno, da ti madžarskemu kar ie bilo v ti- I odlocitev ustavnega sodisca o rezultatih referendumov ne more vpliva-sternS^ « "a voIilna P™™ ^ločeni popravki v obstoječem volilnem poteza, saj je bilo zapisano ne- I zako,nu’.° katerlh bodo kmalu razpravljali poslanci državnega zbora kaj let po priključitvi Prekmu- I med nJimiJe tudi ukinitev nacionalnih list), ne morejo v bistvu niče-rja SHS. Kakor koli, v cerkvi je I S?r sPremenltL Po eni strani namreč poslanci ne morejo začeti tretje veliko simbolike I obravnave omenjenega predloga zakona, dokler niso izvedeni referen- Prav gotovo pa so morali ime- du™’ po drugi pa bi P°sIanci P° opravljenih referendumih morali ti prebivalci v tistem času veliko aZakon,tl ^ultat zmagovitega referenduma. To pomeni, da bi ob pre- strpnosti do arhitekture, ki je ob dvldenl. spremembi volilne zakonodaje morah upoštevati model voli-Plečniku nastajala v tej vasi. Pr- nega s!stema skup,ne 33 Polancev, pri čemer bi morali dobiti dve-av gotovo je bila nekaj posebne- tretJ‘nsko Podporo v parlamentu, nujno pa bi potrebovali še več časa ga. Zavedati seje potrebno, da za ^akonuev sprememb. . ' ni bil neki »super človek«. Bil je . Je Z"an°:Je drzavnlzbor sprejel odlok, s katerim je pomaknil introvertiran, ampak v duši pre- ‘jvedbo referendumov o volilnih sistemih na pomlad prihodnjega leta, post, veren človek, kije vse reše- Prav 0 tem je socialdemokratska stranka sprožila ustavni spor, saj val 7 živlienisko filnzofiin »Iz I terJa oceno ustavnosti in zakonitosti tega odloka. Ce bo ustavno so-hajal je iz večnih form in je bil dišče “g^. njih™ zahtevi, bi to pomenilo da morajo biti referen-minimalist. Opremo je oblikoval dumi lzv;deni najkasneje hkrati z volitvami, ah pa naj se državni zbor z občutkom, na enostavnih for- znova od!ocl 0 datumu razP>sa m izvedbi vseh štirih referendumov, mah. Kakor se danes učijo na I ravzaPrav pa na spremembe ah zamenjavo obstoječega volilnega si- najboljših šolah. Prekmurci smo Pred letošnjimi volitvam, referendum, sploh ne morejo vplivat., namreč vedno izhajali i7 mini I kar Pomem, da lahko ob razpletanju tako imenovane referendumske malizma. Iz tistega, kar smo ime- zgodbe Predvolilna opravila se naprej nemoteno potekajo. li, smo znali ustvariti lepoto. Ta . Vse,t0 g°von v pnd dovolj tehtnega premisleka o tem, kakšno voh-minimalistična estetika se najde 'no/akonodajo si ljudje sploh želijo. Zato je vsekakor prav, da cim- .. u + • 1 I prejizpeljemodrzavnozborskevolitveinseselepotemlotimospre- v naši arhitekturi,« je Dominko I _ u , n ~ • ■ . .. ' I membe v volilnem zakonu. Bojim se namreč, da bi istočasne volitve in S t d' '1 k k' I referendumi v mnogočem preveč obremenili volilce. Tako bi lahko ecm je 1 u icove , 1 1 p0Vsem v mjru 0£ji0ča]j 0 takem volilnem sistemu, ki bo učinkovitejši je tud! v majhnih vaseh, v majh- od dosedanj MILAN JERŠE nih krajih delal velike umetnine. I In kaj arhitekte in druge pri ce- I 18. seja Občinskega sveta Občine letih, učinkuje moderno. Na kri- I /^anlznvo Tišino tike takratenga časa pa je Pleč- I nik odgovarjal, da je videl že veliko lepega, ampak bogojinsko cerkev lahko postavijo ob bok kateri koli stvaritvi. »Čez sto let bodo povedali, ali je cerkev zgrajena prav ali narobe.« Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Natalija Juhnov Velik kanalizacijski ^0. oktobra, praznik Občine Radenci pa naj bi bil 19. junija akaj se doslej ni govorilo o ^pelskem taboru? । M -------------------------------------- em članov (s tajnikom devet)-0^riA, ^•slekom »odobrili« 2 milijona Tako bodo članom volilnih < lr*V - _nnlaoull Z1MX I %s.za blitve v KS - Predlog o Prazniku 30 dni v javni razpravi ------------------------------------------------------- (iiiii^aljeva|j0.predv'^^ da bi svetniki Občine Radenci svoje Zc avgusta, so se minuli četrtek zbrali na izredni ^isalV.Za Volif pomembnih odločitev. Tako so potrdili predlog d a Ve V kapela in Radenci, ki jih je župan občine ^ik?*' Sog| gas*a, sprejeli osnutek odloka o občinskem praz-^Ijas erkve S r Za zSraditev rokometnega igrišča v bližini ro re< p ^adcncih (na željo Salezijanskega inšpektorata tb.Pr8v o. 11 nekaj kadrovskih zadev. Olj ? “kateri zelo •tlil?“lh* vbi.v Ol«m lbjZabela ink„ajevni skup-l^la l116 nalJ^6110'’ češ 'i*1/ tar obč'8e *ahk° op-SDf°bčinskPlnska uPrava, %?redelili l 111 statutu vse- Po? Samostojni se-^itev „ dl'®me 0 iz’ it|(laf^> ker °V'h elanov ^EiJ^ka v ^edanJim ' rOki k Skladu z za’ )°bra stbi°do v°litve '«jtrilijon3 e pa naj bi a«evk.° ve|jb3 to'arjev. Le 3li ne&Zn«ek, so se Kater'- Dobili so odborov izplačali 498.000 tolarjev, 2^0.000 tolarjev (bruto) bo znašal izdatek za predsednika in namestnika občinske volilne komisije, člani lete pa bodo prejeli po 50.000 tolarjev neto. Nadalje bo treba plačati tudi kilometrine, sejnine, materialne stroške idr. V občinskem proračunu so v ta namen predvideli le milijon tolarjev, tako da bodo morali ta znesek »popraviti« z odgovor, daje vse v skladu s predpisi in dogovori, da bodo pač imeli 14 volilnih enot pa še eno predčasno in da bodo morali zaradi tega anagažirati 102 človeka. Poleg tega šteje Mknincl"j kolTlisiiS OS" rebalansom. Kdaj naj bi bil praznik Občine Radenci? Komisija, ki so jo imenovali v ta namen, je razpravljala o več predlogih, nazadnje pa se je odločila, naj bi bil to 19. junij, v spomin na V Občini Radenci so izračunali, da jih bodo volitve novih članov svetov r KS Kapelam okrog 2 milijona vzamemo za primerjavo Obe mo ; znašal imeli podobne volitve lansko jesen Tam je znašal strošek za štiri krajevne skupnosti le ok g 500.000 tolarjev. _________ ta dan iz leta 1871, ko je bil na lokaciji sedanjega hotela Radin v Radencih Kapelski tabor. Šlo je za zborovanje (kakršno je bilo tudi leta 1868 v Ljutomeru), na katerem seje po poročilih v Novicah in Slovenskem narodu zbralo okrog 8.000 udeležencev. Tabor je začel župnik dr. Anton Klemenčič iz Ljutomera, na njem pa so se predvsem zavzemali za večje pravice Slovencev, ki so tedaj živeli v okviru avstro-ogrske monarhije. Vsi Slovenci se po postavi naj zedinijo v eno kronovino z enim deželnim zborom in eno deželno vlado, je bil eden od sklepov resolucije, ki so jo sprejeli. Večina svetnikov je bila presenečena, da je bil v Radencih leta 1871 res tako velik in pomemben dogodek, kajti doslej se o njem skoraj ni govorilo. Vsi pa so se strinjali, da je ta dan pravšnji za proslavljanje občinskega praznika. Po naključju sovpada tudi z obletnico smrti dr. Karla H6-hna, ustanovitelja zdravilišča v Radencih. Skoraj gotovo je, da bo predlog dobil večinsko podporo tudi v javni razpravi. Na prvi seji Občinskega sveta Občine Cankova - Tišina po dopustih, ki je bila tokrat v vaško-gasilskem domu na Cankovi, so svetniki obravnavali nekaj aktualnih zadev. Najprej so sprejeli odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila občine. Kot je znano, je prva številka glasila, ki so mu dali naslov Cajtinge, že izšla, zdaj pa se že pripravljajo na izdajo druge številke. Zatem so prisluhnili poročilu predsednika odbora občinskega sveta Za turizem Milanu Karoliju, ki vodi tudi odbor za informiranje. Med drugim je navedel, da so v občini Cankova - Tišina ustanovili že tri turistična društva, in sicer na Cankovi, Tišini in v Gederovcih, kjer so sedeži posameznih krajevnih skupnosti. Ob tej priložnosti so potrdili pravila delovanja odbora, predstavljen pa je tudi program dela. Precej pozornosti pa je vzbudila informacija o gradnji kanalizacije na Cankovi, v Borejcih ter v krajevnih skupnostih Tišina in Gederovci. Kot je bilo povedano, se na Cankovci končuje druga faza gradnje primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja, pripravljajo pa se na izvedbo 3. faze, pri čemer so že končani projekti za gradnjo čistilne naprave. Prav tako se je pričela gradnja kanalizacije v Borejcih, katere predračunska vrednost znaša 53 milijonov tolarjev, medtem ko so za krajevni skupnosti Gederovci in Tišina izdelani projekti. Na 1,8 kilometra dolgem cestnem odseku vaške ceste skozi Gerlince prav zdaj potekajo zemeljska dela, kmalu pa jo bodo asfaltirali. Dela opravljajo delavci Pomgrada Nizkogradenj iz Murske Sobote, vrednost naložbe pa je 20 milijonov SIT Prav tako urejajo most čez Ledavo v Domajincih, za katerega bodo morali odšteti 21 milijonov tolarjev. Se letos p& bo objavljen razpis za posodobitev 1,4 kilometra dolge ceste Korovci-Gornji Črnci, ki bo stala okrog 18 milijonov SIT. Večino denarja so zagotovili iz občinske blagajne in prispevkov občanov. Hkrati so z naročniki kanalizacije podpisane pogodbe, saj naj bi v naslednjih štirih letih mesečno zbirali denar od posameznih gospodinjstev. Računajo, da bo v tem obdobju vsako gospodinjstvo prispevalo po 3.000 DEM v tolarski protivrednosti, poleg tega bo moralo plačati okrog tisoč nemških mark, kolikor bi se zbralo s krajevnim samoprispevkom, preostali delež (skupna vrednost del, razdeljena na posamezna gospodinjstva, znaša po 8.000 DEM) pa bodo zagotovili občina in nekatera ministrstva, predvsem za okolje in prostor. Sicer pa so ti načrti plod zahtev ob nedavni zapori magistrale, ker želijo dokončno urediti tudi to JOŽE GRAJ I pomembno prometno povezavo in pločnike ob njej. MILAN JERŠE Dogajanje na ljubljanski borzi V preteklem tednu smo bili priča rahlemu znižanju delniških tečajev tako na borznem kot zunajborznem trgu. Seveda je med borznimi posredniki veliko ugibanj, zakaj trg nekako ne more oživeti. Vse občutnejše pa je tudi negodovanje posrednikov, ker se glavnina sklenjenih poslov opravi s privatizacijskimi delnicami mimo borze. Te posle pa opravljajo dijaki, študentje, brezposelni... za lepo provizijo. Čeprav ima Agencija za trg vrednostnih papirjev take posle za povsem legalne, s tem nekako podpira oz. omogoča, da jih lahko opravlja kdorkoli. V Zakonu o trgu vrednostnih papirjev pa je jasno zapisano, da lahko opravljajo posle z vrednostnimi papirji zato pooblaščene in strokovno usposobljene osebe, to pa so borzni posredniki. Dnevni promet je sicer zelo nihal, najnižjo vrednost je dosegel v ponedeljek, ko je bilo na borznem in zunajborznem trgu sklenjenih za okrog 50 mio SIT poslov, najvišjo pa v petek, ko je bilo na obeh trgih sklenjenih za nekaj več kot 140 mio SIT poslov. Ob tem je treba poudariti, daje bila večina prometa opravljena z delnicami. Borzni trg Primofin Borznim posrednikom je tokrat ta delnica povzročila'veliko sivih las. Za to delnico že nekaj časa ne velja omejitev dnevnega gibanja tečaja in je imela zadnje čase relativno stabilen tečaj med 33.000 in 35.000 SIT. Toda vse dobro je bilo samo do četrtka. Takrat-so bili objavljeni tudi lanski poslovni rezultati družbe, v bilanci uspeha pa je bilo prikazane za nekaj več kot 200 mio SIT izgube. Podatek je očitno zelo negativno vplival na vlagatelje in tudi posrednike, saj so tečaj ta dan dobesedno potolkli. Tečaj je bil ta dan zaznamovan v tečajnici z -26,77 odstotka, najnižji tečaj pa je bil dosežen pri 22.230 tolarjih. Do konca tedna je delnica sicer nekoliko pridobila vrednost, toda še vedno jo spremlja velik občutek nezaupanja. SKB-banka Kar opazno se je pocenila tudi delnica SKB-banke. Delnico je bilo mogoče še dober teden nazaj prodati tudi za nad 27.000 SIT, tokrat pa sojo bili vlagatelji pripravljeni prodati tudi pod 25.000 SIT. Zelo napak bi bilo govoriti o kakem bistvenem razlogu, zakaj se je npr. v dobrem tednu SKBR delnica pocenila SIT za dobra dva ti- 26500 |--- 26000 25500 25000 24500 ---- 28.8.96 30.8.96 3.9.96 sočaka. Zelo malo je verjetno, da bi v tako kratkem časovnem intervalu prišlo do kakšnih pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na ce- no delnice. Če bi na splošno pogledali vse bančne delnice, ki kotirajo na borzi, bi lahko ugotovili, da za vse velja določena mera nezaupanja. Vse to je najbrž posledica zadnjih dogodkov v bančništvu v zvezi s Komercialno banko Triglav, čeprav je zelo malo verjetno, da bi se takšni dogodki ponovili. Kovinotehna -Izjemna je bila tokrat delnica Kovinotehne. Čeprav je že takoj po uvrstitvi na borzo presegla ceno 600 tolarjev, je potem zdrsnila na 400 SIT in pri tem tečaju stagnirala dober mesec. V tem tednu pa je, čeprav skoraj neopazno, gledano v absolutnem znesku, porasla za nekaj več kot 20 tolarjev pri delnici, to pa je že skoraj 5 odstotkov. To pa je že porast, ki bi si ga ne na teden, ampak na mesec vroče želel tako posamični investitor kot borzni posrednik in upravljalec skladov. Salus Iz prejšnjega tedna se je, po objavi za javnost in sprostitvi trgovanja, nadaljevalo živahno trgovanje z delnico Salusa. V ponedeljek, ko je bil prvi dan trgovanja po sprostitvi, je delnica poskočila za maksimalnih 10 odstotkov. Delniška družba Salus je ta dan objavila tudi rezultate polletnega poslovanja, v katerih izkazuje 243 mio SIT čistega dobička. Podjetje bo tudi izplačalo vmesno (polletno) dividendo v znesku 500 SIT za delnico. Zunajborzni trg Priča smo bili še nadaljnjemu upadanju delnice Poslovnega sistema Mercator, ki jo je sedaj mogoče kupiti ali prodati za okrog 3.600 SIT. Čim bolj se bližamo zapadlosti terminskih pogodb za to delnico (konec septembra), tem bolj je opaziti nestabilno gibanje tečaja. Terminska cena se že nekaj časa giblje med 3.900 in 4.000 SIT, medtem ko borzna (spot) cena že dober teden rahlo upada. Akterji obeh trgov se sicer zavedajo, da bosta morali biti obe ceni ob koncu meseca septembra enaki, velika neznanka pri tem pa je, kje se bosta ceni ujeli - ali bo upadla terminska ali bo narasla borzna. Po objavi polletnih rezultatov (gre za presenetljivo spodbudne) je bilo po dolgem času sklenjenih tudi nekaj poslov z delnico Pinussa. Ker ne gre za revidirane rezultate, jih je potrebno jemati z določeno rezervo. Ob predpostavki, da so podatki točni in da bo v podjetju enak dobiček tudi ob zaključnem računu, je cena te delnice trenutno, relativno gledano, zelo ugodna. V prejšnjem tednu je bila tudi skupščina delničarjev Rogaške, kjer so med drugim ugotovili tudi lanskoletno izgubo podjetja v znesku nekaj več kot 300 mio SIT. Cena rednih in prednostnih delnic te družbe že itak ni visoka, tako da ni prišlo do bistvenih premikov cen obeh delnic. Še o certifikatnih naložbah Javna prodaja poteka trenutno v naslednjih podjetjih: L COLOR Medvode 2. Gozdno gospodarstvo Bled 3. IMP Klimat Ljubljana 4. Slovenijales stolarna Dobrepolje V ponedeljek, 9. 9.1996, bo na Skladu RS za razvoj šesta javna dražba (tokrat v obliki javne ponudbe), kjer bodo svoje certifikate zamenjevale za delnice podjetij tudi pooblaščene investicijske družbe. Slavko ROGAN, dipl. oec. Dan trlic in predic v Crenšovcih počasi izginjala. Čeprav je dejavnost ostala predvsem v spominih tako, da so si lahko obiskovalci natančno predstavljali, koliko Pripravili so bogat kulturni program, v katerem so nastopili kvartet Društva upokojencev Murska Sobota, učenke OŠ Sv. Jurij in drugi, nato pa sta cesto blagoslovila katoliška duhovnika Jože Vinkovič (župnija Pertoča) in Martin Voroš (župnija Sv. Jurij). Želji obeh, da na no-voasfaltirani cesti ne bi prihajalo do nesreč, se je v svojem nagovoru pridružil še senior Evangeličanske cerkve Geza Emiša in čestital za uspešno dokončanje del. Trije kilometri in pol asfalta pomenijo za tamkajšnje prebivalce, ki so se leta in leta vozili po slabi cesti, izredno veliko. Na to je opozoril tudi župan Janko Halb. Naložba je stala 62.000.000 tolarjev. Denar so prispevali krajani Sv. Jurija in Fikši-nec, nekaj je primaknila država iz sklada za demografsko ogrožena območja, večji delež pa je pokrila Traku ni prerezal župan, kot je to v navadi, ampak najstarejši občan Alojz Bertalanič. - Fotografija: S. F. Z množičnega srečanja borcev na Vaneči. Fotografija: F. Matko Na Goričkem vse manj makadama V Črenšovcih so pripravili v nedeljo, 1. septembra, etnološko-kul-turno prireditev dan trlic in predic. Organiziralo jo je črenšovsko kul-turno društvo. Na prireditvi so prikazali celotni postopek obdelave lanu in ljudske običaje, povezane s tkalstvom. Pri tem so se tudi naslonili na projektno nalogo z naslovom Od lanu do platna, ki so jo izdelali učenci in učitelji črenšo-vske osnovne šole. Pri organizaciji prireditve pa so si tudi pomagali s pisnim in ustnim pričevanjem o tem in vključili vse starejše občane, ki se spomnijo, kako so nekoč njihovi starši »sejali lan, ga mikali, rihlali, plejali, delali pečnico in ga sušili, trli, preli, tkali ter šivali«. V Črenšovcih je bilo namreč nekoč veliko tkalcev. Nazadnje jih je bilo sedem, iz pisnih virov pa je razvidno, da jih je bilo v začetku 19. stoletja veliko več in so se tudi združevali v cehovsko društvo. Z razvojem industrije je ta dejavnost tudi v Črenšovcih Starejši so bili pri predstavitvi dejavnosti zelo spretni. so iz lanu dobili platno. Iz P®' na, ki so ga pridobili na tanačin. so pred leti šivali posteljem P® vreče in ponjave, uporabljaj so ga tudi za šivanje domačih J.Gabor Množično srečanje borcev na Vaneči Ne pozabimo preteklosti Sobotno lepo vreme je bilo kot naročeno za množično srečanje borcev in udeležencev NOV z vseh koncev nekdanje soboške občine pri Domu borcev in mladine na Vaneči. Pod geslom Ne pozabimo preteklosti je občinski odbor ZZB NOV Murska Sobota pripravil odmevno srečanje, ki se ga je udeležilo več kot 600 ljudi. Ob nesebični pomoči številnih sponzorjev in članov ZLSD je bilo poskrbljeno za karseda prijetno počutje vseh udeležencev te velike manifestacije. Vse navzoče, med katerimi so ga odbora ZZB NOV Slovenije bili tudi predstavniki republiške- na čelu z Elo Ulrih - Ateno, borče- vskih organizacij iz Gornje Radgone, Lendave in Ljutomera, župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, člani občinskih svetov iz Puconec in Murske Sobote ter drugi, je pozdravil predsednik 00 ZZB NOV Murska Sobota Štefan Šabjan. V svojem govoru je opozoril, da je to srečanje svetal spomin na preteklost, zlasti na dogodke iz druge svetovne vojne, kjer so ravno borci prispevali pomemben delež pri osvoboditvi naše domovine. Ob premagovanju kasnejših težav pa udeleženci NOB budno spremljajo dogajanja v naši družbi, s čimer želijo aktivno sodelovati pri odpravljanju problemov. Tako je bilo tudi ob nedavnem sprejemu zakona o vojaških vojnih invalidih v državnem zboru. Za še vedrejše razpoloženje pa so s priložnostnim kulturnim programom poskrbeli upokojenski pevski zbor Vladimirja Moča-na iz Murske Sobote, znana gledališka igralka Jerica Mrzel in ansambel Legija. M. JERŠE OBISK . VARUHA človekovih PRAVIC V murski soboti Ksredo, /Z septembri1 1996, bo obiskal Mur&0 Soboto varuh človekovih pravic g. Ivan Bizjak. Obisk je namenjen X govorom z vsemi, ki se & Ute z njim pogovorih o Problemih, ki spadajo s Pristojnost varuha človt' kovih pravic. Tosoprime' ri kršenja človekovih pra' uic in nepravilnosti držar n ih organov ter občinski" organov v odnosu do P°' sameznika. Pogovori bodo v prost0' rih Občine Murska Sobote Kdor želi priti na poP v°r, naj se za čas dogovj Po telefonu št. 080 Id j najkasneje do petka, septembra. Urad varuh0 človekovih pra^c Tudi iz Gerečevec po lepi cesti Slovesnost po končanem asfaltiranju ceste med Sv. Jurijem (zaselek Gerečevec) in Fikšinci občina iz lastnega P djetJ L je uspešno gradNizkogradJ lprd^| Le-temu se je iJ f KD Sv, Jurij Stefa najStara let)ji tveni trak je Pj^ečevee’prebivalec zaselka G Krajs^pS« Alojz Bertalanic-^ices^ hodu po novoasfl roSto^ ljudje napotili bila zabava. \ september 1996 9 metijska panorama ^dgonska ranina avtohtona sorta Radgonsko-Kapelskih goric? Sorta za kakovostna vina ^Podjetju Radgonske gorice promocija ranine, ki je zdaj napolnijo od 8 do 10 feoč steklenic letno Ce Pa vedno Prodaja buteljčnih vin, ljubitelji kakovostne kaplji-Heznih vino aJ Povprašujejo P° avtohtonih sortah, ki rastejo na posa-sortami vinsk Slovenci se lahko pohvalimo z nekaterimi sort tnalo z ttrte’ k' So samo naše, žal pa je takšnih naših avtohtonih še toliko bolj promovirati. Ena od takšnih enotni, ali jef a ra”jna> za katero si strokovnjaki še vedno niso povsem Ran' ° "S”*"0 avt°htona sorta Radgonsko-Kapelskih goric. Otonihsnrtd' V izb°r av' akoij loo U stiara pa na-i bi bila HercWakn m-Vln°gradu na ^t.pred ? naSel Clotar B°u-lnze|eni silv SOrt beli burgundec j”»- V*Srtdnie patenh drugih drža-razr Vrope’ vendar pa je K*"? prav v severo-i?erni Hrvašk^v G°jiJ° Srbiji ^karanin ' O e8 imena rad-im» lma ta sorta še raz- J^jih nekd’aSaj j° na drugih Je Juaoslavije -/e°W ranka, na Ma- džarskem ji pravijo buvier, na Češkem bouvierovo hrozno, n Avstriji bouvierrebe ali bouviertraube weis-se, v Italiji precoce de bouvier blan-co in v Franciji precoce de bouvier bianc. Sodeč po teh sinonimih bi lahko sklepali, da gre za sorto, ki jo je v goricah v okolici Radgone našel vinogradnik Bouvier in je torej avtohtona sorta tega vinorodnega območja. Da je res tako, potrjuje tudi nekatera literatura, saj je v nemški literaturi v opisu evropskih sort omenjena kot radgonska ranina, torej s povsem slovenskim imenom. Žal pa je ta sorta v slovenskem sortnem izboru uradno poimenovana le z ranino. Ranina je naša najranejša sorta, ki ji domačini pravijo tudi spe-cial, zanjo pa je značilno, da nabere izredno veliko sladkorja. Dobra je za zobanje in odlična za vino, še posebno pa je primerna za vina posebne trgatve. Ta sorta lahko v normalnih trgatvah nabere tudi od 20 do 25 odstotkov sladkorja, vino pa vsebuje od 12 do 15,5 odstotka alkohola. Na območju Radgonsko-Kapelskih goric je bila včasih ta sorta precej razširjena, z novo tehnologijo pridelave (kordonska vzgoja na žici) pa sojo zaradi občutljivosti za botritis izpodrinile druge sorte, tako da ni predstavljala pomembnejših tržnih količin, v zadnjem času pa si ponovno utira pot v sortni izbor. V podjetju Radgonske gorice, kjer imajo 300 hektarjev rodnih •vinogradov, ranina zdaj raste na osmih hektarjih, v prihodnjih letih pa jo nameravajo zasaditi še na 10 hektarjih. Pri tej sorti ponovno uvajajo klasično tehnologijo pridelave (bližje kolu, brez kordona), šolajo pa jo v lesenih posodah. Ker je radgonska ranina avtohtona sorta tega območja, so se v Radgonskih goricah tudi odločili za njeno promocijo. Letno zdaj napolnijo od 8 do 10 tisoč steklenic ranine, zanjo pa so izbrali posebne steklenice, dajo kupci zlahka opazijo. V Radgonskih goricah pravijo, da so ji prav s steklenico želeli dati poseben poudarek, suhi jagodni izbor pa polnijo v posebno pollitrsko steklenico v obliki violine. Kot je na tiskovni konferenci ob predstavitvi novih polnitev radgonske ranine dejal mag. Tone Zafošnik, je radgonska ranina med starimi sortami, ki so jih predstavili na letošnjem radgonskem sejmu, prava mladenka, ki se ji obeta še lepa prihodnost. Vprašanje, ali je radgonska ranina avtohtona sorta ali ne, niti ni toliko pomembno, pomembneje je, daje ta sorta naša, da so jo v teh krajih sprejeli za svojo. Daje zares kakovostna, pa potrjuje tudi letošnje ocenjevanje v okviru kmetijsko-živilskega sejma. Na tem ocenjevanju je postal suhi jagodni izbor ranine letnik 1995 Božidarja in Marije Zorman iz Tinjske Gore šampion sejma. LUDVIK KOVAČ Kdaj in na kakšen način se odločimo za obnovo travne ruše? Za obnovo degradirane travne ruše zaradi razbohotenja raznih plevelov in zeli se odločimo takrat, ko z izvajanjem oskrbovalnih ukrepov (gnojenje, raba) ne moremo pridelati več kot 25 t/ha zelene mase oziroma bi izboljšanje s temi ukrepi predolgo trajalo. Torej želimo vnesti s setvijo semena selekcioniranih trav in detelj v travno rušo na eni strani vrste z višjim genetskim potencialom za pridelek in hranilno vrednost, na drugi strani pa želimo z obnovo izboljšati pokrovnost travne ruše oziroma zgostiti sklop rastlin na kvadratni meter ter tako zmanjšati življenski prostor za razrast plevelov in zeli. Dejstvo je, da z vnosom selekcioniranih vrst trav in detelj v travno rušo spremenimo naravna travinja v sejana, ki zahtevajo naprednejši način razmišljanja tako pri tehnologiji pridelave kakor tudi načinu izrabe travinja. Torej, če po setvi posameznih vrst ne odpravimo vzroka, ki je povzročil propad travne ruše, se lahko zgodi, da ne dosežemo žeijenega učinka, tudi če trave in detelje dosejemo. Poznamo dva načina obnove travne ruše, in sicer do zdaj najbolj razširjeni način je tako imenovana TOTALNA OBNOVA s preoravanjem travinja ter nekoliko manj znani način, ko travo dosejemo. šampionka ^ošnjega sejma ^tavan •, o^P^az^0?-'^ govedi in ŽMlKar klh dosežkov je v hin5^e8a seim°dnega kmetijsko-Radgo- Pi^Nimi ra^tonalna, med ^•^več^n^ paji pri’ valiJl Ustave Pornen. Organi-°i)is|(Ov , S° *etos namera-lcem predstaviti najboljše plemenske živali iz domovine in tujine, vendar jim je načrte prekrižala bolezen norih krav in tako so se omejili na razstavo plemenskih živali lisaste pasme iz Slovenije. Obiskovalci letošnjega sejma so tako lahko videli najboljše plemenske telice, ki jih premorejo Totalna obnova s preoravanjem travinja Ta način obnove pride v poštev tam, kjer smo zaradi močne zaple-veljenosti s koreninskimi pleveli in zelmi uporabili enega od totalnih herbicidov, s katerim smo v celoti uničili rastlinje na travinju. Po uporabi le-tega sledi plitvo preoravanje oz. minimalna obdelava s krožno brano. Pred obdelavo površine pa bi tudi svetovali, da analiziramo tla in ugotovimo vsebnost osnovnih hranilnih snovi, na osnovi katerih lahko natančno naredimo gnojilni načrt. Primanjkljaj enega ali drugega osnovnega hranila namreč negativno vpliva na optimalni prirast travne ruše v naslednjih letih, prav tako ima tudi zelo velik vpliv na botanično sestavo travne ruše. S porušenjem razmerja osnovnih hranil v tleh spodbujamo močnejši prodor nekaterih rastlinskih vrst, ki jim nastale razmere prijajo. Največkrat gre za prodor visokih trav ter rmana, regrata 4n drugih manj kakovostnih rastlinskih vrst v botanično sestavo ruše. Če pa nismo analizirali založenosti z osnovnimi hranili, opravimo osnovno gnojenje s priporočenimi količinami in vrstami gnojil, in sicer 80 do 100 kg fosforja in 150 do 200 kg kalija na hektar. Ob setvi je setveno površino priporočljivo pognojiti s 50 kg dušika na hektar. Sledi obdelava travne površine s predsetvenikom oz. brano, nato pa setev priporočene travno-deteljne ali travne mešanice. Ker imamo na območju Slovenije po teksturni sestavi zelo različna tla, bi priporočal, da se pred nakupom posvetujete z območnim kmetijskim svetovalcem, pravilna izbira mešanice oz. posamezne vrste trave in detelje pomeni namreč pol uspeha pri pridelavi le-teh. Na hektar sejemo 35 kg mešanice, in to z žitno sejalnico. k 0 namakanju v Sloveniji aWlje v Podravju, rWurci zaostajajo N^ZaPorednih sušah, ki so v preteklosti Skih^0^ Prišla v osredje razmišljanja ®' J kanja, v Slove-^ibHj^ršin. Izdelan je bil nacionalni program wh površin, J^ta^080'6 namakati okoli 193 tisoč hek arjk e takšhe površi- ti^tvik^krb0 s hrano za namakanje niso P skupaj z že naj bi uredili namakanje na 12 bi tako namakali okoli 18 tisoč hektarjev ze Pridelava ne prenese manj. Sam konzorcij je sicer vodil nekatere aktivnosti, vendar pa je pobuda za oblikovanje namakalnih območij prišla z ministrstva za kmetijstvo. Tudi na posvetu v Gornji Radgoni nismo zasledili mno-žičnejšega zastopstva predstavnikov pomurskega konzorcija in kaj lahko se zgodi, da bodo pomurski kmetijci spet potegnili kraj- slovenski rejci, saj se z razstavo niso omejili le na severovzhodno Slovenijo. Najboljša med najboljšimi pa je bila tokrat Velna rejca Tiborja Šavla, ki ji je med razstavljenimi živalmi pripadel šampionski naslov, predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa ji je podelil zvonec, lastniku pa zlato medaljo. Velno so skupaj z drugimi plemenskimi telicami odpeljali v Travno-deteljne mešanice lahko dosejemo To je način, ko želimo v prazna mesta v ruši dosejati tiste vrste trav in detelj, kijih v ruši primanjkuje. Na območju Pomurja imamamo za ta namen specialno sejalnico, vendar je uspeh setve odvisen od nekaterih ukrepov, in sicer: 1 .Travna ruša mora biti pred setvijo travno-deteljnih mešanic globoko pokošena oziroma popasena. 2 .Rušo, ki je zapieveljena z regratom, rmanom, ščavjem in še bi lahko naštevali, moramo obvezno razpleveliti s primernim herbicidom. 3 .Uporaba mineralnih gnojil ob setvi je obvezna. Poudarek damo predvsem fosforju in kaliju, in sicer je zelo primerno gnojilo NPK 15-15-15 v količini 200 kg na hektar. 4 .Po setvi obdelane površine ne smemo branati. 5 .Pred setvijo je nujno, da naredimo kemično analizo zemlje, na osnovi katere naredimo gnojilni načrt. Ker se približuje čas jesenske setve, bi zainteresirane zaprosil, da pripravijo travne površine, hkrati pa čimprej prijavijo površine pri svojem svetovalcu. ši konec. L. KOVAČ Bosno. L. KOVAČ I Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl, inž, agr. Za kakovostno koruzno silažo ^jo, le tiste rnja’ smotrno med m b°dek na enoto SJ^ine J6 Pa v prvi vrsti Nte« Podvin? na °bmočjih, ki Je v Pori .e Pa’ da so z nj'" Sipkem Ohm V-U 0Zir°ma na Sk ^kam ^kajšnji konzor-ki so ga SA^a v peP°snjega kme-li^dstavii^Rii Radg°ni. sv°Je izkušnje, z njegovo ustanovitvijo pa so želeli povezati stroko in uporabnike. Mariborski konzorcij je s svojimi aktivnostmi že zelo daleč, saj je j večina projektov v pripravi, neka- sn ^a^e- Priprave teri pa že čakajo na izvedbo. Kako bo namakanje v Sloveniji steklo, je najbolj odvisno od zanimanja porabnikov na terenu, državni zbor pa je že dovolil najetje posojila pri svetovni banki v višini ene milijarde za izdelavo dokumentacije na površini 12 tisoč hektarjev. Tudi Pomurci so pred leti že ustanovili svoj namakalni konzorcij, vendar kaže, da so za namakanje trenutno naredili naj- Koruzna silaža bo krma za naslednje leto, zato se moramo potruditi, da bo res kakovostna. Pri pripravi moramo upoštevati suhost snovi, dolžino rezi in drobljenje zrnja ter tlačenje in pokrivanje silosa. Najprimernejši čas siliranja, da dosežemo na hektar največ hranilnih snovi, je predvsem odvisen od suhe snovi, torej od primerne zrelosti koruze. Ko koruza dozoreva, od cvetenja do voščene zrelosti, se vsebnost energije oz. škroba nenehno povečuje. Če smo pri siliranju prehitri, lahko izgubimo velik odstotek škrobnih enot. Koruza v zadnji fazi rasti pridobiva samo škrob. Ob siliranju vsebuje rastlina v povprečju 32 odstotkov suhe snovi, od tega je ima storž 50 odstotkov. Glede na razvoj je to trda voščena zrelost. Kako ugotoviti pravilno zrelost? Obstajajo kar trije načini ugotavljanja zrelosti koruznega zrnja. 1. Pri pritisku z nohtom na zrno noht s težavo prodre v notranjost zrna, mehko in vlažno pa je zrno le pri dnu, kjer se drži oklaska. 2. Na osnovi mlečne črte, ki deli trdi in mehki del škroba v zrnju. Z zorenjem postaja škrob v zrnju trd in dobiva rumeno barvo. Zrno začne rumeneti in trdeti od gornje strani, tako se mlečna črta premika proti popku, kjer je zrno pritrjeno na okla-sek. Najprimernejši čas za siliranje je, ko je ta mlečna črta na polovici do tri četrt zrna. 3. Stiskanje zrna. To ugotovimo praktično tako, da prelomimo storž in poskusimo iz zrna iztisniti sok. Če iz zrna ne priteče bela tekočina, je koruza primerna za siliranje. Mt-O So SAT A 3llA ... St / AJA T€ h iMO PA dt S/d/AoSA ... PITALE K LAHKO /A/ SS5 h Zakaj je 35-odstotna suha snov najprimernejša? Če je suhe snovi manj kot 30 odstotkov, je ta silaža prevlažna, posledica česar pa je več skupnih kislin. Poveča se le koncentracija ocetne kisline, ki si je pa v silaži ne želimo. Optimalna dolžina rezi pri koruzni silaži je 0,5-1 cm. Zaradi pasaže vampa bi bila rez silaže lahko nekoliko daljša, vendar se pri suhi snovi 35 odstotkov zrna ne zdrobi, posledica česar je slabšo izkoriščenost (v blatu najdemo cela zrna). Sodobni silažni kombajni imajo kratko rez, tako da zrno v celoti zdrobijo. Starejši tipi, kot je silažni kom-banj SIP SK 80, pa imajo daljšo rez, zato je potrebno temu tipu vgraditi drobilno ploščo. Na tak način dosežemo 95-odstotno zdrobljenost koruznega zrna. S tem ko tlačimo silažo, iz silosne mase iztisnemo zrak. Zrak je glavni krivec za kvarjenje silaže. Zaradi zraka-v silažni masi se razvije več škodljivih mikroorganizmov, ki fermentirajo ocetno kislino, posledice pa so slabša ješčnost in večje izgube ogljikovih hida-tov. Zrak omogoča tudi razvijanje škodljivih glivic kvasovk in plesni, kar povzroča poznejšo fermentacijo, ko silos odpremo. Da bo najmanj izgub, moramo silos dobro pokriti s plastično folijo ter ga ob robu obtežiti s peskom ali mivko. Pri slabem tesnenju folije zrak vdira v silosno maso in kvarftilažo. Kombinirano travno silažo in koruzo lažje in zanesliveje pripravimo v koritastih silosih. Travo lahko siliramo posebej, vendar moramo pri tem paziti, daje dovolj suha, da ima 30-40 odstotkov suhe snovi. Z ve-nenjem izboljšamo naravne sposobnosti zelene krme. Z izhlapevanjem vode se v travi poveča koncentracija sladkorja, ki je pogoj, da se v silaži v čim krajšem času razvijejo mlečno-kislinske bakterije, poveča pa se ozmotski tlak, kar neugodno vpliva na nastanek škodljivih mikroorganizmov. Pri silažah s suho snovjo nad 30 odstotkov ni izcednega soka, s tem pa si zagotovimo višjo hranilno vrednost. (se nadaljuje) Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ Murska Sobota Jože PUHAN, dipl. inž. kmet. BES 10 vestnik, 5. septembe^g ntervju Dva pogleda in različne izkušnje dveh učiteljic ob začetku novega šolskega leta Učitelj mora biti tudi igralec Te dni je spet »zadišalo« po pravi šoli, taki, iz katere prihaja mladina s polnimi torbami učbenikov in šolskih potrebščin. Kaj vse jo še čaka? Čimprej bo zlasti treba pozabiti na dolgo jutranje poležavanje, brezskrbne počitniške dni... Čeprav je v šoli velikokrat prijetno in zanimivo, prinaša le-ta tudi precej dela, obveznosti, stisk ... To velja tudi za učitelje in druge, ki delajo v šolah. Čeprav je glavnem vse predpisano (učni načrt, predmetniki idr.), kako naj učitelji poučujejo, imajo vendarle veliko možnosti, da so v razredu, pri izvedbi določene učne ure, sami svoji kreatorji; lahko so tudi igralci ali nastopajo v kakšni drugi vlogi. Zanimale so nas izkušnje ih pogledi učiteljice, ki začne kot prva usposabljati mladi rod; je torej elementarka, kot pravijo v šolskih krogih učiteljem in učiteljicam prvih razredov osnovne šole. Med njimi je že 16 let tudi BRUNA ŠVAGAN z OŠ Gornja Radgona. Oglasili pa smo se tudi pri predmetni učiteljici slo- ti v klopeh, ne pa prihajati k meni in se z mano pogovarjati. Ni bilo takšnega navodila, ampak so nas tako vpeljali v delo drugi, in to na praksi med šolanjem na pedagoški akademiji. Zgledovali smo se po učiteljih, ki so nam bili mentorji. Kot mlad učitelj si ne upaš delati po svoje. Moralo je biti precej strogo. Imela sem tak občutek. Učiteljica, tovarišica ali...? BRUNA Š.: »Naj bi me ogovarjali z učiteljico, jaz pa sem rajši, če mi rečejo kar Bruna. Nič nimam tudi proti tovarišici; to mi zveni kot prijateljica, ne pa kaj drugega, ideološko obarvanega.« MAJDA F: »Lahko mi rečejo tovarišica ali kakor želijo. Nisem občutljiva na to. Nekateri zganjajo okrog tega precejšen hrup, da jih morajo nazivati gospa učiteljica, gospod*učitelj... Zame je tovarišica pripadnost nekemu poklicu, ne pa da bi šlo za nekakšno politično ozadje. Če si kdo hoče pridobiti avtoriteto z nazivom, mislim, da so za to drugi načini.« venskega jezika na OŠ Franceta Prešerna Crenšovci MAJDI FRANČIČ. Do zadnje kapljice - Kaj pomeni biti učitelj(ica) prvošolčkov? Kako se začne vaše delo na začetni poti njihovega opismenjevanja, branja in računanja? BRUNA ŠVAGAN: »V prvem razredu se predajaš otrokom skoraj do zadnje kapljice. Najhuje je na začetku, ko je potrebno otroke spoznati in jih navaditi na zahteve, ki jih prinaša pouk. Utrujena prihajam domov, ker me res izžamejo. Ker sodelujem v projektu inte- Zdaj velikokrat spreminjamo razporeditev v razredu. Največkrat vsi skupaj sedimo na preprogi pred tablo; običajno posedemo v krogu in se držimo za roke. Ko se bolje spoznajo, pa se družijo tudi po skupinah. Ob pogovorih na preprogi nastaja tabelska slika. Ko je to končano, pa so 10 ali 15 minut tudi na svojem mestu, da kaj prepišejo ali narišejo. Ogromno delamo z miselnimi vzorci, ki jih učenci sami dopolnjujejo s slikicami ali besedami, če že znajo pisati.« - Nekateri otroci se naučijo pisati in brati že pred vstopom v šolo. Se vam zdi, da je to zanje kakšna prednost? - Otroci so zelo različni. Ali opažate pri njih tudi stiske, ker je v šoli precej drugače, kot je bilo v vrtcu? »Da, vidim, da nekateri otroci doživljajo posebne stiske. To so v glavnem tisti, ki so imeli v vrtcu kakšnega dobrega prijatelja ali prijateljico, zdaj pa niso več skupaj in si ne morejo najti drugih prijateljev. Lani si je neka deklica komaj v drugem razredu našla sošolko, s katero je lahko postala tudi prijateljica, prej pa z drugimi sploh ni navezovala stikov, ampak le z mano. Njena mama mi je pripovedovala, daje imela mene za prijateljico, ne pa za učiteljico. Ni našla stika ne s fanti ne z deklicami. To se dogaja predvsem otrokom, ki so bolj vase zaprti. Večina pa si najde takoj prijatelje. Imam občutek, da sem tudi jaz ena od njih, ne pa učiteljica, ki jih priganja k učenju, pisanju idr. Nekateri me imajo tudi za drugo mamo.« - Vsi naj bi uspešno končali prvi razred? »To je cilj, in če opažam, da kdo ni dovolj uspešen, najprej poskušam z vsakim delati individualno. Pokličem tudi starše in se pogovorim še z njimi. Večkrat ugotovim, da se morajo doma celo preveč učiti, saj mi starši rečejo, da so vadili skupaj z njimi popoldne in še zvečer. Neka mama mi je rekla, da je štiri ure trenirala matematiko. Potem pa so otroci preutrujeni in zgubljajo voljo. Zato staršem povem, naj rajši delajo manj, in to vsak dan. Običajno pa vsi otroci končajo prvi razred. Če pa opazim, da kdo res ne bi uspel, predlagam prešolanje v osnovno šolo s prilagojenim programom v Gornji Radoni. To je težko za starše, vendar... Tu bi bili njihovi otroci neuspešni, doživljali bi poraze in hude strese, tam pa vsi uspešno končajo osnovno šolo.« čas, da si spočijemo; naš poklic je psihično zelo naporen in zahteven. Učenci in učitelji potre-bujemu ta počitek. Nikakor pa ne gre za dvomesečne počitnice. V resnici se začnejo naši dopusti okrog 15. julija in se končajo do 20. avgusta. Sicer pa čaka učitelja tudi med počitnicami precej dela - da končaš in začneš šolsko leto. Ne vem, če bi to še kaj več komentirala.« - Ste slavisti na šoli bolj obremenjeni kot drugi učitelji? »Po moje je res tako. To večina drugih tudi ve. Dejstvo je, da so razlike med posameznimi predmeti. Pri slovenščini je predvsem veliko dodatnega dela s snovi. V Žagarjevem učbeniku manjkajo vaje.« - Če bi anketirali učence na vaši šoli in jih tudi vprašali po priljubljenosti predmetov, kako bi se odrezala slovenščina? Na mnogih šolah je učenci ne marajo preveč. »Na koncu lanskega šolskega leta je socialna delavka izvedla anketo, v kateri je bilo tudi to preveč pozornosti. Želijo P° zati rezultate, ki bi po« so dobri slavisti, in zatoP pritiskajo na učence.« , - Kakšni so rezuM1'"151 dela z učenci? »Kot zgled lahk0 tekmovanja za Cank J nanja. Učenci nase si sJj nekaj let med uspesneJ* dosegajo srebrna priznanj Najprej, ko smo vstopili v 1. razred na OŠ Go t J Radgona, so našo pozornost pritegnili stolM katerih sedijo otroci. Na vseh so bile lične blazinice ali »podritniki«, kot jim pravijo oni-Blago so »zrihtale« učiteljice, šivale so babice kakor se je katera od elementark znašla. Bilo J tako rekoč vse zastonj in zelo prav pride. vprašanje. Zmagala je slovenščina. Takšnega izida nisem pričakovala. Drugje mislim, da so odpori predvsem zaradi storil- Bruna Švagan Spustiti se na raven učencev MAJDA FRANČIČ je začela svojo učiteljsko pot pred 14 leti na osemletki v Gorišnici v ptujski občini. Ker pa tam zanjo ni bilo več službe, seje prijavila na prosto delovno mesto v OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer je ostala vse do danes. - Med ljudmi kroži pripoved, da je pozimi najbolje biti zidar, poleti po učitelj. Očitajo vam torej dolge poletne počitnice. Kaj pravite na to? »Ne bi rekla, da so predolge. Učitelji potrebujemo določen Majda Frančič popravljanjem pisnih izdelkov. Samo en spis vzame učitelju veliko časa, če ga hoče pošteno pregledati, popraviti in oceniti. Največkrat opravljam to delo doma, v svojem prostoru, kjer imam mir, saj ga nujno potrebujem. Tako sedim ob pisnih izdelkih dolgo v noč. Kontrolne naloge in testi pri preostalih predmetih so prav gotovo nekaj drugega. Tam ni kaj dosti premišljevati, spisi pa terjajo veliko časa. Skrb za slovenski knjižni jezik bi morala biti vodilo vseh, a žal ni tako.« - Kaj pa z učbeniki in delovnimi pripomočki za vaš predmet ste zadodovljni? »Moram priznati, da kombiniram predpisano in dodatno literaturo. Sem za novosti, če so zelo kakovostne. Moram pa sama presoditi, ne da bi mi kakšno stvar vsiljevali drugi. Prav vesela sem, da so se v zadnjih letih začeli pojavljati alternativni učbeniki, kot je to tudi učbenik, ki gaje sestavil Jože Skaza Slovenska beseda za 5. razred. Preskusila sem ga v dogovoru z njim in po mojih izkušnjah je res zelo dober. Prednost je v preprostosti -poenostavljeni primeri, vaje, vprašalnice za ponovitev učne nostno naravnega dela učiteljev, ki ga terja preverjanje znanja ob koncu šole. Temu namenjajo se uvrščajo tudi na ^^1« movanje. kjer je ena iznanje: tudi osvojila zlato P Dokaj ponosni srno )|1S. na izdajo dramski aSio-ših učencev v jivciin vom Pepelka, škodi.| b marsikaj. To so kr J§0|ah jih igrajo tudi po druž dok8) in sporočajo nanl’ ivsak0*0 zadovoljni. Tudi sa sko leto kaj zaigram0' - Kakšen naj bo ' ’re iid do imeli učenci njegu najraje, tako kot]U°n šovski osemletki- 6ija« »Vedno poskusa"1 ^0 kaj novega. Tako • ^d lahko učenci veliko r '^vizi z besednimi igrami- d0> d* Zadnja leta imanl ačih dajem čim manj log- in cudn°’ To se sliši malJa j0-nA pak menim, da m jOli,k večino dela °Pra »jvijo Pt0* so doma, pa naj P Zadovoljstvo v poklicu, napredovanje? bi„ BRUNA Š.: »Ko imam učence pred sabo, po na vse drugo in se počutim zadovoljno, sp■ razred v redu. Ravnatelj mi zelo stoji ob s spodbuja, svetuje ... Ni inšpektor. So po . ki me spravljajo v slabo voljo. Preveč je - . sein administracije. S predlogom za naPrej sj nekaj časa odlašala, ker sem sklepala, a morda tega še nisem zaslužila, potem se vlogo, vodstvo šole jo je poslalo na šolske> « ministrstvo, pozitivnega odgovora pa se MAJDA F.: »Ne bi kaj dosti jamrala, ^e^ančni učitelj še vedno nima tistega mesta (po J plati), ki bi mu v naši družbi pripadalo-dosežen določen napredek, napredovanje .delovnem mestu, dodatek glede na uspet1 Moje načelo je: kar delaš, moraš imeti r tako, potem se to mora poznati pri dem ' seui Slovenščino imam izredno rada in zelo tud1 učiteljica. Mogoče imajo zato radi ta Pr učenci, ki so v večini odgovorili, da jim J jo najljubši predmet. Osebno sem napre najvišje stopnje - torej so mi podelili na svetovalka.« griranega pouka, U5r pomeni, da z istimi učenci nadaljujem delo tudi v drugem razredu, imam občutek, da lahko tedaj že malo počivaš zaradi tistega dela, ki ga vložiš v prvem razredu. Poznaš otroke, točno veš, kaj lahko prinese eden, drugi, tretji... Tudi oni mene poznajo in vedo, kaj želim in pričakujem od njih. To je resnično enkraten korak, za katerega se je zavzel tudi naš ravnatelj. No, prvi mesec se pravzaprav še kar precej igramo, otroci sami prinašajo s sabo slike in druge stvari, tako da ni več tako ostre razlike med vrtcem in šolo, kot je bilo to svojčas. Ko sem prišla prvič v službo, je bilo vodilo: Zdaj pa se bo treba učiti. Otroci so morali mirno sede- »Da, nekateri že berejo in pišejo, ker jih je nekdo doma naučil, recimo starejši bratje, sestre ali starši. Gledano iz moje prakse to zanje ni ne vem kakšna prednost. Opažam namreč, da zaradi tega nekateri niso dovolj pozorni pri pisanju, da izpuščajo črke in imajo težave pri pisavi. Ko se enkrat kaj naučiš, to težko popraviš. No, seveda pa ni nič narobe, če znajo pisati in brati že pred vstopom v šolo. Takim običajno ponudim kakšen učni list ali knjigico, da lahko gledajo, medtem ko mi obravnavamo to ali ono črko. V večini primerov pa se dogaja, da tudi ti otroci raje poslušajo nas, ker vsako črko, ki jo obravnavamo, spoznavamo z zgodbico, kar je zanimivo za vse otroke.« Ali se je potrebno na novo šolsko leto posebej pripraviti? BRUNA Š: »Precej sem premišljevala, kako bom izvedla predvsem prvi šolski dan, prvo srečanje z učenci in njihovimi straši. Poleg tega je bilo treba pripraviti tudi razred. Pred začetkom pouka sem izpolnila slikovni list za vse učence, ki predstavlja nekakšno potrdilo, da so postali učenci OŠ Gornja Radgona. Prvi dan pa je res naporen. Otroci veliko pričakujejo in najbrž so potem nekoliko razočarani, ker to še ni tisto, kot so si predstavljali, da bo v šoli - da se bodo že kar takoj začeli učiti pisati, računati... V bistvu pa je na ta dan precej administrativnega dela in več kot z otroki se pogovarjam z njihovimi starši. Vse drugače pa je drugi dan, ko prinesejo s sabo šolske torbe in potrebščine.« MAJDA F.: »Vsekakor. Z vsakim novim šolskim letom se pojavijo nova pričakovanja, v sebi čutiš nemir... Najprej se pripravljamo skupaj v okviru učiteljskega zbora; gre predvsem za organizacijske stvari. Nam samim pa so prepuščene priprave na učne ure. Imam dovolj možnosti, da izvedem uro tako, kot si jo zamislim. To je velika prednost. Nekaj let nazaj je bilo dosti bolj strogo - kot da bi moral za vsako uro stati ravnatelj. Zdaj tega ni več. Ideje se lahko razbohotijo.« _————- .. čas s starši in da je domačih di dof” v6(i Več je potrebno nU sti, spustit' । rostat'"3 učencev, ven ja pra sionalni ravni-M J h s, tudi, da iščete. nje in ne nezn^. bodo Ai H sami .izberejo- ni. Res P^nu^Az^r’ kampanjskemu sp%tell’ Dolga leta P’a sapi° " te'$ la, da učiteljApe^J ampak J® da ralec. Ne At sedno igratpravi^AA Vsak pnhod tfaja 4$ eč neke?r razred" PaJ^jedJr odhod iz ra mjjeSs ,,0, ’ ‘A^STetol'^ mislim, daje uCii tu si učenci zeliJ s0 ig ram pa še reC ’ , učenci.« f j ! 1 I ( t i 1 I i t S t s ! i I r t t h P s s d d v ii \ t P k c k s t p d t; Vi Sl it k »1 k, li bl it Sl Pl Pl 'i ti Jt! i« S« Sp 'v "i lo St 5. september 1 996 11 ulturna obzorja mednarodni festival računalniških umetnosti v Mariboru V Lendavi spet zborovska pesem Nova telesnost IMekc/h^3*1’ interaktivnih instalacijah, perfomansih, predavanjih in t^je nTd Pa tUd' ‘tbiika11 praktičnega dela, videoprojekcijah in zaba-od24 »v rUgem mednarodnem festivalu Nova stvarnost, kije potekal Woriev d° sePtembra, sodelovalo petnajst slovenskih avtoric in ^Potisk “Vajs®t tujih ustvarjalk in ustvarjalcev iz ZDA, Avstralije, "iki) kjC n dra8*k evropskih držav, ob njih pa seveda drugi (uporab-Halerije Zavdl na eno °d osmih prizorišč (od prostorov Umetnostne Me bil n “•‘'medijskega centra KIBLA). Tematski poudarek festiva-^findust "F.i dstav'tvi problematike kompleksnih zvez med človekom in 'c ^ebnof'm' s‘r°j'’ na nov'h medijsko-tehnoloških oblikah človeko-tjevanja na telesu kot predmetu oblikovanja in tehničnega dopol-n ustvarjanju novih razmerij med naravo in tehniko. med-“metnosti račnalniških dVsem Pred^bl-namenjen pre' 'azmiš|jand aVltV1 teoretičnih P°dročiu Jt ln d5avnosti na tem VePskim , P°sameznim slo-s'ovenski Styarialcem kot širši SežeiJ. iasnUb 'k.’ Cil-i Je b'l do‘ ^loven^°PajetLldi P°sta|m avtorji, ki ustvar- Ars Electronica. Razlog je: draga oprema. Zato je usmerjen predvsem na nematerialne mrežne projekte. To leto so se slovenski avtorji predstavili tudi na Internetu (avtorji so člani KUD-a F. Prešeren in OSI s Ljudmila) in so kreativni tako konceptualno kot produkcijsko. Reprezentativni predstavniki prve- aplikacijo lastnih estetskih pravil (...) Novi mediji uporabljajo CD-ROM kot lastno transmisijo (prenos) zadetkov, ki določa legitimnost njegovih fukcij, estetike in vseh principov interaktiv-nosti, komunikacije in individualnega razvoja«. (P. T. Dobri-la) Prav zaradi naštetega je umet- ^'ana realnostje zbujala pozornost, ko je še bila eksperimen talna. Drit-C’So P°nudili zanimivo, čeprav ekscentirčno idejo VR širši javnosti. HM fe P°stal simbol VR-sistema. Seveda je ideja VR zvenelavznemirjivo, a boliuJe^a ^raSa droga. Sedaj se (morda) končno srečujemo z vrati k , koffe1 \^ejami in z mislijo na praktičnost. Obstajajo pa ie tudi resne op i(pOK izrL re^a^htacijski program za prizadete otroke. MACHI KO KUSAHARA (je profesorica medijske umetnosti na Fakulteti za umetnost pri Polite mičnem v Tokiju. Od leta 1986 poučuje medije in računalniško grajiko). ------------ Sti'ne prnd°?‘“ vizualne in arti-'^nalniv ukciJe' uporabljajo J^ijske n„na raz'’čnih ravneh odvisno ?SujePt"e tehnologije. Na ;tltana Po ; ?r°dukcija koncen-“ drbgihin f-b‘U‘'b’ univerazh &«**»• pri nas in in Zan?° Pr'ča nefleksibi-°st' univerzitetnih v nLe Pa ta produkcija c°r°sje naPnOfltnih f°ndacijah. lA^i-Podn^"1^1" največji me-K^ij', n'ta fukcioniranje in-so Uubljanski L?'0 in miS|eren’ mariborsko Mi^O. Center ritnc . ’ v casu socia-A Univ^6, imela ma' !‘Za s Poudarkom h?r«Unain"?nostih na-ibolJ Pred11 Hode ‘Skl center in bila &aC 2a druge. Danes sh.^liziran Jubliaria in njene Ata,? Institucije - npr. Vaaimaeirninutno računal-i/JO ^Udenr°' Skupino sesta-Vjip^alnis.Je elektrotehnike ten ‘‘ skupaiVa ter arhitekture.) cemrredStaVljajo po’ V°ko p.;. "• K omenjenim 'Č^alno ue‘em° tudi najbolj J D. da SaJ nn ademiJa ostaja za Hm! P°sv«x ' ZM° malo pozor- Vo„a,V'deu 'n novim V( J državo dar pa *ma vsaka %k'e(lije ki .'Pstitucije za no-oddJi? vključuje kot i^i drn^6- Nesamosli- Htov 81 Umetniki so del So bili Ha6 na u avtorji razdeljeni medija (gra- 1^! Ptojeko\ke- insta,ac'je in Vežui kacija n' cePrav tudi ta °ča. Če kb'la P°vsem °b-n ' de|i'i Projekte pnv6?1 biph mora‘ /^Una^Jekte, ki upora-V" tiste Za eeiotni pro-% Za hjea 1 8a uporabljajo Stkali del (avtorji bi 1Z’ZDVZentirati končni S un'ka na tiskalniku Nci 'ati bi LZ videoProjek-Wleden ° morali deliti pro- Samo u0, al' obiskovalec S>Pzh±dialiPa lahko St.r°nia l a je del v proce-°ij6;n Pr^^ij- dela, t. i. Zadnii P°’ Sr?J°čza lst.'čen in prav Sd?10' Mariledij'.0 katerem more °rsk' festival se Povsem kosati z ga pola so Marina Gržinic in Aina Šmit, Igro Štromajer, Marko Peljhan, najboljši slovenski ujetniški mrežni projekt NSK - v razvoju - in drugega pola Luka Piškurič, Luka Frelih in Vuk Josič). Druga dominanta produkcije niška CD-ROM galerija vključevala mednarodno priznane umetnike, kijih je izbral Erkki Hu-htam. Sodeloval je npr. Teo Spi-ller, prvi umetnik, ki je samega sebe poimenoval »umetnik cy-ber prostora« in je kreator enega prvih slovenskih CD-ROMOV, je seveda video, ki ga uporabljajo kot praktično avdiovizualni medij v najrazličnješe namene, od risank, animacij, filmov, ra čunalnikov in še kaj. »Njegov estetski jezik je med jeziki najbolj eklektičen. Video je povezan s televizijo, torej z množičnimi mediji (...), ki so nasprotni naravi novega medija (...) n času od 50. let, ko je bila ustvarjena televizija, pa do 90. let ki ga je ustvaril skupaj z Bojanom Štokljem. Za lažjo imaginacijo festivalskega dogajanja naj navedem nekaj zgledov. Monika Fleischmann in Wolfgang Strauss sta avtorja interaktivnih instalacij Liquid Views in Rigid Waves, pri katerih ljudje pozabijo da komunicirajo s strojem. V obeh delih je simbolizem ogledala n izmišljenega telesa, ki ga je Ovid Bogastvo srca in duše Grajska dvorana je bila pretesna za vse, ki so prišli poslušat pevce ehom. Media-Narcis deluje in se gleda v ogledalu intimno. Ampak - v istem trenutku - pusti za sabo sledove, ki jih nato gledajo tudi drugi. T. limura je pionir japonskega eksperimentalnega filma in videoumetnosti. Njegova Aiue-onn six features je video instalacija s šestimi monitorji in VHS-trakovi, ki mu omogočajo naključno kombinacijo med monitorji. Pri kombinairanju komičnega in absurdnega je izdelal šest smešnih obrazov, ki jih krmili sistem G, tako daje lahko animiral vizualne podobe šestih japonskih samoglasnikov, enakih v japonskih pismenkah in latinici. Koncept je razvil z »dif-ferance« Jacquesa Derridaja, kjer različnost »podobe«, »črke« in »glasu« deluje v prostoru in gibanju. Vse podobe instalacije AIUEONN se razlikujejo ter ka-snijo glede na črke in glasove, s tem pa ustvarjajo multikulturnost. Wojciech Bruszewski je začel 18. marca 1992 uresničevati idejo soneta, to je na dan, ko je bil narejen prvi sonet Yk dog fudc. Od takrat je objavil osem poglavij s 359 soneti v vsakem. Vsako poglavje je natisnjeno v eni kopiji in ima svojo disketo. Sonete oblikuje računalnik v abstraktnem, neznanem in neobstoječem jeziku. Predavanja Finec Erkki Huhtamo je poudaril, da računalniška umetnost omogoča raznolikost pristopov k oblikovanju in da se produkcija kaže prav tako raznoliko, saj avtorji ponujajo od osebnih meditacij, nadrealističnih in bizarnih fantazij do elektronskih knjig, parodij popularne kulture, interaktivnih raziskav podob in zvoka in kritičnih ter skeptičnih interaktivnih del. Margaret Morse je v predavanju Virtualni vdih: Umrljiva telesa in žive lutke poudarila, da virtualnost ni nekaj navideznega, izmišljenega, ampak je zgolj drugačna, takšna, da v njej postane človeško telo stroj, s katerim odkrivamo prostor. Vendar pa je dodala, da interaktivnost sama po sebi še ne omogoča dialoga, saj je slednji domena in-tersubjektivnosti. Ena od skorajda zbledelih fraz, ki so na vidiku vedno, ko gre za računalniško umetnost oziroma, če govorimo širše, za splošno virtuali-zacijo kulture, je izguba človekovega občutka za skupnost. TEO SPILLER: »Človeštvo je se zamisli nad treba gaje naučiti, da se ozre p JostuiatOv in navad. Ravno topaje smiselnostjo svojih načel, mnenj.ta J Jjsočletja: namern0 in globalno glavna naloga delovanja umemo svobodnejšega razumevanja sveta in -s _________________________ je bil video vedno neke vrste subverzivna, eksperimentalna in umetniška oblika interference množičnih medijev, ki so odigrale vlogo in demokratizirale nove principe (...) in nimajo ničesar skupnega z novimi mediji (. J Še več, umetnost se modernizira (demokratizira) ne samo p.o vse bini, temveč tudi po formi, m računalnikom je dobila stroj za ooisal v mitu o Narcisu. V Rigid Waves si obiskovalec ogleduje impresionistično sliko sobe z ogledali. Ko stopa bližje shku se ta transformira v neverjetno realistično sliko. Ko stopi dovolj blizu, v ogledalu vidi svoj odsev [n ko stoji pred ogledalom, obiskovalec vzajemno sodeluje z njim s spačeno podobo svojega telesa, z njegovim shizofrenim Skratka, VR je tukaj, morda še vedno tisti del kulturne produkcije, ki ostaja zunaj mogočnih institucij, kot sta univerzi. Toda ta, ki razmišlja o računalniških umetnostih kot o nečem prihodnjem, je že izgubil bitko v časovno-prostorski dimenziji. Pripravila A. POTOČNIK FOTOGRAFIJI: NATAŠA JUHNOV Pred dobrim letom in pol je prišlo med pedagoškimi delavci Dvojezične osnovne šole v Lendavi do pobude o ustanovitvi pevskega zbora. Zamisli je bila vesela glasbena pedagoginja Tanja Vajda, ki sicer že vrsto let uspešno vodi kar dva šolska pevska zbora. »Rodil« se je Mešani pevski zbor Lendava. Sprva je sodelovalo le 12 pevk in pevcev, pretežno učiteljev, danes pa šteje že 21 članov, ki so voljni petja in dela. Ob moralni in gmotni podpori ravnateljice DOŠ 1 Elizabete Pal in kasneje župana občine Jožeta Kocona seje zbor postavil na noge, njegovi nastopi v javnosti pa so bili ocenjeni zelo pohvalno. Prav zato pričakujejo pevci, da se jim bo pridružilo več novih članov. Nastop Mešanega pevskega zbora Lendava v grajski galeriji. Pevci so oblečeni v nove obleke, sešite v Muri. Mešani pevski zbor je ob koncu letošnje pevske sezone pripravil samostojen koncert v grajski galeriji. Za vse, ki so želeli biti med poslušalci, je bilo premalo prostora. Zbor je nastopil v novih oblačili, katerih nakup je financirala občina, sešili pa so jih v Muri. Tako se je Len-davčanom končno uresničila želja, da bi zborovsko petje spet zaživelo, kajti Prekmurci se zavedamo, da je pesem bogastvo srca in duše, lepota - neminljiv zaklad in cvet, ki nikoli ne ovene. OLGA PAUSIC kulturni koledar PRIREDITVE LJUTOMER: V petek, 6. septembra, ob 20. uri bo v dvorani Glasbene šole Slavka Osterca monodrama Pavleta Lužana »Živelo življenje Luka D«, ki jo bo izvedel Polde Bibič. BELTINCI: V soboto, 7. septembra, bo ob 20. uri v gradu mega koncert, na katerem bodo nastopili Fat nuns, Šljaken zi bite. Pridigarji in CZD. MORAVSKE TOPLICE: V petek, 6. septembra, bo ob 20.30 v restavraciji hotela Terma! nastopil plesni par iz ljubljanskega plesnega centra Fredi. Vstop prost. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V petek, 6. septembra, bo ob 20. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav otvoritev razstave Kolomana Novaka Iluzija 3D. MURSKA SOBOTA: V petek, 6. septembra, bo ob 19. un v Galeriji otvoritev razstave Likovne kolonije Ormož *96. Svoja dela bodo razstavljali: Mirko Bratuša, Stojan Grauf, Anka Krasna, Ivan Leskošek, Ignac Meden, Vojko Pogačar, Dragica Rožmarin, Jože Šubic in Jože Tisnikar. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane bo do 13. septembra razstava slikarske kolonije Miijra. Razstavljajo: Andrej Hirci, Barbara Gosar, Marko Zorovič, Tina Štirn, Mihael Rudi, Tomaž Plaveč, Lucija Močnik in Igor Banfi. MORAVSKE TOPLICE: Do 20. septembra si lahko v Galeriji Ajda ogledate razstavo slik Božidarja Ščurka. Pričarani ženin V okviru Košičevega tedna občine Moravske Toplice so v nedeljo na Ivancih in Bukovnici člani kuda F. S. Finžgar iz Žižkov odigrali ljudsko veseloigro Pričarani ženin. Predstavljajte si čisto običajno vas s čisto običajnimi ljudmi, ki imajo običajne človeške pomanjkljivosti in želje. In v tej vasi živi čevljar s svojo ženo, ki noče biti podobna drugim v vasi. Zato za svojo že malo priletno hčerko izbere ženina iz Amerike. Hči pa ima rada fanta iz svoje vasi, ki živi pri teti, in obratno. Teta ne mara čevljarjeve žene, zato želi Tončka ppročiti s hčerjo čevljarjeve sosede. Da bi bila zmeda popolna, se najavi ženin iz Amerike. Kako se ta zmeda razplete, pa naj ostane skrivnost. Če pa boste kdaj imeli priložnost, da si igro ogledate, jo kar dajte. Ne bo vam žal. ASAM Bogati ženin iz Amerike, ki vnese zmedo v vaški vsakdan. vestnik, 5. september!^ 12 & Blues a glasbeni sceni Metallica » Oni so institucija zvoka« Ameriška revija za jazz in blues Down Beat objavi vsako leto avgusta lestvico najboljših v različnih kategorijah po izboru glasbenih kritikov z vsega sveta. Poglejmo nekaj zmagovalcev zanimivejših kategorij: v kategoriji največji umetnik leta je zmagal saksofonist Joe Lovano, za album leta je bila izbrana zbirka šestih plošč Eni največjih heavymetalskih skupin Metallica je uspel »come back« na glasbeno sceno. Skupina Metallica se je letošnje poletje pojavila z malo ploščo Until It Sleeps, pesem s tem naslovom pa je pred kratkim izšla tudi na njihovem zadnjem albumu Load. Tudi tisti, ki jim takšna glasbena zvrst morda ni pri srcu, a se na glasbo bolje spoznajo, bi lahko brez pomisleka dejali, da so pravi mojstri in virtuozi na svojih inštrumentih ter v svoji zvrsti. Kvartet, ki ga sestavljajo kitarist in vokalist James Hetfield, bobnar Lars Ulrich, kitarist Kirk Hammett in basist Jason Newsead, pa si svojega statusa ni ustvaril z eno samo dobro ploščo ali enim hitom, ampak si ga je dobrih štirinajst let trdno in vztrajno gradil na svojih dolgih turnejah in s trdim delom v studiih. pianista Keitha Jarretta z naslovom Keith Jarrett At The Blue Note, jazzovska založba leta je postala ameriška založba Verve, za najboljšo akustično jazz skupino je bila ponovno izbrana skupina basista Charlia Hadena Quartet West, najboljša električna skupina je postala skupina kitarista Johna Scofielda, za najboljšega tenor saksofonista je bil izbran stari maček Sonny Rollins, za najboljšega klaviaturista je bil izbran Herbie Hancock, prestol najboljšega električnega kitarista je po dolgoletni prevladi Johna Scofielda prevzel fenomenalni Bill Frisell, najboljši električni basist je še vedno neprekosljivi Steve Swallow, medtem ko pri bobnarjih v celoti prevladujejo stari mački, med katerimi je bil letos za odtenek najboljši Elvine Jones. Za najboljšega pevca je bil izbran starosta jazzovskega petja Joe Williams, med pevkami pa je letos vodila Cassandra VVilson. Med blueserji še vedno prepričljivo vodi B. B. King, za blues album leta pa je bil izbran album kitarista Ronnia Earla z naslovom Grateful Heart, naziv najboljše blues skupine pa so letos dodelili skupini Roomful Of Blues. Z albumom Load je v njihovem ustvarjanju nastopilo novo obdobje tako v imidžu kot glasbi. Sami pravijo, da so pri nastajanu tega albuma veliko eksperimentirali z zvoki in inštumenti. Povedali so, daje ta sedmi album nekakšna prelomnica v njihovi karieri,, saj se sedaj počutijo zreleje kot glasbeniki in ljudje. Je velik korak naprej. Bistveno pa so posegli tudi v svojo zunanjo podobo, tako pri obleki kot pri frizurah. Njihov najnovejši album zveni novo, sveže in kljub temu tudi trdo. Album Load pa je tudi najbolje slišen, najmu-zikalnejši in najbolj harmoničen v njihovi karieri doslej. Nekateri ugotavljajo, dašo se z glasbo tega albuma približali glasbi Nirvane ter da bodo s tem pridobili tudi krog alternativcev. Sami pa so prepričani, da se s svojm najnovejšim albumom niso izneverili svojim starim oboževalcem, čeprav bodo nekateri prisegli le na njihove prejšnje albume (Kili ’Em Ali, Ride The Lightenning, Muster Of Puppets, And Justice For Ali, Metallica - črni album). Nekoliko drugače od prejšnjih zveni najnovejši album morda tudi zato, ker so tokrat pri glasbi in besedilih sodelovali vsi člani skupine. Čeprav sta Hetfield in Ulrich še vedno vodilna kreatorja njihovega zvoka, sta bila s svojimi idejami tokrat zelo navzoča tudi Hammett in New-sted. Njihov nov način ustvar- janja pride najbolj do izraza predvsem v kitarskih delih, kjer zvenijo kot miniaturni orkester. Vsi, ki so kdaj obiskali njihov koncert, pa vedo, kaj to pomeni. Njihovi koncerti vedno težijo k popolnosti, na vsakem koncertu pa dajo vse od sebe, do zadnjega atoma moči in zadnje kapljice znoja. Slovijo pa tudi po tem, da so skupina, kije največ svojega časa preživela na turnejah in hotelskih sobah, zadnja njihova turneja pa je trajala kar dve leti. V tem času so trikrat prekrižarili Ameriko. Po tej turneji so si vzeli dve leti premora in v tem času ustvarjali nov album - Load. Skupina je nastala leta 1981 in je v teh letih za svoje delo prejela številne nagrade znanih revij, glasbenih kritikov in akademij. Lahko zapišemo, da so bila njihova 80. leta, to je bil čas tovrstnih skupin. Metallica pa je ime- la v tistem obdobju precej■ no mesto tudi med skup heavy metala. Precej e. ie(S dobje pa je imela skj 1986, pred desetimi leU . bili na uspešni turneji P , Na švedskem so doz« prometno nesrect%LfBurton, umrl njihov basist Gl od drugih pa nobeden m » poškodovan. Burton je < no priljubljen. »Potem ni bilo tako, kljub tem P se znova našli štirje »m ■ nadaljevali delo,« nekol . j, pravi Ulrich. Leta precej poškodoval tudi ko se je na koncertu podrl podpornik odr ■ ja so ga v bolnišnico- ejj zdravili-zaradi opek i .^i tretje stopnje, na rami P“J opekline prve stopnje- jaDji Čeprav imajo pri ustv J ■ glasbe Metali.^ večjo vlogo kot precej različni po ne vpliva na nji , ugodn° bojne odnose. Ze pa vpliva na glas ’ pOreJdu ko je Urlich, kijeP Danec, na primer jjgtfjeld sen in zgovoren, J najpogosteje P°^ irVsp(e' cijam in išče sv J v6fjt hodih po gozdovih žl. Kalifornije, Hamm lah katerega teče t B azijske krvljob° “ živi v središču Newsted, ki sej jsSvoJ“ družil zadnji, pa četrti' ženo v mirni, ug nCjsca-predmestju San , ^eni^ Eden uglednih g kritikov je zapisal;’oinstit«' samo skupina, °h . s|edij® cija zvoka.« ^‘'Jotetn11 njihovi karieri- 0 ternPa gotovostjo pntrd«^ pr< te bomo lahko zn^ čali na njihovi ,ad. neji, ki se bo zac pfaVijO' tembra na Du l^el. bo velikanski sp Novice od tu Novo ploščo je po nekaj letih izdal veliki entertainer, pianist in pevec Les McCann z naslovom Listen Up. Glasba na plošči je preverjena oblika soula, bluesa, funka in jazza, začinjena s prepoznavnim Lesovim igranjem klavirja in petja. Na plošči sodelujejo poleg Lesa McCanna še pianist George Duke, saksofonist Ernie Watts, kitarist Dori Caymmi, bobnar John Robinson, klaviaturist Billy Preston, basist Abraham Laboriel in drugi. Glasba, primerna za sproščene popoldneve. Svoje največje hite je v tem poletju na dvojni kompaktni plošči izdal tudi Jani Kovačič, ki jih je naslovil s Tretje uho ali Kratka zgodovina v songih. Jani je sedaj glasbeno manj aktiven, vendar se je včasih zelo aktivno vključeval v kritiko družbe, kar je izražal s svojo glasbo. Znani in zelo cenjeni blues orgličar James Cotton je pred kratkim izdal svoj najnovejši album z naslovom Deep In The Blues. Z njim sodeluje mladi, kitarist Joe Louis Walker, ki se v tem primeru predstavlja zgolj z akustično kitaro, in jazzovski akustični basist Charlie Haden, ki je za to ploščo prispeval celo nekaj avtorskih skladb. Ta kombinacija bluesovskih in jazzovskih glasbenikov se je na plošči Deep In The Blues izkazala kot izredna, tako da ta plošča ne bi smela manjkati na polici nobenega ljubitelja bluesa, saj zveni izredno sveže in pogumno. Pred kratkim sta v Ameriki zaživeli dve novi glasbeni založbi, ki se ukvarjata z izdajo jazzovskih plošč. Prva se imenuje Astor Plače Recordings, katere ustanovitelj in lastnik je Steve Plotnicki, ki je obenem predsednik hip-hop založbe Profile Entertainment. Prvi dve plošči, ki sta bili izdani za to novo založbo, sta plošči pianista Cedarja Waltona z naslovom Composer in saksofonista Davida Murraya z naslom Dark Star. Druga založba pa se je pojavila z dokaj nenavadnim imenom in nenavadnim ciljem. Imenuje se namreč Revenge Records, ustanovila pa jo je Sue Mingus (hčerka slovitega basista Charlesa Mingusa). Do te odločitve jo je pripeljala izredna količina piratsko posnetih (nekvalitetno) in izdanih plošč z glasbo Charlesa Mingusa. Prva plošča z njegovo glasbo je izšla v obliki dveh CD-plošč z naslovom Revange in bo stala vsaj 50 odstotkov manj kot piratske izdaje izredne glasbene zakladnice Charlesa Mingusa. Iztok R. MURSKOMORSKALTSTVICA 1. Davor Radolfi in Ritmo Logo - Kad uistinu voliš Ženu 2. Latino - Gdje je ljubav tu si ti 3. Alan Sorrenti: Tu sei 1'unica donna per me 4. Mladen Grdovič - Tornero 5. Oliver Dragojevič - Stine Predlog: Srebrna krila ■ Vodi me tamo gdje ljubav stanuje GLASUJEM ZA:_____________________________ V petek, 6. septembra, bo na beltinskem gradu me-ga koncert. Nastopili bodo: Fat nuns, Šljaken zi bite, Pridigarji in CZD. Žur se bo začel ob 20. uri. Pišite jim! Michael Jackson P. 0. Box 1804 Encino CA. 914206-1804 USA Phil Collins Solo, 55 Fulham High Street London SW6 England Skupina 12 nasprotje je vse poletje delala s polno paro. Nastopali so slovenskim otrokom, ki so letovali na morju, sodelovali v akciji Čista in zelena Slovenija in še kaj. Poletje seje končalo, fantje pa nadaljujejo s trdim delom v studiu, kjer snemajo materiale za Svojo novo ploščo, ki naj bi izšla še letos. ... in tam Nekoč nadvse znana in priljubljena pevka Sade se v zadnjem času umaknila z glasne scene. Bolj kot vsemu drugemu se je posvetila družinskemu življenju, pričakuje pa tudi naraščaj. Veliko več časa namenja poslušanju glasbe, zagotavlja pa, da se bo kmalu vrnila. V vsem svojem siju in glasbenem razponu. Glasbena uganka Killing Me Softly poje Roberta Flack, se glasi pravilni odgovor. Iz bobna točnih odgovorov pa smo potegnili dopisnico Nine Markovič, Tomšičeva 3, 9220 Lendava. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Kako je ime deklici, ki poje skladbo Lahko noč, Piran? Odgovor: = © o. s Odgovore pošljite do 12. septembra na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih do- I mačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbeni sce-d ni. Če ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih željah! od Cu 3 H 2 Z c« M Skupina Scorpions prav gotovo sodi med tiste skupine iz Nemčije, ki so dosegle veliko slavo tudi zunaj meja države. Poleg tega pa je tudi ena najuspešnejših in najbolje prodajanih zasedb v Nemčiji. Pred nedavnim je izdala svoj novi album Pure In-stinct, v novi zasedbi sta ostala le dva originalna člana skupine, in sicer kitarist Rudolf Schenker in pevec Klaus Meine. AUDIO - NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NS 1. KILLING ME SOFTLY - Fugees 2. GET DOWN - Backstreet Boys 3. COCO JAMBOO - Mr. President 4. BORN IN AFRICA - DR. Altan Fable Robert Miles 5. PARTY GOES TONIGHT - HipHop Boyz • 6. HATE U - Symbol 7. DONT MAKE ME ASK - Troy Newman PREDLOGI: HIGHER - Gloria Estefan DON T HA HA - Mr. Ed. jumps the Gun I WANT TO COME OVER - Melissa Etherjdge LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. LAHKO NOČ, PIRAN - Anika 2. VSE MOJE MISLI - Edvin Fliser 3. SEM TAKŠEN (KER SEM ŽIV) - Faraoni 4. BIL Sl Tl - Irena Vrčkovnik 5. NAJINA SREČA - Boris Kopitar 6. OB MENI ZASPI - Braco Koren 7. SREBRNI PRAH - Aleksander Mežek PREDLOGI: OTROCI POLETJA - NASTJA DIMNIK ONA, EASY TO NISI Tl - KATJA MIHELČIČ LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, 1. ZAPOJ Z MENOJ - Štrk k 2. KO ZASLIŠIM ZNANO MELODIJO - Ans. Lojzeta SiaM 3. MAMIN POLJUB - Modri val 4. SEM PAČ TAKŠEN - Štirje kovači 5. POGLED V DOLINO - Ans. Avsenik 6. NAPITNICA - Slovenski muzikantje 7. LJUBEZEN JE DARILO - Alpski kvintet PREDLOGI: UPANJE - Gorenjski muzikantje KOROŠKE DEČVE - Rose NIKOLI NI PREPOZNO - Blegoš l,CEKRONpAZ Zf Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 12. septembra Uglasben® I®5 val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, z u u.M4sl< - Kupon št. 36 Glasujem za skladbo: ‘tuja: _ ‘domača: ‘narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: 'dsevi mladosti Nepospravljena kuhinja Je mapa z vašimi prispevki že skoraj prazna, vas prosim. ENI£ °7« najboljša prijateljica Previdno na cesti SOLI °J doma Dogodek iz mojega otroštva sem MB tako spet dobival le slabe ocene. DANIJEL CRNČIČ, OŠ Fokovci Bilo me je strah 'AHPAK,., JAT AVTO Ji f>0-marjeni Moji starši se spominjajo dneva, ko sem praznoval drugi rojstni dan. Botra mi je kupila novo kolo. Ko so me posadili nanj, so me hoteli fotorafirati. Jaz pa sem bil DEM5 pome OS KRIŽEVCI %AJ,ČE RES SPLOH K NI z . bili že v oddaljenosti več deset tisoč kilometrov. Ampak potovati po vesolju je bilo lepo. Sopotnik je bil prijazen. Z gibi telesa sem mu izrazil željo, da bi se rad vrnil domov. Preden smo prispeli nazaj na Zemljo, meje moj mali prijatelj pogostil s hrano. Po poti pa sem lahko opazoval od blizu številne planete: Jupiter, Mars, Venero, Luno... Moje popotovanje je bilo sicer dolgo, pa vendar je minilo prehitro. Moral sem se posloviti od malega prijatelja. Vedno, ko pomislim na ta dogodek, me stisne pri srcu. Ampak sprašujem se, če nisem morda vsega tega samo sanjal. Dragi osnovnošolci, dijaki ln vsi mladi! 'CKSJ, MMiur iCH W.AL v S/,‘LEE.P' Kuhinja je prostor, v katerem opravljamo največ gospodinjskih del, zato je največkrat nepospravljena. Tudi naša kuhinja ni izjema. Še posebno med šolskim letom. Takrat se nam zjutraj vsem zelo mudi. Očetu in mami v službo, nama z bratom pa v šolo. Joj, kakšno kuhinjo pustimo za sabo! Dve skodelici ostaneta na »šanku«, drugi dve v pomivalnem koritu. Kruh pustimo na pultu, poleg njega pa nož, na katerem je še ostanek masla, vse okrog pa je polno drobtin. Tudi po tleh. Polit čaj na štedilniku daje slutiti hitrost pri točenju. Zaradi naglice ostane prižgana luč nad štedilnikom in tudi vrata hladilnika niso do konca zaprta. Na mizi ostanejo marmelada, kakav in sladkor. Vsakdo, ki bi pogledal v našo kuhinjo, bi lahko takoj ugotovil, kaj smo zajtrkovali. Ko se spet zberemo doma, zavihamo rokave in pospravimo jutranje ostanke. Med tem časom mama že začne pripravljati kosilo. To pa ne pomeni nič drugega, kot da bo v kuhinji spet velika gora umazane posode in ostankov kosila. Zmeraj se najde kaj, kar ni na svojem mestu, čeprav vsi pomagamo pri pospravljanju naše kuhinje. Semafor ima tri luči: rdečo, rumeno in zeleno. Prometni policist skrbi za varno pot v šolo. Preden kolesar prečka cesto, se mora prepričati, ali je cesta prosta. Enkrat sem se peljala s tovornjakom na farmo prašičev. Opazovala sem prometne znake, ki jih je treba upoštevati. Vsak voznik mora biti na cesti zelo previden. DAMIJANA ŽALIG, OŠ Beltinci Živel je deček, ki mu je bilo ime Tone. Bilje slab učenec, zato je dobival tudi slabe ocene. V šoli se je zelo dolgočasil. Končno je prišla sobota in lahko se je odpravil na potep po gozdu.Dolgo časa je hodil sem ter tja in se izgubil. Naenkrat je zagledal gozdno pot in se odpravil dalje po njej. Mislil je, da ga bo vodila proti domu, čez čas pa je prišel v neko čudno vas, ki se je imenovala Velike buče. Zagledal je tudi šolo in se napotil proti njej, ker je mislil, da bo v njej lahko dobival boljše ocene. Vstopil je, sedel za eno izmed miz in čakal. Ravno tisti dan so pisali kontrolno nalogo. Učenci so imeli glave kot velike buče. Tudi šola in vse hiše so bile iz buč. Ko se je Tone pogledal v ogledalo nad umivalnikom, je opazil, da je tudi njegova glava postala takšna kot buča. V njej je bilo več pameti, zato pri kontrolni nalogi ni imel nobenih težav. Vse je pravilno rešil in dobil petko. V šolo v Velikih bučah je hodil sedem let. V njegovi buči se je nabralo toliko znanja, da jo je še komaj nosil. A kaj naj bi storil, ko pa je moral iti še v 8. razred? Ves čas je bil odličen, kljub temu sije želel domov. Naenkrat se je spomnil, kam mora zaviti, da se bo vrnil k svojim domačim. Ko je prišel na konec skrivnostne dežele, je z glavo zadel v vejo in ... buča se mu je razpočila. V prejšnji šoli, v katero se je vrnil, je KRISTJAN SOMI DOŠ Lendava Počitnicami, k dovolj gradiva :i na deželo. Njena :a je vrtnica. Tudi Posebno pravljice. i mladosti. Nekateri ste se oglašali tudi med ar me je zelo razveselilo. Tako je bilo ves čas za objavo. No, nekaj gaje ostalo tudi od prej. Rada jo imam, ker je zmeraj vesela in nasmejana. Imava veliko skupnih lastnosti, zato se dobro razumeva. Želim si, da bi bilo zmeraj tako. MATEJA ADAM OŠ Gornja Radgona Velikokrat razmišljam, kaj bi bila najraje, ko bom velika. Zelo všeč mi je poklic frizerke. Včasih se igram, da sem frizerka, moji stranki pa sta mama in Simona. Pri teti Liljani sem dostikrat opazovala njeno delo in tako ANITA BOŽIČ OŠ Videm ob Ščavnici, vestnik pozabite na ne tudi. Posebej pozdravlja vaš »stric urednik« Jože Graj GREGOR KERMAN OŠ Beltinci Zdaj, ko spet sedim pri moji pisalni mizi, sem se spomnil, kako meje bilo strah nekega nenavadnega dogodka. Bila je sobota. Z očetom sem šel v vinograd. Kar nenadoma pa se je pred mano pojavil nezemljan. Zelo sem se prestrašil. Malo bitje me je nato prijelo za roko ter me povabilo v gozd, kjer mi je pokazalo vesoljsko plovilo. Mrzlica me je stresla po vsem telesu, vendar je bila radovednost močnejša. Kakšnih petnajst minut sem si ogledoval medplanetarne računalniške naprave v plovilu. Ves ta čas pa smo se oddaljevali od Zemlje, in ko sem se tega zavedel, smo Nekega dne je naša mačka skotila dva mladička. Eden je poginil, drugi pa je ostal živ. Dali smo mu ime Piki. Ko je bil Piki star pol leta, je njegova mama Miša poginila. Piki je bil še majhen in se še ni znal sam umivati. Zato je bil vedno umazan mucek, a kljub temu smo ga imeli vsi zelo radi. Ko je nekoliko zrastel, je za čistočo začel že bolj skrbeti. Nekega dne pa ga je povozil avto. Pobral sem ga s ceste. Bil je skoraj slep in je žalostno mijavkal. Odnesel sem ga v kuhinjo in ga položil na staro blazino. Dva tedna je ležal, potem pa je prvič šel ven. Zdravje se mu je začelo počasi vračati. Spet je začel jesti in se rediti. Kmalu je tehtal več kot štiri kilograme. Prišla pa je zima in z njo prvi sneg. Ko je Piki prvič stopil na sneg, seje po njem začel valjati. Neko jutro, ko sem šel v šolo, sem opazil, da mi Piki sledi. Počakal sem ga in ga odnesel nazaj domov. Spomladi pa je odšel od doma in ga ni bilo domov tri dni. Ko se je vrnil, sem bil zelo vesel, čeprav je bil izčrpan in je precej shujšal. Prejšnji dan sem ga božal in Piki se je od ugodja obrnil na hrbet. Z menoj seje začel igrati. Zelo ga imam rad. Moj Piki je najboljši in najlepši maček na svetu. ERNEST HARJ, OŠ Fokovci RAZKRIŠKI PASTIRČKI - Skupina učencev OŠ kozo, kasneje pa so prikazali, kako so se nekoč Razkrižje je bila na nedavnih vaških igrah prav go- igrali na paši zanimive igre (svinjkanje tovo nekaj posebnega. V povorki so vodili s seboj idr.j.Posnetek: J. G. m V---. vrv JV l lUJZJUUllV XX, bodo nn r. 0 izgubljati časa s pretipkovanjem, risbe pa naj ^javljaii?^n°St' V črno-bdi tehniki. Sicer pa bomo še naprej PapimVe' ,na8radni kviz in v ta namen nam je Knjigarna in h unča Dnhra < n _ . j . klica. Najraje bi imela svoj frizerski salon, kjer bi delala lepe frizure. V tem poklicu bi bila res srečna. oajb^snV1361 Zače'° - Jasno: novo šolsko leto! Zdaj boste rubriki ru ne^°^^° Pogosteje pomislili tudi na sodelovanje v pošteno prestrašen in sem močno jokal. Vseeno so me fotografirali za spomin. To fotografijo imam še zdaj. ROK LOVREC OŠ Videm ob Ščavnici E VSC TO SE UPA JUHA SH/SLA. WHlH M . BOMO SPLOH IX. KMJ poB|Ll G< jBcž F4 šel. Peš! tM/MJ SE, ' LAltVi, k TE NE Tl MH 30dr. ^dg,^ s° Odranci. I>re|%nci so^ 'n Crenšo' Vin j?Uriu. V v naJvečJa vas v »Vilinska 6 Uje Več trg0‘ Veljka Post^’^' g0Stilne’ Har °°brtni51,.?Ja’ šola, vrtec, ho^j. Vya-u delavnic in še a, em dornu ima- 0(OO ‘n ob knj'žnico, Cjv^hje , lnsko upravo. V hiš^ 18'7 prebiva)- Sr^j-Vel^^ Skrb‘’ < av0, Doh d 0 epo poko’ obrP, eremo odpadke ^CnJeterRn-Ujem° drevesa in veliko cvetja, fcske police. ARjA ANTOLIN OŠ Odranci TAJDE SAS, Pot pod HITRO I/ L)V&LM0J0. JUTRI ZJUTRAJ SORAŠ k PRIREJATI PRED j 10 ljudi iz bližnjega e org cer spada pod ku . deseti)11, nizirani so v c*a"^ladincev °j6< dveh desetinah sj[CeV roma mladink. Z J časU pH da bi v dimkrajsem brjZg' bin sodobno ^t^ d ^ no z močjo 800 yaSI ne minuto. Seveddajimi°bi-lajo utvare, da J dogo podaril, zaW so rili, da bodo„fflOprisPesil-krajeVI?e^ namenih op b0 sio' . ez izdatnejs P' . v, > ne i” poz™* Sto še nakuP gnimaj° ‘%0-zi>a- ^^ntorko danjo motorK ie«ej0 K zom, ki gaJ zjio-a^o * tij pet »čistih" ti' Precetinčanom ;1 ^na kov sem ze 0 mosL imajo pa^^jnštal ^i. podjetnika eVanJ\fe- centralneg ^o^ zarja - m trLudi 1^,j« pčevalnico- k|opot cetincih s.sat;o vinogradov ^etU8 bro pa je razV 6ja. iroma g°vedt kmet°va novanih čisti .^meC’ je pet: Edvard * Nemec, Zvo^ Zmazek in Boz Tako. P°^d>.^ cetincih je b d ozifOj6 dnjaka na vza seJ domače »na v Sf zalo, da je GaJs tef3s selju zahodno rahlo dvignjen j0 oi med potok« se ni 8 Ščavnico, ^iag|o dno pobocj jc. • , veliko drug’b [j. jih pravkar P Menci iz Kanade Najraje slika Prekmursko pokrajino ^ogosto ^odpraviliSe spra®eva‘> kakšen pogum je bil potreben, ko so se oble SeV po8os‘o tu(k' na čisto drugo stran ze- 10 °PisovaJi k ir s°j‘m sorodniki, ki so se že prej odselili, natanč-^,r«bno pobeg 'r’ ^a pot 'n ^*vWenie ,am- Kljub temu pa je bilo a'strijskih tabor'1' dobro zastražene meje, bivati nekaj časa v C^°ceane. Tak^1 • 'n ?e*e P°tenl so se Inhko odpravili na dolgo pot # Kanarf.. ?*a ‘C *U{*i P°t Štefana in Marije Hozjan, ki sta Štefa eta ,956- zel° živo v pre- ><4* rjU' Se Posebno NdSoSvPfPOminudo8odki ^a&^no vojno, ko °svetov sels"^ so me oku-SsobJ mesece zaprli v re °Vaiija S na'? me obtožili s°-S&?Zani- Če se ta-Sžu^sorodnik, t|PrePtičan d? podP>sal. da “‘.Partizanil sodelo-j1 me takrat us->z42drug'^ to^Pred konZaP°rU To je Prot pOb°ditelh VOjne’ ko til brekmnr' 2e Prodirali SpostrolT °dpeIjali v Stefan prelili.« velik ? Marija se ^kihpourUZin’ revščine. i k4‘poprašnih ko'-CSkrbi>kakoedVSem pa ne' h JebiloSiPP Pnti do kruha. Pre/^*0- denarja Ljubljani in na Pri- na graničarje, ki so na naju streljali. Še ko sva bila globoko v gozdu, so streljali. Na drugi strani meje sva prespala v hlevu neke kmetije. V hlevu naju je zjutraj našel gospodar kmetije, ki naju je povabil v hišo, kjer sva se najedla, potem pa sva morala Mariji in Štefanu so obiski Slovenije vedno veliko pomenili. morskem, vendar pa je tudi to sporni- bilo premalo za primeren zas- lužek, s katerim bi lahko preživljal družino. Zato so se leta 1956 odločili za odhod v Kanado. Štefan se tega spominja takole: »Najprej sva bežala čez mejo s prijateljem, a sva naletela na zaslišanje na policijsko postajo. Šest mesecev sem bil v taborišču v Linzu, potem pa sem se odločil, da se vrnem domov po ženo in otroka. Doma sem se skrival 11 dni in skrbno načrtoval beg vse družine.« Zakonca Hozjan sta z dvema otrokomo srečno prišla v Av- strijo. Tam sta se odločila, da bosta nadaljevala pot v Kanado, ker je imela Marija strica. Potovanje z ladjo je trajalo 15 dni. V Torontu v Kanadi sta živela eno leto pri stricu, potem pa sta že dovolj zaslužila, da sta lahko najela hišo. Štefan je na začetku čez dan delal v podjetju, ponoči pa je na igrišču za golf nabiral črve za ribiče. Z nočnim delom je zaslužil trikrat toliko kot z delom v podjetju. Po letu dni si je s pomočjo posojila kupil hišo. Posojilo bi lahko odplačeval 20 let, vendar pa je zaslužil dovolj, da ga je odplačal v manj kot treh letih. O življenju v Kanadi nekoč in danes sta sogovornika povedala: »Prej smo živeli v mestu, sedaj pa že devet let živimo v predmestju. Kjer živimo, je pokrajina precej podobna slovenski, saj je podobna vegetacija. Vendar pa sva imela ves čas precejšnje domotožje, zato sva se vračala v Prekmurje, če se je le dalo. Zadovoljna sva z življenjem v Kanadi, vendar naju tudi zelo vleče domov. Če ne bi bili tam vsi trije najini otroci, bi se najbrž vrnila v Prekmurje.« Imata tri hektarje zemlje, ki jo obdelujeta. Štefan I je kar nekajkrat poudaril, daje I močno navezan na naravo. »Po I večerih, ko žena gleda televi- I zijo, jaz pogosto ugasnem luč in I opazujem naravo, ji prisluhnem. I Natrosim tudi hrano mojim red- I nim obiskovalcem, pticam in di- I vjim zajcem.« Štefan pa tudi I slika. Njegove stene in stene I njegovih znancev krasijo med I drugim tudi slike mlina na Muri, I prekmurske vasi, Bleda in dru- I gih prizorov iz življenja v Slove- I Besedilo in slika: Jože Gabor na počitnice k počitnice °letni tabori Smeh ’96 aaijj ,.n Poletnih T ot ' Mesecih so razveseljevali trije počitniški tabori n, n r°k 'n m,adih iz vse domovine. ^Vdlo počitniš- ko geslo Skupaj bova uspela. V st je pose- ra gal vsakdan z zgodbama iz življenja za življenje. Različne delavnice, skupne igre, izleti ... so skušali odkrivati sposobnosti in darove posameznikov, spodbujati, naj se v njih razveselijo, naj jim bodo v ponos; da se veliko želja lahko uresniči, je treba dodati le malo volje in vztrajati. Neizmerno veliko veselja sta prinašala tako odkrivanje (podnevi in ponoči) lepot Pohorja kot radosti domačega morja. Veselo razpoloženje so oblikovali udeleženci sami na veselih večerih, karaokah, igrah brez meja, velikih skupnih igrah. Programe so popestrili še: čarodej, brodar na morju, skavti s svojimi programi, dobrotniki, donatorji in sponzorji. Primeren duhovni program je združeval - kot varna in zanesljiva podlaga - odkrite drobne vsakdanje bisere živ- Ijenja. J. ŽABOT V Radvencih imajo nov zvon Blagoslovil gaje škof Zvon v nekdanji Ketiševi, zdaj Rajšpovi kapeli v Radvencih je bil narejen iz bombe in seveda ni imel primernega glasu. Na pobudo Antona Krambergerja pa so zbrali 300.000 tolarjev in kupili 62 kilogramov težak pravi zvon. Tega je pred kratkim blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. V nagovoru med mašo je pohvalil krajane in med drueim Radvenčani so na podstavek pred kapelico postavili stari zvon iz bombe in nov zvon, zlit iz plemenitih kovin. Ta novi seveda poje veliko lepše. - Foto: L. Kr. dejal, daje bil dotedanji zvon iz bombe v vesoljni Cerkvi najbrž edinstven. Je pa bolje, daje vabil k molitvi, kot da bi bomba sejala smrt. Boter zvonu, ki so ga posvetili devici Mariji, je bil Radvenčan Matjaž Karlo. Zgodovino kapele je 300-glavi množici predstavila Lidija Hamler, ki je tudi sicer vodila mladinski cerkveni pevski zbor. F. Kr. Petdeset let lovske družine Lendava Vsi smo odgovorni za divjad Člani lovske družine Lendava so v nedeljo v Dolgi vasi pripravili prireditev, s katero so zaznamovali petdeset let njene dejavnosti. Starešina lovske družine Geza David je na prireditvi povedal, da se lahko ponosno ozrejo na dejavnost v preteklih letih, čeprav so bili v društvu v preteklosti vzponi in padci. Število članov se je iz leta v leto večalo, s tem pa so se lahko tudi bolje lotili svojih nalog pri ohranjanju narave in divjadi. V družino je zdaj vključenih 42 članov, od tega štirje pripravniki, ki morajo opraviti še določene aktivnosti v skladu z zakonom, da postanejo povsem polnopravni člani. Govorniki na prireditvi so poudarili, da mora postati odgovorno gospodarjenje z divjadjo najpomembnejša skrb lovcev. Priredtve so se udeležili tudi predstavniki Zveze lovskih družin Prekmurja in lendavske občine. V kulturnem programu pa so predstavili pestro kulturno dejavnost Dolge vasi. ’li etab ^^izaci-6 pr*Pravila in vodila skupina prostovoljnih sodelavcev, labori so ie pP'^Pu ^\^^^Pslovenske Karitas in salezijancev. Na fotografiji so mladi, ki so a o ^'lČ^1Štva upo-nens°vci de- 4? Po£Ski n°net, V-Nc £ ° zenske iz V? Petje iihkovinTr-^Svodi?Je navdu- v dk,nja Diana šo ^jim i?tje Pove-v ve‘ vPrek ako ‘udi ko SiSu SiUrSC,ni pe-rt>Joše Sicer pa na. 'aJ k škrianPe,Smimi o še sonc cku pa 0 ^mi^j ruFgifmi J. £ “■ - Foto- ■ MURSKA SOBOTA - V pomurskem središču deluje kabelski TV-sistem, na katerega so že nekaj časa priključeni tudi nekateri obmestni kraji. Ker se občasno pojavljajo težave pri spremljanju določenih televizijskih programov, z veliko nestrpnostjo čakajo na skupščino te delniške družbe, ki bo naslednji ponedeljek, to je 16. septembra. Na njej bodo med drugim odločali tudi o delitvi dobička. M. J. NEMČAVCI - Potem ko so marljivi gasilci dobili novo orodno vozilo, so v kraju uspeli urediti okolico vaško-gasilskega doma, v sklepni fazi pa je gradnja športnorekreacijskega centra blizu glavne ceste, ki vodi do bližnjega zdraviliškega in turističnega središča Moravske Toplice. Tudi k temu so krajani veliko prispevali, denarno pomoč pa so jim namenili razni pokrovitelji in mestna občina. M. J. HODOŠ - V okviru Kmetijske zadruge Panonka delujeta dva obrata semenarstva. Tako v dodelavnem centru na Hodošu skrbijo za pridelovanje in čiščenje semen kulturnih rastlin, gojijo pa tudi daleč naokoli znane tulipane. Podobno kot v obratu v Puconcih, kjer opravljajo sortiranje in pakiranje semen*v lično embalažo, so bili tudi tu gostitelji naravoslovnega I tabora Življenje na podeželju. J. K. I Prireditev je potekala v prijetni okolici lovske koče na robu Dolge vasi. Lovska družina sicer spada med manjše, saj gospodari s 3038 hektarji lovišč, od tega je 511 hektarjev gozdov in 2331 hektarjev njiv, travnikov in pašnikov. Lovišče je izrazito nižinsko, vendar pa ugotavljajo, da število poljskih zajcev, fazanov in poljskih jerebic upada zaradi slabih življenjskih razmer. Od velikih živali pa je največ srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev.Lovci so na tem območju zgradili lovske preže, solnice, krmišča za nizko in visoko divjad ter druge naprave, ki so divjadi v pomoč za življenje in prezimovanje. Glavni vir dohodka družine je lovski turizem, del denarja, ki ga zaslužijo s to dejavnostjo, pa porabijo tudi za vzdrževanje in gradnjo lovskih naprav, za nakup divjadi, nakup hrane za zimsko krmljenje divjadi in podobno. Lovski dom v Dolgi vasi so zgradili leta 1977, kar so lahko uresničili le s trudom in prizadevnostjo vseh članov.Ob praznovanju so izdali tudi knjižico, v kateri je dokaj obsežno opisana dejavnost družine v preteklih petdesetih letih. J. Gabor Lovec starejši kot društvo 50-letnico so slovesno proslavili tudi v Lovski družini Cankova. Slovesnost je bila pri lovskem domu na Cankovi. Z nagovorom jo je začel starešina Jože Flegar, nato pa so nastopili rogisti, recitatorji in drugi. Udeležilo se je je več gostov, med njimi tudi župan občine Cankova - Tišina Alojz Flegar. Iz kronike, ki jo je podal Slavko Jauk, izhaja, da imajo lovci 4.200 hektarjev lovišč, v nov lovski dom pa so preuredili hišo v Topolovcih. Družina ima 51 članov. Najstarejši je Jože Obal, kije častni član. Odličja so podelili še nekaterim drugim članom. F. Klic 16 vestnik, 5. september]^ eportaža Agrarna politika na glavi Kmet pod pritiskom tehnologije Letošnji kmetijsko-živilski sejem naj bi dal v svoji vsebinski zasnovi poleg biznisa tudi odgovor na položaj slovenskega kmetijstva znotraj evropskega prostora. To, kaj so ugotovile študije in kaj je bilo o tem problemu rečenega na strokovnih političnih posvetih med sejmom, je v tem zapisu navidezno povsem obrobnega pomena. Ko se že razpavija o položaju, se ob tem zanemarja ne glede na politična ali gospodarska izhodišča vpliv zunanjih dejavnikov na razvoj in rentabilnost panoge ali položaja kmeta, če že hočete. Zato je bil ob vsem blišču v razstavnih halah zanimivejši sprehod po »glavni« sejemski poti in zunanjem razstavnem prostoru. Za ta del ponudbe, kjer je prevladovala prežno kmetijska mehanizacija za obdelavo, je bila ponudba vsaj za odtenek nekoliko skromnejša, kot smo je bili morda vajeni prejšnja leta. Ne vem, ali se je slovenski trg v letošnjem letu, na primer z žitnimi kombajni, tako nasitil, da smo na sejmu lahko videli le dva. Če sledim zapisu Ilije Bregarja v Gospodarskem vestniku, ki ugotavlja, da je opremljenost naših kmetij »statististično dobra, tehnološko pa zanič«, saj po njegovem »po naših poljih vozi kup (tudi) nevarnega železja«, ki naj bilo tehnološko zastarelo in neprimerno, ob tem naredi tudi nekaj primerjav in opozarja, da se naši kmetje, če se že posodabljajo, posodabljajo z zastarelo mehanizacijo in traktorji in mimogrede omeni traktor Univesale ali pa ruske traktorje. Zemlja diha Bo že držalo, da na marsikateri njivi še danes srečate znamenitega ponavadi ročno pre- brzi poljedelski mecedes z znamko Deutza, Fendta ali kateri drugi iz nekoliko nižjega cenovnega razreda. Zemlja je ob prej omenjenih »ponijih« rado- lirati priključne stroje, ki že bazirajo na visokih tehnologijah, vsaj v evropskem prostoru je tako. Ko sem se srečal z vsemi temi tehnoškimi čudesi in se spomnil na naveden zapis, mi je takoj prišlo na misel, da se teh mrcin ne da več obvladovati zgolj z vozniškim izpitom in opravljenim tečajem varstva pri delu ali znanjem, kako je potrebno nastaviti denimo plug, da se bo zemlja lepše obračala, ampak da je potreben še kak specialističen računalniški tečaj, in že sem preklel, kajti takoj mi je prišlo na misel, da se tudi njive ne bo dalo več zorati, ne da bi za to plačal licenco informacijskemu mogotcu Billu Gatesu. 40 let traktor še zmeraj na njivi Ob tem meje nekoliko pomirilo povsem drugo branje v reviji Kmetovalec, ki meje postavilo na realnejša in racionalnejša tla. Hkrati pa me je prepričalo, daje zaničevanje eksotičnih steyrjev kljub vsemu delno po- reč opisuje ameriško izkušnjo pri obdelavi polj s svojega romanja po Nebraski, ki ga je opravil z Ivom Tivadarjem in Jožetom Magyarjem. Za nebraške kmete sta značilni ekstenzivna obdelava in intenzivna pridelava, to pomeni, da s čim manjšimi vlaganji dosegajo čim višje pridelke (pšenica se vrti med 5 ti »visoke« tehnologije, kajti po prepričanju Nebraščanov se vlaganja v to ne pokrijejo, na sam pridelek pa po stroškovni plati ne vplivajo toliko, da bi pokrili stroške. Gledano v luči stroškov je v Kmetovalcu zapisano: »Zato ni presenetljivo, da smo videli veliko po naših kriterijih zelo zastarelih strojev, ki pa so še ve- n pnW»h’w kako končala kmetijsko mehanizacijo da, kjer sem se najpr JP med traktorske mercedes« pisano ceno 100 tisoč nekaj več in nato m«: . traktorje podobnih zrn। I s ceno okrog 30 tisoč ., tem se mi je postavilo nje. ali bi tudi, čebij-^ ___________ - Saj ni važno, kje ste se ustavili, skoraj povsod so vam ponujali enake stroje z znamko najsodo ških in strokovnih dognanj, ki so nujna za vašo uspešnost na njivi. rJhi-r Po ceni mercedes (100 tisoč DEM) med traktorji, ki bi strošek pridelave na naši kmetiji obremnejeval kar nekaj časa, ali pa goljat, ki sicer ni »tak fajni«, je pa za 70 tisoč DEM cenejši Ne samo muzejski primerek, ampak tudi stroj, ki bi ga ameriški kmet verjetno še uporabljal. in 6, koruza pa med 8 in 9 tonami, na namakanih površinah pa se pridelek podvoji). Kot navaja avtor zapisa, je celotna obdelava usmerjna k racionalni porabi vode, ki je imajo malo, in zaščiti zemlje pred erozijo, zato je močno uveljavljena grebenasta pridelava okopavin, po drugi strani pa so Američani izredno racionalni pri mehanizaciji, kjer jim je vodilo »enostavno, poceni, učinkovito«. Avtor ugotavlja, da na ameriških poljih ni opazi- dno opravljali svojo nalogo.« In ravno to potrjuje moje prepričanje, da so eksotični traktorji na naših njivah prej izraz racionalnosti kot zastarelosti. Navsezadnje, kaj se je pa pri teh strojih zgodilo tako revolucionarnega, da bi jih prestižno menjavali vsaki dve ali tri leta kot avtomobile. Če so Nebraščani sposobni pridelati s 40 let starim traktorjem 5 ali 6 ton pšenice na hektar, bo to šlo tudi pri nas. S tem razmislekom seje ne- šoP,r strojni delavo, ah ce bi f3cio11 dll kijih Pren1°r? 3oii.da izkoriščeni in d° učih1^ naraven evropsko«, sti. Kajti »tehnolos pritiskajo tud'Xr3tka skega kmeta. ki ga naša ^^ikulir311' politika nista vk^ barvanega zelenega steyrja s 15 ali 17 KM, ki smo jih množično vozili čez mejo sredi šestdesetih ob »prvi« dovoljeni tehnološki revoluciji v našem kmetijstvu. Kljub počasnemu pokanju in gibanju na njivi v tem ne vidim nič slabega (tudi s tehnološkega vidika ne), saj je le ostalo vsaj nekaj eksotične počasnosti še iz časa konjskih in kravjih vpreg. In tudi zemlja, kjer kolovratijo tovrstni tehnološki »giganti«, bistveno bolje diha, kot če po njej darnejša brez dovoljenih ali nedovoljenih »dopingov«, kijih diktirajo kemiki. Bill Gates in plug Če sem se že spotaknil ob traktorskega mercedesa, je njegova kabina podobna salonu, z vsemi potrebnimi udobnostnimi dodatki, le priklopa za kavni strojček nisem opazil, seveda tudi z računalniškim ekranom, s pomočjo katerega se da kontro- sledica novopečenih distributerjev evropske kmetijske mehanizacije, ki s svojimi prijemi dobesedno posiljujejo z novimi stroji in se hvalijo s podpisanimi pogodbami o zastopanju tega ali onega evropskega proizvajalca kmetijske mehanizacije. In če sledim zapisu v Kmetovalcu, bomo zares morali odkrivati Ameriko, čeprav smo jo pri obdelavi naših polj pre8 tehnoško revolucijo iz začetka sedemde-stih že imeli. Avtor zapisa nam- Foto: N' Tudi ta se bo morda nekoč spet sprehajal med koruznimi vrstami z osipalnikom in tako rastlini čim več vode. posk^ 5. septemhor 1996 17 V objemu počitniške razigranosti eportaža V. G. M letos so imeli otroci iz Pomurja Radgona, naivečjem jadranskem otoku. Iz o >C1 ’ letovalo 109 nUnU t .. Jurij ji od 23. j j ^medicinska sestra, ?\ 1 “jimi je bilo tudi 13 vzgojiteljev, zdravm, pridružili še 'alni učitelj in pedagoški vodja. Po dogovoru . ^utjc pa k Lendave, ki jih je bilo 39, za njihovo varstvo m dobro po štirje njihovi vzgojitelji. Vsi skupaj so se namestili v Otroškem domu Daneta Šu-menjaka. Že prvi dan so imeli srečo z vremenom, tako da so lahko ugotovili plavalne sposobnosti otrok, med katerimi je bilo kar 38 neplavalcev, od katerih jih je splavalo 26. Tudi drugi otroci so ves čas letovanja neizmerno uživali v vodi. Proste trenutke na plaži pa Rt. ■ - nega učitelja Dušana so veselo zaplavali. Zgradili so trdnjavo iz peska. so zapolnili z različnimi aktivnostmi. Tako so tekmovali v zidanju peščenih gradov, imeli so družabne igre itd. Za najlepšo deklico so izbrali Mihaelo Bračko, za najlepšega fanta pa Tomaža Fotivca. Na karaokah je bila deležna najbur-nejšega aplavza najmlajša udeleženka Pia. Eden od večerov je bil namenjen panoramski vožnji z ladjo. Izlet je bil brezplačen, saj so pri letošnjem letovanju sodelovali številni pokrovitelji iz omenjenih občin. Otroci so bili navdušeni tudi nad vožnjo z vlakcem. Prisrčno je bilo tudi izdelovanje okrasnih predmetov iz gline, za kar je poskrbela vzgojiteljica Vanja. Otroško sobo, ki je novost v domu, pa je polepšala vzgojiteljica Dana, seveda ob pomoči svojih varovancev - Modrih dirkačev. Mešali so barve in na stenah so se pojavili čudoviti liki iz sveta pravljic. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za zdravje otrok. Doktor Primožič in sestra Karla sta skrbela, da so se otroci izognili opeklinam in drugim nadlogam, ki so spremljajoči pojavi dopustniških dni ob morju. Žal sta morala pomagati tudi pri poškodbi, ki je bila posledica fantovske objestnosti. Svoje dolžnosti pa so seveda zelo vestno in uspešno opravljali tudi vzgojitelji oziroma vzgojiteljice. Med njimi in otroci so se spletle pristne čustvene vezi. P d " ' "* ^thlehemsko zvezdo (11) ^ueiiemsKo zvezdo (ii M grad je % HfJ,ran čašo S-ne8a časopisa Teh morning call je v Bethlehemu za w'?fo,ograrSnC Pr'l°8e v juniju ustvaril zanimivo, lahko tudi po-^leIzdela nIJ°’ Ustavil seje nad mesto, nad strehe bethlehemskih v °Zad’e druži epa’ se je razcvetelo skupaj z železarno. V ospredju ^lezarn5^'11 in llasv,. 3,1 i 'z Za ^atercga so denar Pr'_ slovenski skupnosti. Toda njihovi otroci o tem še ali več ne razmišljajo, njihov svet je drugje, ne v spominih. In ker živijo svet Amerike, zapuščajo majhen svet bethlehems-kega mesta pa tudi slovenski cerkvi. Naši rojaki v Bethlehemu dobro vedo, da s tem njihovi otroci ne zapuščajo le mesta, verske skupnosti ali morda vere v Boga, Ko mladi odhajajo, zapuščajo tudi slovensko skupnost. Cerkvi v Bethlehemu sta namreč nekaj desetletij pomenili tudi steber etnične skupnosti priseljencev iz prekmurskih in porabskih vasi. Okrog njiju ali v cerkvenem okrilju so se zbirali naši rojaki, negovali materno besedo, se družili, ustanavljali šole za svoje otroke, razne oblike socialne pomoči in se znotraj skupnosti večino- ma tudi poročali. Kot da bi se ogradili, živeli samozadostno v svoji veliki družini, in morda so tudi zaradi tega ostali to, kar izpričujejo še danes, pripadniki prekmurskih Slovencev, čeprav že rojeni v Ameriki. Toda danes se sveta daritev ne poje ne v evangeličanski cerkvi sv. Ivana Janeza, ne v katoliški, posvečeni sv. Jožefu, v slovenskem, prekmurskem jeziku, tudi otroci v cerkvenih učilnicah in dvoranah ne slišijo več jezika svojih starih staršev. Tako jim je postalo tuje tudi sporočilo, ki je zapisano nad glavnim oltarjem v cerkvi sv. Ivana: Trdi grad je naš Bog zmožni. Vse bolj tuji so jim tudi kraji in fare iz Prekmurja in Porabja, ki so prispevale denar za vitraže v katoliški cerkvi sv. Jožefa in katerih imena so zapisana na njih. Štefan Antalič kaže na vklesan napis na cerkvi sv. Jožefa, ki dokazuje slovenskost tamkajšnje skupnosti. Pa vendar. Poslikana okna, vit-raži v cerkvi sv. Jožefa v Bethlehe-mu, ostajajo večni spomin potomcem prekmurskih in porabskih priseljencev na njihove korenine, so kot neizbrisna sled vezi med pora-bskimi in prekmurskimi verniki ter verniki v ameriškem Bethlehemu. Cerkev ima dvanajst vitražev, kot darovalci pa so navedeni fare Grad, Sebeščan, Benedikt, Bogojina, Gornji Senik, Sveta Nedelja, Murska Sobota, Beltinci, Števanovci, potem še familija Prelec, slovenska deca in dar Štajarcev. Večni spomin na rodbinsko vez, na skupne korenine pa bo lahko ostal in postal živ tudi novim rodovom, če bo postavljen most za sodelovanje tako, da bo zadostil hotenju mladih generacij. Podpisana listina o pobratenju je lahko prvi kamen mostu na poti spoznavanja ter poslovnega sodelovanja, Cerkev sv. Ivana Janeza v Bethlehemu. Slovensko evangeličansko cerkev sv. Ivana Janeza so začeli graditi 1910. leta, posvetili pa sojo 19. marca 1916. Leto pozneje, oktobra 1917, je bila posvečena tudi druga slovenska cerkev v Bethlehemu, katoliška cerkev sv. Jožefa, ki so jo ustanovili leta 1913. Prvo evangeličansko slovesnost v slovenskem bogoslužju pa so priseljenci iz naših krajev imeli že leta 1909 v nemški cerkvi sv. Petra Vitraž bogojinskih faranov toda če bo ostalo samo pri tem podpisu, bo tudi listina kmalu postala le spomin, z vsakim letom medlejši in potem tudi pozabljen. KONEC MAJDA HORVAT Uganka dokumentarnega filma o avtopsiji neznanega bitja ... Že več kot 48 let se pojavljajo neznani leteči predmeti. Videli so jih že številni ljudje, nekateri so imeli z njimi tudi bližnja srečanja takšne ali drugačne vrste. Zgodovinski zapisi kažejo, da so se NLP-ji pojavljali tudi že pred stoletji in več tisočletji. Z njimi so se ukvarjali številni znanstveniki, strokovnjaki, izvedenci, razumniki in ufolo-gi. Ravno tako je kar nekaj držav v svetu imelo ali pa še ima takšne ali drugačne komisije, odbore ali raziskovalne skupine, ki se ukvarjajo s to problematiko. Po 48 letih vse kaže, da je več možnosti ali deja^ vnikov, ki dokazujejo real- hitro pobrala in odpeljala neznano kam, dejan-skomaj bi vojska prečesala celotno območje padca in pobrala praktično vse ostanke. Očividcem je zabičala, naj molčijo, drugače bodo hude represije. Vojno letalstvo je dalo v javnost razlago, da je šlo za balon. Kmalu po tem dogodku se je zvedelo, da naj bi vojska našla tudi več trupel posadke NLP-ja. Po več letih tišine in molčanja so se kljub nekaterim grožnjam začeli oglašati očividci, ki so videli razbitine NLP-ja, kot tudi ljudje, ki so bili povezani z vojsko in ki so trdili, da so sodelovali tako pri zbiranju razbitin ali celo pri proučevanju ostankov trupel bitij v NLP-ju kot tudi njihovi avtopsiji. Še več, trdili so, da je bilo marsikaj od tega posnetega tudi na filmski trak. Pred nedav- Bitje neznanega izvora od blizu nost ali resničnost obs- nim je bilo o tem več sliša- toja, kot pa da pojavov ni in niso vredni ne zanimanja ali proučevanja. Kot vsak pojav, ki je nenavaden ali skrivnosten in nam na neki način ti v Londonu od nekega Raya Santillija, poslovneža in direktorja firmice, imenovane Merlin. nerazložljiv, ima tudi ta nekaj, o čemer se že dolgo govori. V primeru NLP-ja je to gotovo incident pri Roswellu ali dogodek pri Roswellu. Sama informacija sega nazaj v leto 1947, točneje do 8. julija tega leta in v bližino letalskega oporišča Roswell, Nova Mehika (mimogrede naj omenimo, daje bila to prva letalska baza na svetu, ki je imela jedrske ali atomske bombe). Tega dne naj bi se tam zrušil NLP, katerega je vojska V letu 1995, ko je raziskoval material o zgodnjem filmu Elvisa Presleya, je naletel na domnevni filmski material dejanske zrušitve NLP-ja v letu 1947pri Roswellu v Novi Mehiki. Santilli trdi, da je bil kamerman, s katerim je navezal stike zaradi arhiva pokojnega Elvisa Pre-sleya, v štiridestih letih zaposlen v ameriški vojski. (nadaljevanje prihodnjič) Polnjenje in merjenje je bilo zamudno in preden je padlo povelje »OGENJ«, je moralo biti vse natančno opravljeno. V eni uri so lahko najspretnejši ustrelili desetkrat. Uporabljali so različno strelivo. Z vrtečimi zažigalnimi kroglami so merili v ladijski trup, s suličastimi in svinčenopaličas-timi so merili v živo silo in jadra. Z razcefranimi jadri namreč ladja ni mogla pobegniti. Leta 1627 je očividec opisal bitko pred poljsko obalo, ko je bila zajeta švedska ladja TIGRA. Pravi, da to ni bila bitka, ampak mesarsko klanje. Nenadoma je priletela krogla in odtrgala roko admiralu STIERN-SKOLDU. Ta je padel po tleh, in čeprav je nekajkrat poskušal vstati, za to ni imel več moči. Nato je njegovemu služabniku odneslo obe rameni, tako da so se roke držale trupa z nekaj mesa in kože. Medtem ko je besneči sovražnik vdrl na ladjo in začel sekati po naših, je admiral ležal na pol nezavesten v kajuti. Ob njem je na stolu sedel strežnik Mats. Tedaj vpraša admiral po duhovniku, da bi prejel sveto obhajilo. Brivec pristopi k Matsu in mu odreže viseči roki in ta v groznih mukah izdihne. Tudi admiral pusti brivcu odžagati roko in kot bi se začudil, da je prišla njegova ura, zgrabi za roko duhovnika in se pogrezne v večni sen. V tej bitki je druga švedska ladja s posadko vred zletela v zrak, kajti taka so bila pravila. Za pokončnega Šveda je bilo bolje, da z zažigom smodnišnice požene ladjo s posadko v zrak kot bi padla sovražniku v roke. Bolezni in sovražnik so slabili moč posadke. Za marsikatero la- djo je bila usodna nesposobnost posadke. Gotovo so v Vzhodnem morju prevladovale drugačne plovne razmere kot v Atlantiku ali Sredozemlju, kjer so Angleži, Nizozemci in Španci mojstrsko obvladovali plovne veščine. Severnjakom so povzročale največ problemov členovite obale in plitvine, polne morskih čeri. Velik problem je predstavljalo tudi brezvetrje v notranjih pristaniščih ali pa nenadni sunki viharjev. »Odplujem takoj, ko bosta Bog in veter to hotela.« Tako je admiral KARLSSON obvesti kralja, ki ga je poslal na izvršitev določene naloge. Cesto je morala zasidrana ladja čakati na ugoden veter po več tednov. Na odprtem morju pa je v nekaj dneh dosegla pristanišča na zahodni obali, če je bil ugoden veter. Nenadni viharji so cesto potisnili jadrnico na plitvino, kjer se je razletela. Torej ni naključje, da so Švedi v letih 1625 do 1628 izgubili petnajst vojaških jadrnic. Le dve sta bili potopljeni v bitkah, druge pa so šle po gobe po božji volji. Zaradi vse preveč prežečih nevarnosti je budnost in usposobljenost severnih mornarjev odigrala veliko vlogo. Muzej Vaša Po novorojeni ladji se imenuje danes eden najmodernejših pomorskih muzejev na svetu, kjer je svoj zadnji pristan našla verjetno največja jadrnica svojega časa. Neprecenljivo je umetniško rezbar-sko okrasje, za tisti čas pa so_ zavidljive tudi njene dimenzije. Še danes je dolga 69 metrov, široka pa je 12 metrov. Glavni jambor z zastavo je visok 52 metrov, najvišji del krme pa je visok 20 metrov. Trup seje vgrezal do 5 metrov in je izpodrinil 1210 ton šina vseh desetih jaderJ^ Qt)0. 1275 kvadratnih me“°. rožena je bila s 64 top ■ j( dka je štela 145 moz, ipo voj' lahko prevažala še do ščakov. nimjve Muzej nam Prik^detoiit»« tehnične rešitve v ladj [j|, na začetku 17. stoletj • mskem platnu pa lanK mo tridesetletne res a napore vse od dviga W= ritve muzeja. Na druge. Letnem platnu pa so pn konstrukcije pomorski četka 17. stoletja. 2^"'^ kot je zamolklo boki" pljuskanje valov ob lad J * vali na zahodu. Ta se j 8j aaS tila na krivi poti in le §vedi dla pri KARLSKRONI^^ jo zajeli in jo šele pop tUfisti^ nizma dali na og ed nakM atrakcijo. Po kaksn so jo privezali v bhzi _ n s ni jasno. Ne vem Pa’bj s6 dat gledali mornarji, srečali, tisti kralj pretek10: ; II. ADOLFA iz davne P dl)eW in ti iz podmornice f let. OD ABRAHAMA DO PRVEGA PAPEŽA -POPOTOVANJE PO IZRAELU, SVETI DEŽELI Gospod je reke! Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem! Naredi! bom iz tebe velik narod in te blagoslovil. Poveličal bom tvoje ime, da bo v blagoslov. Blagoslovil bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki bodo tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslo vljeni vsi rodo vi na zemlji.« Pripravila: Marinka JERIČ 1. de! Zvedeti spet nekaj novega, nekaj drugačnega Obiskati svete kraje, kjer je naš Gospod Jezus živel, trpel, umrl in vstal, je gotovo edinstveno potovanje, pravo romanje, ki ni primerljivo z drugimi potovanji. Prepotovala sem že veliko sveta, vendar je to, kar vam bom sedaj predstavila, nekaj posebnega. To ni navadno potovanje, to ni turizem, to niso počitnice. Romarski program traja od jutra do večera. Tej poti se pravi božja pot, kajti vije se po stopinjah našega odrešenika Jezusa Kristusa. Vije se po sledeh patriarhov, starozaveznih prerokov, in po sledeh apostolov. Na tej poti nas Jezus vabi k Očetu. Abraham je to deželo dobil v obljubo, Mojzes jo je gledal z gore Nebo. Pot nas je vodila od Tel Aviva do Jeruzalema, kjer sta David in Salomon utrdila pravičnost in mir v deželi, do krajev, kjer so preroki klicali k streznitvi. Od Betlehema do Nazareta, od Tabora do Kalvarije. To je zgodovina, to je izvor človeštva, to je arheologija, kultura in še in še bi lahko naštevala. Na pot miru in sreče smo krenili v petek, 15. marca 1996, z brniškega letališča, kjer se nas je zbrala pisana druščina - vseh skupaj petinosemdeset iz vse Slovenije. Iz Murske Sobote sva bili dve, jaz in prijateljica Slavica. Na tej poti sta Gospodove steze do naših src izravnavala pater Peter Lavrih, g. Bogomir Trošt in g. Roman Kavčič. Udeleženci smo bili razdeljeni v dve skupini, naša se je imenovala HERMON po najvišji Palestinski gori. Po treh urah in pol smo pristali na letališču v Tel Avivu. Za klicem: »Pojdi v deželo, ki ti jo pokažem!« smo sledili Gospodu iz suženjstva vsakdanjih navad v svobodo božjih otrok k popolni predanosti božji bližini. Ure smo premaknili za dve uri naprej in se z avtobusom že zvečer popeljali v Betlehem. Namestili smo se v udobni romarski hiši, na visoki hotelski ravni, imenovani Casa-Nova. Taki podobni hoteli, kijih upravljajo frančiškani, so še v Jeruzalemu, Nazaretu in Taboru. V vseh so zaposleni arabski kristjani. Predno se resnično podamo na pot, bi še na kratko predstavila frančiškanski red in zakaj sem se odločila, da poromam z njimi. Že leta 1217 je sv. Frančišek s svojimi brati ustanovil kustodijo svete dežele in semkaj prišel leta 1219 ter od Sultana dobil dovoljenje, da lahko tukaj on in bratje molijo. Danes frančiškani v okviru kustodije sv. dežele skrbijo za svetišča širom po Orientu (Ciper, Rodos, Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon, Izrael) in za svete kraje na Jutrovem. Frančiškovi bratje so varuhi Kristusovega praznega groba. Poleg tega skrbijo v vseh teh krajih za romarje, za šol sko dejavnost, za socialo, za bolnice. Na znanstvenem področju se zavzemajo za biblični študij. V Kairu je bil leta 1954 ustanovljen Center za orientalske študije s knjižnico s 30.000 knjigami in dvesto revijami. V Jeruzalemu in Nazaretu imajo tudi arheološki muzej. S frančiškani pa zato, ker imajo tradicijo in največ vedo. Zgodovina izraelskega ljudstva je hkrati zgodovina človeštva, svetovna zgodovina in svetopisemska zgodovina. Sprašujemo se, zakaj ravno tu, na ozkem ozemlju med Afriko in Azijo, blizu Evrope. Zakaj ne v metropolah takratnega sveta: Memfis, Babylon .... ampak v nepomembnem mestu na robu judejske puščave. Kristjani se navadno bojimo zapustiti svoje izoblikovane predstave in stopati kot romar od kamna do kamna, po poteh, zaprašenih s puščavskim peskom, in prepoznavati sledi božjih stopinj. Toda pogumni gredo na pot, ker vedo, da ne bodo hodili v temi. Betlehem z okolico Že zgodaj zjutraj se takoj odpravimo na Pastirske poljane, ki so zunaj Betlehema. Iz Davidove rodovine je od tukaj prišel Jezus. Že David je tukaj pasel drobnico in bil maziljen za kralja. Lepo so vidne ohranjene votline, kjer so prenočevali pastirji. Na tem mestu je postavljena kapela angelov, kije bila zgrajena leta 1934, in prav tukaj so angeli pastirjem oznanili veliki dogodek. V času patriarhov Izaka, Abrahama in Davida pa so hodili tod mimo v Hebron in Sirijo. (BETLEHEM: bet je hiša, lehem pa kruh.) Po ogledu se napotimo v baziliko rojstva, v cerkev, ki se imenuje po sv. Katarini, ki je ogromno storila za cerkev, svoje bogastvo je razdajala revežem in umrla mučeniške smrti. Ta bazilika je najstarejša in edina originalno ohranjena še iz časov Kristusa, medtem ko so vse druge cerkve porušene pa spet sezidane in sedanje so iz novejših časov. Bazilika je v rokah pravoslavnih. Leta 1852 je visoka porta v Istanbulu izdala zakon Status quo, ki določa bogoslužje na svetih krajih krščanstva do današnjega dne. Do minute natančno je določen bogoslužni red med Grki, Armenci, Kopti in Kataličani. Od tukaj se tudi vsako leto prenaša polnočnica iz kraja rojstva. To je prava bazilika, ki ima lesen strop, vse druge cerkve, kot na primer naša v Brezjah, pa imajo samo časten naziv bazilika. Prvotno baziliko je zgradila sv. Helena, vendar so jo Perzijci porušili, ostala je samo glavna ladja. Kasneje so jo dogradili in v takšni obliki vztraja že 1.300 let. Danes jo je že načel zob časa, saj se tukaj prepletajo različne vere in različni lastniki svetišča, ki se nikakor ne morejo dogovoriti a prenovi. Okrog petsto metr?V ^ smo obiskali mlečno votlino, kjer je Marija še Jal P° Jezusa, predenje družina zbežala v Egipt, ko je F’e‘ .ehem L, riti vse otroke. Tukaj je Jezus dobil status begunca. jefljzale na nadmorski višini osemsto metrov in se drži mes tako rekoč sta tik drug ob drugem. .L j Sledil je panoramski ogled Oljske gore in BetanU^pal15 gore se vidi pokopališče, kije najstarejše registrirano ve]jk na svetu. Staro je 3.000 let. Zlata kupola, ki se vi pomena za vse vere, ki se tukaj prepletajo. Za nlUza mošeja, kjer seje prerok Mohamed povzpel v nebo, je tukaj kamen - daritveni oltar, kjer naj bi Abraham Izaka za žalno daritev, in Judom je tempelj, kjer naj s jjgC zaveze, vendar se danes ne ve, kje je. Tod mimo je r^ no nedeljo jezdil na oslu in gledal Jeruzalem in se n r kal. V spomin na ta dogodek je tukaj cerkev v obli j cerkvijo je dolina potoka Cedrom. . je'zus °\ji) Betanija je za nas pomembna po Lazarju, ki ga J® u ob^jii od mrtvih. Vstopili smo v Lazarjev grob. Danes se gj jt reče Lazarija. Ime Betanija pa je iz časov, ko so s®^^, in pjt prebivalci iz rodu Benjamina. Vas leži na robu PuS j Jezus prihajal po Jordanski dolini, je tukaj nadaljeval v Jeruzalem. Perzijci so porušili cerkev, pozidali križarji, frančiškani pa so postavili danasnj Pogled na Bethlehem jaje „„ Vožnjo nadaljujemo do Betfage, za kar je značiln mestu štirideset dni po veliki noči Jezus naročil a^ gredo po vsem svetu in učijo. Od tu je napove Vsaka vera ima dostop do vseh svetišč po toč razporedu in takrat se morajo drugi romarji ali ob's niti. ’ . Sveta dežela je osrednjega pomena za tri velike svetovne religije: za krščanstvo, judovstvo in is^aI11' ev je povečini hribovita oz. gričevnata, zgrajena iz s s°£|fijiC krede. Podnebje je subtropsko sredozemsko, z m° pril10 sevanjem. (nadaljevan ^^5; september 1996 atira Mski val, dežela na daljnem vzhodu mo vsak d3'e^Je Pomurje od Ljubljane, vidi-šljain uk 311 P° °hnašanju oblasti, ki razmi-^rižišče P° '^hljansko. Novo krožno ^set Ji omačevem je stalo toliko kot Zločeste °?etrov Popolnoma opremljene ^hebno V P?.m.urju- Pa ga ni bilo prav nič ^topnangrad't<- Za drobiž bi razširili dva ^r°bno n aS0Va’ k'sta predstavljala kvečjemu *nilf~Sk še zdaleč pa ni bilo tam dnjo. zast0Jev- Dokler niso začeli z gra-Mbliža L' hr'6? Se dezela ob Muri nekoliko tvesti s? Jan' Z radg°nskim sejmom, ki v T«morairen.cev Pomeni nekakšen obred, tavali na VSake tohk°, kot na primer na Tri-R0, Ljubl -SVet° r°manje in na nakupe v tuji-^Onomskan^an' hodijo po nam neznanem '‘jo, potem01 pravi,u nekaj let kupovat v Ita-Čtedna n , / Avstr>jo, zdaj na Madžarsko. Va'n° Pot n Janska zavest je sprejela nakupo-80 PmrOtl Lendavi kot lastovice selitve-UtruJenih in JUgU' ^ato se zg°d>lo skupini ^davi sn zasPanih Ljubljančanov, da so v Seje,n- Ko ,ra?Vah’ kje je tu radgonski vele-^eni kj0 Jlm P°jasnili, da je to na čisto daleč ?U P°murja, se jim je to zazdelo 1 a so se rajši obrnili domov. Mski vi znan val’ Politična priložnost ^mije?110 raz*skovalni center Prleške ^Poobsež 3?081'in umetnosti ZRC PAZU । ob še, .raziskavah življenja domoro-°čil lrenntnVn'C'’ Muri in Ledavi jasno do- Proki' na-iVečji problem njihovega bi-^TINaS? Pomurja ‘96 je: KAKO ŽI-• Najnat STRanEH. f1VJjenje naa k ° do'°čimo, da ne mislimo na eie skozi J ? straneh Mure. To vprašanje “ Mure ži. -° etia razrešilo samo. Zahodno ^tci. VnrJJ.°. Prleki, vzhodno od nje Prek-ra*>eh avt s -llv Je razplet življenja na obeh /'^dnost??6516' RaJ ho prinesla nejasna st este, v\ d° b°d° Prebivalci severno od tani? aJ se bodo sprevrgli oni na južni Pa ntoon- bo mogoče izogniti. Izogniti od^z^^ ki bi že omenjene do-fa Gnesti r°hila na omenjen način. Ena li ^dbeni cesta na stebrih, ki jo predla-lt|ie tekl0 PAZU. Pod njo bi živ-8°raJ Pa n»Sk°ra-i uespremenjeno, promet ^iitij0e°Pazn°. 1 uštitut PAZU je zato pripravil študijo z vsemi izračuni in ocenami kratkoročnih in dolgoročnih vplivov v obliki politične ponudbe. Pl ZRC PAZU zagotavlja stranki, ki bo v svoj program sprejela omenjeno varianto, zanesljivo zmago na volitvah ’96. Kujski val, novice iz letalstva - Nace Junkers in Helena Messerschmid (dvo-motorec) sta izvedla novo težko akrobatsko točko v kategoriji dvojcev brez krmila. Žal sta zamudila AKRO ’96, kjer bi zagotovo zmagala. - Najlepši jadralski dnevi v Pomurju so ob ponedeljkih, ko je soboško letališče zaprto. - Štorklje so prekršile hrvaški zračni prostor. Preletele so ga brez dovoljenja zagrebške kontrole letenja. Protizračna obramba ni delovala, ker so Hrvaško ob istem času preletavala sovražna letala IFOR-ja. Kujski val, predstavljamo nove stranke GNOJ - Gibanje Nekdanjih Obramboslovcev Jugoslavije. Program stranke je naravnan naravovarstveno, miroljubno in kulturno. V osnovi oblast odklanjajo, vendar želijo v njej sodelovati. Spodbujajo zdrav duh v zdravem telesu in so za ta cilj pripravljeni tudi umreti. Na volitvah želijo zmagati, ker brez politike ostanejo brez dela. Kujski val, ali ste vedeli? - Ali ste vedeli, da voda zavre pri sto stopinjah Celzija? ....... - Ali ste vedeli, da kri zavre pri veliko nižji temperaturi? - Ali ste vedeli, da je vaš župan pravi žrebec? - Ali ste vedeli, da se bencin in voda mešata? Povprašajte na bližnji bencinski črpalki. - Ali ste vedeli, da samozadovoljevanje ni nevarno? - Ali ste vedeli, da je samozaposlovanje nevarno? Povprašajte na bližnji davčni upravi. Jj^ganska atletika ; Celjsko po-SS kosi a ^sPrav|jala ?raj; kavč k ’ Oce pa se Je vSlabe vesti ■ vliati e ^orai kajti nJeg°v > Pre- !eZanjsPravnCno hrane, ki ' tožene mi- S>| Spega trebuha se tja, ko pa .H A^tjice esi1 glasen ve-A*Pak sladko za- z njima malo igra. Ker očetov želodec še zdavnaj ni opravil svojega dela, se ni nameraval obremenjevati še s čim drugim, zato se je domislil zvijače. Z velikim stokom se je prijel za svoj hrbet in nepremično obsedel na kavču. Otroka sta nasedla, saj sta mislila, da očeta zares zelo boli. Ker že tako nista imela nič pametnega početi, sta mu nekaj ur pridno nosila hrano in pijačo, ga masirala in izpolnjevala vse nje-go ve našala vse te dobrote. Otroka mu odvrneta, da zato, da bi bil boljše volje, ko bi mu povedala za zlomljeno kolo. »Hej, to pa ni lepo, da hočeta s prevaro znižati zasluženo kazen!« Najmlajša pa zakričita v en glas: »To sploh ni prevara. To je možganska atletika!« NIGRA tl 0 n^alu V^^h-Pa?^ 'n ga Sl°' Nat0 i>traj Zora 'z filma, !| 0. snJ° jezhiOncem mrz-'JJeTaJvHa ipat1a moževo iz p°- V* J dejan^ Sama po-\Sekakor se z mv aj Je oče v % nn°8e, ke?"1'in vis°-hMč>, d' don.... Pa mu nje- Vatleh°? lutkaajprej zagu’ Jezen je‘" nato Pri-s’ °nadva Ce' ošte‘ inPa Sta se ' Župan Moravskih Toplic Feri Cipot - Računski in Jože Vugrinec - Gonilni sta že podpisala pogodbo, po kateri bosta v najkrajšem možnem času izdala vse govore slednjega v času Košičevih dnevov. Profit od knjige ne bo namenjen obnovi Plečnikove cerkve, ampak pokrivanju proračunske luknje, ki je nastala s stroški za gostovanje ansambla iz Madžarske. *** Vendel Oštrič - Ex direktorje v Gradbeniku že začel s pisanjem investicijskih elaboratov. Po virih, ki so blizu neresnice, bo odslej Gradbenik kupoval gradbeni material v diskontnem centru Univerzala Mercatorja in na ta način poskušal pomagati prejšnjemu Oštričevemu podjetju, da »zadela« potresno luknjo pod svojimi temelji. Feri Horvat - Neodvisni je povabil na priložnostno večerji-co radenskega župana Jožeta Toplaka - Glasnega. Na veče-rjici je Feri predlagal Jožku, da je v volilni dirki svojo neodvisnost pripravljen zastaviti za socialdemokrate, če se bi se Jožko odpovedal kandidaturi za poslanca. Jožko bi predlog sprejel, če bi mu Feri zagotovil direktorsko mesto v polnilnici bevande in posredoval pri vrnitvi deita v Radensko. *** Kobiljanski župan Pavel Ne-met je takoj po odprtju mejnega prehoda, prijetno dolžnost sta opravila predsednika držav, že naslednji konec tedna položil v znak dobrososedskega sodelovanja temeljni kamen za obratovalnico najuspešnejšega kobijjanskega podjetja Kobiteks, vodja projekta bo nekdanji uspešni sanator Kobiteksa Jože Kuronja. *** Potem ko Agici Novak ni uspelo zasesti stolčka matere županje, je predsedniku svoje stranke Lujzu Sraki predlagala, da jo promovira za kandidatko za parlament. *** Jože Rituper - Dodo je svoj pohod na parlament vzel zares, med kamapnjo seje odpovedal eni svojih služb, kjer je nepogrešljiv - akcijskemu novinarstvu. Tako se lahko zgodi, da bo Pen za en mesec ali za štiri leta prikrajšan za ostro pero. In to bo težko spregledati. Enomesečni izpad dohodka mu bo refundiral Gošnik. *** Andrej Gerenčer - Broker se je sestal z moravskim podžupanom Ludvikom Sočičem in mu predlagal priključitev Nor-šinec k soboški občini, Nor-šinčani naj bi tako prišli v program gradnje plinovoda, So-čiču pa je bilo ponujeno mesto drugega podžupana. Toda po nepotrjenih informacijah je Sočič ponudbo zavrnil z utemeljitvijo, da Noršinci v tem trenutku bolj potrebujejo kabelsko televizijo kot plin. *** Miran G.vorek - Mednarodni bo, če bo prišel v parlament, najmanj predsednik komisije za mednarodne odnose ali pa zunanji minister, če bo stranka na oblasti, je povedal o svojih ambicijah in pogojih, da se bo sploh podal v volilno dirko. KEŠEMA KOBJ vestnik, 5. septemb^jS Druga državna nogometna liga Nafta : Drava 2 : 2 (1:1) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 600. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Tompa (21), 1 : 1 Ceh (26), 2 : 1 Utroša (47), 2 : 2 Vesenjak (69). Nafta: Magdič, Hozjan, Drvarič, Novak, Baša, Gaševič, Hranilovič (Balantič), Utroša, Bedo (Varga, Nedelko), Bursač, Tompa. Rdeča kartona: Bursač, Baša; rumeni karton: Tompa. Tretja državna nogometna liga Pertoci Bakovci: Turnišče 9 : 2 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 200. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelci: 1 : 0 S. Baranja (24), 2 : 0 S. Baranja (27), 3 : 0 Jančar (36), 3 : 1 Markoja (38), 4 : 1 Krančič (41), 5 : 1 Kokaš (47), 6 : 1 Krančič (51), 6 : 2 Ternar (57), 7 : 2 S. Baranja (75), 8 : 2 Fras (77), 9 : 2 Fras (86). Pertoci Bakovci: Šiftar, Berendijaš, Žekš, Kovačec (Cipot), Buzeti, Kokaš (Bencak), Gabor, Krančič, Jančar (Erniša), S. Baranja, Fras. Turnišče: Zver, F. Pucko, J. Pucko (Toplak), D. Pucko, Mujdrica, Čizmazija, S. Lebar, Albert Lackovič, Markoja, Albin Lackovič (B. Lebar), Ternar. Rumeni kartoni: Berendijaš, Žekš (Bakovci), Markoja (Turnišče). Kungota : Črenšovci 1: 7 (1: 4) Spodnja Kungota - Igrišče Kungote, gledalcev 150. Sodnik: Kranjc (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Voroš (3), 0 : 2 Lipič (4), 1 : 2 Fridauer (7), 1 : 3 Horvat (10), 1 : 4 Vori (44), 1 : 5 Voroš (57), 1 : 6 Voroš (69), 1 : 7 Lipič (70). Črenšovci: Karoli, Pintarič (Virag), Hartman, Horvat, Pucko, Hozjan, Kustec, Voroš, Lipič (Šobak), Vori, Horvat (Vučko). Odranci: Paloma 2 : 3 (0 : 0) Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 300. Sodnik: Huselja (Šoštanj). Strelci: 1 : 0 Radikovič (63), 1 : 1 Bezjak (64), 1 : 2 Žašler (82), 1 : 3 Žabota (88), 2 : 3 Radikovič (90). Odranci: Marič, Vegič, Kerčmar, Ulen, Cener, Pozderec, Š. Kavaš, S. Kavaš, Prekazi, Kreslin, Radikovič. Rumeni kartoni: Pozderec, Kerčmar, Ulen, Prekazi. Steklar : Goričanka 3 :1 (1: 0) Rogaška Slatina - Igrišče Steklarja, gledalcev 150. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Marguč (42), 2 : 0 Zdovc (69), 2 : 1 B. Šalamon (73), 3 : 1 Šmid (83). Goričanka: Nemec, Smodiš, Kolar, F. Vogrinčič, Kern, Poredoš (B. Šalamon), Horvat, S. Vogrinčič, Žilavec, A. Šalamon, Šuša (Kose-dnar). Rumeni kartoni: Poredoš. Smodiš, F. Vogrinčič. Branko Gros - predsednik ONZ Lendava Kakovostnejše organizacijsko in strokovno delo Konjske dirke Zopet najhitrejši Benjamin C Lee Na Brdu pri Kranju so bile kasaške konjske dirke, na katerih so se zopet izkazali Ljutomerčani. V najhitrejši dirki uvoženih in domačih kasačev je zopet zmagal Benjamin C Lee (Makoter) s kilometrskim časom 1:18,9. Omeniti velja še zmage Demosa MS (M. Slavič mlajši) med dveletniki (1:23,1), Fend.e (Seršen) v četrti dirki (1:22,9) in Lilly Lobella (Zorko) v peti dirki (1:24,4). Razpored tekem - L SKL ženske 1. kolo - 28. 9. ’96 Unior Atras: Maribor Pomurje Skiny: Sežana Mibex Ilirija: Ježica Celje: Odeja Marmor 2. kolo - 5. 10. ’96 Maribor: Odeja Ježica: Celje Sežana: Mibex Unior: Pomurje Skiny 3. kolo - 12. 10. ’96 Pomurje Skiny: Maribor Mibex: Unior Celje: Sežana Odeja: Ježica 4. kolo - 19. 10. ’96 Maribor: Ježica Sežana: Odeja Unior: Celje Pomurje Skiny: Mibex 5. kolo - 23. 10. ’96 Mibex: Maribor Celje: Pomurje Skiny Maribor: Unior Ježica: Sežana 6. kolo-26. 10. ’96 Maribor: Sežana Unior: Ježica Pomurje Skiny: Odeja Mibex: Celje 7. kolo - 2. 11. ’96 Celje: Maribor Odeja: Mibex Ježica: Pomurje Skiny Sežana: Unior 8. kolo - 9. 11. ’96 Maribor: Unior Sežana: Pomurje Skiny Ježica: Mibex Odeja: Celje 9. kolo - 16. 11. ’96 Odeja: Maribor Celje: Ježica Mibex: Sežana Pomurje Skiny : Unior 10. kolo - 23. 11. ’96 Maribor: Pomurje Skiny Unior: Mibex Sežana: Celje Ježica: Maribor 11. kolo-27. 11.’96 Ježica: Maribor Odeja: Sežana Celje: Unior Mibex: Pomurje Skiny 12. kolo-30. 11.’96 Maribor: Mibex Pomurje Skiny: Celje Unior: Odeja Sežana: Ježica 13. kolo-7. 12. ’96 Sežana: Maribor Ježica: Unior Odeja: Pomurje Skiny Celje: Mibex 14. kolo - 14. 12. ’96 Maribor: Celje Mibex: Odeja Pomurje Skiny : Ježica Unior: Sežana II.SNL Rezultati - 3. kolo Nafta : Drava 2 : 2 Železničar: Zagorje Ljubljana : Šentjur 2 Črnuče : Jadran 0 : Rudar: Dravograd 0 3 : : 2 0 : 1 Naklo : Vevče 0 : 0 Šmartno : Domžale 0 : 1 Gor. opekarne : Piran 2 0 Gor. opekarne3 3 0 0 10:1 9 Drava 3 2 1 0 10:5 7 Nafta 3 2 1 0 6:3 7 Vevče 321 0 3:1 7 Dravograd 3 2 0 1 2:2 6 Železničar 3 1 1 1 3:2 4 Naklo 3 1 1 1 3:3 4 Črnuče 3 1 1 1 2:2 4 Jadran 3 1 1 1 3:5 4 Šentjur 3 1 1 1 3:5 4 Zagorje 2 1 0 2 7:6 3 Domžale 3 10 2 2:3 3 Rudar 3 1 0 2 4:7 3 Ljubljana 3 0 1 2 3:6 1 Piran 3 0 1 2 1:5 1 Šmartno 3 0 0 3 1:7 0 III. SNL vzhod Rezultati - 2. kolo Bakovci : Turnišče 9 : 2 Odranci: Paloma 2 : 3 Steklar: Goričanka 3 : 1 Kungota : Črenšovci 1 : 7 Brunšvik : Unior 0 : 2 Pohorje : Aluminij 0 : 1 Dravinja: Kovinar prel. Bakovci 2 2 0 0 12:2 6 Aluminij 2 2 0 0 6:0 6 Paloma 2 2 0 0 6:1 6 Unior 2 2 0 0 4:0 6 Steklar 2 1 1 0 5:3 4 Črenšovci 2 1 0 1 7:4 3 Pohorje 2 1 0 1 3:1 3 Odranci 2 0 1 1 3:4 1 Goričanka 2 0 1 1 2:4 1 Turnišče 2 0 1 1 4:11 1 Kovinar 1 0 0 1 0:2 0 Dravinja 1 0 0 1 0:3 0 Branšvik 2 0 0 2 0:5 0 Kungota 2 0 0 2 1:12 0 I. MNL MS Rezultati - 2. kolo Emal: Les 0 : 1 Ljutomer: Sirs 3 : 1 Tromejnik : Rakičan 0 : 2 Lesoplast: Kerna 0 : 1 Beltrans : Apače 2 : 1 Serdica : Šalovci 2 : 1 Beltrans 2 2 0 0 6:1 6 Kerna 2 2 0 0 3:0 6 Rakičan 2 2 0 0 4:1 6 Ljutomer 2 1 0 1 4:3 3 Sirs 2 10 1 4:4 3 Lesoplast 2 1 0 1 3:3 3 Serdica 2 1 0 1 2:2 3 Emal .210 1 1:1 3 Les 210 1 2:3 3 Apače 200 2 3:5 0 Tromejnik 2 0 0 2 0:4 0 Šalovci 2 0 0 2 1:6 0 1. MNL Lendava Rezultati - 2. kolo Polana : Olimpija 4 : 1 Kobilje : Hotiza 2 : 3 Panonija : Bistrica 3 : 1 Nedelica : Renkovci 0 : 2 Čentiba : Opel Horser 1 : 4 Mostje . Dobrovnik 1 Dobrovnik 2 2 0 : 12 0 17:2 6 Polana 2 2 0 0 6:1 6. Renkovci 2 2 0 0 4:0 6 Opel Horser 2 1 1 0 5:2 4 Hotiza 2 10 1 4:4 3 Panonija 2 1 0 1 3:3 3 Bistrica 2 1 0 1 2:3 3 Olimpija 2 1 0 1 3:5 3 Nedelica 2 0 1 t 1:3 1 Kobilje 2 0 0 2 2:4 0 Čentiba 2 0 0' 2 2:9 0 Mostje 2 0 0 2 1:14 0 II. MNL MS Rezultati - 2. kolo Hodoš : Čarda 0 : 6 Smaki: Dokležovje 0 : 0 Grad : Makoter 1 : 0 Rotunda: Prosenjakovci 1 : 3 Tešanovci: Cankova 2 : 0 Lipa : Minicom 3 : 3 Tešanovci 2 2 0 0 6:1 6 Prosenjakovci 2 2 0 0 7:4 6 Čarda 2 1 1 0 8:2 4 Cankova 2 1 0 1 8:4 3 Grad 2 1 0 1 4:4 3 Dokležovje 2 0 2 0 2:2 2 Smaki 2 0 2 0 0:0 2 Lipa 1 0 1 0 3:3 1 Romah 1 0 1 O 2:2 1 Makoter 2 0 1 1 0:1 1 Minicom 2 0 1 1 4:7 1 Hodoš 2 0 1 1 2:8 1 Rotunda 2 0 0 2 3:11 0 II. MNL Lendava Rezultati - 2. kolo Petišovci : Žitkovci 0 0 Dolina : Kapca 1 : 4 Nafta (v.): Graničar 5 Kapca 220 : 2 0 8:2 6. Nafta 2 1 1 0 10:7 4 Graničar 2 1 0 1 5:5 3 Petišovci 2 0 2 0 5:5 2 Žitkovci 2 0 1 1 1:4 1 • Dolina 2 0 0 2 1:7 0 Na nedavni konferenci klubov Območne nogometne zveze Lendava je bil za novega predsednika izvoljen Branko Gros, dolgoletni nogometni delavec. Z njim smo se pogovarjali o uspehih, problemih in načrtih nogometa v deveti območni nogometni zvezi. - Nogomet je na območju ONZ Lendava dosegel velik razmah. Kakšno je trenutno stanje? >>N okviru Območne nogometne zveze Lendava deluje 22 nogometnih klubov, v Črenšovcih pa nogometna šola Panorama. Moštvo Nafte iz,Lendave tekmuje v drugi državni ligi, Črenšovci, Odranci in Turnišče pa v tretji državni nogometni ligi. Naša zveza pa vodi tekmovanja v prvi (12 moštev) in drugi medobčinski ligi (6 moštev), v dveh mladinskih ligah (po 7 moštev), v kadetski ligi (8 moštev), v ligi st. dečkov (6 moštev), v ligi ml. dečkov (4 moštva) in v ligi cibi-nanov (3 moštva),« - Kako ste zadovoljni z njihovim delom in rezultati? »Pri NK Nafta, ki predstavlja našo zvezo v najvišjem tekmovalnem razredu, so bili določeni problemi, zlasti finančni, vendar se je stanje izboljšalo in Lenda-včani so uspešno štartali v drugi državni nogometni ligi. Zadovoljni smo tudi z rezultati tretjeliga-šev. Nismo pa povsem zadovoljni s tekmovanjem v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava, saj obstajajo med klubi v gornjem in dolnjem delu lestvice velike organizacijske in kakovostne razlike. Druga medobčinska nogometna liga Lendava pa ima v glavnem rekreacijski značaj. Šport od tod in tam Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura pred okrog 500 gledalci premagala slovaškega prvoligaša Taurisa iz Ri-mavske Sobote z rezultatom 1 : 0 (1 : 0). Edini gol na tekmi je dosegel Kmetec dve minuti pred odmorom. Sodil je Gomboc iz Murske Sobote. Košarka - V Radencih je bilo prijateljsko košarkarsko srečanje Odbojka - Ženski odbojkarski klub iz Murske Sobote je v Gornji Radgoni pripravil mednarodni ženski odbojkarski turnir zapokal Pomurskega sejma. Sodelovalo je pet ekip iz Madžarske, Češke in Slovenije. Rezultati: Sobota : Branik 1 : 2, Ljutomer : Prerov 2 : 0, Branik : Haladas 0 : 2, Sobota : Prerov 1 : 2, Ljutomer . Branik 2.: 0 in Ljutomer : Haladas 2 : 0. Vrstni red: 1. Zavarovalnica Maribor Ljutomer, 2. Haladas (Madžarska), 3. Branik (Maribor), 4. Prerov (Češka), 5. ŽOK Sobota (Murska Sobota). (O.B.) med prvoligašem Satexom in članom prve B-lige Radenci. Po pričakovanju so zmagali Mariborčani z rezultatom 96 : 67. Strelci za domačine: Ulaga 18, Balažič 16, Bratkovič 8, Pavlin 6 itn. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je As iz Beltinec premagal avstrijskega drugoligaša Fla-vio Solvo iz Lipnice z 2 : 1 (1 : 0). Oba gola za Beltince je dosegel Gutalj. Strelec za goste je bil Pegam, izključena pa sta bila Džafič (As Beltinci) in Marko (Flavia Sol-va). Pred okrog 300 gledalci je sodil Kerčmar s Hodoša. Atleteika - V Tatzmansdorfu v Avstriji je bilo tekmovanje v teku na tri milje. Med 250 tekači sta sodelovala tudi člana TS Radenske Nina in Marjan Jakopec. Nina je bila med deklicami do 11 let prva, Marjan pa pri st. članih deveti. V Bjelovarju na Hrvaškem je bil polmaraton v počastitev osvoboditve mesta. Med 200 tekači iz treh držav je Branko Perme (TS Rdaen-ska) iz Lendave pri veteranih nad 40 let zasedel četrto mesto. (G. G.) Odbojka - Na odbojkarskem turnirju moških ekip v Sl. Bistrici so med štirimi ekipami sodelovali tudi odbojkarji Ljutomera in zasedli dru- Tudi z razmerami pri mlajših selekcijah nismo zadovoljni, saj predstavlja našo zvezo v višjem tekmovalnem razredu le eno moštvo (Nafta).« - Na nedavni konferenci nogometnih klubov ste sprejeli nekatere nove usmeritve in sklepe. Katere? »Najprej bi z zadovoljstvom ugotovil, da nam je po toliko letih uspelo dobiti ustrezne prostore za nemoteno delovanje zveze, kar je za nas pomembna pridobitev. Prostore bomo tudi sodobno opremili z računalnikom, s čimer bomo izboljšali organizacijsko delo. Ne smemo pozabiti, da bo naša zveza čez štiri leta prevzela vodenje tretje državne nogometne lige vzhod, na kar se moramo do bro pripraviti. Odločili smo se tudi za nekatere spremembe pri tekmovanju. Tako že sedaj poteka tekmovanje mladincev v dveh ligah s po sedmimi moštvi. V prihodnji tekmovalni sezoni pa bomo Prvo medobčinsko nogometno ligo Lendava zmanjšali z dvanajst na osem moštev, s tem da bo tek- movanje štirikrožrioT’’’ vanje v tej ligi so »h g J goji (igrišča, ograje, k stori).« j - Nekateri klubi Z zveze so predlagali pon« viter enotne pomurs Upe. Kako je s tem. |t> »Da bi izboljšali . k , gometa. so neka no predlagaliustan pomurske nogometne '^ ri pa zmanjšanje Pri ske lige Lendava. V se je odločila za zmanjšanje prve med« na osem moštev. 1 P ni, da se želimo izo!'r no! Želimo tesno sode' gimi območnimi zvezami, zlasti vs ,. atjti# Sloveniji, ter politiko NZS. Ug reč, da smo glede nogometa v organih n lo zastopani m ima« premalo vpliva na nj - Kako pa ste trenerske in sodnts »Z delom omeni«nn cij v naši zvezi sm voljni. Trenerska^ vlaga velike napo ad(0,( usposabljanje sv J minarji, stroko\"X Prav tako sisodn Lop#, cija zelo prizadeva -jotM ti svoje člane in si P ■ Zadovoljni smo tud sojenja.« -Kaj pričakujete oi" valne sezone'. , breirt; »Pričakujemo d naših moštev v . . državni nogometni^#, pričakujemo >zbolJ^ zacije in kakovos o Prvi medobčinski h 6os)6j P> Lendava. Bolj moralo priti do i ■ delo z mlajšimi s j go mesto. V finalu so izgubili z mariborskim Marlesom z 0 : 2. (NŠ) Strelstvo - SD Dolina je pripravila strelsko tekmovanje za Mišov memorial. Sodelovalo je 30 strelcev in 11 ekip. Zmagala je ekipa Doline z 233 krogi pred PP MS 228 in Varstrojem z 211 krogi. Med posamezniki je zmagal Režonja (Dol.) z 89 krogi pred Sne-pfem, 88, Zelkom (oba PP MS), 87, Obratom, 85, in Muršičem (oba Var.), 83 krogov. (A. Zver) Kegljanje - V Zalaegerszegu na Madžarskem je bilo kegljaško tekmovanje za pokal Gočeja. Sodelovali sta tudi ekipi Nafte iz Lendave. Prva ekipa je podrla 1.602 (Horvat 391, Matko 405, Radako-vič 409, Felšo 397), druga pa 1.559 kegljev (Horvat 370, Prera-dovič 402, Matjašič 393, Kerman 394). V Lendavi je bilo mednarodno kegljaško srečanje med moškima ekipama Nafte in Monoštra iz Madžarske. Zmagala je Nafta z 2.426 : 2.375 podrtih kegljev (Fel-šd 403, Kerman 389, Matjašič 372, Radakovič 418, Žalik 433, Horvat 411). (M. Žalik) Šah - V Štrigovi je bil šesti turnir miru v šahu. Sodelovalo je 107 šahistov iz Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Zmagal je Rogulj pred Kosanskim s po 8 točkami, ter Ha-vašem, Gruškovnjakom, Kišem, Harijem, Kovačem in Crepom po 7 točk. i n 60^5', Strelstvo - priP'a # jevHercegovsc^ movanje v stre Jza P rt lobe in tarc0 ’ vu zmagal Srn , rnja Krf ekipno pa jaicaJ«z , nju na tarčos J B) / ko (Negova)-^ isafr / Košarka košarkarske lig v p# pisal tekmovanj^(pjjjoi> šarkarski ligi - nju ij, pokal). K sode° rt J več ekip. Ig°r. tembra na nasl vnaSelj denci, Kidrič - g.) (0 ] 224 ali 61 m d S*" - SaS"®l trans Gornja uOvS>d tradicionalniab/ pokal šahisti so imeli ” UP mačini. Zma^^^ kami pred Sle' ^pO9 ,jd čem in Mandl y -M Mali nog0"* je ^4; jemsk.hpri^^ Radgonitur" tu, ki gaje org \lc /.j podjetja Flam^ ^ Med šestimi eyorKa A Radenska A dkega vrha m N j po16’# dma ob Scavn d6|jli 1 , so najboljšim P } rt SIT nagrad. (^ eiriLp« Tenis-Vd^ vanja v slove ,g eK jjl.l deklice do 14' iaV6 Sobote premaga prirtlrf (D. Gomboc • jaj/ tudi Jože Geren j s 4,5 točke zased delnice. (FB) Rokoborba - Na mladinskem SP v rokoborbi v loval član Mlekoprometa iz Ljutomera Dejan Žnid^1 ^sU1’ vak v kat. do 46 kg. Med 22 tekmovalci je zasedel 1 september 1 996 21 »port tl> f 0 —jan maden - predsednik K K Radenska .. Košarkarji Radenske v tretji fcavni li, »' I* I« f ii H li 1« li 1» i» Ji i« d U d ji * i? jt i# d I* il j; Pred leti je bila radenska ko-med najboljšimi v Sloveniji. s»! so tamkajšnji košarkarji nekaj uspešno tekmovali v prvi A-petem pa je za nekaj časa za-zatišje. Pred dvema letoma N sov Radencih ponovno ustano-KR Radenci in se vključil' v 'kovanje slovenske D-lige, kjer S( Usedli prvo mesto in se uvrstili ’ kjer so lani prav tako dojili naslov prvaka in se uvrstili ' Wo košarkarsko B-ligo (tretjo •^no ligo). O tem, kaj si obe-"»oi tekmovanja v višjem razre-s®« se pogovarjali z dolgolet-košarkarjem in predsednikom k Radenska, ki je hkrati tudi Rednik ŠD Radenci Marja-*Hladnom. Uvrstitvijo košarkarskev Ra-.™s"{ V tretjo državno ligo ste mo-okrepili, saj bo tekmo-^fvišjem razredu zahtevnejše. ii^p^rovske sPrelnembe s0 tem ’01 * tit p J Jll H r s f i 'i i JI ii i f f - Rihtarič prva v Avstriji ^kitS^o^vstrijije bil tradicionalni mednarodni namiznote-so ha- delovalo je čez 120 igralcev iz sedmih držav. Med Nlilen u Udi pralci Arconta Radgone iz Gornje Radgone in h°SaniezniVSPel1'V dvojicah sta zmagala Kovač in Rihtarič “'»kovič 'k'So se Benko. Kovač in Rihtarič uvrstili od 5. do 8., pa°d9. do 16. mesta. (L R.) dvakrat prvi Ž^v^režicahjebiia k 3a Pokal dl°nskem moto- k,,Mjed‘ pe ' Idrija. O1 Tadej kegel član MTC saJjev ^el Pfvo m?.krat zmagal ha ?Vrstitvi esto’ V skupni ^ki? 1 ni nastStU’ vendar na Pilin leza 2 L>idUn ^ovalcem. S V Vn° Prve: St‘Čni pa je SK^edu »oStVO v moto' Si^ej KorJ° Ccm Je sode-Al,s "he °r°sak(MTC Ra-vSl^asedei1 °dl'čno odre-d^Se LDožn PrV0 mest0 in de^ke- Po de- Shr, na dri, rošak z 288 mes>“ « NtSie ,todk. V raz-,\|S ^°totn Boštjan H p ^l)iž Spodnje °74a eVetih dirkah ^<>Mark°Tau-U>°Vir — »h ,>ar ^hiagu ■ rrv?8lljeh-, ® jMate8onj?An^^ leP N HJnA2(1.10)jes lAp^asio zased- ;is”har druga i 'ža ; kovanJu ovir SVSi^^KTp81076' Maj^ka Sobota S h:^ daOharindose- 'Preska^^ šovec (MTC Radenci) je s 151 točkami na petem mestu. (J. Vaupotič) S petim mestom v prvi državni namiznoteniški ligi sije ekipa NTK Moravske Toplice Sobota zagotovila pravico sodelovanja na tekmovanju za evropski pokal Nancy Evans. Zaradi prevelikih stroškov pa so se Sobočani raje odločili za tekmovanje za interpokal, ki jim zagotavlja najmanj dve tekmi, eno v gosteh in eno doma. V tem tekmovanju sodeluje 59 ekip iz 10 držav. Žreb za predtekmovanje je bil za Sobočane ugoden, saj igrajo s kluboma iz Nemčije in Avstrije, ki v svojih moštvih nimata zvenečih imen. Prvo tekmo igrajo Sobočani v Nemčiji, in sicer 22. septembra z ekipo PSV Oggersheima iz Ludwigshafna. V drugem kolu pa se bodo Sobočani v oktobru srečali doma z ekipo ASKO Kom-perdell z Dunaja. Če bi ekipa Moravskih Toplic Sobote v predtekmovalni skupini osvojila prvo mesto, bi se uvrstila na glavno žrebanje, med 32 ekip. Nekaj možnosti za napredovanje pa ima tudi drugouvrščena ekipa, kar pa je odvisno od rezultatov z obeh srečanj. Čeprav imajo Sobočani mlado ekipo, računajo na napredovanje, saj so si v tekmovanju za pokal Nancy Evans v prejšnjih letih nabrali nekaj po- Spidvej 11 -1 --—. ..... Nov uspeh Jožefa Korena? Na dirkališču v Petišovcih bo v nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri odprto državno prvenstvo posameznikov v spidveju, ki ga organizira lendavski spidvejski klub. Sodelovali bodo dirkači iz štirih slovenskih klubov in Hrvaške. Med njimi bo tudi domačin Jožef Koren, kije v odlični formi, saj je na zadnji dirki zasedel peto mesto. Koren je trenutno na osmem mestu. Tekmovanje bodo popestrili motoristi oldtaj-merji iz Moto kluba veterani Murska Sobota. (A. Matjašec) I Rokoborba..................................... Sobočani s Cseplom iz Budimpešte Slovenski državni prvaki v grško-rimskem slogu, rokoborci Murske Sobote, se bodo v prvem krogu evropskega pokala prvakov srečali s prvakom Madžarske Cseplom iz Budimpešte. Prva tekma bo v soboto. 7. septembra, pb 19. uri v telovadnici soboške' tretje osnovne šole. Ekipa Csepla, kije bila enajstkrat državni prvak Madžarske, je favorit srečanja, saj ima v svojih vrstah kar pet državnih prvakov in štiri udeležence olimpijskih iger v Atlanti. Kljub temu pa je pričakovati, da se jim bodo Sobočani, ki so drugič zapored postali državni prvaki, uspešno zoperstavili, tako daje pričakovati zanimive borbe. I Povratno srečanje bo 21. septembra v Budimpešti. (FM) ________________________________________________ Športni ribolov Magdičeva, Dunaj in Križanič V Brestanici je bilo državno prvenstvo paraplegikov v športnem ribolovu. Lep uspeh so dosegli člani Društva paraplegikov Pomurja, saj so osvojili kar tri naslove državnih prvakov. Med tetraplegiki sta postala državna prvaka Marija Magdič in Slavko Dunaj, med paraplegiki pa Silvo Križanič. V ekipni konkurenci je prva ekipa Murske Sobote zasedla drugo, druga ekipa pa tretje mesto. trebnih izkušenj. Atletika ...... Šiftarjeva in Grabar tretja M. U. Na Ptuju je bilo državno prvenstvo v polmaratonu. Med 150 tekači iz Slovenije in Hrvaške so sodelovali tudi člani TS Radenske in dosegli lep uspeh. V tekmi za državno prvenstvo sta Jožica Šiftar (nad 35 let) in Geza Grabar (do 30 let) v absolutni kategoriji zasedla šesti mesti, v svojih starostnih kategorijah pa sta bila tretja. Damir Živko je bil v svoji starostni kategoriji osmi, Milan Sapač enajsti, dr. Alojz Horvat (Beltinci) dvanajsti. Med st. veterani (nad 50 let) je bil Karli Vrbnjak $rvi, med veterani (do 50 let) pa Branko Perme četrti, Jože Šmidhoper deveti in Ivan Muršec štirinajsti. To.je bilo hkrati izbirno tekmovanje za nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji. Od drugih tekmovalcev v trimskih tekih velja omeniti zmagi Mojce Meglič in Karmen Ra-vtar na 10 km. (G. G.) Mladinci SD Štefana Kovača Trap Murska Sobota - državni prvaki v streljanju na glinaste golobe. Stojijo od leve: Dejan Gomboc, Miran Pojbič in Denis Pojbič. Fotografija: Nataša Juhnov Trap --------------------------------------------- Sobočani državni mladinski prvaki Strelska družina Nova Gorica ja bila organizator 5. državnega mladinskega prvenstva v streljanju na glinaste golobe. Lep uspeh so dosegli mladinci Strelske družine Štefana Kovača Trap Murska Sobota (Dejan. Gomboc, Denis Pojbič in Miran Pojbič) z 283 zadetki, saj so zasedli prvo mesto in drugič zapored postali državni prvaki. V tekmovanju posameznikov je bil Dejan Gomboc drugi s 122 zadetki. Miran Pojbič pa s 118 zadetki tretji. Med posameznicami je bila Jasmina Maček s 95 zadetki druga. Ekipo trenira Franc Maček. Deveti pomurski padalski pokal ...... Zmagali Leščani, Kranjec enajsti Soboški aeroklub je na letališču v Rakičanu pripravil tekmovanje za deveti pomurski padalski pokal. Sodelovalo je 23 padalcev, med njimi tudi člani državne reprezentance, ki se v Rakičanu pripravljajo za sodelovanje na svetovnem padalskem prvenstvu na Madžarskem. Po pričakovanju so imeli največ uspeha tekmovalci iz Lesc, ki so zmagali v ekipni in posamič- metrskih ovir s konjem Blackom Barryjem drugo mesto, s konjem Fjurfretterjem (za pokal Samssun-ga) pa deseto mesto. Drugi dan tekmovanja je pri preskakovanju 1,10-metrskih ovir s konjem Bal-ckom Barryjem zasedla drugo, pri višini 1,20 m pa četrto, s konjem Fjurfretterjem pa deseto mesto. V tekmovanju za pokal Slovenije je bila s Fjurfretterjem druga. Pohorski gozdni tek - ------------ Tri druga mesta za TS Radenske Smučarski klub Hoče je pripravil 22. mednarodni pohorski gozdni tek na 8 in 12 km, ki je štel za lovoriko Pohorc ter za Brazde vzdržljivosti Med 113 tekači in tekačicami so sodelovali tudi člani TS Radenske in se lepo odrezali, saj so zasedli tri druga in dve tretji mesti. Druga mesta so zasedli-Mojca Meglič (do 20 let), Jožica Šiftar (do 45 let) in Branko Perme (do 49 let), tretja sta bila Karmen Ravtar (do 16 let) in Karli Vrbnjak (do 59 let) četrti je bil Jože Šmidhofer (do 49 let), peti Branko Megli (do 49 let), šesta Slavko Kumek (do 39 let) in Roman Klančar (do 49 let), sedma Maja Perme (do 16 let), deveta Danijel Perme (do 16 let) in Ivan Muršec (do 49 let) ter deseta Marjan Ravtar (do 49 let) in Rudi Babošek (do 59 let). (RB) PREROKOVAnjE) z vedeževollto. POKLIČITE O9O 4215 ni konkurenci. Ekipno je zmagal ALC Mont z 41 kaz. točkami, Murska Sobota (Kranjec, Slak.Veldin, Novak) pa je bila četrta s 178 kaz. točkami. Med posamezniki je zmagal Senad Salkič (ALC Mont) s 3 kaz. točkami. Stanko Kranjec je bil z 31 kaz. točkami enajsti, Jože Veldin (32) dvanajsti, Jure Novak (55) devetnajsti in Marjan Slak (60) enaindvajseti. (FM) Fotografija: Nataša Juhnov 22 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela informacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbližanja. Pazi, da ne boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico. On: Z lepo besedo ti bo uspelo precej več kot z grobostjo in nasiljem. Na koncu so pomembni samo rezultati, kar pa seveda ne pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagajati, kar pa mu ne bo ravno najbolie uspelo. BIK Ona: Malo se ozri po svoji družbi in kaj hitro boš opazila, da si dobila novega oboževalca. Edino kar ti lahko nagaja, je nevoščljivost tvojih prijateljic, ki pa je nikar ne vzemi popolnoma resno. On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja. DVOJČKA Ona: Zberi se in vse skupaj dobro pretehtaj, saj nekdo samo čaka na tvojo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec tedna se ti obeta nepričakovan obisk, za katerega si boš želela, da ga nikoli ne bi bilo. On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzkipljiv, zato se nikar ne spuščaj v kaj večjega in tveganega, vsaj kar se tiče poslovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo in si pozdravi svojo slabo voljo. Umetnost in tehnologij Uh RAK Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in si na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč. On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži na kasnejše obdobje. LEV Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, daje bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno. Partner te bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu. On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer si to že dalj časa prizadevaš. Vendar pa možnosti same niso dovolj - za uspeh se je potrebno tudi pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče. DEVICA • Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito priložnost. Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede. On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo želen duševni mir pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo spravile v precejšnjo zadrego. TEHTNICA Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v najbližji zvezi s tvojim bivšim prijateljem. Pomiri se in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. On: Čeprav si mislil, daje vseh težav končno konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar si ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. ŠKORPIJON Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tem, kar pogrešaš. Ljubezen je vse preveč relativna stvar, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo privedlo do prav osupijivh rezultatov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor ne boš ti. STRELEC Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki si jim všeč. Kdo ve, mogoče pa se bo iz vsega tega še kaj izcimilo. Pazi na zdravje, saj so mogoči zapleti. On: Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj si se za nastop do popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kjer so vsi drugi odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj ne bo. KOZOROG Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko zelo spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot si dopoveduješ. Še vedno | se ti bo punujala priložnost, ki je enostavno ne smeš zamuditi. VODNAR Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že dalj časa, se ti bo popolnoma posrečilo in rezultati ne bodo mogli izostati. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, ki pa se bo končal malce dru gače kot ponavadi. On: Postavi se na noge in si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! RIBA Ona: Zadnje čase poslušaš le glas svojega srca, vendar bi ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj razum. Sedaj je pravi čas, da si tudi ti omogočiš vsaj manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le koristil... On: Če.boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta. In to tako na poslovnem področju kot tudi v zasebnih zadevah. Torej se ti res splača potruditi! IliSi Kaos bo odslej še tišji liki ne j samo edno zimo moust asfaltejrali, je obremenjen s preteklostjo, soboška prekratka pa prevouska, za te mali V !»1 tie čin tild ka bi trbelo že so tou glij uni. Lej ko bi tudi v železniška postaja že Promet v mnogih azijskih državah poteka nedisciplinirano, kaotično in predvsem zelo hrupno. Ob takšnih in drugačnih okraskih, .štovali. Oblasti so namreč z vseh avtomobilov troblje enostavno pobrale in jih na glavni ulici v Ra-valpindiju zmlele v prah. pod katerimi se vozila kar šibijo, na nobenem ne manjka troblja. Biti mora čim večja in čim glasnejša. A v Pakistanu poslej ne bo več tako. Po novem zakonu o varstvu pred hrupom bodo lahko sirene uporabljali le rešilni in policijski avtomobili. To bo najbrž eden redkih zakonov, ki ga bodo v Pakistanu spo- Bajkalsko bogastvo Bajkalsko jezero na vzhodu Sibirije je svojevrstna naravna znamenitost. 1637 metrov globoko jezero je najglobje na svetu in hkrati ogromen rezervoar pitne vode. Zaradi oddaljenosti je bil Bajkal dolgo le pojem iz zemljepisnih atlasov. Danes pa tudi v Sibirijo prihaja vse več turistov, ki imajo kaj videti. Upati je, da bo ruskim oblastem uspelo ohraniti čudovito jezersko pokrajino, tradicionalno lesno arhitekturo in, predvsem, kristalno čisto vodo, ki bo v prihodnjih desetletjih pomenila pravo bogastvo. AHHf SAMOPAJVPe /MEL! V foUALlZMU. Z.OA7 4MO V PGMO. Preminouče dni smo večkrat č(lliz ka de se $ eStp železnica od.nas pa gor ta na Vogrsko. Ta de $ ,0 tiste, je večkrat znau povedati pajdaš Bela, negdasvejta Ferenc Joška napravo, predsednik i zapravo. Samo ta de prej koštala deset m dolarof - z "d* ne j "t". Tou pa zatou- tak, rja .Q do jo delali samo od Piiconec do Hodoša. 1 delali od Beltinec, bi koštala idnouk več, za v bi trbelo vousko grlo, pa sefele probleme pa v Soboti, pa okoli Sobote rejšiti. Po ton ta Soboti samo šinje malo debelejše Pa de napravijo, ovo pa tak ostane kak je. No' pelo namesto idnouk na teden kak zdaj vozi v Piicon ' parkrat na den, nej samo dva vagona na* ka^ zdaj, liki dvajstipet naidnouk, pa do po ta . '^[ci so pri železnici nagli pa bistri, na Lendava ^ptei rampe pou dneva zapre j te. Te mo pa p£ iskallunn ieW kak lani, gda so e liki lejta pa lejta. * vč zbrodo Bela, šteri bole naprej misli mladi, šteri o ton odločajo. Njemi fčšsi Pra . ka ’ - sami pa ne i* H 11 Pa"Iet davn , zd« promet ka davno v6 z .di je ' cou 3 Belak0” mamo, pa odnesti. Liki ka si moremo pravi Bela, naša stara praksa, ka se na napakaj fčimo- pa te sest rana pa pravi, ka se fčimo cejlo živlen'ogta tou li nouri merjemo. Ka pa sakša šoula nekaj pa genau zdaj občtijtimo, gda se je šoula_za ■ Pri fuzbali smo pa z Marinin klubon že p meterskoj lestvici, liki na spoudnjon klim* Sodobni umetniki lahko svoj navdih in kreativnost izražajo na najrazličnejše načine in z zelo raznovrstnimi sredstvi. To dokazujejo tudi umetniki iz 24 držav Azije, Afrike, Evrope in obeh Amerik, ki razstavljajo na desetem bienalu sodobne umetnosti v Sydneyu. Videoprojek-cija na kroglo iz steklenih vlaken je le ena od možnosti, ki jo umetni- kom pri njihovem '2rkiX sodobna tehnologi’ ja je videli v živo, zatrM tudi oko videti ko Finski organizaft^ pomanjkanja^^ povedati arktic"dležneg^f bijanju tega Svetovno prvens5 d so že tretjič zapo^Fpe ^ praviti v lapons je gd mi. Vsak tekm^jnu« in ima na voljo P 1 jep? na oni svet čim agovaleC. jtoli1 nikov. Lanski z končal 21 prireditve so Ig komarjev razglasi" BcmO mA** mo Atcc/oo ^!LL_september 1996 23 S! ,a vsakogar nekaj Vsepovsod trakovi Že dolgo se ni kakšno poletje okitilo s toliko vrvicami in trakovi kot letošnje. Lahko so ozki ali široki, glavno je, da so čim daljši in čim spretneje prepleteni. Najdemo jih povsod, na preprostih majicah, elegantnih večernih oblekah, sandalih. Koža, ki jo trakci tako radodarno razgaljajo, mora biti seveda lepo zagorela - le tako bo namen, namreč zapeljivost, res dosežen. % in belo bolela bela in črna, ^sesa';Samo črna - od-feru ne b„ f ' n°benem pri-fIlla*n bela h 6 udar‘|i mimo: M |JJa. barva bosta modni Jesen. Jesenska kombinacija za vsakdanjo rabo: do srede meč segajoče krilo iz mehke črne nape se zapenja po vsej dolžini, klasični jopič v pepita vzorcu krasi črn žametni ovratnik. Komplet popestrujejo še bele nogavice s črnimi pikami. . S 1 M Um ^^“5=2 °^až ° mesanico še ^rabii^ .rneso- Pri obra-J^Sni SokJtevilic. da ne bi S|ealnica^aPTa8ajle si z vraco vodo-tako bo pečenka sočna in mehka. Če ste meso pekli predolgo ali če ni bilo dovolj uležano, prilijte tekočini za oblivanje kozarček vinjaka ali žganja in meso še nekaj časa dušite pri znižani temperaturi. Sok, kije ostal pri pečenju, vlijte v posodice za led in zamrznite. Zamrznjene kocke preložite v polivinilne vrečke ali zavijte v aluminijasto folijo. Uporabili jih boste drugič. Pn otrocih " Mt?-K' malčke že obdobja, ie .^šno preprečiti in X^tav0 vzgojo, polno N Členjenosti in pozor-nanečjo (lustracijo Strokovnjakov novo-ko se mora P° , hiJ? 'z toPlega zavetja v Sat telesu nenadoma svetlobo, hladom. dihanjem, gibanjem, proti večjemu uporu in podobno. Pri dveh ali treh letih začne otrok obvladovati svoje telo. Nauči se govoriti, dokaj zanesljivo gibati, sposoben je preprostih opravil. Pri tem potrebuje pomoč in spodbudo. Otrok, ki v tem obdobju ne dobi ustrezne spodbude in pozornosti, zaostaja v psihofizičnem in socialnem razvoju, °,1Zerviranje živil in Podobno lahko pripravite za ozimni-, avanja. Kozarec do roba napolnite s kuha-0 stran3 r°b po,ož>te ovlažen gumijast prstan in na ^krijf 'h s poJ10^073 nali|,e dve žlici čistega alkohola. e stek]Pn.rov°m, medtem ko alkohol na njem še gori, V Ž*vilo hC°' Plamen bo Pokuril preostali kisik v ko-i%v konzervirano v vakuumu. ?IWO<10 in ne»pred uporabo naložite v lonec s hladno da l se8revajte do vretja. Odstavite z ognja % ^ratucn °nladi. Tako bodo novi kozarci pripravljeni < $°rabo e sPreniembe, kakršnim bodo izpostavljeni Jesenska modna igra Poletje se počasi končuje, nekatere že razmišljajo o jeseni in jesenski modi. Kaj bo prinesla modna jesen? V velikih modnih centrih pravijo, da bo nova sezona v slogu čiste preprostosti in popolne perfekcije. Pretekla sezona je pustila na oblačilih viden pečat. Dolgi plašči in spet odkriti vojaški slog so se postavili ob bok novi nenavadni mešanici barv in vzorcev. Vsako jesen odigrajo pomembno vlogo plašči. To sezono bodo opazni zelo dolgi plašči v slogu sedemdesetih let, pogosto iz usnja ali semiša. Trape- zasta oziroma A-linija je tudi ena glavnih značilnosti sezone. Barve se menjavajo od polnočno modre do klasične zelene in rjave, poudarek pa je na detajlih. Opazna nadrobnost jesenske mode so široki in dolgi ovratniki oziroma fazone. Beluši Beluši so cenjena in priljubljena zelenjava, niso samo okusni, lahko prebavljivi in nizkokalorični, temveč so koristni in zdravilni za organizem. Pomagajo predvsem pri preveliki kislosti v orga- Glavobol Glavobol je namesto z analgetiki mogoče odpraviti s preprostim trikom z običajno teniško žogico. Če vas pogosto muči glavobol in si težave najraje lajšate s tabletami, tokrat za spremembo nizmu, ki ji botruje uživanje hra- preskusite tale preprost način: ne z nizkim ph-jem. Večina ljudi danes je prekislo hrano: preveč mesa, mesnih izdelkov, rafiniranega žita in sladkarij. Posledica tovrstne prehrane in prevelike kislosti v organizmu so revma in druga obolenja sklepov, srčni infarkt in motnje kardiovaskularnega sistema ter obolenje izločil, zlasti ledvic. Na srečo je mogoče z izbrano prehrano brez umetnih zdravil spet doseči nevtralno ravnovesje v telesu. Uživati je treba dovolj belušev, krompirjja, polnovrednega žita, bučk in zrnatega kruha. Našteta živila sodijo v skupino bazičnih jedi, ki pomagajo nevtralizirati kislost v telesu in preprečiti z njo povezane težave. trdo teniško žogico zavijte v bombažno krpo ali mehko bombažno nogavico in si jo položite pod tilnik tik ob nasadišču las, ko ležete zaradi glavobola. Na teniški žogici čim mirneje počivajte v zračnem in temnem prostoru 5-10 minut in glavobol bo popustil, verjetno celo popolnima prenehal brez umetnih zdravil. Strokovnjaki si pojav razlagajo z dejstvom, da neposreden pritisk trde teniške žogice na živčni splet v tilniku odpravi bolečino. Tako naravno zdravljenje glavobola je prvi uvedel v prakso ameriški terapevt dr. Jef-frey Pearson iz Kalifornije. Kuhajte z nami Pečena paprika s česnom Jesen se hitro približuje, na vrtovih pa zorijo pridelki, ki jih skrbne gospodinje hitijo pospravljat za zimske zaloge. In prav je tako. Običajnim jesenskim opravilom se pridruži še konzerviranje sadja in zelenjave. Če imamo domače pridelke, je to tudi iz ekonomskega vidika upravičeno. Sodobni načini omogočajo z natačnim.delom uspešnost konzerviranja brez industrijskih konzervansov. Domači ajvar (kuhana mešana zelenjava) 1 kg čebule, 2 kg rdečega paradižnika, 1,5 kg rdeče paprike, 2 del olja, 2 del kisa, 2 žlici soli, 3 žlice sladkorja. Očiščeno in drobno nakockano čebulo popražimo (samo toliko, da ovene in ne zarumeni) na olju, dodamo drobno narezano papriko, solimo in pokrito dušimo, da se paprika zmehča. Vmes mešamo. Potem dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik (semenje nekoliko iztisnemo) in vse druge sestavine. Naglo kuhamo 25 minut. Mešamo. Še vroče polnimo v pogrete manjše kozarce. Takoj zapremo in damo v suho soparo (pokrijemo s kuhinjskim prtom, da se počasi ohlaja). Pečena paprika s česnom Potrebujemo: 2 kg mesnatih rdečih paprik, 1 večjo glavico česna, pičlo žlico soli, 1,5 del belega olja, 1,5 del vinskega kisa (biti mora sveže odprt). Oprane in obrisane paprike zložimo v velik pekač in jih spečemo v pečici, da dobijo svetlo rjave mehurje. Po potrebi jih vmes previdno obrnemo, da se ne sežgejo. Pečene pokrijemo s kuhinjskimi krpami, da se ohladijo. Nato jih olupimo in odstranimo semenje. V kozici (majhni) segrejemo olje, kis in sol. Ko tekočina zavre, zlagamo olupljene paprike vanjo, jih previdno obrnemo in takoj zlagamo v majhne pogrete kozarce. Na vsako plast paprik potresemo drobno sesekljan česen. Ponavljamo, da povremo vse paprike. Ostanek tekočine po potrebi zlijemo na paprike v kozarcih. Kozarce takoj zapremo in damo v suho soparo. Cilka Sukič Posušeno sadje Prihaja jesen, ki nam prinaša obilo sadja. Nekateri bi ga želeli shraniti čez zimo posušenega. Sušite ga lahko, narezanega na krhlje, na ne prevročem soncu. Suho sadje shranite v vrečke, ki jih sešijete iz tanke, zrak pre- puščajoče tkanine. Napolnite jih s krhlji in obesite na kavlje v hladnem in suhem prostoru. Krhlji bodo hitro mehki, če dodate sladkor šele potem, ko jih že nekaj časa kuhate ali dušite. Suho sadje je zdravo in zdravilno, prekuhano pa vam pomaga pri želodčnih in drugih prebavnih težavah. Ne skrbite, najbrž ga ni modnega kreatorja niti modnega gibanja, ki bi mu uspelo z modnega neba izriniti džins - material, na katerega prisega mlado in staro. Splošno uporaben je, saj ga lahko oblečemo za skoraj vse priložnosti, pa naj gre za športni dogodek ali večerno srečanje. Džins je kot kameleon - ob primernih dodatkih se ustrezno spremeni glede na potrebe in okoliščine. Velja za vodilni motiv vsakodnevnega oblačenja, ki je večno aktualen. Največ najdemo iz džinsa srajc, bluz in hlač. obenem pa lahko postane negotov in zavrt, saj gaje strah, da ne bo izpolnil pričakovanja staršev. Zato je v prvih letih otrokovega življenja sila pomembno, da malčku posvetimo dovolj pozornosti, naklonjeno spremljamo njegov razvoj in mu ljubeče pomagamo pri premagovanju težav. Tako spodbujamo njegov razvoj in napredek, samozavest in odločnost ter ga pripravljamo na kasnejšo avtonomnost, prodornost in uspeh v življenju. Hkrati mu lahko pokažemo, da je strah nekaj povsem človeškega tudi s tem, ko priznamo, da se tudi sami včasih česa bojimo. Najpogostejša oblika strahu, značilna za otroke dveh ali treh let, je strah pred temo. Strokovnjaki priporočajo, naj bi otroka postopoma privajali nanjo, obenem pa ga ne puščali samega, kadar se boji. Najbolje je, da mu z igro in v prijetnih okoliščinah predstavimo temo kot nekaj vsakdanjega in nenevarnega. Navsezadnje se prav zvečer, v temi, rojevajo najlepše pravljice in sanje. Cene sadja in zelenjave Zelenjava M. Sobota Tržnica G. Radgonatjulomer jabolka 100 150 140 pomaranče 210 '■ - . 220 banane 118 120 120 hruške 144 150 180 grozdje 300 250 295 limone 260 300 280 oreh, jedrca 960 - 990 paradižnik 100 150 120 paprika 120 150 120 krompir 36 60 35 šolala 160 - 180 korenje 100 200 180 čebula 70 160 100 fižol v zrnju 321 300 300 jajca 18 - 19 zeleno zelja 60 100 80 česen 300 500 390 kumare 100 - j breskve 144 150 390 lubenice 80 70 70 kivi 360 - 580 ananas 360 - - cvetača 180 240 250 nekiarinke 250 240 250 slive 140 200 180 SESTAVIL MARKO NAPAST ŠKROPILNICA PODROČJE ELEKTROTEHNIKE HITER KONJSKI TEK SOKRATOV TOŽILEC STROJNI ELEMENT Z NAVOJI , ŠVICARSKI FILOZOF (CHARLES, 1815-1885) VEUK, ZELO MOČAN ČLOVEK HRV. PESNIK IN PREVAJALEC (DINKO) MONAŠKI SUVEREN REKA NA PRIMORSKEM ZORMAN IVO FRANCOSKI DEPARTMA DEJAVNOST LOVCEV ZADETEK V ŠPORT NIH IGRAH Z ŽOGO BILJARDNA PADCA BOKSAR TYSON NAJMANJŠ DELEC MATERIJE TITAN GL MESTO ALBANIJE ROMAN VITOMILA ZUPANA NOVI HEBRCI KITAJSKA FR FILM KOMIK (JACOUES) ITALIJANSKI NOGOMETNI KLUB MLEČNI IZDELEK VZDEVEK GEOTHE-JEVE MATERE OBVEŠČEVALNA AGENCIJA ZDA STARO- JUDOVSKI KRALJ IVAN MRAK RADIOAKTIVNA KEM. PRVI NA(AC) DAVNO LJUDSTVO V AMERIKI, KOLLA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: matrona, aviatik, lanta-na, Al, Ovid, Var, Ive, O. ekcem, Grace, lok, Jo. izcedek, Emitent, vajenka, Ina, gon. 24 vestnik 5. septemberjj^ elevizijski spored od 6. septembra do 12. septembra PETEK 6. SEPTEMBRA k_________ TV SLOVENIJA 1 10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Pasje mesto 10.35 Festival Lent’96 11.35 Vzemi denar in zbeži, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 Dnevnik 17.10 Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.30 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Forum 20.30 Trdnjavske igre, francoski kviz, 6. del 21.50 Skrivnostni svet A. Clarka, ang. dokumentarna serija 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 Dnevnik 22.50 Nevarne obline, ameriška nanizanka 23.30 So leta minila, angl, nanizanka 0.00 Werther, španski film TV SLOVENIJA 2 11.55 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 12.25 V žarišču 12.45 Podoba podobe 13.35 Jazz 15.15 After Hours, ameriški film 16.50 Svet divjih živali, angl, poljudnoznanstvena serija 17.50 Sova, ponovitev 18.30 So leta minila, angleška nanizanka 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka 20.00 Tropski vrtovi, ameriška nadaljevanka 20.50 Vojščak iz Terakote, hongkonški film 22.35 Zavrtimo stare kolute 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke -11.00 MAGNUM, ponovitegv - 12.00 POP-kviz, poncvitev - 12.30 MAS.H., ponovitev nanizanke - 13.00 Edera, ponovitev - 14.00 Gimnazijska prevara, film - 15.30 POP 30-16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka -17.30 Inšpektor Demck, nanizanka - 18.30 POP-kviz, nanizanka -19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Ubijalska kača, film - 0.00 Highlander, nanizanka - 1.00 24 ur, ponovitev -1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.15 Dobro jutro - 10.05 Nora družina, serija za otroke - ' 0.35 Polna hiša, humoristična serija -n.OOOčer jevRiu- 11.25 Med nami dečki -12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezenske zveze, serija -13.05 Zaorži svojega otroka, ameriški film - 14.40 Kapetan - 15.05 Bon-tooton - 15.20 Ste vedeli -15.40 Dr. Ouinn - 16.50 Oddaljeni vrhovi - 17.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zabavni program - 21.45 Dokumentarna oddaja - 22.40 Dnevnik - 23.00 Naravni svet, dokumentarna oddaja TV HRVAŠKA 2 17.00 Grozljivka - 18.30 In to je moje žMjenje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Korakza korakom, humorsitična oddaja - 20.35 Kohayagawa, japonski film - 22.15 Tokyo ga, nemški dokumentarni film - 23.45 Ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Paradiž živali - 9.10 Pod eno streho - 12.00 Šport: Tenis, odprto prvenstvo Amerike, Formula 1 za veliko nagrado Italije, trening - 14.40 Confetti TV -15.10 Rozardeči panter, risanka - 16.30 Knight Rider - 17.15 Pod eno streho -17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša - 18.35 Krepka družina - 19.00 Roseanne - 19.30 čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Trije mušketirji, film -21.05 Pogledi s strani - 22.10 Dr. Sch-warz in dr. Martin - 23.45 čas v sliki -23.34 Nož na obali, grozljivka - 1.20 Čas v sliki - 1.45 Schiejok vsak dan -2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.30 Zadnjo rundo plačaš sam TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes -12.00 Čas v sliki - 12.10 Najboljše - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Bavarec - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Demck - 21.15 Naš svet - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Modemi časi -23.00 Ars electronica 1996- 23.30 Gospa Pepi in sinovi - 0.00 Telesni stražar - 1.05 Skandinavska saga - 2.00 Pogledi s strani - 2.05 Kalifornijski klan - 3.30 Čudoviti časi - 4.55 Videonoč RTL 5.15 Jutranji program - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Spring-fieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifor-nijski klan - 10.00 Bogati in lepi- 1O.3OMojamala Soledad- 11.00 Vroča nagrada- 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mini playbackšov- 21.15 Dobro jutro Mailorca - 22.15 Life! - Veselje do življenja - 23.05 Tropska vročica - 23.45 Dnevnik -0.30 Zajec, film - 2.30 Maščevanje za Jesse James- 5.00 Reportaža TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, magazin - 9.40 Dallas - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.20 Papež na Madžarskem 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila -15.10 Narodnostne oddaje - 16.00 Papež na Madžarskem - 16.25 Resna glasba - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut -18.00 Okno - 18.55 Pravijca- 19.15 Ažurno -19.30 Dnevnik, šport - 21.00 Dallas, pon. -21.55Apropo - 23.00 Ne joči, draga, kriminalka - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.55 Pomešal sem se - 15.25 Sarah, risnani film - 16.35 Svet knjige - 16.45 Souvenir - 17.30 Regionalni program - 18.00 Nekje in nekoč, risanka - 18.30 Vesoljske igre -19.10 Popotnik, serija - 20.00 Prišel bo čas, dok. serija - 21.00Telešport - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, kviz - 21.45 Kultura -22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.35 Športna stava, mednarodni nogometni magazin -22.55 Zabavni program SOBOTA 7. SEPTEMBRA k_________ TV SLOVENIJA 1 9.20 Radovedni taček: Razstava 9.35 Jakec in čarobna lučka, angl, risana srija 9.50 Anne Chatel: živalske pravljice 10.05 Unicef tabor 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.20 Svet divjih živali, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.05 Reka upanja, francoska nadaljevanka 15.00 Kinoteka: Uročen, ameriški film 17.00 Dnevnik 17.10 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 18.00 Na vrtu 19.30 Dnevnik 20.10 Teater paradižnik 21.35 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 23.00 Nevarne obline 23.40 THX 1138, ameriški film TV SLOVENIJA 2 12.40 Trdnjavske igre, francoski kviz, 6. del v 14.00 Mostovi 14.30 Tednik 15.20 Sova, nevarne obline 16.00 Športna soota 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 V območju somraka 20.00 Miš in mačka, nemški film 21.35 Sobotna noč POP TV 8.00 TV Frkolin - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Zvezdne steze, risane serija - 9.30 Kje je Wally, risana serija - 10.00 Max glick, risana serija -10.30 Pravica za sina- 12.00 Lois&Clark, nove su-permanove dogodivščine, nanizanka -13.00 Formula 1, trening - 14.00 Boks: Hamed proti Medina -14.30 Obraz tedna, ponovitev - 15.00 Gimnazijska prevara, ponovita'filma - 16.30 Argument, ponovitev -1 7.00 Imamo jih radi -18.30 Melrose plače -19.30 24 ur-20.00 Pleše z volkovi, film- 23.00 Teksaški mož postave, nanizanka - 0.00 Ay Carmela, film - 1.30 24 ur, ponovitev - 2.00 Lois & Clark, po-novitev TV HRVAŠKA 1 9.00 Kje je Jura, risanka - 9.20 Kutina - 10.05 Kako živijo živali - 10.30 Francoski film za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 13.05 Goli otok, dokumentarna oddaja -13.35 Vrtnar na balkonu - 14.05 Mladi Indiana Jones, serija - 15.45 Beverly Hills, serija za otroke - 17.40 Melroce Plače, serija za mladino-19.14V začetku je bila beseda - 19.30 Dnevnik - 20.05 Ameriški film - 21.45 The Dubli-ners, ponovitev koncerta - 23.15 Polnočna premiera: The Mens Room TV HRVAŠKA 2 18.10 TV-koledar - 18.20 Ruska mafija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Preteklost v sedanjosti - 20.40 Vr-dkcn - 2125 Šport - 21.45 Glasbeno pdetje Dubrovnika - 22.45 Kaskaderi, dokumentarna oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 11.40 Disneyev festival - 12.00 Šport - Tenis, odprto prvenstvo Amerike, Formula 1 za veliko nagrado Italije, kvalifikacijski trening -14.25 Princ iz BelAira - 15.40 Seaquest - 16.25 Beveriy Hills - 17.15 Melrose Plače - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas vsliki - 20.15 Grand prix narodno zabane glasbe- 22.15 Šport-23.30 Rdeča sled, film - 1.15 Nož na obali, grozljivka - 2.50 Mladi Indiana Jones - 3.35 Melrose Plače - 4.20 Beveriy Hills TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Zadnji most, film - 11.10 Misija ljubezni, film - 13.10 Gospod iz pisarne, film - 14.45 Dva mornarja, domačijski film - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani - 20.15 Glengarry Glen Ross, film -21.50 Čas vsliki- 22.00 Vse je ena sama komedija - 23.00 Čas v sliki - 23.05 Operna hiša -4.14 Rdeča sled RTL 5.30 Otroški spored - 8.30 Disneyevteam - 10.15 Risanke - 10.25 Disneyev klub - 10.30 Woody VVoodpecker - 11.05 Povver Rangers - 11.30 Nev/ Spiderman - 12.20 Potna hiša -12.50 Formula 1, trening za veliko nagrado Italije -14.55 Princ iz BelAira - 15.50 Grozno prijazna družina - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ekskluzivno - 20.15 Sanjska poroka - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Rojen v Ameriki, akcijski film - 1.30 Melrose Plače - 3.10 Be-veriy Hills TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV -6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 9.25 Papež na Madžarskem -12.35 Pon. serijskih filmov - 14.45 Odgovarjamo na telefone - 15.00 Čehov, dok. film - 15.55 papež na Madžarskem - 17.40 Millecenteenarij -17.45 Za boljši jezik - 17.55Štorije - 18.1OKolo sreče - 18.40 Papež na Madžarskem - 19.20 Pravljica - 19.45 Dnevnik, šport - 20.35 Požiralec denarja, film, - 22.10 Ekskluzivno - 22.35 Smrtv Benetkah, ital, film TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje -10.00 Džus - 10.55 Begavčki -11.55 Madžarski raziskovalci - 12.15 Trideset let na odru - 12.40 Zamejski Madžari - -13.10 Prometna varnost -13.15Avtomagazin -13.445 Kratki filmi - 15.05 Stiki brezmeja - 15.30Trend - 16.00 Moja Budimpešta .- 16.30 Horizont - 17.00 Športni program - 19.05 Familija, zabavna oddaja - 20.00 Tema -20.30 Slika je naša -21.20 Pratika - 21.25 Upot Szondi, 1. del portreta - 22.15 Unija - 22.25 Noč, od gledališča do gledališča NEDELJA 8. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.10 Delfini in prijatelji, španska nanizanka 9.35 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 10.00 Glasbena oddaja 11.05 Atlas človeškega telesa 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Glasbena oddaja 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.20 Der Nebellaufer, švicarski film 17.00 Dnevnik 17.10 Po domače 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Dober večer 21.10 Intervju 22.10 Dnevnik 23.05 Nevarne obline, ameriška nanizanka 23.50 Poročila TV SLOVENIJA 2 11.35 Skrivalnice, kanadski film 12.30 Na vrtu, ponovitev 17.55 Ciklus filmov A. Hitchocka: Rešilni čoln 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, ameriški nanizanka 20.00 Rdeče in črno, angleška nadaljevanka 20.50 Tajnica, ameriški film POP TV 3.00 Boks, Tuson proti Seldon, neposredni prenos - 8.00 TV-frkolin, Pink panter, risanka - 8.30 Spidi in Gogi, šov - 9.30 Prigode Ani in Nejčka krpice, risana serija -10.00 Peter Pan, risana serija - 10.30 Edera, nadaljevanka - 11.30 Kuhajmo skupaj -12.00 Razprtije, nanizanka - 13.00 Avtodrom, ponovitev - 13.30 Formula 1, Monza, neposredni prenos - 16.00 Boks, Tayson proti Seldon, ponovitev -17.00 Mati županja, film - 18.30 Ljubezen na Donavi, film - 19.30 24 ur - 20.00 Tfulnji, film -22.00 Na sever - 23.00 Formula 1, Monza, ponovitev - 1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Sezamova ulica, otroška serija -10.00 Skrivnostni svet živali v tropskih gozdovih -10.25 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Fdkloma oddaja -13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.45 Oprah Show, dokumentarna oddaja - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.10 Poročila - 17.15 You Cant Go Home Again, ameriški film -18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Target, ameriški film -22 30 Zakonski pristan, humoristična serija -23.05 Dnevnik - 23.25 Vodnik dobrega seksa, dokumentarna serija - 23.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.50 Koledar - 16.00 Box: Tyson -Seldon, ponovitev - 17.40 Značaj glasbe, dokumentarna serija - 18.20 Nemški komorni orkester -19.30 Dnevnik - 20.05 Velikani jazza- 21.10 Šport- 21.30 Koncert - 22.30The Great Northfield Minnesota Raid, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Disneyev festival - 9.30 Šport, Formula 1 za veliko nagrado Italije - 10.05 Trije mušketirji -11.40 Mladost maga, film -13.05 Športno popoldne, Tenis, odprto prvenstvo Amerike, Formula 1 za veliko nagrado Italije - 16.35 Ivanhoe, mladi vitez, film-13.10 Športno popoldne-18.05 Gola pištola - 18.55 Kuharski mojster - 19.05 Nor nate -19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse moje hčere - 21.05 Igra življenja- 21.50 Časvsliki- 21.05 Časvsliki - 22.55 Vizije - 23.30 Filmski kasino, Johnnyjeva puška, film -1.15 Umor po meri, kriminalka - 4.25 Ni prostora za Bennyja, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Kenguru na oljnem otoku -10.30 Kulturni teden - 11.00 Tiskcvna konferenca - 13.05 Tednik- 13.30 Tuja domovina-14.00 Pogledi s strani - 14.20 Skozi Francijo - 16.30 Divje življenje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Upova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes -19 30 časvsliki - 20.15 Robin Hood, komedija -21.45 Šport - 21.55Tatort - 23.30 Obseden z zlom - 1.00 Pogledi s strani - 1.40 Dober dan, Koroška RTL 5.30 Risanke - 6.05 Otroški spored - 8.20 Dobro jutro, nedelja - 8.30 Otroški program -10.40 Cle-ver & Smart - 11.05 Disneyeva filmska parada -11.30 Zottijeve dogodivščine, film - 13.15 Formula 1 za veliko nagrado Italije - 16.25 Zlata dekleta -16.50 Space Cops -17.45 Živali iščejo dom -18.45 Poročila -19.10 Barbel gre v Hodywood -20.15 Robin Hood, junaki v nogavicah, film -22.25 Spieglovtv-magazin-23.55 Prime Tirne -23.10 V žarišču hurikana -1.25 Formula 1, ponovitev - 2.55 llona Christen - 3.45 Hans Meiser -4.55 Ekskluzivno TV MADŽARSKA 1 7 30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 Glasbeni butik - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 12.55 Vera in Babs, pon. -14.20 Pomagač - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program - 15.55 Di-sneyjevi filmi - 17.00 Magazin za srčne zadeve -17.45 Varstvo mest - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.15 Ljubi v Mehiki, mehiški film - 22.20 Nemogoče? - 23.05 David Oj-strah, 2. del TV MADŽARSKA 2 7,35 Mladinski magazin - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Čudovite živali - 10.00 Kviz za mlade zakonce - 11.00 Športni program -13.00TV-magister - 13.50 Formula 1, prenos iz Monze - 16.10 Imat radi Liszta? - 17.05 Gimnazija strtih src - 17.55 Millecentenarij -18.00 Kultura bivanja - 18.30 Tranzit - 19.00 Deli telesa - 19.30 Pravljica - 19.50 Mojstrovine - 20.05 Igre brez meja - 21.3OTelešport - 23.05 Pregled tiska -23.10 Nočno zatočišče zsn ka 23.40 Noro zaljubljena, ponovitev TV SLOVENIJA 2 Učimo se tujih jezikov. Ange Christy, ameriška nadaljevan Teater paradižnik 11.50 12.05 12.45 13.45 15.45 16.30 17.00 17.50 18.30 19.00 19.30 20.00 20.55 21.35 22.05 22.35 Sobotna noč Športni pregled Veliki dosežki slovenske kirurgi Mildbach, nemška nanizanka Sova Sedma steza Noro zaljubljena V območju somraka u Zločin Tuomasa Murasena, 7 finske drame Južna Amerika, 2. oddaja-i“ Buenos Aires Osmi dan Turistična oddaja Svet poroča PONEDELJEK 9. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 10.30 Videostrani 11.30 Tajnica, ponovitev ameriškega filma 13.05 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za TV-kamero 14.40 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček, Veter 17.30 Lov na znamko, norveška nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.00 V žarišču 21.25 Roka Rocka 22.30 Dnevnik 23.00 Nevarne obline, ameriška nani- POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev- Gogi, šov - 12.00 POP-kviz, mojih radi, ponovitev - na#0? nanizanke - 14.00 Ljubezen - 15.00 Max glick- 1530 POP JU' nanizanka- 16.30 Santa Bart^-.^ Demck, nanizanka - sby, nanizanka- 19.30 24 ur' .^g^co^ film - 22.00 Športna scena - ml., nanizanka - 0.00 Magnum - POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 i5d* 7.25 Poročila - 7.30 Santa jutro - 10.00 Poročila - ia?5 ameriška nanizanka - 10.35 Hu Dne^ 11.00 izobraževalni program' 'ttets^n j 12.20 Ljubezen, serija - 13.05^ riki film - 14.35 Modul osem ' 1» 5 pis«* - 15.40 Dr. Ouinnova, senja- ’ ^-11 16.40 Poročila - 16-5OZakul^_l8.55^ Kolo sreče - 18.25 Obnova - 2^ - 19.30 Dnevnik - 20.05 ^^5 KdolejJ Vukovar, dokumentarna oddajai - 22.^ Švedska - 22.10 Glasbena odW' q40 - 22.55 Jutro potem, ameriški tum TV HRVAŠKA 2 X 14.00 Koledar- 14.10 nadaljevanka- 15.00 Sarajevo, ^f&g nos- 18.20 Podobno, naj bi bilo življenje, senja - '=■ Murphy Brovvn, serija - ^^voie^’ stlin, dokumentarna serija-21, ojdaja - 22.15 Zakladnica, zabavnega TV AVSTRIJA 1 6.00 Počitniški program -1 \ Mim - 13.00 Otroški program - 15.40 MacG^ver-16.25 Kn^^ eno streho - 17.45 Kdo je tukaj hiša- 18.30 Krepka družina-; 20,15^ 19.30Časvsliki - 20.00^^ne^ zase, komedija - 22.25 - 23.55 Hunter-0.40^^ Dobrodošli v Avstriji - 5.40 n TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 ScM^jano Bogati in lepi - H.OODruga l3wl<^' Časvsliki- 12.35Tedenskg^^J-sliki - 13.10 Orientacija '1 * 1O B<' ' 14.25 Kalifornijski klan ' 17 00 ^s^eS' 16.00 Schiejok vsak dan' 2o,1’ 17.05 Dobrodošli v Avstriji -1 ■ gstrijfii'ji' 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogg oO NašChariy- 21.05Tema-^s^n 22.30 Večer kulture - 1 30 ™ j, 4.z Kalifornijski klan - 2.20 Boga noč RTL 5.30 Poročila - 5.32 lepi-6.00 Poročila-6.05^ Poročila - 6.35 Dobri cas. Med i^> ob sedmih - 7.30 Poročila - ■ zgOdba' , in" Poročila - 8.05 Spnngfe^^.OO^r ročila - 9.05 Kalifornijski klan lOoVi^^ -10.30 Moja mala Soledad - Opolo, - 11.30 Družinski dvoboj - ’ 13pO gazin - 12.30 Zlata dekleta 14.00 Barbel Schafer 16.00 Hans Meiser - 1 ?-°°J , -j g/5 nami - 18.00 Dobe]'^Dopri03A 19.10 Eksplozivno -19-^ ^gazin 'J . 0^ 2O.15Cdumbo-2l.45Pn- ^0: set pred enajsto - 23.30 Dnevnik - 0.30 ^beers । S<^ 1.30 Zlata dekleta-2.00 Dnevnik-3.20 llona Chnste 5.05 Eksplozivno TV MADŽAR^1 hOd - C; 5.40VaškaW-6.00^ ročila - 9.10HeidimEm _ 11.00 Disneyjeve "sanke _ 14J 12.05Posel - 12-25Te |f^l5.l0^%^ stje oddaje - 15.00 se.... - 15.50 Naša dedi«-16.05 Denarje sveta vladar deželje - 17-0° 18.00Overi - 18.10Be9^,i9.3^p^o 18.30K^-19.00a^-^J3'J 2O.15DosjeX - niča, nemška serija - 2^ Dnevnik 25 ^stnik, 5. september 1996 n MADŽARSKA2 '^Zasedanje (brenta - 17.05 Zračni preuoz- serija-18.00 Regionalni program - 18.15 poročevalec - 18.45Telešport - 19-00 ™P«W -21.00 Dnevnik -21.10 Policijska Wodb-2u5Te|esreča -21.45 Kultura -‘‘■^Objeta -22.35 Pregled tiska - 22.4OR& T*8 ■ 23.10 San kresne noči, baletna predstava iz ^t&rdena TOREK W. SEPTEMBRA Slovenija i ^■20 St se kdaj sramovali svojih star- RTL 5.30 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sled-ge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad- 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser- 17.00Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna vloga, serija -21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno zejev - 22.30 Dnevnik - 22.50 Sherlock Holmes, serija - 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.20 Koledar - 16.30 Italijanski film - 18.30 In to naj bi bilo življenje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nogometna tekma: Juventus - Manchester United, prenos - 22.05 Walker, serijski film - 22.30 Jazz -23.50 Kontakt, glasbena oddaja angleška dokumentarna od- '3.05 &alnice' P°novitev '35O Atl^°-TV-igrice as človeškega telesa, ameriška '4.1 S ^razevalna srija '4.45 j Zor'a duha Tomasa Murasena, finska '5.40 i -ma '6.2o m na Amerika Sren0" , S|,, J 9s'aksije zavij levo, avstral- '?.35 S nan|zanka i A risan, 'n aar°bna lučka, angleška 7.45 qgašenja '8.30 p°Sloveniji Snik 20.25 obz°.ria: Rusua 0 nizanja francoska na- baVOv Svet nanizar^; ponov'tev ameriške TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Erni - 9.35 Dopoldne -11.05 Serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25Telepakk - 15.OOPoročila - 15.10Pcme-šal sem se... - 15.50 Naša dediščina - 16.00 Poročila - 16.05 Donoznanstvo - 16.30 Vera in Babs - 17.00 Vkjopi - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 O avtomobilih - 19.30 Dnevnik, šport -20.25 Osmojena srca, serija -21.20 Studio ‘95 - 22.1OEtidezamehaničniklavir,sovjetskifilm -0.10 Dnevnik IV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 16.30 Borilni športni - 17.05 Trije doktorji, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 19.55 Igre brez meja -20.00 Kultura - 20.10 Obnovljena sinagoga - 21.00 Dnevnik - 21.15 Torek, - 21.45 Kip mix - 22.00 Objektiv - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Čar športa TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Pod eno streho -11.25 Babilonski lev, film - 13.00 Otroški program -15.40 MacGyver - 16.25 Knight Rider - 17.20 Kre-pkadtužina- 17.45KdojetukajšeP- 18.05Polna hiša - 18.30 Krepka družina - 18.55 Roseanne -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet, Champions league - 23.35 Obseden z zlom - 1.05 Časvsliki -1.15 Časvsliki - 1.35 Schiejok vsak dan - 2.35 Dobrodošli v Avstriji POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke - 13.00 Obraz tedna, ponovitev - 13.30 Dnevi grmenja, ponovitev filma -15.30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 Inšpektor Derrick, nanizanka - 18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hils, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 M.A.S.H., nanizanka - 22.30 Argument -23.00 Mož pravice - 0.00 Magnum - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes -12.00 Časvsliki - 12.10 Univerzum- 13.00Časv sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Kalifornijski klan - 14.2 5 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Dr. Schvvarz in dr. Martin - 22.00 Čas vsliki - 22.30 Žarišče - 23.25 Joint Venture, film - 0.55 Dva brezkrilna angela - 2.30 Kalifornijski klan - 3.15 Vi- lifornijski klan - 16.00 Schiejock vsak dan -17.00 Časvsliki - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Skedenj muzikantov - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 23.00 Pot v odprto družbo - 23.30 Dialog - 0.20 Tančica - 3.20 Videonoč TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Smešna družina, serija - 10.35 Polna hiša, serija - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske veze, serija - 13.05 Reševanje, ameriški film - 14.40 Za otroke - 15.40 Dr. Ouinnova, serija - 16.25 Risanka - 16.40 Poročila - 16.50 Middlemarch, serija - 17.50 Kolo sreče - 18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik -20.05 Naše malo mesto, serija - 21.30 Edward Vlil. - izdajalec in domoljub, dokumentarna serija -22.10 Glasbena oddaja - 22.30 Dnevnik - 23.10 Grozljivka - 0.10 Poročila RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank -21.15 Nedelja & partnerstvo -22.15 Straža - 23.15 Magnum - 0.10 Poročila -0.40 Cheers -1.10 Sledge Hammer! - 1.40 Zlata dekleta -2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila -3.30 llona Christen - 4.20 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno ^0VENUA2 17.1O pedensW izbor asto'ovščine in odkritja, italijan- '^3 r/^Kumentarna serija ■ Ouinnova, ponovitev ameriške '8.30 "^anke 19.00 n, bomo končali J^svet, ameriška nanizanka danes, jutri W) v^čju Somraka rj, j ^oh, nemška nanizanka M^Citi ^3 hJ?a.ni °der SREDA 1 11. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 Karaoke, P°n0^is napisano Otroški program Al , 9.30 10.30 11.00 11.40 12.30 13.05 13.35 14.45 15.00 15.50 >. bliska predstava ^^^rtiara.ponovitev-11.00 Magnum, ponovitev - 12.30 Pri- ta'aKlpice' P°nwit« - 13.00 Kuhar 13.30 Športna scena, IfiS^^AT., nanizanka- 15.30 hS narfar Mulci' nanizanka - 16.30 Santa 17-30 Inšpektor Derrick, 19.30 Cosby, nanr- ’ 32.30 Košarka, Smelt Olimpija kS nanj,5® Mož pravice, nanizanka - 1 -00 1^'Pont^g^ ' 2-00 24 ur, ponovitev - 2.30 ’i5p*v^8KAl ' Barbara - 8.15 Dobro VKh?® ' 1°-°5 Smešna družina, serija 1U I2.oo n ’ ' 11 -00 Izobraževalni pro- 'Srt^PPer. k ' 12-20 Ljubezen, serija - ■ 1 Or, briški film - 14.45 Za otroke -Seriia ' 16"40 PoroČila ’ serija- 17.45 Kolo sreče-i8-55Hug°-19-30 V61"' J? 4'9rajo tamburaši - 21.00 Tv-” - p? Dnemik ~ 23.00 Hollywoodske "^Poročila 1745 i.6'55 Koraki, zabavnoglasbena serih K0*190 v 9^0 - 18.30 In to naj bi k ' SO.SrJ9"30 Dnevnik - 20.05 Urgerr Nobelov barvah: italijanski film -13 11-35 Skrivnost tvoje ne- °čitniškiprogram - 14.15Tom 54^eXc>r-1^30KnightRte-Sc”3 hiša , ~ 17 -45 Kdo je tukaj šef -R6' '9 6 8,30 Krepka družina - 18.55 iv' 2l i* - 20.00 Šport - 20.15 ^^erim ^'komedija - 22.35Phila- V5'' sliki znanstveno-tantastični film - V? 3.15 [J;53 čas v sliki - 2.25 Schiejok Roka rocka National Geographic, ameriška dokumentarna serija Slovenski ljudski plesi: Med Litijo in Čatežem Kolo sreče, ponovitev Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Omizje Slovenski utrinki, oddaja madžar- deonoč RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Potočila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada -11.30 Moja mala Soledad -12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford -14.00 Barbel Schafer -15.00 Ibna Christen - 16.00 Hans Meiser - 16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer- 18.45 Poročila- 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Nogomet, šampijoni - 22.20 Highlights - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheets - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer-2.55 Dnevnik -3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Ek- TV HRVAŠKA 2 16.50 Koledar - 17.00 Za pest dolarjev, serija -17.30 Ekran brez okvira - 18.30 In to naj bi bilo življenje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Reševalna 911, serija - 21.00 Izenačevalec, serija -22.00 Havanera, špansko-kubanski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Počitniški program - 11.10 MacGyver - 13.00 Počitniški program - 16.15 Knight Rider - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.20 Krepka družina - 18.45 Kuharski mojster - 19.30 Čas v sliki -20.15 Alarm za Cobro, kriminalna serija - 21.10 Walker,TexasRannger- 22.00 Hercules - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Potv pekel, grozljivka - 0.50 Čas vsliki - 5.40 Herakles TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -13.00 Časvsliki-13.10 Universum- 13.40Ka- TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Emi - 9.35 Dopoldne -11.10 Marienhof, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary -12.55Telepakk - 15.00Poročila - 15.10Pok mešal sem se - 15.50 Naša dediščina - 16.00 ■ Poročila - 16.05 Analiza pesmice - 16.30 Vera inBabs - 17.00 Vklopi - 17.30 čakajoč na vlado - 17.55 Cerkev na prostoru. - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Za otroke - 19.15 Deklamacija - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Sosedje -21.05 Dnevnik za moje otroke, madžarski čmo-beli film - 22.50 Trk, politična okrogla miza -23.40 Veliki ameriški črni pevci, 1. del glasb, filma - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.30 Provokatorji, serija - 16.30 Sotrpini -16.40 ljudje v naravi - 17.00 Ekologija - 17.30 Top 40, lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.15 MacGyver, amer, serija - 20.00 Domoznanstvo - 20.15 Prosta ura, oddaja o poeziji - 21.00 Dnevnik -21.10 Okolje -21.15 Kriminalistični magazin -21.45 Kultura -22.00 Objektiv' - 20.30 Prometna varnost - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Med snemanjem ... - 23.10 Nogometni pokali RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 646 KHZ) ske TV 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev Pasje mesto Operacija strogo zaupno, koprodukcijska nanizanka 17.10 17.30 18.00 19.30 Po Sloveniji Dnevnik V žarišču 20.00 V žanscu .25 Farrinelli, belgijski film Dnevnik Nevarne obline, ameriška nani- 20. 22.30 23.00 23.45 zanka Skrajnosti, ponovitev angleške nanizanke TV SLOVENIJA 2 10.00 Jutri bomo končali V žarišču splozivno TVMADŽARSKA1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Heidi in Erni - 9.35 Dopoldne -11.10 Serijski film - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Poročila - 15.10 Pomešal sem se - 16.00 Poročila - 16.05 Analiza pesmice - 16.30 Vera in Babs - 17.00 Vklopi - 17.25 Nujna pomoč - 17.35 Iščemo izginule odrasle - 17.40 Obiskal nas jesvetioče - 18.15Posel - 18.30Kviz - 19.00Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.20 Lepi novi svet -20.55 Pokaži kaj znaš - 23.15 Taksi št. 518, kitajski film - 0.55 Dnevnik 10.30 , 10.50 (Ne)znani 11.40 Gledališka predstava 13.20 Der Nebellaufer, švicarski film 14.50 Turistična oddaja Studio City Največji dosežki slovenske kirur- 15.20 16.30 17.00 TV MADŽARSKA 2 9.00 Zasedanje parlamenta - 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Euroklick - 16.00 Mikado, tvvanacija opere - 17.25 Rin-Tin-Tin - 18.00 Regionalni program -18.15 Pogled domov - 19.OOSedmoglavi zmaj, serija - 19.30 Konjeniški šport - 19.55 Kip mix - 20.05 Kultura - 20.20 Nogomet, prenos tekme - 22.25 Policijska poročila - 22.30 Objektiv -23.05 Pregled tiska - 23.10 Od Numberga do Nur-nberga, dokumentarec vanka 17.50 Sova Nevarne obline 18.30 Japonska, 2. del 19.00 Skrajnosti t 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka 22.00 Safie in Suzana, kanadska plesna oddaja 22.55 Koncert orkestra SF 19.25 j' ' 1 hi? ^^iok vsak dan - 10.15 J - h10 . AvsWia danes - 12.00 Čas v X iML?'00 Čas v sliki - 13.10 Kon- , 1? - 14.25 Kalifornijski '1600 Schiejok vsak Dobrodošli v Avstriji 2n^' 19"30 Čas v sliki - 20.00 21.10 Reportaža- ' 0 Trta kraju dogodka - 23.00 ^^^ngof Babyton - 1.20 Trto 0 Kalifornijski klan - 4.20 Vr- ČETRTEK septembra^ TV SLOVENIJA 1 9.50 ■ Otroški program 10.40 Tedenski izbor Poročila Kolo sreče, ponovitev TV-igrice Mednarodna obzorja: Rusija, pono- 13.00 13.05 16.00 17.00 17.10 vitev Dnevnik Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 M AS.H., ponovitev nanizanke - 13.OOAvtodrom, ponovitev-13.30 Newyorška policija, ponovitev nanizanke -14.30 Chicago hope, ponovitev nanizanke - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci -16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.00 Inšpektor Derrick, nanizanka -18.30 POP- kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd, film - 22.00 M AS.H., nanizanka -22.30 Obraz tedna - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Magnum, nanizanka -1.0024 ur, ponovitev -1.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA I 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro- 10.00 Poročila- 10.05 Smešna družina, serija -10.35 Polna hiša, serija - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Topper na rivieri, ameriški film - 14.40 Za otroke - 15.40 Dr. Ouinnova, serija - 16.40 Poročila - 16.50 Middlemarch, serija - 17.45 Kolo sreče -18.20 Glasovi pakistanskih žena, dokumen-tamaoddaja - 18.5OHugo- 19.30Dnevnik-20.05 Hrvaški turizem - 20.40 Ekran brez okvira-21.45 Seinfeld, serija -22.10 Mojstrovine svetovnih mu- 18.00 18.35 19.15 19.30 20.00 20.25 22.20 22.30 23.00 23.40 Po Sloveniji Kolo sreče, tv-igrica Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik V žarišču Tednik Nikar, oddaja o prometu Dnevnik Nevarne obline Seinfeld, ponovitev TV SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja .00 Seinfeld, 22. zadnja epizoda .25 Včeraj, danes, jutri V območju somraka, ameriška na- 12.20 18.30 19.00 19 19.30 nizanka PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - i 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ' ceste - .06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ-ja - 07:30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Moja mala.nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.10 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 DA in NE - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Želimo vam lahko 20.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 20.45 Zgodovinska kitajska mesta, ameriška dokumentarna serija 21.40 Podoba podobe 22.30 Umetniški večer macije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Poletna reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni "novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali radio/ Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste -06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV dur - 19.00 Dnevnik Radia Slov. - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam noč ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Infor- lahko noč SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop -06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu - 15.30'Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop -i 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)- 19.00 Dnevnik Radia Slovenija 26 vest n i k, 5. septembe^Ž ronika Zgodilo seje... Tragična nesreča v Lomanošah Pomurske ceste so terjale 20. letošnjo žrtev! V petek, 30. avgusta, ob 20. uri se je namreč zgodila huda prometna nesreča na magistralni cesti v Lomanošah pri Gornji Radgoni, v kateri je ugasnilo življenje 50-letnega Ivana Hladina iz Nove Cerkve pri Vojniku, njegova žena Marija Hladin pa se je hudo poškodovala. Voznik, ki je peljal proti Mariboru, se je odločil za prehitevanje tovornjaka, čeprav se mu je iz nasprotne smeri približevalo drugo tovorno vozilo. S tem tovornjakom je trčil in na kraju nesreče umrl. Smrt v Blaguškem jezeru Še kako je upravičen strah staršev, katerih otroci ob koncu tedna odidejo zdoma proti njihovi volji. Največji »magnet« so ta hip sicer razvpite diskoteke, ki jih zapirajo ob 4. uri, kam pa gredo mladi potem, to vedo samo oni. Skupina mladih iz Slovenskih goric se je v noči s sobote na nedeljo zabavala v diskoteki v Podvincih (kraj ob cesti Ptuj-Gornja Radgona), kjer je eden od njih praznoval rojstni dan. Šesterica seje potem zapeljala do Blaguškega jezera in štrije so nekje poiskali čoln na nožni pogon, tako imenovani pedolin, in se z njim so podali na nočno vožnjo po globokem in že tako nevarnem akumulacijskem jezeru. Bila je tema in prepozno so opazili, da čoln zaliva voda, zato je začel toniti. Trojica seje rešila, ne pa tudi 22-letni Bojan Kresalec iz Adrenec v občini Lenart, ki ni znal plavati, zato se je utopil. Njegovo truplo so štiri ure pozneje našli v globini 5,30 metra potapljači Gasilskega društva Gornja Radgona. Kdo je napadel Titana? V prejšnjem Vestniku smo poročali o prometni nesreči Simona Titana iz Tropovec, čigar vozilo je hudo poškodovalo Julijano M. iz Pušče. Zapisali smo tudi? da so voznika trije prebivalci omenjenega zaselka napadli v zdravstvenem domu, njegovega očeta, znanega bioenergetika, Štefana Titana pa lažje ranili in mu zagrozili z ubojem. Eden je celo poskušal streljati. Kdo so bili (ne)znanci? Policisti so utemeljeno osumili trojico: J. U., D. B. in J. B„ vsi pa so doma na Pušči. Ti sp sicer v pogovoru s preiskovalci trdili, da niso imeli prave pištole, ampak pištolo igračko. S tem pa preiskave še ni konec, kajti v ponedeljek so se v Tropovcih spet pojavili neznanci. Huda nesreča v Mačkovcih Predzadnji torek ob 13.20 se je Robert K. peljal z Osebnim avtom po regionalni cesti iz Moščanec proti Gornjim Petrovcem. Pot gaje vodila skozi Mačkovce, kjer je zapeljal na levi vozni pas, potem pa v jarek, kjer je treščil v betonski prepust. Škode na vozilu je za 700.000 tolarjev, voznik pa se je hudo poškodoval. Zapeljal je s ceste V četrtek, 29. avgusta, je voznik osebnega avta Albin C. iz Gančan zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste. Posledice: lažje poškodbe avtomobilista in njunih dveh sopotnikov Boštjana G. in Dejana R., oba iz Murske Sobote, ter materialna škoda 1.000.000 tolarjev. Tatič v trgovini Bauta Motijo se tisti, ki mislijo, da trgovci ne bdijo nad kupci. V Potrošnikovi trgovini Bauta v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti so, na primer, zalotili S. T. iz Stročje vasi, ki je vzel cigarete in alkoholne pijače, vse skupaj v vrednosti 9.000 tolarjev, ne pa tudi plačal. Padel v vodnjak J. H. iz Sotine na Goričkem je v petek, 30. avgusta, popravljal vodno črpalko in padel v vodnjak ter si hudo poškodoval hrbtenico. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. Ukraden renault 4 V petek ponoči je neznanec ukradel rdeč osebni avtomobil Renault 4 (katrca), registrska številka MS 12 67V, parkiran v Lendaski ulici v Murski Soboti. Lastnik vozila Z. T. iz Beltinec bo vesel, če bo kdo, ki je tak avto kje videl, to sporočil policiji. Izginil tudi alfa romeo V petek od 23. ure do 16.30 v soboto je neznano kam izginil osebni avto Alfa Romeo 154 3.0 V6, črne barve, registrska številka KR P3 548. Vozilo je bilo parkirano na parkirišču hotela Ajda v Moravskih Toplicah. Policisti prosijo vse, ki bi kaj vedeli o tem avtu, da to sporočijo na telefonsko številko 92. Je puška črnega lovca? Lovski čuvaj gojitvenega lovišča Fazan Beltinci je med svojim obhodom našel na območju med Gomilico in Brezovico lovsko puško kalibra 16 milimetrov, v njej pa je bil en naboj. Izročil jo je policijski postaji v Lendavi. Lendavski policisti pa so prišli še do ene puške. Občanu iz Črenšovec so zasegli malokalibrsko puško, za katero ni imel dovoljenja. Vroče na Zagajskem Vrhu V preteklem tednu so pomurski policisti spet velikokrat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru. Posebno vroče je bilo v četrtek, ko je večja skupina neznancev pred gostilno na Zagajskem Vrhu pretepla Maksa K. iz Žerjavec in njegovega sina. Še več: na streho so prevrnili celo njun avto Zastava Yugo in je zato na njem za 300.000 tolarjev škode. Policisti seveda iščejo pretepače. Š. S. ■ Aeroklub Murska Sobota---------------------------- Bronasta medalja na Poljskem Pri soboškem letalskem klubu zelo uspešno deluje sekcija prostoletečih modelov - avionov, ki ima 20 članov iz osnovnih šol, mentor pa je Jože Titan. Trije člani (Sašo Simič, Bojan Gjerek in Dejan Gomboc) so se udeležili svetovnega prvenstva v tekmovanju s prostoletečimi modeli avionov, ki je bilo v Krakovu na Poljskem. Sodelovali so modelarji iz 17 držav, pomurski tekmovalci pa so zasedli 3. mesto in tako dobili bronasto medaljo. Nedvomno lep uspeh. Naši zmagovalci so hvaležni zavarovalnici Triglav, tovarni Mura, Mestni občini Murska Sobota, Zvezi organizacij za tehnično kulturo in drugim pokroviteljem, ki so omogočili potovanje na Poljsko. Š. S. Otroci so na cesti nepredvidljivi Premalo nas je, da bi umirali na cesti Na cestah v Sloveniji je v zadnjih 20 letih umrlo 15.000 ljudi. Da, prav ste prebrali: petnajst tisoč! Med njimi je bilo za celo osnovno šolo otrok. Več kot 200.000 ljudi pa je bilo v prometnih nesrečah poškodovnih. Med njimi je bilo skoraj 28.000 mlajših od 14 let. Pretresljive številke. In kaj se da storiti, da v prihodnje ne bi bilo toliko nesreč? Predsednik države Slovenije Milan Kučan roti voznike: Spoštujmo življenje. Vozimo pametno! Še vedno sta najpogostejša vzroka za prometne nesreče: neprimerna hitrost in alkohol. Sicer naj bi se število prometnih nesreč v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo, k čemur so nedvomno prispevale prventivne akcije. Sedanja poteka pod geslom Vozimo pametno! Vprašanje je seveda, kako se bodo klicu odzvali vozniki, ki nas je v Sloveniji petkrat toliko, kot je vseh osnovnošolcev. Slovenske ceste so lani terjale 30 otroških življenj. Na območju UNZ Murska Sobota je v preteklem letu ugasnilo eno življenje šolarja v Apačah, v letošnjem februarju pa je cesta terjala življenje šolarke s Hotize. Pri obeh sta bila udeležena šolska avtobusa. Pomurski policisti bodo skupaj s policijsko enoto iz Ljubljane opravili nadzor oziroma pregled tehničnega stanja šolskih avtobusov in kombiniranih vozil, s katerimi vozijo otroke v šolo in domov. Za večjo varnost pa so poskrbeli tudi z deljenjem letakov voznikom, s katerimi opominjajo, da nas je premalo, da bi umirali na cesti. Otroci na poti v šolo so nepredvidljivi, kajti - kot beremo v letaku - na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot'odrasli, zato vidijo manj. Imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, odkod prihaja zvok. Njihova razsodnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti maj razvita - niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili. M^lip-avto lahko ustavi na n* jih voznik vidi, če oni*’., lo. Odločitve uresničuj^ hip, ko se jih domislijo, ( misleka. Njihovo P usmerja radovedno« pl gajanje okoli njih, razum. vgradi** Vozimo pametno! Z* in drugih udeležence P ( in nas samih! Pomurs j£(a^. osmih mesecih letosnj 8 rjale 20 življenj, kot v enakem l3”81®” . „ veli0 nam to ne more 1 ces|jli tolažbo, kajti umiranj ni konec. Premislimo zaradi številk, ampa Policija že naredi svoj. denimo merjenje hi ’ namena zbiranja °"n l y02iO preventivno vplivat1 ar8osl Velik prispevek za «:J pa je tudi Posebno an2šolrf licistov pred leta, ko so skupaj s P šol in vzdrževalci c® prometno signag teh j’j oziroma na solsk P jjlJ' obnovili ali na nov«u dni videvamo pol*M boi« mi. Tak intenzivni n b p0tedi opravljali kaka dva pa le šb občasno. ,a odgf leženci v prometu, - vornost. Vozimo P* § sob°c Vse za varnost prometa Prvenstvo v spretnosti vožnji 15. septembra bodo tekmovali avtomobilisti, motoristi, traktoristi ... Organizacijski odbor, v katerem so člani Avto-moto društva Murska Sobota, Zveze šoferjev in avtomehanikov in Motokluba Veterani, je razpisal prvo odprto prvenstvo regije za voznike motornih koles, osebnih avtomobilov ter traktorjev, ki se bodo pomerili v spretnostni vožnji, orientacijski vožnji (to ne velja za F-kategorijo) in testiranju. Poimenovali so ga v Avto-moto rally -10 %. Tekmovanje bo v nedeljo, 15. septembra, ob 10. uri pri kmetijski zadrugi Panonka v Puconcih. osmih razredih: motrona kolesa brez prikolice (veterani), motorna kolesa brez prikolice (navadna registracija), motorna kolesa s prikolico (veterani), osebni avtomobili (paraplegiki), osebni avtomobili do L100 kubičnih centimetrov, osebni avtomobili nad 1.200 kubičnih centimetrov, osebni avtomobili (vetrani) in traktorji z dvoosno prikolico. Startni- na za voznika bo *°' . nika pa LOGO tolarjev- Kaj pa nagrade? Trt tekmovalci iz vsa ^0^« bodo dobili Poka*%sjh iz”8 ( medalje. Pet kategorje pa bo priznanja. pucofl^L Tekmovanje v r veX . okviru vseslovens P^i akcije-10 %• 2al jje0<' bijo dodatne AMD Murska 8°^’ ^ številka je 211^^ veterani pa naj P , $ 46 368. Tekmovanja se lahko udeležijo z lastnimi vozili vozniki vozil A- in B-kategorije, tekmovalci F- kategorje pa bodo vozili traktor, ki ga po pripeljal organizator tekmovanja. Tekmovanja bodo v Tekmovanje gasilcev občine Puconci Predanovčani in Salamenčanke V nedeljo, 8. septembra, v Pokal Ščavniške d«"11 hra,ž*s5' PGD Okoslavci pripravlja za nedeljo, 8. silsko tekmovanje za pokal Ščavniške doline. Gasi rili v tekmovanju z motorno brizgalno in štafetnern 1Zy Jj-trov. Organizator pričakuje, da se bo pomerilo veh 1 jj-ušte? rovzhodne Slovenije, prišli pa naj bi tudi gasile vinjski dolini. V konkurenci članov (operativne desetine) so zmagali gasilci iz Pre-danovec, drugi so bili Pucončani in tretji Beznovčani. Tekmoval pa je tudi nežnejši spol. Najboljše so bile Šalemen-čanke, potem Vadarčanke in Dan-kovčanke. Kot zanimivost naj dodamo, daje zunaj konkurence nastopila enota Slovenske vojske. Najboljši do dobili pokale in priznanja občine Puconci, tekmovanje pa so podrli: zavarovalnici Triglav in Slovenica ter Kerna Puconci. Za drugo občinsko gasilsko tekmovanje, kije bilo v Dankovcih, se je prijavilo 25 ekip, prišlo pa jih je 18. Dankovčani so se izkazali kot dobri gostitelji in organizatorji. Izkupiček bodo porabili za notranjo preureditev svojega doma. J. K Poroke V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI Poroke VIDEM OB ŠČAVNICI: Andrej Petek, likalec, iz Zgornjega Kamenščaka in Simona Tratnjek, upravna tehnica, iz Sovjaka; Rafko Himelrajh, delavec, z Murskega Vrha in Dragica Krauthaker, gospodinja, iz Selišč; Srečko Hecl, avtomehanik, in Silva Tišič, čevljarka, oba z Ženika; Stanko Pertoci, kmetovalec, iz Grabonoša in Dragica Košar, vzgojiteljica, iz Sovjaka. Čestitamo! Martin TEGELJ, elektrotehnik-elektronik, iz Dolenje Brezovice in Hilda HAŠAJ, profesorica nemščine in angleščine, iz Murske Sobote Franc MARIČ, kmetijski tehnik, iz Noršinec in Tatjana GYERGYEK, absolventka pravne fakultete, iz Murske Sobote Slavko KRIŽANIČ, mizar, s Kapelskega Vrha in Cvetka KEREC, gospodinja, s Kapelskega Vrha Franci SLUGA, mizar, iz Kocjana in Silva MUELER, šivilja, iz Kocjana Stanko PINTARIČ, upravni delavec, iz Gornje Radgone in Tatjana LEHNER, medicinska sestra, iz Murske Sobote Štefan KLEMENT, ekonomist, iz Martjanec in Simona HORVAT, profesorica razrednega pouka, iz Murske Sobote Mitja AMBRUS, profesor, iz Pongraca in Marija Mira MARIČ, profesorica, iz Noršinec Alojz HORVAT, zdravnik interne medicine, iz Beltinec in Martina HORVAT, višja medicinska sestra, iz Maribora Bogdan MERDANOVIČ, ključavničar, iz Murske Sobote in Valentina ŠERUGA, dr. vet. medicine, iz Murske Sobote Simon FARIČ, avtomehanik, iz Tropovec in Suzana KARDOŠ, tekstilna konfekcionarka, iz Otove c Peter GRUŠKOVNJAK, monter in upravljalec energetskih naprav, iz Beltinec in Simona FELI- CIJAN, tekstilna konfekcionarka, iz ^fic^ Štefan HORVAT, carinik, iz Sred«6 Sabina LEBAR, bančna uslužbenk , oniK, Marjan ŠOŠTAREC, elektrikar-6' ^kci Sodišinec in Nataša TOLA, teks 1 narka, s Tišine iz 0^ec Štefan SMEJ, strojni ključavničar- Lipo in Valentina GOMBOC, cvetličar ^rij3 Štefan PONDELEK, avtomehanik-strežb in Simona TIVADAR, bolniška Dokležovja voZ^cjC Darko SEVER, mehanik vozil m štev, iz Domanjševec in Lidija upravna tehnica, iz Murske So 0 c in ^a-Jožef HUBER, pleskar, iz Ko*^ iz^ dijaVUKANIČ, poljedelka-živino rovec izLiP0«^ Matjaž KOVAČIČ, animator,' iz p* Mateja HORVAT, kmetijska ten nec . »turah*’ 'Lji«- Franc HAZL, gimnazijski m ^d6 kležovja in Klaudija BECK, g°s cjii iz Dokležovja s petal1G Robert SERŠEN, strojni mehan • jz Rta s Andreja VOGRINČIČ, nataka«' ■ -d Vlado ŠKRABAN, strojnik t' japA^ mehanizacije, iz Dokležovja m .jti- gostinska tehnica, iz Dokležovj oyin Miran MAGDIČ, klepar, iz Gan1 oy c id na JEREBIC, natakarica, iz G^ Jožef VORI, kmetijski tehnik- iz lZa jCa Lidija ANTOLIN, tekstilna dela Robert HORVAT, varilec, s izTr6W FRUMEN, trgovska poslovodki j a Peter VOGRINČIČ, orodjar, iz t6,m in Milena VOGRINČIČ, ekono Murskih Petrovec Wnik, 5. september 1996 Na osnovi Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v Občini Rogašovci OBČINSKI SVET OBČINE ROGAŠOVCI OBJAVLJA SKLEP O RAZPISU POSOJIL ZA LETO 1996 iz sredstev LB Pomurske banke, d. d., M. Sobota in sredstev proračuna občine (regres za obresti) Zagrozili so mu s prisilno p “ ■ rpipl oziroma so mu zagrozili da s0 postavili drog tudi na njegovi J. G. vedal. 15.000.000,00 sit 2.100.000,00 sit (subvencija obresti) 1. Višina sredstev LB Pomurska banka, d. d., M. Sobota (glavnica) Proračun Občine Rogašovci ^p--ino « 85 na 61 Ma>,111 metrov. Kmalu nato io-n() "koliko zmanjšano tak-talt2V° Položnico so mu napi-"Wne g0Spe _ in sicerv tudi la.6111'1 Slovenskimi lastniki vinogradov na Hr-j(i (»kuče /j” *a^s’ so uveko polegel, pa je Anton Horvat z । vcu m« nama i™*1- finančna služba pri Medžimurski županiji v * kun, kar i ^oz’ s Pr>s*lno izterjavo zneska v višini nekaj čez » ’ Je po njegovem popolnoma neupravičeno. Za kaj gre? višini 351.614 kun, kar je tedaj znašalo 360 mark. O tem ima tudi vsa potrdila. Za leto 1994 je prejel položnico, s katero so ga terjali 720,47 kun (nekaj manj kot 300 DEM). Na položnici ni bilo navedeno, da bi bil morda še dolžan za minulo leto. Podobno položnico je prejel tudi za leto 1995 in v obeh primerih je vse pravočasno plačal. Decembra lani pa je prejel položnico za leto 1996, na kateri ga terjajo poleg rednega zneska še 875 kun kot obresti in stroške iz preteklih let. Pritožil se je pisno, a odgovora Je A. Horvat leta °dločbo za takso za 1()l za °dmor« (v resnici to ni počitniška hiša), ki jo je \V'nogradu na Banfiju, se ta/v ’da so mu namerili tožil Vadrature’ zato se je pri-sicer moral plačati ških J \lšini °'cro8 '000 nem-iiio.ar^ Pošle so tri gospe in trnPremerile ter mu i prcjci _ s prisilno izterjavo, ki naj bi jo v njegovi navzočnosti opravili 11. marca. Ker pa mu je ravno v tistem času umrl brat, se je opravičil, medtem pa je dobil novo odločbo, s katero ga terjajo že nekaj čez 1000 kun in mu spet grozijo s prisilno poravnavo. Ko seje nekega dne oglasil pri njihovi finančni službi v Čakovcu, so ga zelo neprijazno sprejeli in sploh niso hoteli pogledati njegovih potrdil, ampak so mu pokazali le računalnik, ki ga vodi kot dolžnika. Kriv naj bi bil torej računalnik?! Zdaj čaka Anton na nov poziv za prisilno poravnavo. “ ■ — Le kaj mu bodo vzeli? bi ga To pa ni edini primer, s katerim ga nameravajo odškodovati. Ko so lani gradili na tistem območju novo parcen, kol ovz m- — bo nobene škode. Žal ni bilo tako, ampak je moral navoziti kar precej zemlje v jamo, ki sojo pustili delavci. Pošiljali so mu tudi previsoke račune za porabljeno električno energijo. Pritožil se je in ugotovljeno je bilo, daje imel prav. Podobno je z izterjavo za porabljeno vodo. Mesečno so ga obremenili za 5 kubičnih metrov, v resnici pa toliko ne porabi vse leto, saj uporablja za škropljenje deževnico iz la- stne cisterne. »Če pa bi se dogovorili, da bo hrvaška stran odkupila vino, ki naj oi ga naredil iz vode, potem lahko ostane poraba po njihovih izračunih,« nam je v šali ob koncu še po- Dober nakup od 29.8. do 14.9/96 Majhno ali veliko žejo vam v vročih poletnih mesecih prežene naravni sok, za sladko razvado pa poskrbi okusno čajno pecivo. In še 40 drugih izdelkov po nižjih cenah. Rujevim sad M . j a Testo narežemo na 10 cm debele rezine. Položimo na hladen pekač in pečemo pri 180° do 200 °C približno 15 minut. 2. Kredtni pogoji Najnižji znesek posojila 1.000.000,00 sit Najvišji znesek posojila 5.000.000,00 sit Obrestna mera: TOM + 10 % (letno) Subvencija občine: 5 % (50 % r) Dodatna subvencija: Po eno odstotno točko za vsako novo zaposlitev za čas dobe vračanja kredita Doba vračanja je: 3 leta brez moratorija 4 leta vključno s polletnim moratorijem Lastna udeležba glede na predračunsko vrednost investicije: najmanj 20 %. 3. Drugi pogoji Kreditni upravičenci: - podjetja v zasebni in mešani lasti, - samostojni podjetniki in obrtniki, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pri pristojnem sodišču vložili priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju Občine Rogašovci. Namen kreditiranja: Posojila so predvsem namenjena za dejavnosti, ki: - imajo večji vpliv na razvoj občine kot demografsko ogroženega območja, - uvajajo ekološko čiste tehnologije, - poudarjajo gospodarske značilnosti posameznega kraja in občine kot celote, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnji in storitvenih dejavnostih in - dejavnosti, ki bodo vplivale na boljšo oskrbo občanov, ter za - realizacijo novih investicijskih programov, - nakup, graditev, razširitev in adaptacijo obstoječe proizvodno tehnične opreme. 4. Priloge k vlogi na razpis Prijava na razpis mora vsebovati: - splošne podatke o prosilcu (ime in priimek oz. ime firme, obratovalnice, podjetja in točen naslov), - predstavitev in utemeljitev programa in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, - dokazilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali dokazila o začetem postopku pridobovanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti, - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, ■ potrdilo o plačanih davčnih obveznostih, - samostojni podjetniki in obrtniki priložijo davčno napoved za leto 1995, podjetja pa zaključni račun in bilanco stanja za leto 1995, - daruga dokazila in podatke, ki jih zahteva banka. 5. Oddaja prijav Vlogo za dodelitev posojila z vsemi zahtevanimi prilogami prosilci vlagajo v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: LB Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, Sektor za drobno gospodarstvo, 9000 Murska Sobota, Štefana Kovača 12, s pripisom: Natečaj -Občina Rogašovci (informacije po telefonu: (069) 32 743 ). Kopijo prijave na natečaj (brez prilog) prosilci posredujejo Občinskemu svetu občine Rogašovci, Rogašovci 14b. Na osnovi odločitve kreditnega odbora banke bo odbor za gospodarstvo pripravil predlog sklepa za rešitev vlog občinskemu svetu, ki bo prosilce obvestil o izidu natečaja v 15 dneh po sprejemu sklepa. Po odobritvi posojila sklene vsak posamezni upravičenec z LB Pomursko banko, d. d., posebno kreditno pogodbo, v kateri se določijo tudi pogoji zavarovanja kredita. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE ROGAŠOVCI Franc KNAUS, oec., 1. r. »ELLA« Vlaj, podjetje za trgovino Vidonci, d. o. o., Vidonci 127 Vam ponuja vse vrste PREMOGA po dnevnih konkurenčnih cenah. LIGNIT 8.370,00 SIT za tono RJAVI PREMOG 15.500,00 za tono + stroški nakladanja. Vse naloženo na žel. postaji v Murski Soboti. Možna dostava na dom. Plačilo takoj ali na 3 čeke na tri mesece brez obresti. NAROČILA: (069) 51 170 ali osebno v Ul. Ivana Regenta 4 ter po tel.: (069)21 976. vestnik, 5. september^ 28 ZAHVALA O izgubi drage babice in prababice Ane Cvomjek roj. Novak iz Kruplivnika 44 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli iskreno sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Oh, kako hitro čas beži, že dve leti te več ni. Zakaj si moral nam umreti? Grob prerani ti krasimo, a odgovora od tebe ne dobimo. V SPOMIN LJUBLJENEMU Borisu Lešnjaku iz Lendave - Ingolstadta 4. septembra sta minili dve leti, odkar te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki te neizmerno pogrešamo Tam, kjer si ti, nobene ni luči, a upanje živi, da srečamo se mi, praznina pa zelo, zelo boli, ko se zavemo da skrbne žene, mame, tašče in vesele babice več med nami ni. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 69. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in sestra Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. ZAHVALA V Tl. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat Jože Horvat iz Dokležovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče, cvetje in za svete maše ter nam ustno in pisno izrazili, sožalje, Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ga. Mariji Zver za poslovilne besede, g. Rozmariču za odigrano tišino, Srečkovim in Vilijevim sodelavcem, dr. Zelkovi in dr. Carju, Zvezi borcev, društvu upokojencev Murska Sobota in Beltinci, kulturnemu društvu Dokležovje, gasilskemu društvu Dokležovje, članom sveta KS Dokležovje, KG Rakičan ter pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 73. letu nas je 23. avgusta 1996 po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, tast in brat Ludvik Časar upokojeni tesar iz Šulinec 70 Imel si močno voljo do življenja in ljubezen do svojega doma, toda zahrbtna bolezen je hotela drugače. Ob nenadomestljivi izgubi drage osebe se zahvaljujemo . botrini, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pokojnega pospremili na zadnjo pot in mu poklonili cvetje in vence. Hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred ter pevcem žalostink. Hvala kolektivu G.G. Bled, kolektivu PIN-a bolnice Rakičan in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Irma, hčerka Irena z možem Tonetom in brat Janez z družino ZAHVALA _ jce Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in praf Ane Lucu roj. Balek iz Gornjih Petrovec 1901-1996 « , sosedortl' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose ’ prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili nanj zadnji poti. ^iainvsa. Hvala za darove, cvetje, sveče, za izrečena sozaij pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. duhovniku Rete za pogrebni obred in pevcem za odpete žalosti Še enkrat vsem - iskrena hvala! Vsi njeni Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, Tvoje ljubeče srce in pridne o so nam zapustile obilne in f če jih bomo negovali po tvoji bomo uresničili tvoje življenj5 I ZAHVALA ,0 V 64. letustarostrnasj^ nepričakovano m brez zapustil dragi mož, oce, tast, sin, brat, stric m sva« Franc Čeh čevljarski mojster iz Mladinske ulice 3 v Turnišču - Z žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo « sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, in zn a[)j ste ga v tako velikem številu pospremili na njegoj0nam zadnji poti, nam pa v težkih trenutkih stali ob stra izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala za darovan $ šopke, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala _dEoStinke’ Ternarju za pogrebni obred, pevkam za odpete < g. Jožetu Zveru za ganljive poslovilne bese pogrebništvu Banfi. Hvala Upravni enoti Lenda , Turnišče in kolektivu Leka - Kozmetike Len Vsem še enkrat iskrena hvala! Turnišče, 28. 8. 1996 Žalujoči njegovi nadražji Irena Hajdinjak roj. Porš iz Vučje Gomile 57 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh najtežjih dneh pomagali, darovali vence, šopke, sveče in prispevali za gradnjo vežice ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Škaliču za lep pogrebni obred in pevcem iz Ratkovec za odpete žalostinke. Posebej hvala družini Pap iz Mlajtinec za vso pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvala tudi 411. brigadi iz ženskih plaščev ter pogrebništu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Vladimir, hčerka Irena z možem Janezom, vnuk Janko, brat Ludvik z družino in drugo ' sorodstvo Tam, kjer ste vi, nobene ni luči, a upanje živi, da srečamo se mi. Praznina pa zelo, zelo boli, ko se zavemo, da so minila leta, ko skupaj srečni smo bili, in da vas med nami nikoli več ne bo. ZAHVALA V 94. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša ljuba mama, babica in prababica Terezija Grah roj. Čahuk iz Topolovec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in za daritev svete maše. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Marjeti. Prisrčna hvala Kristini Šnurer za osebno pomoč in požrtvovalnost. Hvala tudi dr. Peričevi in patronažnim sestram za zdravstveno pomoč, pogrebništvu Banfi in vsem, ki so kakor koli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti ostajajo vaši najdražji Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solz ne utre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. V SPOMIN 1. septembra 1996 je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Ludvik Šiftar iz Murske Sobote Zelo boleč je spomin na dan, ko si za vedno odšel od nas. Prisrčna hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate, z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko ter pokonite cvet. Žalujoča žena Sidika Ko življenje tone v noč, če žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina B in tiha solza večnega spomina. pfema^. Bilo ji je komaj 27 pomladi. V krogu svojih najdražjih jih je praznovala v trdnem upanju, da rl1[adostl’(I)i kruto bolezen. Upala je v zdravniško znanost, v božjo pomoč, toda ... morala je oditi v cve . ^j Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojo pomočjo, bodisi materialno ali duhovno, z molitvijo m ponujali pomoč, da bi pomagali premagati hudo bolezen naši Kristini Petovari s Šafarskega 22 yeS trudin Posebna hvala osebju Kliničnega centra v Ljubljani in bolnišnice v Rakičanu, še posebno pa dr. Kološevi za j strokovno zdravniško pomoč, da bi Kristini podaljšali življenje in olajšali bolečine. Iskrena hvala ljubljanskemu ma« gospodu Miru Šlibarju, ki.je skrbel, daje Kristina v Kliničnem centru redno prejemala sveta obhajila in zakram a[a. Lepa hvala Anici Kovačič, sorodnici, ki živi v Ljubljani, kije skrbela, daje Kristina imela pri sebi vse, kar je pot . tjnineim domačemu župniku gospodu Marijanu Roli za vodenje pogrebne svečanosti, hvala domačinom, duhovniku, sOšolc, sošolcu Konradu Žižku in ministrantom za sodelovanje v pogrebnem obredu. Hvala govornikoma KS Razkrižje i ^jpgte ganljive besede slovesa. Hvala pevskemu zboru iz Gornje Bistrice, domačemu razkriškemu cerkvenemu zboru za pesmi in godbeniku za z ganljivim občutkom odigrano Tišino. Hvala sošolcem, ki so Kristino ponesli k večnemu P vsem, ki ste drago pokojnico obiskali v hiši žalosti na razkriškem pokopališču, izrazili sožalja, darovali vence, c' zJ1aH svete maše in cerkev. Hvala vsem, od blizu in daleč, krajankam in krajanom, sodelavkam in sodelavcem, prijatelj ki ste prišli in našo Kristino pospremili na njeni zadnji poti. Vsem lepa hvala, vsem Bog povrni! Frančič Žalujoči: mati Sabina, oče Štefan, sestri Marija in Jožica z družinama, brata Ivan in Vladimir ter babica ______ Sedemnajst let že v gr0 « v naših srcih še naprej Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni- V SPOMIN (71et, 3. septembra je tnimi odkar smo se pošlo Milana HohegeiJa iz Murske Sobote sVeče Hvala vsem, ki se ga še spominjate, priziga prinašate cvetje. Tvoji najdražji 29 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 25. avgusta nas je v 71. letu po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, dedek in brat Aleksander Hari iz Križevec v Prekmurju vSem°^' izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo ’ 1 s'e ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali ence, sveče in nam izrekli sožalje. Posebna hvala 8 Čahuk, Kelemen in Kardoš ter duhovniku azicu> pevcem, lovcem in medicinski sestri Eriki. Žalujoči vsi njegovi najdražji Vse do zadnjega si upal • in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA V 27. letu je prenehalo biti srce našemu dragemu sinu, bratu, stricu, nečaku, bratrancu, sorodniku, sosedu in sodelavcu Jožeku Lenarčiču bolečin n Nemčavec 37 '''Ulitkih v VSrcu se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih osebju k ।or k°li pomagali. Posebna hvala vsem zdravnikom ter Vstaji v v? a'šnice v Rakičanu, internemu oddelku in reševalni ^obotj n Poboti, celotnemu kolektivu Pomurskih mlekarn v M. Potioč v oddelku sterila, za številne obiske in vsestransko otgani° - vu Zdravilišča Moravske Toplice, vaški mladini za \bnj po8reha in nogometnemu klubu iz Nemčavec. ^IjejtnvL13 družinam Červek in Gašpar ob neizmerni podpori ezn'-i°’ Posebno njegovi Vijoli za obiske in tolažbo, liotrim in a Vsem dobrim sosedom, sovaščanom, sorodnikom, triaše pZnancem za darovane vence, sveče in cvetje ter svete Pogrebn ra? posebna hvala g. župniku Hajdinjaku za prelep Čečene hJ 0?red in pevcem za odpete pesmi, govornikoma za V ki Jede slovesa ob odprtem grobu, pogrebništvu Banfi ter ^Oveliv nam v 'eh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.m ga v z%č(. atevilu pospremili k njegovemu preranemu grobu. ’ n'ama, oče, brat Marjan z družino, njegova Vijola ter vsi, ki so te imeli radi Nemčavci, 27. 8. 1996 ZAHVALA 14. avgusta 1996 nas je v 63. letu zapustila naša plemenita in predraga žena, mama in babica Zinka Čopič iz Vodnikove 3 v Gornji Radgoni rok ^0Palfcana^e bila 17. avgusta v družinskem krogu na ‘H Se U v Gornji Radgoni. Ob tej težki in nenadomestjivi ™S|h so^p^dno zahvaliti vsem, ki so nam izrazili ustna in %žinJa.ter darovali vence, cvetje in sveče.Zahvaljujemo rOv^ za Prvo pomoč. Posebna hvala družini »M naši u ^ nam je stala ob strani v najtežjih trenutkih. 'l'tu $ 7*anJi za poslovilne besede in hvala radgonskemu žalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Vrbnjak. » s Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Janez Kučan Qb iz Šalovec 6 ta^dnii^či 'zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem n, Ve|ik ’ botrini, sosedom in prijateljem, ki so ga v V ^reki;01 števdu pospremili na njegovi zadnji poti, V5 HvaiaUStna 'n pisna sožalja ter darovali vence in izpete ?„> 8’ duhovniku za ganljive besede in pevcem a^nje k ^rinke. Hvala osebju kirurškega oddelka za °^čin v zadnjih dneh njegovega življenja. > sem še enkrat iskrena hvala! ^ ul°či-1 z 'dr“ želena, sin Stanko z družino, hčerka uzmo, brat Ludvik z družino, vnuki Stanka, Sašo in Doris motorna vozila GOLF JXD, letnik 1985, registriran do oktobral996, višnjevo rdeče barve, prevoženih 132.000 km, prodam. Tišina 61. m9272 RENAULT 4 GTL, v celoti ali po delih, in dva soda, 500 1, prodam. Ladislav Gone, Mostje 17, Lendava. m9275 BMW, dobro ohranjen, starejši, ugodno prodam. Tel.: 21 258. m9306 RENAULT 5 Five, sive barve, prodam. Tavčarjeva 4, Černelavci, tel.: 24 201. m9315 RENAULT 19 1,4 ERT, letnik 1993, prodam. Tel.: 61 623. m9317 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, prodam. Tel.: 61 623. m9318 R 4 TL, letnik 1980, ugodno prodam. Tel.: 22 542. m9332 OPEL ASTRO 1,4 GL, letnik 1993, prodam. Tel.: 24 468. m9342 IMV KOMBI, letnik 1979, vozen, in motor za mercedes 2.200. dizel prodam za 1000 DEM. Tomislav Fers, Grajska cesta 2, Gornja Radgona. Tel.: 61 086. m9343 OPEL KADETT 1,3, letnik 1987, prodam. Tel.: 23 567. m9346 OPEL KADETT 1,3 prodam. Lipovci 19. m9347 JUGO 60, letnik 1989, prvi lastnik, jugo 45. letnik 1986, opel kadett, let- nik 1980, in zastavo 101, letnik 1989, karambolirano, prodam. Roga-šovci 6, tel.: 57 171 ali 57 330. m9349 živali NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super braun (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o„ po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10-odstot-ni popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 •168. MLADE NESNICE, pasme HISEX, tik pred nesnostjo, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 292, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6OO5 KRAVO, staro 10 let, šest mesecev brejo, ugodno prodam. Tel: 70 792. m9256 MLADIČE nemških ovčarjev, stare dva meseca, prodam. Tel: 43 495, popoldan. m9273 ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša Karolina Gumilar roj. Idič iz M. Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili n« rudni poli, darova« in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Vsi njeni Že leto dni v grobu spis, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 6. september, ko se je ustavilo srce našemu dragemu možu, očetu in dedku Antonu Gombocu iz Gerlinec Hvala vsem ki z lepo mislijo postojite ob njegovem H grobu,’ Prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji ... da ni mogoče pozabiti tega, kar dan za dnem boli, kot ni mogoče solz prekriti, ne pota videt v temi.... Tolažbe naše več srce ne najde, v nebo uprto rosno je oko, . nam žalost-grenka teža-bremeni telo in čas prišel bo pravi - saj kmalu k tebi pridemo ... V SPOMIN Valentinu Gostonju iz Čepinec . . »d c katerimi bi lahko povedali, kakšno Ne najdemo b«ed’ stali minulo let0, ko smo se bolečino m M ost s^o P odo da sm0 lani, 3. septembra, morah sprijazniti Vnuk jn stncek. vc in smehom. u vsem ki z dobro mislijo postojite ob njegovem H nreranem grobu ali mu prižigate .sveče. P Pogrešamo te tvoji najdrazji KOBILO, KASAČ, staro 6 let, s 15-mesečno žrebičko, prodam. Kobila primerna za rekreacijsko jahanje. Tel: 76 901.m9274 KOBILO, staro štiri leta, z žrebič-kom, prodamo. Jože Lang, Korovci 34. m9278 PUJSKE, stare deset tednov, ugodno prodam. Murska 125, Krog. m9282 JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE, 2 družini, z mladiči, ugodno prodam. Vidonci 116. m9290 MOLZNE KOZE, mlade, s kozlom prodamo. Aškerčeva 4, Murska Sobota. m9294 PUJSKE prodam. Hocheger, Tišina 41. m9295 KRAVO, staro šest let, 5 mesecev brejo, prodam. Dervarič, Beznovci 17, Bodonci. m93O7 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Štefan Žižek, Hotiza 1. m9325 PUJSKE prodam. Markišavci 23 ali tel.: 22 241. m9341 NESNICE. jarčice, lahko naročite na tel.: 82 401. Dostava na dom. m9354 KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Tel.: 87 100. Janko Koroša, Trg Slavka Osterca 21, Veržej. m9357 posesti ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, s telefonom, vzamem v najem. Najemnina do 300 DEM mesečno. Ponudbe pošljite na upravo lista. m9252 V NAJEM ODDAM vpeljano okre-' pčevalnico za hitro pripravo jedi v Beltincih. Vse druge informacije na dvorišču Panonske ulitfe 33 v Beltincih ali po tel.: 42 035. m9262 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzamem v najem. Tel: 57 349. m9267 HIŠO, vinograd s kletjo in njivo v Pincah prodam. Tel: 77 046, od 9. do 19. ure. m9276 DVOSOBNO STANOVANJE prodam. Tel: 32 548. m9277 SOBE s kopalnico in sobe s kuhinjo (garsonjera) dam v najem. Tel.: 48 295, zvečer. m9288 DVOSOBNO STANOVANJE v Mur-ski Soboti, prodamo. Tel.: 21 040. m9298 HIŠO, novo, in njivo, 21,54 ara, v Bratoncih, prodam. Tel.: 069 42 083, popoldne. m9309 KRAJEVNA SKUPNOST ŠULINCI, vas Ženavlje, daje v najem 80 in’ prostorov za trgovino. Informacije po tel.: 56 028, zvečer do 10. 9. 1996. m9312 V RADENCIH kupim hišo ali zazidalno parcelo. Tel.: 061 483 759. m9323 VINOGRAD na Vaneči prodam. Tel.: 49 016. m9329 HIŠO, stanovanjsko, montažno, staro tri leta, na mirni lokaciji v Mali Polani, prodam. Tel.: 32 353. m9337 GRADBENO PARCELO, 21 arov, v Čeregu v Bogojini, na sončni legi ob asfaltni cesti, prodam. Informacije po tel.: 45 293. m9339 HIŠO, stanovanjsko, novo, lahko tudi z zemljo, in starejšo hišo, za nadomestno gradnjo, prodam. Jože Vogrinčič, Krašči 18, vsak dan popoldne. m9345 ENOSOBNO stanovanje v M. Soboti vzamem v najem. Informacije po 15. uri po tel.: 21 037. m9348 GRADBENO PARCELO, sadovnjak Pogrebne storitve POGREBNIŠTVO RUDOLFA MAJ CA iz KUZME 72a. Pokličete jih lahko oh vsakem času. Telefonska številka je (069) 55 128. POGREBNIŠTVO RUDOLFA MAJCA, KUZMA 72a. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšel si mimo, brez slovesa, tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. , ZAHVALA V 64. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil Jožef Tivadar iz Mostja 52 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku in pevkam za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Barbara in vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Nepričakovano nas*je komaj v 63. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Rozalija Fras roj. Benko iz Bakovec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala sindikatu Tovarne zenskih oblačil Mura, delavcem 326. brigade, sindikatu Upravne enote ter Mestne občine Murska Sobota pa tudi delavcem oddelka za gospodarstvo in ekonomske odnose ter razvoj za izraženo sožalje in darovane prispevke v dobrodelne namene. Posebna hvala Domu starejših Rakičan ter infekcijskemu in internemu oddelku Bolnišnice Rakičan za vso skrb in nego Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Bakovci in pogrebmstvu Komunale iz M. Sobote. Žalujoči: mož Jožef, hčerki Zorica in Mira z družinama ter sestri Marika in Polonka z družinama ' in gozd. 4 km iz Ljutomera, prodam. Tel.: 063 854 419, m9359 kmetijska mehanizacija MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s koso in masivno prikolico ter električno žago (cirkularko), skoraj novo, prodam. Tel: 82 604, zvečer. m9259 SUŠILNICO, prevozno za zrnje, koruzo in pšenico prodam. Tel: 062 36 115. m9279 MIKSER, drobilec IMP Blisk, malo rabljen, in dve kozi prodam. Partizanska 27, Bakovci. m9284 TRANSPORTER za silažo, 8 m, z elektromotorjem, drobilec za koruzo Silo 35 in žitno sejalnico, starejšo, prodam. Vanča vas 46, Tišina. m9297 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 25 m3, in sejalnik za žito, Oltov, 24-redni, in puhalnik za seno ugodno prodamo. Tel.: 41 152 ali 42 381. m9299 BALIRKO za seno in slamo, visokotlačno, poljsko in obračalnik Pajek, 3,5 m, za seno, vse brezhibno, prodam.Ivanci 33, p. Bogojina. m93OO KMETIJSKO MEHANIZACIJO, vse malo rabljeno,.traktor Fend 70 KM, pogon na vsa štiri kolesa, s prvim nakladalnikom in vso drugo kmetijsko mehanizacijo poceni prodam. Tel.: 0609 642 194. m9301 TRAKTORSKO SEJALNICO, pred-setvenik, in sadilnik za krompir, prodam. Tel.: 41 340. m9304 TRAKTOR URSUS 335. registriran, s plugom in brano, ugodno prodam. Gorica 46 ali tel.: 45 364 zvečer. m93U PLUGE IMT, visoke, 12-colne, rabljene eno leto, prodam. Franc Kovač, Bodonci 56, tel,: 49 101, popold-pe. m9313 ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, nosilnost 3,5 ton, novo, prodam. Tel.: 65 658. m9316 SILOKOMBANJ SK 40, rabljen dve sezoni, ter ličkalnik za koruzo prodamo. Gradišče 45. m9319 SILOKOMBANJ Sip 80 in kravo s teletom prodam. Ravenska 33. Odranci ali tel.: 70 417. m9320 SEJALNICO za žito IMT, enoosno traktorsko prikolico, okopalnik za koruzo Olt in krožne brane prodam. Tel.: 061 340 124, po 17. uri. m9321 TRAKTOR DEUTZ TORPEDO 75 s čelnim hidravličnim nakladalnikom, letnik 1986, in kombajn Klas Konzul, kosa 2,60 m, prodamo. Tel.: 55 074. m9322 TROSILNIK hlevskega gnoja Sip TG , 35, ohranjen, prodam. Mlajtinci 13. m9326 KOMBAJN CLASS 85 z adapter-jema za pšenico in koruzo ter frezo\ za slamo prodam skupaj ali posebej. Dobrovnik 219. m9333 TRAKTOR ZETOR 5211, 700 delovnih ur, prodam. Tel.: 48 648. m9334 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA in krožne brane, 20 diskov, kupim. Tel.: 66 231, po 15. uri. m9355 PETREDNI KORUZNI ADAPTER za kombajn KLASS, letnik 1988, prodam. Gregorec, Čakova 11, p. Videm ob Ščavnici. m9360 13. ure in po 20. uri. m9250 5-STRUNSKO BAS KITARO IBA-NEZ s kovčkom nujno prodam za 1000 DEM. Tel.: 069 31 465. m9255 PRODAJAMO žagan les, letve, bio-plošče, opaže, hlodovino, okna in vrata. Tel.: 061 864 070 ali 071. m9257 KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK prodamo za simbolično ceno. Tel.: 42 044. m9258 SVINJO za zakol, domača reja, in novo mizarsko mizo prodam. Tel.: 48 606. m9261 VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali multipraktik. Možnost posojila. Tel.: 062 631 164, po 16. uri. m9264 PREKLICUJEM veljavnost spričevala za voznika cestnih in motornih vozil, izdanega leta 1971 na Šolskem centru Borisa Kidriča v Celju. Karel Maček, Fikšinci 19. m9269 PREKLICUJEM maturitetno spričevalo, izdano leta 1968 na srednji Kmetijski šoli v Rakičanu. Jože Semen, Bogojina 141. m9270 SODE, rdeče vino in grozdje z brajd poceni.prodam. Janko Štuhec, Loga-rovci 53a, ali tel: 87 957. m9281 DVOETAŽNO električno peč za pe-čenje^ladic ali pic prodamo. Gostilna Gaberšek, Kuzma 27, tel.: 55 005. m9283 VINO (150 1), rdeče, iz grozdja z brajd, ugodno prodam. Tel: 70 742. m9286 PREKLICUJEM veljavnost spričevala o zaključnem izpitu na Gimnaziji Jusa Kramarja v Murski Soboti, št 1-976/77, izdanega na ime Jožef Varga, Murska Sobota. m9292 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 10569/2, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Ferdinand Pintarič, Korovci. m9302 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 22147/3, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota, Franc Ferencek, Sebeborci 104a. m9305 OVALNO MIZO s šestimi stoli, termoakumulacijsko peč, 2,5 KW, nerabljeno, in kombinirani otroški voziček prodam. Tel.: 72 332, popoldne, ali 61 231, dopoldne, Branko. m9308 KROMPIR, drobni, za krmo, prodam. Tel.: 41 693 ali 41 081. m9314 OPEKO, rabljeno, biber in zajezno, damo tistemu, ki jo pobere s strehe. Puževci 27, tel.: 49 190. m9328 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 409086, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Marija Kološa, Moščanci 58. m9330 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 22 582. m9331 Vodov. mštaL, pozor! Prodam »Berg -Schmid« (nemški), stroj za rez. navojev na cevi od 3/8 - 1 1/2. Tel.: 81 136. m9335 OLJNI GORILNIK »Weishaupt« prodam. Tel.: 81 136. m9336 ŠTIRI TRIDELNA OKNA, malo rabljena, in dve novi trobenti Getzen in King prodam po ugodni ceni. Tel.: 41 253. m9350 Preklicujem veljavnost indeksa, izdanega leta 1991 na ime Dragica Polak, Murščak 38, Radenci. m9356 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, »šrotar«, stiskalnico, krožno žago in elektromotor, trifazni, prodam po zelo ugodni ceni. Veronika Čučkovič, Črnci 53. m9358 ODKUPUJEMO razne vrste lesa: bukev, hrast, javor, jelša, akacija itd. Tel.: 65 983. m9364 50 arov koruze za siliranje prodam. Gorica 2, tel.: 45 388. m9365 VINSKE SODE, 65 do 260 1, betonske stebre, kole in sidra za vinograd ugodno prodam. Tel.: 21 393. m9366 PIŠTEKALIMARIŠKA ŠOLSKA JE VOZOVNICA Z NJIMA SE POTUJE PO CENIKA TE BUJE delo PODJETJE zaposli več KV-zidarjev in KV-tesarjev. Tel.: 0609 630 130. m9244 PRODAJALKO (mlajšo upokojenko ali brezposelno) za štiriurno delo-iščem. Poklicati zvečer, tel.: 48 295. m9289 Dva KV-zidarja in dva delavca ter dva PKV-zidarja sprejmemo. Stanovanje in prevoz na delo brezplačna. Tel.: 062 24 994. m9338 Na dom sprejmem razna dela. Imam prosti čas, prostor, telefon. Drugo po dogovoru. Tel.: 46 416. m9340 PET AKVIZITERJEV, visoka provizija in lepe nagrade, iščemo. Tel.: 062 510 763. m9351 Dodatni zaslužek pri prodaji in organizaciji. Tel.: 24 775. m9352 AMERIŠKO PODJETJE redno zaposli več sodelavcev v vseh večjih slovenskih mestih (okrog 2500 DEM/ mesečno). Tel: 061 210 321. LEKARNA-APOTEKA CANKOVA Objavlja prosto delovno mesto - STROKOVNI SODELAVEC V LEKARNI Pogoji: diplomirani inženir farmacije, i leto delovnih IZKUŠENJ, STROKOVNI IZPIT. Razpisano delo je za nedoločen čas, poskusna doba TRAJA TRI MESECE. PRIJAVE SPREJEMAMO V 15 DNEH OD OBJAVE razpisa. Prosimo, da prijavi priložite overjeno dokumentacijo IN KRATEK ŽIVLJENJEPIS. Prijave pošljite na naslov: LEKARNA - APOTEKA, Cankova 65A, 9261 Cankova A VTOBUSNI JE PROMET LEPŠI VAM NAREDIL SVET. Letna SS-vozovnica, letos še ugodnejša. Ob nakupu vas čaka popust pri zavarovanju ZAVAROVALNICE TRIGLAV. Polletna SS-vozovnica, letos še ugodnejša. Ob nakupu vas čaka popust pri zavarovanju ZAVAROVALNICE TRIGLAV. INFORMACIJE IN PRODAJA AVTOBUSNI PROMET NA AVTOBUSNIH POSTAJAH V Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru. »us M* ozovnica za študente in dijake. Ob nakupu vozovnice popust v trgovini SIJAJ KOVINOPLASTIKE PAVLINJEK. Mesečna vozovnica Ugoden popust ob nakupih v>ega za šolo in prosti čas v knjigarnah 7 > DOBRA KNJIGA in ŠVETKNjlGE. KOMBAJN za silažo, malo rabljen, prodam. Tel.: 76 983 ali Dolga vas 115. m9361 TRGOVINA AGROCENTER v Gaberju vam po ugodni ceni ponuja kmetijske stroje, umetna gnojila, semena, gradbeni material, stiskalnice in pecljalnike za grozdje, m9367 razno BARVNI TELEVIZOR na daljinsko upravljanje, sesalnik, in računski stroj ugodno prodam. Tel.: 24 903. m9100 ANTENE z montažo: satelitske 33.900, zemeljske 16.800. Dogra-dnja: POP TV. Kanal A, TV3. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021.m91Žl PRODAJA SLADKORJA po ugodni ceni, lahko tudi dostava. Majcen, d. o. o, ali tel: 062 211 139. m9248 DVE CENTRALNI PEČI in radiatorje prodamo. Tel.: 57'735, od 11. do LAPA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540 ODPRTO: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. 10.000 DEM POSOJILA NIVA1700 15.170 dem OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. O LEASING ZA S. P. IN D. O. O. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič LIMUZINA 1300/4V 13.770 dem • rezerni deli * avtomehanika * avtokleparstvo • vulkanizerstvo 1= zavarovalnica triglavad. območna enota Murska Sobota Lendavska 5, tel.: 069/31-650--- ČESTITAMO VSEM NAGRAJENCE^ KRIŽANKE ZAVAROVALNICE TRIGLAV! Pravilna rešitev je geslo križank -POKOJNINA PO VAŠI MERI NAGRADE PREJMEJO: 1. nagrada - zavarovanje v vrednosti 20.000,00 SIT: , MITJA BUKVIČ, Lemerje 19, 9201 Puconci 2. nagrada - zavarovanje v vrednosti 15.0(50,00 SIT: g224 ŠTEFAN MAUČEC st., Štefana Kovača Turnišče, 3. nagrada - zavarovanje v vrednosti 10.000,00 SIT: e^ota JOŽE ZORKO, Mladinska 1,9000 Mursl3. Neobvezno branje >dilGosP°l harem. Brani svoji dve nojevki. Toda gospod Noj je v službi človeka. V službi njegove norosti. V podjetju, kjer je zaposlen, je majhna riba. Njegov glas, ta, ki naj bi vabil na svatbeni obred sredi afriške so mu jih določili drugi, torej tisti, ki gospodarijo z njegovim telesom, ne doseže niti desetinke svoje hitrosti. Pa vendar neutrudno poskuša. Zato vedno znova obvisi. Brazgotine so del njegove osebne zgodovine. Ljudje pravijo, da mu pristojijo. Privoščijo mu. Ptiču. Gospod Noj je v svoji kletki najraje sam. Ne boji se svojega gospodarja. Gledam ga, ko mu z roke je. In vsak dan je kot kak hlapec, na svoj kro' jajce, ki ga divjine, je že zdavnaj zamrl. Civiliziran, samo še hrope. Pravijo, da je gospod Noj prestrašen stvor. Vsak dan znova, vedno novi in hkrati isti ljudje. Ljudje. Plašijo ga, ker jim mora biti podoben. Podoben, da bo lahko igral skupaj v orkestru človeške nespameti. Toda včasih si privošči hitrost. In vedno znova obstane. Obstane, ko obvisi na ograji. Kajti za hitrost je potreben prostor. In gospod Noj na nekaj metrih, kolikor vse bolj podoben svojemu gospodarju. Njegovo mehko perje izgublja svoj sijaj. Kvečjemu še za okras kakšni odsluženi barski plesalki. Vpet med ljudmi je vse manj podoben samemu sebi. Njegova plodnost izginja z dnevi. Davek, ki ga plačuje za svojo ujetost, za to, da živi. Morda se bo nekega dne vsega naveličal in bo poskušal pobegniti, kot je to že storil. Toda na drugi strani plotu se bo ustavil, kot je to že storil. Kajti tudi ko se prebije iz zadnja vrata. Saj veste, da ga kdo ne vidi. Begunce, tujce in druge stvore, ki bi lahko vzbujali pozornost, miroljubnih vaščanov, je potrebno skriti. Je pač tako, da je gospod Noj prišel iz južnoafriške republike. Obdan s črnim perjem in nosnimi votlinami na nepravem koncu vzbuja vsakršno zanimanje in ženski oh in sploh ga vedno znova vznemirja. Nasploh je gospod Noj zelo miroljuben in vsakomur pripravljen priskočiti na pomoč. Toda, če ga tujka, medtem ko se on v štirikotnem labirintu, ki to sploh ni, hoče v miru naužiti samote, zmoti, Ji zapleše. Zapleše divji afriški ples. Bojni ples. Ples moči. Ubijalsko levo nogo, ta sedemdesetkilometrski »šus«, skriva pod svojo mogočno podobo. Ves je iz sebe. Brani svoj Moja domača banka /O Pomurska banka f Murska Gospod Noj vsak dan, vsak dan znova, preden se poda na piano, prisluhne vremenskim poročilom. Njegova gospodarica mu, glede na vremensko napoved, natakne na glavo pokrivalo in ga porine skozi 62fJf 128.20 posebna ponudb^ < Računalnik VEGA P75 P75, 850 Mb, 8 Mb RAM, tipkovnica, miška ^4° Predstavitev INTERNETA vsak torek od 16. do z 7-dnevni brezplačni dostop do Interneta ačunalniška hiša svetovnih imen__________p ' IH..IIII....■ ■mi..«..................................... , .. ye]jajO Menjalniški tečaj Pomurske banke 23. julija 7. 1996 od 10.30 ure. Srednji tečaj Banke Slovenije v J od 00. ure dalje. _ —r—"" j ia ograje, v njegovi g ( njega ga m. človekom in vsem, kar Z našo do hiše, stanov^n ali gradnje- Z namenskim stanovanjskim ki traja najmanj 12 in največ 3 za si lahko pridobite del premoč®W . hiše, stanovanja ali gra Varčujete lahko z enkratnim v depozita ali z obročnim varčeva ejjiO najmanj 1OO DEM v tolarski Pr° jj Pozanimajte se v svoji ®n . LB Pomurske banke- Internet Vsak kupec računalnika, tiskalnika, monitorja ali modema ima možnost enomesečnega brezplačnega dostopa do Interneta. Enajst lip za enajst življenj V nedeljo je bila pred lovskim domom v Bakovcih spominska slovesnost za 11 lovci, člani te družine, ki so umrli v letih 1974-1996. Udeležilo se je je okrog 2.000 ljudi. Lovci so v spomin svojih lovskih tovarišev zasadili 11 lip, kijih je blagoslovil bakovski župnik, oziroma dekan soboške dekanije g. Martin Poredoš. Ta je tudi daroval zahvalno sveto mašo in med nagovorom pohvalil lovce, ki tudi na tak simboličen način ne pozabljajo svojih nekdanjih članov; prav tako je našel lepe besede za lovce, kajti le-ti skrbijo tudi za divjad in varstvo narave. .Na slovesnosti so sodelovali tudi mladi pevci, cerkveni pevci in lovski rogisti. Njihov vodja Jože Grlec seje šel osebno zahvalit pevcem, tako so ga navdušili in prevzeli. Š. S. Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 1.266,6041 1_ Francija 100 2.605,9371 2 Nemčija 100 8.912,8432 8 Italija 100 8,7497 Švica 100 10972,6013 10 ZDA 1 132,1775 Nakup J3N00 .700,00 KI GOVORIJO —^^CnSe^as xzz«^ SffeveMMt %4Ž Babičine peči SKEDNJI, PRETEKLOSTI str. 15 jfe^DOMNAJMANJ Generacijama Prva nagrada za obnovljeno hišo BABIČEVA DOnJ!^J^ JE REŠENA str. 11 77//** fssrrrt~+. -e •WWj 2 vestnik 34 5. septembrski 'aj... kmetija Vestnikova akcija Naj... kmetija ’96 NAJ... KMETIJA ’96 - OMARJEVA KMETIJA IZ RANKOVEC Za letošnje ocenjevanje smo dobili petnajst prijav za naj... kmetijo in enajst prijav za ocenjevanje obnovljenih hiš. V komisiji, kije obiskala vse prijavljene kmetije in izbrala naj..., so bili: MELITA V. LEMUT, dipl. inž. kmet. DAMJAN JERIČ, dipl. inž. kmet. ŽITA FLISAR - NOVAK, dipl. inž. kmet. GORAN DOMINKO, dipl. inž. arh. NATAŠA KONESTABO, etnologinja DARJA MATJAŠEC, absolventka kr. arh. •Bi ■■■■■ Strokovna komisija je odločila: Naj... kmetija ’96:................Alojz Omar, Rankovci Nagrada in priznanje za ekološko in ekonomsko * ^6 >• uravnovešeno kmetovanje: Nagrada in priznanje za ohranjanje tradicije Stanislav Čemel, Slaptinci gg ■ V nedeljo, 8. septembra 1996, ter okolju in naravi prijazno bivanje:... Nagrada in priznanje za arhitekturo in urejenost okolice kmetije:........... Nagrada in priznanje za opečno mrežo (vetmiki, opečni zid):..................... , Bela Sapač, Zenkovci Stanislav Horvat, Dolenci Nagrada in priznanje za obnovljeno hišo: Adolf Ploj, Brengova ..Robert Pilz, Grad Priznanje za urejenost kmetije: Priznanje za urejenost kmetije: Priznanje za urejenost kmetije: Priznanje za urejenost kmetije: Priznanje za obnovljeno hišo: Priznanje za obnovljeno hišo: Priznanje za obnovljeno hišo: ...Jože Horvat, Ratkovci .... Mihael Tremel, Bokrači Jože Lukač, Hrastje-Mota ...Franc Štih, Noršinci ...Olga in Boris Bavcon, Križevci v Prekmurju ...Ignac Meden, Šalovci ...Daniel Srnec, Čepinci NAJm ©M KMFTT TA RANKOVCI 37 AHlljllUA OREHOVE in MAKOVE pogače . POSOLA^ • ZAMURJENCI •VESELI KMET •LJUDSKI PEVCI in PLESALCI •IDINJAČE . domači KRM Hoj« dowča banki /O Pomurska banka d.d. zavarovalnica triglav^ območna ono« M. Sobota Lendavi 5. K: OW31 ta: ■ ■ 1J m S Dobitnikom nagrad in priznanj čestitamo in vabimo na podelitev odličij v nedeljo, 8. septembra 1996, ob 14. uri pri Omarjevih v Rankovcih. BRAMAD univen/ntp TRAKTORJI IfiGOPRI-VOZ a o o - St 6?2J0 7 HBB 1 i= zavarovalnica triglav«« območna enota Murska Sobota Lendavska 5, tel.: 069/31 -650- CELOSTNO ZAVAROVANJE KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV |^i $ Pokrajina ob Muri s svojimi širnimi planjavami rodovitne zemlje že tisočletja priklepa naše rodo^;^ pridnimi in marljivimi rokami od jutra do poznega večera obdelujejo zemljo, na travnikih in Pasn^' sredi dišečega cvetja se še pase živina... Kmečko življenje pa je spokojno in mirno samo tako do & dokler se nekje na obzorju ne pokažejo temni in grozeči nevihtni oblaki, dokler je živina zdravi dokler rdeči petelin ne objame sten naše domačije ... v V'Zavarovalnici Triglav vemo, da zdrava živina in bogat pri delek nista odvisna samo od pridnega dela in dobre zem Ije. V pokrajini ob Muri se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja čez trideset odstotkov vseh gospodinjstev in prav zaradi tega namenjamo še posebno veliko pozornost in skrb kmetijskim zavarovanjem. S sklenitvijo zavarovanja živali se zavarujete pred posledicami obolenja ali nesreče, ki prizadene živali: zavarovalnica povrne škodo, nastalo zaradi pogina živali, v primeru zakola ali ubitja v sili ali zaradi ekonomskih razlogov. Z zavarovanjem posevkov in plodov ter zavarovanjem trajnih nasadov je mogoče omiliti posledice mnogih vremenskih in drugih nezgod, kajti zavarovalnica jamči povračilo škode, ki sojo povzročila toča, požar, strela, ob dodatnem zavarovanju pa še pomladanska pozeba, vihar ter povodenj; v trajnih nasadih pa tudi dolgoročnejše posledice teh škod. Spoznali smo, daje vsako kmetijsko gospodarstvo P no in da se med seboj razlikujejo, zato smo žara $ kakovosti naših storitev izbrali individualni pristop " ga tijskim zavarovanjem. Sestavljen je iz vseh zavarova P potrebuje kmetija za celostnejšo zaščito svojih član moženja (npr. požarno zavarovanje objektov in strojev) ^va|i govornosti iz dejavnosti. Na ta sodoben način smo za čez 600 dobrih kmetij. o sedaj se je dajal večji poudarek premoženjsk1 rovanjem, vendar ima še vedno največjo yre° Ja ? vek. Zato kmetovalcem posebej priporočam j ^vi1 danes sami poskrbijo za osebno varnost, zato sm° ŽlVLJENSKI KROG Zavarovalnice Triglav s pokojninski' ' nim, življenjskim in nezgodnim zavarovanjem. S hitro pomočjo tem zavarovancem ob nesreči poskrbimo, da kmetija nemoteno živi naprej' kajti dober prijatelj s trdno ramo stoji vedno ob strani. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! 1996 Nekatere bistvene spremembe v kmečkem gospodarstvu in njihov p stavbno in bivalno podobo pomurskih kmetij . Se vedno dom najmanj cialno varnostjo, ki jo taka oblika biva j dvema generacijama Menih , *n^'va*na podoba prostora je vsakokrat rezultat enakovrednega delovanja natavno8° OVUlsk’h» družbenih in gospodarskih dejavnikov in ni vezana izključno ritna organ860^^0 °k°lje. Pomemben mejnik v preobrazbi podeželja je bila inten-^vindust kmetijske proizvodnje po drugi svetovni vojni. Prehod iz naravne-dntedanjj n ° kmetovanje je pospešil uhlevljanje živine, s čimer so se spremenili vanju Preb- kaljenja. Socializacija in industrializacija sta prispevali k zmanjše- Zapoj3 -a na P^eželju (depopulacija) in, predvsem, k zmanjšanju števila ^•jo last -i V kmetijstvu (deagrarizacija). Danes pretežna večina kmetij z zapognjeni ni’ ? n* vezana na kmetijsko proizvodnjo, kar se kaže predvsem v na-rhnje stan Zantu števila prvotnih gospodarskih prostorov v prid stanovanjskih. Ši-ske kmetij Vanjsk'h površin pa moremo neizogibno povezati z dejstvom, da pomur-I Vanje najv 4e vedno ponujajo dom najmanj dvema generacijama, čeprav njuno bi-ckrat ni urejeno ločeno, kar bi lahko pojasnili z večjo gospodarsko in ■ daje prebivajočim družinam. na začetku stoletja seje s stavbno prenovo večina vsakodnevnih aktivnosti preselila v kuhinjo, kajti hiše, katerih razporeditev temelji na tradicionalni tlorisni zasnovi, nimajo predvidenega ' ločenega prostora za dnevno bivanje. Skladno s splošno tendenco po širitvi bivalnega prostora je nekdanja iža izgubila svojo bivalno funkcijo in ostala namenjena edinole spanju, ob pomembnih družinskih dogodkih tudi sprejemu gostov. Med spremljevalne pojave v začetku 70. let je sodilo povečanje okenskih odprtin in nadomestitev prvotnih dvokrilnih oken s trikrilnimi ter ureditev socialne opreme hiše (nakup televizijskega sprejemnika, zamrzovalne skrinje, ki omogoča celoletno preskrbo z mesom in zelenjavo, pralnega sij.^^Višnosti z gradnjami novih i 8p ’n skladiščnih prostorov ter gosp a!1Ziranih za živino je vrsta Votno fars^^ Poslopij izgubila svojo pr-$tOr Unkcijo, denimo gumno - pro-Va|n„! ^lačev, ki ima danes shranjene^ ^.^'jo za obdelovalne stroje, in hlevi v Podaljšku hiše. feren e’ Je povzročila socialna di-vas'’so se 'zraz^e Predv-lrnenz’Jah stanovanjskega dela ^rskihga d°ma in pripadajočih gospo-^tvi k-POs'oP'j’ manj v prostorski čle-letjaD'Se’ SaJ -ie še v 50. letih 20. sto-Po2jj revladoval najekonomičnejši tip ' nVe Prostora na ključ. tijs^g Prernernbe Pr' organizaciji kme-Zorih P ^izv1 Oče Koloman pa je zdil11 žal že pokojno) Vestnikove izlete- Ujame šele d vremensko ” Mladega gosP°dd al o vo ženo sem nem času mij;'1’— ■ r sta, da ^iR^k^ konča ob 20. t6jaj, nekaj minut pr televiziji vte . gtjegU ^ve^ šele gledanje tr nika si lahk°.P r6utfuje če prej zaradi P zaspijo. km^lfco Življenje na * pK a po svoje tud d. najbrž povsod 5. septembra 1996 aj... kmetija Nagrada za urejenost okolice hiše, dvorišča Sožitje z naravo Včasih je prav težko z besedami opisati stvari, ki jih . m0 za M občutiti, zadihati z njimi, skratka biti del njih, cetuo “Pita je hipen utrinek zvezde na Nekakšni takšni občutki me ob-aiajo, ko moram napisati te bese-e'B v nekaj besedah predstaviti S?’®’*—— nebu. vso to toplino, ki te obda, ko stopiš na dvorišče družine Horvat v Dolencih. To nista samo hiša in njena okolica, to je predvsem ta neznatni prehod iz širšega naravnega okolja na omejen prostor njihovega vsakdana. Te meje dejansko sploh ni, ker jo sožitje z naravo v bistvu izbriše, jo naredi nevidno. V teh uvodnih stavkih skoraj ne morem mimo besed, ki so bile izrečene ob mojem prvem stiku z gospodinjo in njenim sinom. Rekla sta, da sta bila ravno ta konec tedna pri nas na Ravenskem in da je tam lepo, da je veliko novih hiš, da je vse ravno in da se tam da lepo živeti. To je mogoče že res, a na koncu vseeno drži rek: Povsod je lepo, a doma je najlepše! S tem se lahko pohvalijo tudi Horvatovi. Pohvalijo se lahko še z mnogimi stvarmi, ki sojih s težkim delom pridobili in jih tudi poskušajo obdržati in narediti še boljše. Dalije v kamnitem koritu Na dvorišču se je na ponjavah sušila pšenica, ki so jo pred kratkim poželi in srečno spravili pod streho. Poti pa so posute z drobnim kamenjem, da v dežju ni blata, vmes in po robovih pa raste trava. Ob dovozni poti stoji ut ica. na kateri se sušijo šejfi. Čemu jim bodo, smo pozabili vprašati. Mogoče bodo za okras, morda pa bodo rabili svojemu nekdanjemu namenu, to je »vlečenju« vina iz soda (bečke, lagva). Ob njej je kamnito vodno korito, v katerem lepo cvetijo rdeče dalije. Tu najdemo tudi krizanteme, v starih gumah so še žametnice in v nekdanjem kuhinjskem loncu se s svojo rumeno barvo bohoti lilija. Poleg je lesen plot in na drugi strani sta najmanj petdeset let stara marelica in grm pušpana, ki ne more skriti svojih že kar nekaj desetletij življenja. Marelica kljub letom še vedno rodi in gospodinja pravi, daje eno leto malo manj marelic, drugo leto pa spet malo več, ampak skoraj vedno dovolj, če že ne preveč. V nadaljevanju se za plotom skriva seveda zelenjavni vrt. Taje ves v rožicah in moramo prav pogledati, da vmes opazimo korenček, endivijo ... Na poteh raste tra ta in vmes se poleg marelice najde še breskev. Taki so ti vrtovi naših dedkov in babic. Poleg trajnih rož, ki so rasle na robovih, se je ohranila vsaka roža, ki je vsako leto na novo sama vzklila ali je bila zasajena. Ti cvetovi, te rastline niso bile namenjene samo za vazo in okrasitev miz, ampak so ohranjale naravno ravnovesje, ki nam prav gotovo omogoča pridelovanje bolj zdrave zelenjave, kot je to mogoče v izredno čistih, skorajda bi že lahko rekli betonskih vrtovih. Krasen pogled na sadovnjak Na dvorišču se najde še marsikaj. Ob dovozni poti so seveda brajde, ki se skrivajo tudi za hišo. Pri vhodu v hišo, na stopnicah in ob njih so pokončni ali trdi muška-tlini. Te najdemo še na oknih gospodarskega poslopja in na tleh, na trnacu. Vsega je bito dovolj, ne premalo in ne preveč, da ne bi bilo že vse skupaj videti prenabito in preveč načičkano, to se tudi velikokrat zgodi, ko se pri tem nekateri ne znajo ustaviti in ko hočejo vsako luknjo in vsak prostor napolniti, da se od prenapolnjenosti vse skupaj že »duši« in lomi.Nekaj nam še manjka, ampak manjka samo na papirju, ker dejansko to tam najdemo, samo poiskati moramo. To je seveda sadovnjak. Do njega pridemo, če gremo skozi gospodarsko poslopje - gumlo. Šele takrat se nam odpre krasen pogled na sadovnjak. Celo pobočje je v bistvu sadovnjak in se konča nekje v grapi poleg gozda. Ko se ozremo naokrog, imamo res lep pogled na vse strani. Na eni so brajde, na drugi so sadovnjak in travniki, na tretji cerkev ... in pri sosedovih lahko vidimo vrt, ki je obdan z ograjo, pleteno iz šib. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko ljudi se sploh še spominja teh ograj, še bolj zanimivo pa bi bito videti, koliko ljudi še zna narediti takšno ograjo. MELITA V. LEMUT dipl. inž. kmet. x norvaiova Kmenja v uoieiiLiii •ati Marija in sin Stanislav da hiše niso podrli, kot so to sicer s ■ ’ —- 1--x t~* starimi »haitami« storili mnogi dru- sh Vdt0Va nameravata obnoviti ve . tudi seveda če bosta dobila aj' na saj je stavba spomeniško__________________________—-- Horvat, staro 67 let, iz fcSp°dar Pri hiši, ker pač menim ( . neporocen) St, »vni«. odvrnila je, da je to odgovarja a na 'C'ko smo kramljali, pa sta enakovren m tako sr ■ ”ania v ■ - 16 let w rodila tr°ie olrok- ie ^jšiSinT?Va- Potem ko si je naj-< c°ncih ,°?ček ustvaril družino v ’. hčerka Marija pa v Sa-Jetiji ostal srednji Pohvalil sem ga, ateri, saj če bi še on odšel ^si m bi kmetija začela Starejša ženska R? obdelovati polj, trav- M • dat' živ'ni kar vse p Uh. St? pretežno na sinovih ra-?’dase st-Pa °ba v en 8'as poveda-%tin S'n >n hčerka oziro-nV sta odšla s kme‘ 5 "e k. raeata v rodne Dolence. Sik d!krat’ ko je pri hiši kak Sse^J"1110 koline, ampak tudi, a spravila koruze, sena, k°,iko zem’ !%d' Pote ’3 Sem relr°iela prinesti 'JSta ocenit’ da tega ni hektn ■' a’ da pose' tegaje *o»Se8'a^ 'istavci, 'izlije o ’’ saj ■ gOzdanikake V^^nil „'a nihče ne W 8oriA lstlčne i„Pa Se časov mkega lesir'’^6' Va«o>ašek0n,alonaHr- ’ ki ga ,®arJem« hudo >.'«*■ Bi! vozijos v povprečju V0let 800-kiloP ečo’ ker sta XX^da'adrž?^ bika C obilja četu^vnim biagov-W>nj,^ za kilo- ^Ustrj " ' a domači pre-J Pr°dala eno kra sem dobil vtis, da sta oba »glavna« - enakovredna. vo in upata, da bosta prej ali slej do- bila denar. Staleža živali ne namera vata zmanjševati, morda ga bosta celo povečala, saj sta ravno te dni dala namestiti novo hlevsko opremo. Sreča je, da imata 3 hektarje zemlje v neposredni bližini do mačije, »nesreča« pa, ker se na vse površine, zlasti travnike, ni mogoče podati s traktorjem. Pri hiši sta sicer dva: mali, kije star 20 let, in močnejši, ki je novejši (star 3 leta). Mikalo meje, da bi s Stanislavom pokramljal o ženskah, a vseeno nisem načenjal tega vprašanja, saj mi je že prej posredno »dal na znanje«, da dekleta pač ne gredo rada na kmetijo. On pa bo po vsej verjetnosti kar ostal na zemlji, saj mu je delo na njej poklic. Lepo pa je tudi, da ni zapustil matere. Dokler bo ona živela in gospodinjila, ne bo težav. Hiša je v varstvu Naša strokovna komisija je bila navdušena, ko smo se zapeljali na Horvatovo domačijo, še posebno arhitekt Goran Dominko, ki je jel hvaliti nekdanjo arhitekturo in to, da hiše niso podrli, kot so to sicer s starimi »bajtami« storili mnogi dru gi, ki so se potem izgovorili, da bi bilo obnavljanje predrago oziroma da je novogradnja cenejša. Horvatova hiša je stara 102 leti in najmanj toliko let bo še stala, vsekakor pa, če jo bodo še naprej obnavljali. Stanko je povedal, da ta čas sicer tu in tam odpada omet, a drugo leto bo najbrž spet zablestela v prvotnem sijaju. Vsekakor pa bodo izvedli določena dela, če bodo dobili tudi kaj denarja od nove Občine Šalovci - Hodoš. Hiša je namreč spomeniško zaščitena in svojevrsten kulturni spomenik. Oprema v stanovanjskem delu je tudi stara, ampak tako lepa, da bi jo marsikdo hotel imeti v svojem stanovanju, na primer omare, postelje ... Horvatova imata v kuhinji vzidan štedilnik, katerega zunanji deli se svetijo kot ogledalo. Marija je povedala, da te kovinske dele čisti s čistilom iz tujine. V veliki sobi je krušna peč, ki ima kurišče v kuhinji. Čeprav sta pri hiši le dva člana, mati Marija peče kruh doma, vsekakor pa takrat, ko zunaj hiše ni preveč dela. Na kmetiji pa seveda ne manjka tudi šunke. Mati Marija in sin Stanislav pridno delata in se razumeta. Tudi pri porabi denarja. njem/ mhvv.., r _ ta v glavnem za nakupe v trgovini, denar, ki ga dobita za živino, pa namenjata za naložbe. Povabil sem ju na podelitev nagrade za arhitekturo in urejenost okolice kmetije in obljubila sta, da se bosta naše prireditve udeležila. Na svidenje, mati in sin! Š. SOBOČAN Naj... kmetija ’96 in arhitektura Manj je več (Mies Van der Rohe) I Naj omenim, da so bile končne ocene o prenovah in revitalizacijah starih hiš izrečene v zelo konstruktivnem in pozitivno nabitem nivoju skupnega sodelovanja med nami, angažiranimi strokovnjaki različnih dejavnosti. Interdisciplinarnost, spoštovanje stroke in želja po konstruktivnih dialogih med sodelujočimi so bile kreativne niti, ki so nas povezovale pri končnih ocenah in odločitvah. Nagrado arhitekture za naj... kmetijo ’96 prejme domačija v Dolencih, ki ima ob zelo ekonomični razmestitvi funkcionalnih objektov tudi izredno posrečeno, pravzaprav šolsko pravilno orientacijo, h kateri pripomore tudi zanimiv relief terena. Ta pada ob interni, notranji strani kmetije (jugozahod ) navzdol, medtem ko je javna, hrupna stran kmetije dostopna s ceste zgoraj (sever), vstop pa ob lugašu preide v klasično dvorišče. Sam vhod v hišo lastnika je z južne strani rešen s spet že znano in svojčas priznano ter osvojeno arhitekturno potezo, ki logično sestavi arhitekturno poetiko s funkcijo (glavni vhod) ter estetiko (stopnice z zidano kritino z dvema predimenzioniranima stebroma). Še danes je mogoče ob izredno ohranjeni grajeni strukturi občudovati sicer že vidno zdelane, vendar še vedno uporabne in skrbno v vzorec šahovnice položene tlačne ploščice. Te v hodniku povezujejo prostore po »sistemu hiše na dvorišče«. Vsi prostori so avtohtoni tako po vsebini kot materialih, tako zunanja fasadna ornamentika kot notranja obdelava nekaterih detajlov pa pričata, da je bila kmetija ves čas v preteklosti premožnejša. Striktna ločitev življenjskega, bivalnega prostora od gospodarskega (stala je pravokotno vezana na bivalni objekt od zadaj, drugi prostori za shranjevanje kmetijskih pridelkov ter za hrambo orodij in naprav pa ločijo zadnji del kmetije s sprednjim vhodnim) nakazuje zdravo razmišljanje takratnih snovalcev in graditeljev, ne obremenjujoč se s »sodobnim dosežki« postvojne gradbene stroke naivcev. Direkten dostop do vseh stavbnih celot med sabo lepo povezuje tudi preostale zelene površine, ki so namenjene paši živine. Gabarit vseh objektov zadovoljuje arhitekturni kontekst našega okolja, h kompletnemu celostnemu vtisu pa pripomore nedavna enostavna prenova zunanjih zidov kmetije, ki daje obiskovalcu pravilen občutek individualne nege objekta. Goran Dominko, dipl. inž. arh. vestnik 38, 5. septembrajg kmetija Nagrada in priznanje za ekološko in ekonomsko uravnovešeno kmetovanje: Stanislav Černela, Slaptinci Posebna nagrada Černetovim Pri ocenjevanju kmetij s področja kmetijstva smo videli nekaj zelo dobrih in zanimivih — Zanimive so bile kmetije, ki so se ukvaijale s turizmom, dopolnilnimi dejavnostmi in se specializirale za kakšno kmetijsko proizvodnjo Za prvi dve je pomebno, da so našle kmetije neko dodatno delo, s katerim so si dopolnile dohodek k že obstoječi proizvodnji (Tremlova kmetija iz Bokračev, Omarjeva kmetija iz Rankovec). Specializirane kmetije pa imajo še naprej možnost za razvoj osnovne dejavnosti, zlasti pa možnost dosegati primeren dohodek. Med temi so bile zanimive Horvatova kmetija iz Radovec, Štihova kmetija iz Noršinec, Lukačeva kmetija iz Hrastja-Mote in Kuzmičeva kmetija iz Šalamencev. Med ocenjenimi kmetijami smo se odločili, da bomo dali posebno nagrado za kmetij- stvo Čemelovim iz Slaptinec. Kmetija izstopa zaradi svoje dovršene proizvodnje in živalim prijaznega načina reje. Specializirana je za rejo prašičev in ima urejeno rejsko središče za vzrejo plemenskih mladic. Na kmetiji redijo v povprečju 50 plemenskih svinj in letno prodajo 100 brejih mladic, 200 prašičev pitancev in 700 pujskov ter imajo 16 ha njiv, 0,7 ha vinograda in 6 ha gozda, dodatno pa imajo v najemu še 6 ha njiv. Na njivah imajo zelo ozek kolobar - 14 ha koruze, 2 ha ječmena in 6 ha pšenice. Kmetija je zelo specilalizirana, posledica česar je zelo ozek kolobar. Vendar ji tega ozkega kolobarja ne moremo šteti kot slabost, ker je iz ekonomskih razlogov nesmiselno pridelovati poljščine, ki jih ne morejo izkoristiti za rejo prašičev. Svojo ekološko zavest in kakovost so pokazali z usmeritvijo v živalim prijazno rejo prašičev. Mladice re- dijo na slami z možnostjo izhoda v tekališče, ki je zunaj hleva. V porodnišnici imajo plemenske svinje velike koti-tvene bokse in slamo za nasti-Ij. Rejo prašičev po ekološki usmerjenosti težko primerjamo z govedorejo, kjer je že sam obrok za rejo goveda pestrejši in imamo možnost izkoriščanja travinja za krmo. Zato je pri Černelovi kmetiji že sama usmeritev v prijaznejšo rejo prašičev vredna pohvale. Za kmetijo je značilna tehnološka in tudi ekonomska dovršenost. Z njeno specializacijo so dosegli visoko raven znanja in dodelano tehnologijo reje prašičev. Z vstopm v sistem rejskih središč je dosegla najvišjo raven zahtevnosti reje prašičev in s tem ustvarila možnosti za dosego višjega dohodka. Po velikosti in organiziranosti kmetije je tipična družinska kmetija, ki bi tudi v tem trenutku znotraj Evropske unije zelo dobro gospodarila. Za konec pa bi lahko dodal, da nam pot v EU z ome-njeneimi kmetijami ne bo predstavljala nobenih problemov, slabo pa je, ker je takih kmetij premalo. DAMJAN JERIČ pišemo v drugem članku. Na tem mestu pa moram vsekakor omeniti 0,60-hektarski vinograd v Sovjaku, kamor posebno rad zahaja najstarejši družinski član 64-letni Stanislav. Njegova žena je 66 let stara Alojzija. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Slavko, Irena in Vida. Hčerki sta odšli z doma: Irena se je poročila k Seršeno- Na obisku pri Černetovih v Slaptincih Ženskam ni treba na njivo Tu in tam se komu zareče, češ kakšna kmetija je to, ki nima goveje živine, a se Černelovi zaradi tega ne vznemirijo Ne vem sicer, kje sta v nedeljo, 25. avgusta, ko sta obiskala kmetijo Stanislava Čemele, posedela slovenski in romunski minister za kmetijstvo (na klopi na verandi ali na prostem na klopi pri mizi iz razpolovljenega debla), vem pa, da so jima lepo postregli in tudi pogovor je bil zanimiv. Navdušen je bil zlasti Romun, kajti tako velikih kmetij v njegovi državi za zdaj še ni, bil pa je tudi presenečen, ko so mu povedali, da so letos pridelali 28 ton pšenice sorte žitarka in da je bil pridelek nadvse dober: 5.500 kilogramov na hektar. vim v Veržej, Vida pa si je ustvarila ru Vidmu ob Ščavnici. Doma je torej os a vko, ki je zdaj star 30 let. Poročilse J ietne-iz Logarovec in imata dvoje otrok, s .nI1)[a. ga Simona in pet let staro Nino. »Star da družinska veja živita v lepi slogi. pri tej družini nikoli ne manjka. Du 0 vprs-najstarejši član Stanislav, saj mi je na sanja odgovarjal v šaljivem tonu. Ženski predvsem gospodinji »Našima ženskama ni treba iti na vse, kar je tam treba postoriti, narediv Naši ženski seveda skrbita za vrt m g„anj. stvo. Tudi dobro kuhata in pečeta, z ce in potice!« je poudaril gospod te Namerno sem zapisal gospod, saJ ga vsi gospodje, on pa je gospod turnz^^^ Klepet s prijaznimi Cernelovimi je dobro del tudi naši strokovni komisiji in podpisanenu novinarju. In ker sem že omenil govejo živino, ki je na tej kmetiji ni, naj s tem nadaljujem. Goveda ne redijo že dvajset let, mleko pa kupujejo pri sosedovih. Kmetija je specializirana za vzrejo plemenskih svinj in pitancev. Več o tem I tako ogovarjajo mnogi, ki si P^^udi družinsko kmetijo. Omenil sem, ^eveda Pa f obisk dveh kmetijskih ministrov. ^^0° bil gospod takrat, ko si je kot vas [javo . prizadeval za elektrifikacijo vasi, na ta^ dovoda, asfaltiranje cest in ko šnjem območju komasirali ze j^ . a Vselej111 zevali njivice v večje parcele;- t>i dko. _ invo^i^ Malo je manjkalo 'Č^e^čutek razglasili za naj... kmetijo. O gOdiJ ’ sti, jim moralna priznanja za delo slo^ns^ ...............1.^^ svinj, o*>Jkt”J" si je resna stvar, z ti. 41 nehno Pri^jh ok^tiji»J prišlo do ka Id^pd rampe pa in podpisani se yi)1 pejal (po ces yse da skega posloPJ Jdargj -skih hlevov, ven , S tega niso praV-nj Pa klas- J pa ga Černelovi’ g H1 ščijo? Mlada tudi K njuna otroka jU, pustovali na n §. dar na njihovi kmetiji ne na katero bi prišlo veliko ljudi- 5. septembra 1996 'aj... kmetija 7 Osebno priznanje Horvatovim iz Ratkovec I Tremlovih ni mogoče spregledati Redijo 65 glav živine Prva turistična kmetija tistimi kmetijami, ki so vzbudile po ;zstopajo našega kmetijskega strokovnega ocenjeva Prizadevanja osemčlanske družine Horva 0 tej družinski kmetiji sem nekaj malega - • sem p0Vprašal. ^MeluVestnika. Zdaj, ko sem se pri njih spe ni’sem prav slišal. * k bilo prvotno pisanje v redu, ali pa mor je da sem se Horvat starejši je povedal, da je bilo vse gg zdaj pa to po-Pri seštevanju živine. Tedaj sem zapisal številko Oljarn na 65 glav. Horvatovo gospodinjstvo šteje planov. Poleg že omenjene-Jožeta so člani še: njegova ^Zorica, sin Jože z ženo Da-'t0> vnuka Mitja in Jožek, mati in tašča Etelka. Vse, ra-tn matere Marije, ki je bila bol- Uležala v postelji, sem tudi Ninova žena oziroma ’haie zaposlena v Pletilstvu v Prosenjakovcih, kjer je svojčas delal tudi tast Jože, ki pa je že nekaj časa upokojenec. Horvatovi imajo trinajst molznic, tri breje telice, štiri mlade telice za. pripust, drugo pa so pitanci. Obdelujejo 20-hektarsko posestvo, na katerem sadijo največ koruze (11 hektarjev), potem pšenico (7 hektarjev), ječmen (1 hektar)... Dan, ko sem jih znova obiskal, se je nagnil krepko proti večeru. Prišel sem ob nepravem času, kajti bil je čas molže krav in drugih večernih del. Za hip so z delom prekinili in se malo uredili za fotografiranje. Medtem ko sem jih »čakal«, sem nekaj besed izmenjal z najmlajšima članoma družine. Eden je trdil, da bo, ko bo velik, nogometaš. Dedek ga je sicer malo pokaral, ampak kdo bi vedel, ali se fantiču ta želja ne bo uresničila. In če bo dober, bo zaslužil veliko več kot z gara- Se je Mihael Tremel iz Bokračev prvi začel ukvarjati s kmečkim turizmom v Pomurju? — Kdo bi to vedel? — Zagotovo pa je bil prvi v Prekmurju Potem ko sta zakonca Mihael in Olga tuhtala, s čim se ukvarjati, da jima ne bi bilo treba več na delo v tujino, sta se odločila za kmetijo odprtih vrat, čemur po domače pravimo turistična kmetija. In prav sta sklenila, saj če ne bi tako ravnala, bi zunaj Prekmurja le malokdo vedel za goričko vasico. sem Italijani, drugače pa imajo goste še iz Avstrije in Nemčije. Tudi Slovenci radi zahajajo k njim, in sicer za nekaj dni ali so prehodni gostje. Tremlovi imajo 10 hektarjev zemlje, od tega 2 haktarja vinograda. Postrežejo seveda z vini iz svoje vinske kleti, narezkom, mesom iz tunke itd. Redijo seveda svinje in govedo, imajo pa tudi konja lipicanca, kije tako »vpeljan«, da ga ni treba voditi za uzdo, ampak ga s. s. njem na zemlji. tisti, ki je vešč hanja, lahko kar držujejo za daljši čas, so predv- Š. S. kmetija oddaja 15 postelj. Te so na kmetiji in v novi vinski kleti Odkar se Tremlovi ukvarjajo ‘s kmečkim turizmom, je menda poteklo že 18 let. Imajo prehodne in »stacionarne« goste, saj zajaha in se sprehodita po lepi v bližini. Od tujcev, ki se za- okolici. ac iz Hrastja-Mote y -uKac iz Hrastja-Mote v e •umila so čedalje dražja Štihovi iz Noršinec pri Ljutomeru Obdelujejo sto trideset hektaijev 0 ------------------------------- s*n kije končal ^efa I ° $°J°’ osta^ na km^iji očeta *oPot Lukača in njegove življenjske Anice Horvat? vq h * '"oge^11 bilo doma, da bi ga o tem povprašali, oče pa stiti kni8°V-Orit' V nje£°vcm imenu. Nekaj pa je res: škoda bi N ^hi izn^'^0’ kjer skuPaj z najeto zemljo obdelujejo 30 hek-601 re vse življenje ostal pri In ■ K J Pa, če se bo že intri novsem predal delu j 96^ VESTNIK er To pa je Omarjev sin Tonček, veterinarski tehnik, ki po službi poprime za vsako delo na kmetiji. Tudi mize mu ni težko pobrisati. v^o, de se bo že jutri povsem predal delu ) ^tava ■ ta^e °dl°č>tve še ni, saj sta starša še 'o delavoljna. Š. SOBOČAN pšh ® sedem let stara Doroteja P**st0^’ za£elo novo M n U ”c Priganja, vsekakor ne zdaj, ko se je zace '*ra'a učiti. Kaj bi ta hip raje zaužili: žemljico ali v domači krušni peči pečen rženi kruh? Saj vemo, da bi vam kruh z zaseko ali šunko bolj teknil. Naj ... kmetija '96: Alojz Omar, Rankovci V Pomurju je veliko dobrih kmetij Kmetijska proizvodnja je bila osnova vseh kmetij, ki so bile vključene v nagradno akcijo Naj... kmetija. Ker je osnovni cilj kmetijske proizvodnje primeren dohodek, nas je to načelo vodilo pri določanju pravil za ocenjevanje s področja kmetijstva. Dodatno'pa smo ocenjevali še ekološko usmerjenost kmetije in živalim prijaznejši način reje. Pri tem se je pojavila problematika nasprotja med intenzivnostjo in ekološko usmerjenostjo kmetijske proizvodnje. Kmetije, ki imajo manj intenzivno proizvodnjo, so običajno prijaznejše za okolje (manjša obremenitev živali na kmetijsko zemljo, pestrejši kolobar, slama za nastilj...). Na drugi strani pa so kmetije z intenzivno kmetijsko proizvodnjo, ki so že s svojo intenzivnostjo manj prijazne za okolje (velika koncentracija živali, večja poraba mineralnih gnojil, fitofarmacetskih pripravkov...). Ker pa se približujemo evropski uniji in s tem tudi večji konkurenci, si ne moremo predstavljati simbola »prave« kmetije v majhni, pestri, okolju zelo prijazni kmetiji. Take kmetije ob obstoječem načinu gospodarjenja v prihodnje ne bodo mogle preživeti. Če bodo hotele izkorististi svojo ekološko prednost, bodo morele uvesti neke vrste dodatne dejavnosti (ekološka proizvodnja, dodelava ali predelava kmetijskih proizvodov, turizem na kmetiji...). Tako je bilo osnovno načelo za določanje pravil s področja kmetijstva, da ima kmetija uspešno kmetijsko proizvodnjo in da skrbi za čim manjšo obremenitev kmetijske proizvodnje na okolje ter ima čim prijaznejši način reje. V skladu s tem načelom smo razdelili točke. Od 25 točk za kmetijstvo smo predvideli 10 točk za uspešnost kmetijske proizvodnje (količina in kakovost proizvodov ter ponudbe, dodatna ponudba kmetijskih proizvodov), 10 točk za ekološko usmerjenost kmetijske proizvodnje (primernost kolobarjenja glede na naravne danosti in rodovitnost tal, obremenitev živali na obdelovalne površine, reja živali na način, ki ugodno vpliva na počutje živali - paša, nastilj, velikost bivalnega prostora, klima v hlevu...), ter 5 točk za funkcionalnost in urejenost gospodarskih objektov (energijsko varčna tehnologija, proizvodnja in gospodarjenje z odpadnimi snovmi). Naj... kmetija - Omarjeva kmetija Glede na kriterije smo našli pri ocenjevanju prijavljenih kmetij veliko takih, ki so izstopale pri posameznih področjih ocenjevanja. Vendar smo redko našli kmetijo, s katero bi bili zadovoljni vsi člani komisije. Nekateri so imeli lepo oblikovane in urejene kmetije in zelo slabo kmetijsko proizvodnjo. Druge kmetije pa so imele dodelano proizvodnjo, po drugi strani pa slabe ocene z drugih področij. Tako smo na osnovi ocen in dogovora vseh članov komisije izbrali za »naj... kmetijo« Omarjevo iz Rankovec. Kmetija je tudi na področju kmetijstva dosegla visoke ocene. Njena prednost je v kombinaciji klasične govedoreje in prašičereje ter dodatne dejavnosti peke kruha. Ob razmišljanju, da mora biti kmetija konkurenčna tudi ob morebitnem vstopu v EU, je taka kombinacija proizvodnje ravno pravšnja. Redki bodo uspeli doseči na kmetiji zadovolijiv dohodek iz osnovne proizvodnje, zato bodo morali iskati dodatni dohodek. Kmetija Omarjevih si je tako izbrala za pridobitev dodatnega dohodka peko kruha. Omarjevi obdelujejo 10 ha zemlje, od tega je 9 ha njiv in 1 ha travnikov in pašnikov. V hlevih redijo 8 krav, 6 govejih pitancev in 8 plemenskih svinj, od katerih prodajo 60 pujskov ter 60 prašičev pitancev. Kmetija je tudi v sistemu reje bikovskih mater. Damjan Jerič, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje 10 vestnik 42, 5. septembraj^ aj... kmetija Prva nagrada za obnovljeno hišo Bačičeva domačija Manj je več (Mies Van der Rohe) II je rešena Obnove stare hiše zakonca Bačič od Grada finančno nista zmogla, zato stajo oddala v 30-letni najem tujcu — In kaj se je zgodilo potem? Zakonca Jožica in Vincenc sta pravilno menila, da bi bilo lepo imeti hišo v zgornjem delu vasi ob cesti Grad-Vidonci, saj je na višji točki, kakor je središče naselja, zato sta kupila staro hišo. Prvotne zamisli pa nista izpeljala, saj sta ugotovila, da bi bila gradnja na toliko želenem mestu veliko dražja kot v osrednjem delu naselja. Hišo sta zgradila v središu vasi. Tam, kjer je bila pred nekaj leti podrtija, je zdaj lepo obnovljena hiša. Za to je poskrbel Robert Pilz iz Sant Martina am Rab. Torej Avstrijec, mizarski podjetnik, pri katerem je Vincenc Bačič zaposlen. Bačičeva sta mu dala hišo v 30-letni najem, saj mu je kot tujcu nista mogla prodati. Brž ko bo to mo- Nagrado za najboljšo prenovljeno hišo prejme domačija Vincenca Bačiča od Grada, ki si zasluži to lovoriko po »trdem boju« s preostalimi prenovljenimi hišami, ki so omenjene kasneje in so vse tri prejemnice priznanj. Odločitev strokovne komisije je temeljila predvsem na izhodišču, da naj bi bila kakovostna prenova starejših objektov v bližnji prihodnosti največji izziv za arhitekte in vse druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s projektiranjem in gradbeništvom, take stvaritve pa bi morale v prihodnje okarakterizirati reševanje marsikaterega stanovanjskega problema mladega para, ki zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov ni dedoval novogradnje, stanovanja pa tudi ni več mogoče dobiti kar tako. Kakovostne prenove starih hiš, ki jih niti ni tako malo, bi morale tako prevzeti proces posodabljanja že obstoječih grajenih struktur ter iz danega črpati nastavke, ki bi ob spoštovanju starega, »za večno preizkušenega«, ergonomičnega in ekonomičnega nakazovali oprijemljiv stik harmonije starega z novim, klasičnega s sodobnim, v prispodobi rečeno belega s črnim ali obratno. Vsekakor se v vsakem stavku tega članka pojavlja pojem, ki mu pravimo sodobnost. V kvalitetnih prenovah jo je čutiti predvsem v osnovnem vsebinskem duhu prenove vse do najmanjših detajlov, ki lahko daje kakšnemu odsluženemu kosu česarkoli ob novi vsebini čar nove uporabnosti. goče, pa bodo najbrž najemno pogodbo zamenjali s kupoprodajno, kajti Robert Pilz je v obnovo hiše vložil veliko veliko šilingov. Tega seveda ne bi počel, ko tudi njemu ne bi ugajalo mesto, kjer stoji hiša, ki je bila nekoč sta-novanjsko-gospodarsko poslopje. Nov posestnik je hišo temeljito obnovil. Ima velik posluh za »rekonstrukcijo« in je izbiral le prvotne materiale oziroma hiše od zunaj ni spreminjal. Torej so sicer nova okna po velikosti taka, kot so bila prvotna, ki so po dolgih letih »življenja« dotrajala. Vrata, ki so še dobra, pa so ostala. Je pa tako v stanovanjskem kot nekdanjem gospodarskem delu (le-ta je zdaj stanovanjski) skoraj povsem odstranjen vodoravni strop in namesto njega je izoliran prostor med špirovci. Pa veste, s čim? Ne s stekleno volno, ampak z naravnim izolatorjem - trstiko. Domiselno, kajneda? Seveda trstike ni videti, kajti zakrivajo jo mavčne ploše, pribite na »roženice«. Tudi zimzelene melodije Ta hip pa še ni povsem urejen tisti del stavbe, v katerem je bilo nekoč stanovanje. V sedanjem bivalnem prostoru (nekdanjem gospodarskem delu) so velika lončena peč, vzidan štedilnik, staro pohištvo ... In prav tako star glasbeni avtomat (»džuboks«), ki gaje gospod Robert Pilz, ljubitelj starin, dobil od nekoga za rojstni dan. Darila je bil nadvse vesel. Zadeva deluje in tudi mi, ki smo v okviru naše ocenjevalne akcije obiskali to domačijo, smo poslušali glasbo. Pa ne nove popevke, ampak tako imenovane zimzelene melodije. Tedaj smo se tudi pomenkovali z Jožico Bačič in nekako zaznali, da se ji malo toži po kraju, kjer stoji obnovljena hiša, a nič zato, kajti formalni najemnik hiše ne zapira in tudi najemodajalca lahko zaideta tja kadarkoli, saj imata ključ. Jožica je sploh tam velikokrat, saj je nemalokrat bdela nad delavci, ki so urejali to ali ono. Rober Pilz pride s svojo družino v glavnem ob koncu tedna, kaj postori ali pa uživa v lepem okolju. Poskrbel je namreč tudi za oklico hiše, kjer rastejo stare sorte jablan, tam je stara hruška, brajde ... Stavba, ki je v obliki črke U, je obnovljena tudi zunaj. Morda koga moti »polna« ograja iz desk, vendar take najemnik ni postavil, da bi se »skrival«, temveč zato, da bi notranjost obvaroval pred prahom, ki se dviga z dokaj prometne in še vedno makadamske ceste. Pripomore pa še k zmanjšanju ropota s ceste. Potke po dvorišču pa niso nasute s kamnom, ne narejene iz betonskih tlakovcev, ki so zdaj pri nas tako moderni, ampak so »tlakovane« z lesenimi »čoki«. Deluje zelo prijetno in tudi vzdržjivo mora Zgoraj opisano se je dalo čutiti v vseh nagrajenih prenovah, najbolj pa v prvonagrajeni prenovi domačije pri Gradu. Omenjeno stavbo je avstrijski državljan vzel v nekajdesetletni najem, investicijo pa je pričel izvajati pred dvema letoma. Stavbo uporablja ob koncu tedna in ob dnevih, ko potrebuje počitek. Sam je po poklicu mizar, kar se pozna pri nekaterih fazah prenove, predvsem pa v plemenitem odnosu do lesa. Ta prvinski material je investitorju njegovo zaupanje večkratno povrnil, saj je v prenovljeni hiši in ob njej užitek posedati ter opazovati enostavne rešitve detajlov, ob lepem vremenu se pa pogled po dolini navzdol ponuja kar sam od sebe. Popolnost arhitekturne harmonije ponuja ta pogled, ne da bi obiskovalec vstal s klopi ob hiši. Domiselni detajli ob popravilu trnaca, lesene ograje in nekaterih stavbnih elementov, kot so okna in vrata, kažejo na investitorjevo globoko samoozaveščenost ter zdrav način življenja, saj se podobni prijemi pri enostavni organizaciji življenja znotraj hiše interpretirajo v odprtosti in povezanosti, pa vendar v ločevanju prostora po funkciji v definiciji, ne pa v prostorskem razmejevanju. Uporaba kuhinje po konceptu peči na drva, ločnica dnevnega in hrupnega prostora s spalnim v prostorski, zračni horizontali in uporaba drugih prostorov v sklopu povezave prostor-prostor ter prostor-atrij-prostor ponuja vsakemu uporabniku dovolj lastnega manevrskega prostora, da bi si lahko izbral svoj način življenja. Ob ogledu, če imate možnost, pa ne prezrite izredno ohranjenega delujočega starega originalnega džuboksa Wurlitzer, ki je postavljen v osrednjem dnevnem prostoru med kuhinjo in dnevno sobo in oblečen v kakovostno intar- uporabljali, pa tudi načina, kako so prenovo izvajali, pokazali izredno visoko zavest ter strpnost ob poplavi novih gradbenih posegov. Tudi te investicije so izvajane s skrbnim odnosom do uporabe domačih materialov (les in žgana opeka), razumevanje funkcionalne razdelitve grajenega prostora pa je pripeljalo do izvrstne uporabne adaptacije, ki obljublja uporabnikom že vnaprej veliko veselja pri uresničevanju življenjskih potreb, pa ne samo osnovnih. Pri Medenovih so ob prenovi obstoječe hiše s preprostim prizidkom nekaj, kar je ves čas funkcionalno in bo tako še veliko časa. Ob stanovanjski stavbi pa je objekt, kateremu bi pripadala gospodarska funkcija, sedaj pa je umetnikov slikarski atelje. Za stavbo pa se ponuja eden najlepših razgledov s Šalovskega Brega, ki z omenjeno zazidano strukturo zaokrožuje posebno zgodbo. Srnčevi so pred leti kupljen objekt s prelepim okoljem, ki je naravno obdano z gozdnim drevjem, prenovili s prav tako izrednim občutkom, saj so pri prenovi pokazali posluh pri že vnaprej uporabljeni vsebini grajene strukture, podobno kot pri najboljši nagrajeni prenovi pa so pokazali investitorji tudi tukaj veliko duhovitosti pri adaptaciji detajlov trnaca, ograje itd. Objekt je po investiciji obdržal vsebino v smislu namembnosti prostorov ter gabarita. Edina sprememba, ki si jo jc-privo-ščil investitor, je, da je pri prenovi strešnih svisel izbral rešitev z delnim čopom (katerega prej ni bilo), kar pa je izvedel korektno ter pravilno po tipologiji zaključkov in izboru materialov. Če sta omenjeni dve nagrajeni domačiji predvsem v uporabi med počitkom, pa Bavconovi v svoji hiši preživljajo ves čas, kjer s kozjerejo in pridelovanjem skoraj vseh vrst zelenjave poskrbijo, da živijo enostavno, polno in zdravo življenje. Šolsko pravilno orientacijo bivanjskega in gospodarskega dela objekta oka-rakterizira pravšnje visoka lipa, ki ščiti atrij pred vetrovi in soncem, visoko krajinsko osveščenost pa kažeta zakonca Olga in Boris tudi z kuhinjo in dnevnim eni strani terspalnico ®P°darsii prostorom na dru^ ^j delež«” objekt je bil enake pozornosti L tvori«/ stanovanjski in tak sen in arhitekturno^®^ nalen sklop. Ta pa je sti in disciplini, na katg , prisegata, prav imeni ^o. vljiv. Skratka, vredno manj lahko veliko, e vsakdanl Za človeka, ki zaf^ mestne naglice inin jeflaW-( sa niti več ne ve, ka zapra* tak način življenja P je poslopje temeljito prenovil in si tako ustvaril prijeten kotiček. zijo različnih lesnih furnirjev. Tak s prednje, po orientaciji idealne stra- biti, saj je ustrezno zaščiteno. S. SOBOČAN element postane v domači uporabi nehote glavni likovni dejavnik v osrednjem prostoru hiše, ob funkciji (v njem je namreč zavidanja vredna zbirka starih plošč) pa interpretira že zgoraj opisani dejavnik - sodobnost. Za preostale tri nagrajene prenove naj poleg že opisanega omenim, da so po svoji zunanji in notranji . izvedbi le malo zaostajale za prvona-grajeno, saj so investitorji le-te h pri spoštovanju materialov, ki sojih «1 ' Bačičeva sta nameravala v gornjem delu Gradu, kjer je stala podrtija, sezidati novo hišo, ven^trjjcU Pe'Žl1’ tam predraga, zato sta hišo postavila v središču vasi, staro hišo pa dala v dolgoletni najem ‘ •- In če boste obi^ja^ utopičen. In ce o deve111 nove, Medenove, Srn ve na njihovih P ^ vj ve ” )(i boste spoznali da veselim in nasm J en®Gi' očitni veliki ztvlj ainPaktu botruj e naklj ucj ’ rhitektu Ijenjsko okolje t jaIH si jc>s svojo zdravo P sami. Na k^fjJnem Po trdem in nekav ust odpovedovanju A nem do konca dm-dipl.i > Goran Domin ni združili vse življenjsko bistvene povezave (nekoč funkcija odprtega trnaca) v dnevni prostor, ki je zgrajen tipično po naše in po konstrukcijskem kontekstu soroden marsikateri rešitvi v preteklem predvojnem času. Pri prenovi so pri zamenjavi materialov očitno pazili, da so zamenjali v glavnem samo tisto, kar je . dokončno propadlo. Ob takem spoštovanja vrednem odnosu do materialov doživite ob ogledu pravo demonstracijo, in sicer kako ohraniti ureditvijo okolice, saj pot obiskovalca pripelje do njiju po drobnem murskem rečnem kamnu, ki se z drugimi domačimi materiali prav imenitno ujema. Ob taki popolni sliki ne moti niti to, da je stanovanjski del pokrit s temno salonitno kritino (sicer s pravilnim naklonom), saj po besedah zakoncev ni bilo mogoče kupiti opečne strešne kritine na obročno odplačevanje. Tudi sam objekt je prenovljen tako, daje ohranil osnovno konstrukcijo s trnacem, z vhodnim hodnikom ter Milan Vincetič Vodnjak - Šiba dobro kaže, mali, je zamomljal s cigareto, prilepljeno na spodnjo ustnico, šiba se nikoli ne zmoti, ona ve, kje je voda, če je še taka sušina. Že dobro, cela dva meseca ni deževalo, mali, vsaka vretina je poniknila globlje, ni vrag, da je ne bi bilo... Opazoval sem njegovo mirno, na videz otrdelo roko, brado, ki se je nabirala pod zapetim ovratnikom, in cigareto, ki si je ožgala na ustnici majhno jamico. - Dva dni časa imaš, mali, da pripraviš vse potrebno: vreteno, majhen škaf za zemlji in nekaj vina. Za drugo bom že sam poskrbel. In res, cela dva dneva sem potreboval, da sem zabil v razsušeno zemljo dva močna kola, ju še pričvrstil z verigami, zvrtal vanju luknje in nanju prestavil staro vreteno. Vrv sem si bil sposodil pri sosedu. Samo eno napako sem naredil: vse skupaj sem pokril z deščicami. - To ni dobro, mali, je pokazal na strešico, še predenje ugasnil moped, senca ne sme biti. Medtem ko je nekajkrat krepko srknil žganico, sem s sekiro razbil streho. Videlo se mu je, kako je zadovoljen. Vodamojster, kakor so imenovali kopača vodnjakov, znanega in edinega daleč naokoli, je bil v resnici redkobeseden. Tudi če gaje srknil čez mero, se mu jezik ni razvezal. Nekam odsotno je buljil v steno in vlekel cigareto za cigareto, obraz se mu je potegnil na levo, lica nabrala, na videz je otrpnil, le prsti so mu nemirno prebirali po mizi. Že od malega sem ga poznal, pravzaprav sem poznal le njegov moped: bil je prava razbitina. - Pa bova začela, mali, je počasi vstal, sprva oba, ko bova od pasu nižje, pa jaz sam, da si ne bi obdrgnila kolkov. Ti pa pazi na vreteno pa tudi namaži ga. Pa ne pozabi na ta zvonček, ti že veš, kam sodi. Pravzaprav nisem vedel, vendar ga nisem vprašal. Čez dobri dve uri sva se zarila v zemljo. Priznam, kljub starosti me je prekašal. Videl sem njegove tanke, na pol moje, žilnate roke, srajco, ki se mu je prilepila na hrbet, in rahlo poraščen popek, ki si ga je drgnil z zemljo. - Ne glej tako butasto, mali, me je zviška pogledal, čeprav je bil za dobro ped manjši od mene, kaj pa ti sploh veš o svetu in teh rečeh. Še v jajcih si bil, ko sem si popek hladil z zemljo in ril po njej, mater ti cigansko... Ob zadnjem mu je ušel nasmeh. Vodamojster je le poredko dvignil glas, če pa ga že je, mu je tako izstopila žila na vratu, da ga je dobesedno dušila, zato si je žejno poplaknil grlo. Tako se mu je počasi vračala rdečica. - Pa pazi, mali, da mi škaf ne butne na glavo, imel me boš na vesti, vode pa nikoli. Ko boš slišal zvonček, potegni. Pomeni, da mi v praznem pošlješ steklenico, ja? Pomikal sem, vodamojster ali samo mojster, kakor sem ga najraje ogovarjal, je bil videti zadovoljen. Prvi dan je šlo lahko. Dobra dva metra sva zmogla. - Vidiš, mali, krhka, mlečna zemlja, a niže, boš videl, sam kamen in železo. Šele zdaj se vedel, da mu njegova pritlikavost izredno služi. Začel sem premišljevati, kako ti je že ob rojstvu dano, kaj boš počel v življenju. On je bil rojena krtica. Zvil se je po polžje, se oprl v steno in z ravnico drobil grudo za grudo. To je potrpljenje in zadovoljstvo, me je prešinilo, takole drobtino za drobtino trideset metrov globoko. Črvičiti in črvičiti, sem si mislil, dokler v škornjih ne zajameš vode. . ■ - Kako je spodaj? sem zavpil. -Alo, mali, je dvignil glavo, porini moj moped v senco, gume mu bodo šle. - Ste žejni, mojster? "-------------------------------------------------- z^' Že lep čas nisem bil slišal zvonca. Preklinjal je in se nekaj velikega. ■■zemli'- - Menda ni skala, mojster, sem zavpil navzdol, v naši - Pa preveri, mali, če je bencin zaprt, večkrat mi ga za a itboSa Ne vem, ali je bil vodamojster v resnici gluh, vendar s ,^1 h v nil sem moped ob deblo, in ko sem zaslišal zvonček, sem P ^no^°' ■ - Dobro ga pričvrsti, mali, se je zagleda! kvišku, pa verl - Če se razsuje škaf, mojster? [j Škofjo ■ Dolgo mi ni šlo v glavo, kako je spravil v ta na videz gV. \(f in oglato kamnito klado. Imela je najmanj štirideset kim&' popustil bilo podajalo in kosilo, v lesu je pokalo. Bal sem se, da klini. Mojstra bi zmečkalo kot gosenico. Skala je bila res j^jcO *:egoi^ sem jo bil zvrnil iz škafa. Ko sem koj nato spustil v jamo sefi slišalo le glogotanje njegovega požiralnika; zdelo se mi J ’ trebuhu nabira kot voda kje v temnem drobovju zemlje- praga’ - Še ena je, mali, sem slišal čez čas, morda se večja- 3 sodček je. Če je ne pribijeva ali izkopljeva, je bil ves tru moped v senco? , lii ffiPp ■ Šele mnogo kasneje sem zvedel, da se globoko v z prostor in cas: da cas teče počasi, da se razleze v ude ko sih hote ustavi in zadihano počiva cele večnosti. Zunaj ■ V ( Sonce se je bilo ujelo nad gozdovi in griči, začeli sta me naveličanost. Enoličje me je zmeraj pobilo. Rok skoraja ^ip prstov ne. Ročica na vretenu iz surovega, neposušenega kožo. . - Še dolgo, mojster? . J Nisem dobil odgovora. Nekje globoko se je premikat idS<>se sopel, komajda sem še razločil njegove dolge, tenke ro skalo, rovnico, ki je natančno odkopavala, in ko je zazvo vse sile, da mi je uspelo spustiti škaf nižje. tac in Gabriela na Šalovskem bregu vestnik 43, 5. septembra 1996 I M je pripeljalo akademskega slikarja Ig sopotnico Njenega na Gorenjskem, in njegovo . rojeno v Vrtelo Gaal, prevajalko za madžarskijezik, Prekmurskih Genterovcih, na Salovs___———------------- Telefon ne moti Goričko ni več bogu za hrbtom, saj so pred kratkim tudi na Šalovski breg napeljali telefon. Tudi Ignac in Gabriela sta ga dobila. Koristna reč, ki pa jo lahko tudi izklopiš, če človeka preveč mori pri delu, vsekakor pa pri umskem na- in Gabriela sta nadvse srečna, ker sta * tam celo uradno in si uredila hišico na Šalovskem Bregu. jova|a o prijetnih stolno prebivališče. Oba sta skoraj v en glas pr P je na vzpe-^utkih bivanja zunaj mesta in o pozitivni ene , domačijico so B1na pretek, in blagodejno deluje na telo m • tam prenočijo. I niuni gosti6, s0 tud* srečni, Če sem si prav zapisal, potem je za vse to »kriv« Ignac, ki je pred kakimi petimi leti odkril šalovski zaselek in na njem razpadajočo hišo. Ni veliko pomišljal in kupila stajo, nato pa pljunila v roke in tudi v denarnico je bilo treba velikokrat seči. Pokazala sta fotografije nekdanje podrtije in fotografije »pretvarjanja« hiše prezanju. Dobrodošla bo tudi modernizacija ceste, ki vodi čez Šalovski breg od regionalne ceste (Murska Sobota-Hodoš) do Domanjševec. Ko bo pot laže prevozna, bo morda »oživljena« še kaka druga zapuščena kmetija na Šalovskem bregu. Moja sogovornika upata, da prevelikega direndaja naj---------------------------r brž le ne bo in da bosta lahko dolgo in srečno živela v miru v svoji hišici, kjer pa nikoli ni- --------------------1 v sedanje stanje. Delo sta zmogla in zdaj največ časa preživita tam. Vsekakor pa Ignac, ki si je uredil velik slikarski atelje, v katerem nastajajo čudovite slike. Nekoliko drugače je z Gabrielo, ki ima bolj urejen delovni čas, saj je treba priti v službo v Mursko Soboto ob določenem času, včasih ostati celo dlje in tako naprej. našel Srnec je 23 let iskal in konpo ^ei Srnec je 23 let isxai u< *wetija v Čepincih r^niel je, kot je sam dejal, k/lna Srnec iz Murske Sobote preživi dni na svoji kmetiji v Čepincih ^^j^Počitek in delo ____________________ je vadbeni inženir, žena Marta je ekonomska teh Pa študira. In vsi so navdušeni nad svojo ^etr°v odd retn delu naše domovine v od Murske Sobo e ^nih čepincih. kmetija Daniel je, kot je sam ucjai, »gor zrasel« na kmetiji in ne mčd študijem in svojim poklicnim delom (projektiranje oz. gradbeni inženirng za visoko-gradnje) se ni »pogospodil«. Kar 23 let je iskal zemeljsko točko, kjer bi sebi in svoji družinici postavil trden dom. Imel je posebne zahteve: prostrana okolica, objekt mora biti prilagojen okolici oziroma panonskemu svetu. In nekega dne v 1989. letu je po naključju odkril svoj sanjski svet. Ni veliko pomišljal in s prodajalcem je sklenil pogodbo. Tudi zaradi prostrane okolice, ki meri 3,7 hektarja, in dobrih sosedov, ki so brž izrazili željo pomagati. »Hiša je bila ena sama ruševina. Začeli smo z deli in popravili ostrešje ter obnovili zidove. Ker je tam okoli veliko visoke divjadi, smo pred hišo morali postaviti ograjo,« je povedal Daniel, ki je zdaj zares j ima svojo kmetijo. No, tam za zdaj sicer še ni živine, ampak v pogovoru s sogovornikom sem okril, da bo prej ali slej tja pripeljal kravo ali konja. Vsekakor pa bodo živali kdaj poznje, ko bo denimo v pokoju, saj bo tedaj ta kmetija njegov in družinin prvi dom. Že zdaj skoraj tretjino leta (v glavnem ob koncu tedna in čez praznike) preživijo v svojih Čepincih. V eni od sob si ureja svoj projektivni atelje. Tam, kjer je mir, človek laže ustvarja. Š. SOBOČAN •>\'4 srečen, saj AJe tnali, iP %Js ’ S°Pel’ ne bo^ zmoSelsam. Mora! me boš spustiti ven. Oba P° lestvi; takrat ne bo vode, če pa že bo, se bo 'Z^fat križem privezal skalo. Od zgoraj seje še videlo, ' m vrv ‘n naredU velik, nekam okoren vozel. a ne vleči sam, je zaklical, počakaj, da še jaz prilezem privzdignil skalo, zvezal podnjo križni vozel in ga učvrstil z žico. Dobre pol ure je prevračal skalo. Ko se je znova pokazala njegova kapa, na robeh in ščitniku blatna.se je videlo, da mu je uspelo. Obraz se mu je spremenil. - Zdaj pa še počasneje kot prej, le počakati morava, da se vrv umiri. Daj, mali, upri se v kol in napni, v tretje ne sme pasti. In ni. Ped za pedjo se je dvigala kot velik, počasen pajek, postajala sva in zadrževala, čutil sem, da mi bo zdaj zdaj šlo zapestje, vodamojster pa je s klinom, ki gaje bil našel v pesku, oprl vreteno bb drog in se obesil nanj. Še, mali, mali, sem ga slišal za hrbtom, samo še za laket in je najina. Ko sva zagozdila vreteno, sije oddahnil. Bol zadovoljnega ga še nisem videl. Skala je bila resda dvakrat večja kot prejšnja, zvalila sva jo na prod in sedla nanjo. - Tako je s temi skalami, je pomodroval, čim težje so, raje jih imam. Daj, mali, ovlaživa grli. A ta ni najtežja, je pa najbolj zahrbtna, gladka, neubogljiva. Dober si bil, mali, sem zrasel v njegovih očeh, dober, a je še globoko do vode. Bogve, koliko takih ali še večjih naju čaka. Zadnje besede so se mu zalepile na jezik. Poznalo se mu je, da ga je bilo zdelalo, docela zdelalo. Glava mu je ušla na prsi in zakinkala. ' To je bil najbolj zdrav in hkrati najbolj težak spanec, ki sem ga kdaj videl. Niti povečerjal ni, le zajahal je svoj kolibri in mi dejal, da sva potrebna medvedjega spanca. Resda sem ga bil potreben, vendar se nisem naspal. Bil sem preveč zdelan. V mišicah mi ni dalo miru. Premetaval sem se po postelji in šiloma tiščal oči. Spati, spati, sem si dopovedoval, do onemoglosti spati, vendar sem šele proti jutru zadremal. Zbudil sem se že navsezgodaj. Imel sem strašne podočnjake. Kresnici pa sem se bal tega dneva. Tudi vodamojster še ni bil docela pri sebi. - Tista skala, je momljal, pa nama je dala vetra, kajne, mali. Samo upava še lahko, da danes ne naletiva na podobno. No, mali, si že dvignil razbiti škaf? ' To je vendar tvoje delo, mali. l k^^opp/ Č sem se dobesedno obesi! na vreteno, da seje bila vrv \aObellu ''Za ročai Jaz za kolo, pa ne popusti, četudi ti gredo vse \^'JeZa ? ^Ijo^p V°nj po cigareti, nezdravem želodcu in vinu seje mešal tnali sva' Dajva, je šepetal, ne popustiva. X® bi biti i a’ tna/j ~ z^aJ- mojster. ^kJezSomi°raJa- ^'tis Se ie r^i^a^e s^ov'to butnila k steni, se odzvala in zgrmela rekelQZ etel na kosce. Ko se je umirilo, je zasopel: ’ naie nevarno, zmečkalo bi me bilo kot glisto, ti ni- ^eh ' na’02'^'11 “junice seje ovedel. Hlastno je bil pokadil ciga-Povl'c ~e^zniln drogom umirim vreteno. ^k^tn tnov se^e 0(ikašljal, znova morava poskusiti. Spusti! se ^o/ P°st«lo / l,ave2al- AH greš raje ti? Njegove ozke, drobne oči so se i ^iniln sram- Ko se ie spušča! po vrvi, sem bil prepričan, da 6 m ven, celo, mali, se je gubil njegov glas, četudi a '• vrzi mi poldrugi meter močne žice! Z rovnico sije bil sta sama, saj sta z njima psička Pacek in Lajček. Petdeset sadnih dreves S pobočja, kjer stoji domačija Medena in Gaalove, je krasan razgled daleč naokoli. »Kmetija« meri 0,56 hektarja in ima velik vrt, ki ga družno obdelujeta in se veselita plodov. Teh je veliko, četudi ne uporabljata zaščitnih sredstev. Okrog hiše raste 50 sadnih dreves, zlasti jablan, ki prav tako niso »zatirane« z nevarnimi škropivi. Š. SOBOČAN Ribnik ni ribnik Daniela sem malo »okaral«, češ da ribnik najbrž ne sodi rav- no na dvorišče. In kaj mi je povedal? Da to sploh ni ribnik, četudi je v vodi nekaj ribic, ampak biotop (prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, op. p.). Dodal je, da so na Goričkem, zlasti pa na območjih, kjer ni v bližini tekočih voda, že od nekdaj mlake, ki so nujne tudi zaradi varstva pred požari. No, po tem pojasnilu biotop v obliki ledvice ne sme motiti. Vanj priteka voda po naravnem padcu z nekoliko višjega pobočja. Hudo narobe pa najbrž tudi ni, če se kdo v njem tudi »namoči«. Čeprav ni zvenelo kot ukaz, bolj kot očetovska prošnja, sem vedel, da ne bo popustil. No, mali, je godrnjal, zagozdi vreteno, vzemi s sabo košaro, zmeči vanjo razbitine, jaz pa te bom počakal zunaj. Seveda nisem hotel pokazati strahu, ki se me je loteval. Ko sem se spuščal v jamo, sem se kot klop oprijel vrvi. Če mi spodrsne, je po meni, so se mi šibila kolena. Na dnu sem koj stopil na razbitine. Sklonil sem se, da bi jih pobral, pa sem butnil v steno. - Počepniti moraš, mali, je prišlo od vrha, pa košček za koščkom. ■ Bil sem neroden, okoren, slonast. Stežka sem spravil vse polomljene doge v košaro. Ko sem jih, sem pozvonil. Gledal sem, kako se je košara dvigala. Videl sem le rebro neba. Spreletelo me je: tišina zemlje pa ta vonj pa spet zemlja, ki se napenja, ki se lahko samo malce pošali, pa sem zakopan, pa ti drobci zemlje in obroč, ki me je lopnil po goleni, da sem zaklel, vsa ta tišina, ki je odmevala, medtem ko se je sklanjal nad jamo in se mi režal. - Boš rovnico in lopato, mali? Ti boš ja lažje kot moje stare, izsušene kosti. Samo paziti moraš, da ne podkoplješ. Lahko te celo zasuje. Preglobok grob bi bil, kaj! In kaj, če ti ne spustim vrvi? Lahko se boš do onemoglosti nakričal. Vem za to, enkrat so se tako pošalili z mano, ko mi je zmanjkovalo zraka, pa so me le potegnili kvišku. Pet let si nisem več upal dol. Ob njegovih besedah me je prevzela panika. Kot jazbec sem se oklenil vrvi in plezal bi bil, četudi ne bi bila nikjer pritrjena. Ko je zagledal moj prestrašeni obraz, je prasnil v smeh. - Si pa drek, mali, me je ozmerjal, mislil sem, da te je kaj v hlačah, pa to je komaj dobre štiri metre. Kaj bi ti storil pri dvajsetih ? Čez dvajset je bil moj najglobji, in če me občutek ne vara, ga bom s temle pustil daleč zadaj. Imel je izjemen, občutek za te reči. Celih trideset let je delal samo to. Drugo ga ni zanimalo. Zato je imel denarja za sproti, tudi pijače. Samo pozimi je zmrzoval. Tako je ril centimeter za centimetrom. Moj kup zemlje se je počasi večal. Plast mivke, pa Ha, nekaj humusa, strohnelega listja in nekaj lubja pa znova trda Ha, mivka, drobno kamenje... vestnik 44, 5. septembra^- 12 'aj... kmetija Bavconova iz Križevec v Prekmurju Življenje kot v pravljici So ljudje, ki imajo veliko premoženja in kljub temu niso srečni — So pa tudi Zemljani, ki ne premorejo veliko gmotnih dobrih in so vseeno - srečni — Ni vse materialni svet! To pisanje bi lahko začel z uvodom, kot je v pravljicah: »V križevskem zaselku Dol živita zakonca Bavcon. Gospe je ime Olga, gospoda pa ogovarjajo Boris. Prebivata v lepi beli hiški. Imata osem koz in pet muc ...« Prav nič se nisem zlagal! Vse, kar sem zapisal, je resnica! Bavconova sta upokojenca. Olga je bila medicinska sestra, zaposlena na ginekološkem oddelku soboške bolnišnice in je marsikomu pomagala na svet, Boris pa se je ukvarjal z izdelavo usnjarske galanterije. Do upokojitve sta živela v Puconcih. Tam sta tudi začela rediti prve koze. Po upokojitvi pa ju je »obsedla« misel o hišici, ki naj bi bila čimbolj na samem, okrog katere bi bilo čimveč zelenja, svežega zraka ... Toliko bolj, ker je Olga hudo zbolela. Nekako sta zvedela za 110 let staro podrtijo v dolnjem delu Križevec v Prekmurju, v kateri že dolgo nihče ni stanoval, in kupila sta mi (večjimi) okni, ampak so ostala v prvotni veličini. Škoda, ker hiše nista prekrila z opečno kritino, ampak s salonitnimi ploščami, saj bi bila potlej hiška še bolj domača - pravljična. Všeč je bila tudi naši strokovni komisiji, zato bosta Bavconova prejela priznanje za obnovljeno kmečko hiš(ic)o. pravljata skuto in sir. Olga je celo prepričana, da ji je prav uživanje kozjega mleka povrnilo zdravje. Glas o tem se je razširil naokoli in kar vrste se obiskovalci, ki pridejo povprašat za nasvete. Tudi sami bi uživali kozje mleko oziroma izdelke iz njega, manj pa je takih, ki bi imeli tudi koze. Naša strokovna komisija in pisec teh vrstic smo se ob prvem obisku pri Bavconovih kar dolgo zaklepetali, ko pa je bilo treba pokusiti ne le mleko, ampak še izdelke iz kozjega mleka. Pri »konzumiranju« je bil še posebno prizadeven naš arhitekt. Tedaj smo tudi zvedeli, da za koze skrbi predvsem gospod Boris. Ne skrbi pa samo, za hranjenje, ampak tudi za visoko higieno v hlevčkih in okrog njih. Poleti so koze seveda pretežno zunaj. Lepo je pogledati tema imenona in ne, kot je to običaj pri starih zakoncih, s »ti«, »ona«, »naš«, »naša«), ampak se tak kotiček najde še kje na Goričkem ali v drugem delu sveta ob Muri, le odkriti ga je treba na kraju samem ali ob pomoči oglasa v časopisu. In kar je tudi pomembno: trdno moraš biti odločen oziroma moraš priti do spoznanja, da ni vse le visok standard, ampak srečo prinašajo tudi majhne reči in širok duhovni svet. In če je to za koga pravljica, naj mu bo! Kaj so to kemična sredstva? Pravljica pa ni naravno pridelovanje vrtnin. Torej nič škropljenja. Povsem naravno je tudi prhanje z vodo, ki jo segreje sonce, na »pr-hanca« pa priteče iz tako imenova- delu v ne poljske prhe. Še kaj bi se našlo ši pogovor o njenem ^apove-pri Bavconovih v Križevcih v Pr- šnici na koncu mes ■ ekmurju. Zagotovo se bom pisec dujem zanimivo bra teh vrstic tja še vrnil. Tudi zato, $ ker sem se z Olgo domenil za dalj- ' TRAKTORJI univen/fH NOVOSTI - traktorji serije forte - nova kabina za sadjarstvo vinogradniške traktorje POPUSTI NAGRADNO ŽREBANJ KREDITI - ZAKUP -ZA NOVO jo. Kar tri leta so potekla, preden sta jo v tako imenovani lastni režiji uredila od temeljev do strehe. Domiselno: sten nista obnavljala, ampak sta jih »oblekla« s ploščami in nanje nanesla stenski premaz. Okenc tudi nista zamenjala s kaki- Olga je nenadoma ozdravela Bavconovima ni treba veliko v trgovino. Imata 8 koz, ki jima dajejo mleko, iz katerega potem pri- na belo hiško, okrog katere se pase drobnica, v bližini pa teče potoček. Spita na lanenih prtih Olga je strokovno komisijo seveda popeljala tudi v notranjost hiške. Celo v spalnico in pokazala na posteljo z lanenimi prti. To je le eden od dokazov, da Bavconova uporabljata dobre stare predmete in skušata živeti čimbolj naravno in umirjeno. Vse to ni pripomoglo le k ozdravitvi, ampak prispeva k dolgemu življenju. Tam dol v križevskem Dolu ni vsakdanje ihte, nervoze, stresov ... Tam dol je skorajda pravljični svet, ki pa ni »rezerviran« le za Olgo in Borisa (v pogovoru sta se tolikokrat ogovarjala s Novi dosežki v razvoju traktorjev UNIVERSAL: - specialni gozdarski traktor - popolno varovana gozdarska kabina - sprednja rampirna deska - zadnja sidrna deska - zaščita motorja in menjalnika - popolna zaščita platišč - dodatno montiran nosilec vitla - dvobetonski hidravlični vitel z jekleno vrvjo (daljinsko radijsko voden) EXPORT - /MPORT TRGOVSKO !NPROTZVODrTO^^fcl 16 62230 LENART. Ptuj^Oce SL O \/E HL(~3MM2/724404,724416 ■ NAJBOLJE PRODAJANI TRAKTORJI Ubijalo me je. Ta počasni, raztegljivi ritem. Kot da se nič več ne premika. Sonce je mirovalo nekje visoko in pripekalo. Nikjer sence. Pekel, pravi pekel. Kako globoko še? Koliko škafov? Bom moral po novo vrv? So stene že vlažne? Globoko, globoko, do nesramosti globoko. Tam nekje v laporju se je upirala senca, tu in tam pozvonila, slišal sem le oddaljene šume, pljusk izabele po njegovem grlu, pa znova škaf laporja in mivke... Kot da se bo to ponavljalo vse do Amerike, ki mora biti nekje onkraj zemeljske krogle. - Koliko še, mojster? - Še precej, mali, še precej, suho je spodaj in trdo, saj sam vidiš. Počasi gre. Dobro, da si se sam spomnil pa porinil moped v senco. Četrtega dne je naletel na še debelejšo plast laporja. Od zgoraj ga nisem več razločil. Slišal sem, da je klel. Kakšno uro je potreboval, da je napolnil škraf. - Je temno, mojster? sem zavpil v jamo. - Ne pozabi na moj moped, se je pritrgalo. - Naj spustim v jamo kabel z žarnico? - Petrolejko, če imaš, mali. Nekdo mi je že davno pred tem povedal, da noče delati ob žarnici. Zadušilo ga bo, sem si mislil, ko sem spuščal petrolejko, ki sem jo bil kupil nalašč za to, petrolej je zahrbten. - V redu je, mali, čisto v redu, le velik žebelj si pozabil, naj si jo obesim kar na kurca ali kaj? Sprva me je jezilo, ker sem moral tekati po vsako malenkost posebej, pozneje pa mi je prav to preganjalo dolgčas. Vodamojsterje bil spodaj docela odvisen od mene. To mi je dokazal ondan. Strgalje preklemani lapor in klel. Drugače ne bi bil vzdržal. Zvečer je bil še najbolj podoben jamskemu človeku. Smrdel je po vsem mogočem. - Se nikoli ne bojite, mojster? Zamahnil je z roko. Pričakoval sem, da se bo razgovoril, da mi bo povedal dve, tri dogodivščine, a je le skomignil z rameni in spravil iz sebe nekaj nepo membnih stavkov. Prav potešen pogovor mi je najbolj manjkal. Šestega dne se je ulilo. Prejšnji dan je komajda prebil lapor. Dobrih dvajset, petindvajset škafov ga je bilo. Lapor ima poseben vonj, vonj po starih svetovih. Kot da se naplavlja in zgodovine. Zanj ne. Zanj je bila le prekleta, trda sivina, ki se jo je potrebno lotiti tudi s prebijačem. Šestega dne se je torej ulilo. Končno se je ohladilo. Odhitel sem po velik, črn dežnik in si ga privezal ob kol. Dobro mi je delo. Dobro me je varoval dežja. Prisluhnil sem mu. Kot da bi deževala trava. - Si porinil moj moped? se je slišalo iz globine. - Vas nič ne zebe, mojster, niste mokri? Zemlja je še suha, vendar peščena. Počasi bo, mali. Naliv je bil le prehud. Voda, ki se je bila nabirala zgoraj in drla po travniku, je curkoma lila v vodnjak. Prva voda, sem mislil, prva voda tako globoko. - Jebemti, mali, skoplji že enkrat jarek okoli, da me ne zalije. Vendar se zemlja ni dala kar tako. Le od zgoraj je bila mokra. Ravnica se ni in ni prijela. - Ne gre, mojster, ven boste morali, sem zavpil z dlanmi na ustih. - Jebemti, mali, je vzrojil, ali si resda iz dreka, skoplji že enkrat ta pičkin jarek in mi daj mir. Še sreča, da je kmalu ponehalo. Nebo se je v hipu zbistrilo. Bilo je sveže, drevje se je lesketalo, zaostala voda je vrvela skozi travo. Velike pene oblakov so potovale proti vzhodu. Medtem sem izpraznil nekaj škafov zemlje. Na videz je bila bolj vlažna in lažja. Drobila seje. - A ni še nič, mojster, vrvi mi zmanjkuje. Še isti dan sem moral iti po novo. - Zdaj je bo moralo biti dovolj, je godrnjal, drugače resda nima smisla. Hvala bogu, da je še mivka, mali, ko bo živi pesek, pa bova morala nehati, četudi ne porabiva niti pedi te vrvi... Gledal sem njegove oči. Kot bi pomagale rokam. Sesedle, upadle, malce samosvoje. Kot da ni nič ostalo od njih, le gola zrkla, ki reagirajo na svetlobo. Brez izraza so bile. ^k45, 5. septembra 1996 13 Nojevi iz Brengove ohranjajo dediščino Sto let stara hiša in aj... kmetija Mevž vetrniki ^stenski prekladi nad starimi vrati, ki s° toliko dragocenejša, je izdolben J^JR ^6. Gre za letnico , nje hiše (1896) in njena nekdanja sta ^.“^»čne stanovanjske hiše in gospodarskega st - e*n' Adolf Ploj in njegova žena Kristina, stara 57 ko 3 $e hčerka Sonja in 23 let star sin Branko, I^tince J- e,druSa hčerka Marjana poročila k Firbasovim v Njihova tSe te. nekaJ časa ukvarjajo s kmečkim turizmom in je P|oi . met*ja pred leti razglašena za naj... kmetijo. katerem „ ?tarsko Posestvo, ^Zo, Predvsem litini nek°liko na ’^vršin?g nte Je velika trav-?IVa''neDa^ ~ pa^n'k- Seveda se Po tai° P° Vsem Pobočju, 7' ° lrnenovanih čre-S^PasuV^Hn PaŠi >>pazi<< l?°Ca n° oddata - ^rav molznic in M“Cez 3° 000 litrov iškega Pa dobUo iz 0,30 (1 8avinograda. debele pot vodi skozi Brengovo, da se ne bi zazrl proti Plojevi domačiji. Sestoji iz stanovanjskega in gospodarskega dela, ki sta ločena. Potnik postane pozoren tudi na starinska hrastova vrata v ograji, ki so tudi stara sto let. Mnogi se ustavijo, fotografirajo, tu in tam pa se kdo poda do prijaznih domačinov in hoče kaj več zvedeti o mogočni domačiji oziroma njenih poslopjih. Stanovanjska hiša ima 80 centimetrov debele stene. Gospodarski del oziroma hlev pa je sezidan kot mnoge druge stavbe v bližjni okolici iz kamna iz nekdanjega kamnoloma v Oseku. Plojevi so stanovanjsko hišo pred ga človeka, ki $ ^ii/ svedrP°Sle^Premleval, kako sem kot otrok sanjal, da bi lahko _ stoi>niil,revrta^ zemljo vse do Amerike. Takrat se mi je zdelo, da , le« !udč na glavah, da so narobeljudje in narobezemlje in sa^S,erje Ml zamudil kakšno poltretjo uro, sva sklenila, da ^^l^rna danes' žemlja je resda postajala vse bolj vlažna, zato Z*Pe bo^0^0 malo vdre in me zalije. Vretina je lahko debela kot V Vedno pri roki, če boš le malce nepazljiv, me boš imel na N/ V2 netm^.0 se mu Potost nabira okoli oči. Čim globje se je spu- Užirp0*^ P°stajal. Prejšnje dni je ponavadi pokadil cigareto, ^h^rizm. °mj‘hje vlekel, zadnja dva dni pa nobene. Nekaj mu m var'1' sem bil razdražljiv in odsoten, zunaj sem bil . ^m, a mnogo bolj odgovoren. pif boi^obiij v loreJ spuščal zelo počasi; v vretenu je škripalo, klini so ^kmi ei^arsn bili še varni, škaf je posta! težji od tovora, vozel se A J musta kar zrasli, se je pošalil, tudi roke so se mu utrdile. i^tiiu^Ue .M v ustih, je bila poteg petrolejke, ki sem jo razločil kot Tore’ e^na točka, po kateri sem se ravnal. Štel sem vrtljaje. ^ke p11 Vec k°t dvajset metrov. Petrolejko sije obesil ob zvone ku e'al v škaf^ Seje za-iedla ko‘ krt' Ko'd,an velike grudeje Z manjše pa je pograbil z lopato. dvema letoma na novo prekrili z opečno kritino vrste bo-brovec pa tudi sicer so stavbo (pročelje) obnovili po »zahtevah« spomeniškega varstva. To pomeni, da so ostala tudi prvotna okna s polkni, čez katera pa je z zunanje strani mogoče dati okenske okvirje s stekli tudi z zunanje strani, tako da so (pozimi) polkna med dvojnimi steklenimi okvirji (notranjimi in zunanjimi). Dobra okenska zapora in debele stene omogočajo, da toplota ne uhaja na prosto. To pa je koristno tudi poleti: vročina težko prodre v notranjost in tako je kar prijetno posedeti v hladni sobi. Naj... vetrniki Medtem ko je pročelje stanovanjske hiše v rumenen, le ornamenti so beli, je pročelje gospodarskega dela oziroma hleva belo. Pa ne v celoti! Stenske odprtine v podstrehi, narejene iz žgane opeke, so seveda rdeče. Gre za tako imenovane vetrnike, ki pa jim v Brengovi pravijo čiri oziroma fajmi. Naši strokovni komisiji so se zdeli (od vseh prijavljenih kmetij) Plojevi vetrniki najlepši, najbolj funkcionalni ..., zato je kmetijo razglasila za naj... kmetijo z opečno mrežo. Le-ta je uporabna tudi zdaj, saj Plojevi hranijo seno Osmega Site sem mu torej šestkrat spustil po pol litra. Tedaj se mu je obraz razlezel, ustnice dobesedno prisesale na steklenico. Vendar ni imel prave volje. Zgoraj Je tozd, da ga daje driska. To je od živcev, sem mu pojasnil, pa mi ni verjel. Slekel sije bil srajco in se uprl v steno. Čutilje, kako ga peče po koži. - A si že porinil moped v senco?je pnodmevalo. - Se že vidi voda, mojster? Imel sem občutek, da govorim v veliko, votlo deblo Skoraj bo mali, skoraj, le potrpi, pa v klet tacaš skoči, po novega, to morava vendar proslaviti. Samo še ta kamen moram odstraniti. -Kamen, mojster? . Ah kot konjska Jajca debel, nic takega, podvizaj se... Sp rva ga nisem hotel ubogati, pa saj mi je zabičal, da ne smem niti meter od vretena Kaj. če se mu tačas kaj zgodi. Kamenje zelo varljiv. Kdove, kako u uri koliko se ga ne vidi. Ukazal mi je, naj pustim škaf zunaj in naredim več, lahko se ti zavrti in telebneš name, počakaj še malo, da st ogledam; krotek Je V>Ko'sem zasliša'lzvonček^ potegnil. Vrv seje bila sunkoma napela in k 7^1 sem sapo in se uprl v tla. Se malo, sem si govoril, samo se ta Ppb n dob^r meter še pa bo vode na pretek. Žulji na rokah so mi že zdavnaj kad o iški postali kot podplat, ročaja skorajda nisem več čutil, skorja je P°I™kal,'>,,s^ Tedajse je znova zgodilo. Kot z drugim kamnom. Otrp- ■ uMm kako je vrv dregetala. kako se dolgo ni mogla umiriti, m ko Mal v 'globino seje bila petrolejka razpršila na koščke. Za hip sem nečloveški krik. še vedno na podstrešju gospodarskega dela domačije, kamor ga spravljajo s puhalnik-om. Vetrniki omogočajo, da tudi morda manj posušenega sena ne napade plesen, ampak se prevetri in posuši. Š. . SOBOČAN Proti večeru bi mu bilo vode do roba škronjev. Kamen, ki je bil priletel nanj, je bil predrl vodno žilo. Od zgoraj sem lahko jasno razločil, kako se temno zrcalo veča in poglablja. Vretina je debela kot rokav, bi bil dejal vodamajster, ki ga je voda dvignila dobrega pol metra. Vedel sem, da mu ni pomoči. Tudi, da mi ne bo treba kopati drugega vodnjaka. Čez dobro uro smo spravili njegovo truplo iz vodnjaka. Sam sem se spustil ponj. To sem mu bil dolžan. Trije možje so stali ob vretenu. Vode se je nabralo za dober meter. Segala mi je do dimelj. S težavo sem spravil truplo v škaf, ki so ga spustili za mano. Še sreča, da je bil drobne rasti. Ko se je škaf dvignil naa mojo glavo in zakril rebro neba sem imel občutek, da vlečejo kamen. Videi sem, kako ga je nosilo od stene do stene, kako se je nategovala in popuščala vrv, za hip sem zamižal, a ko sem odprl oči, mi je voda zlezla do popka. Poa nogami sem čutil njegovo rovnico in lopato. Prenevarno bi bilo, da bi se sklonil in ju pobral. Pustil sem ju na dnu. Ko so me dvigali, je ponovno hušknila voda. Opazil sem droben vrtinec, ki je potoval k steni. Naglodaljo bo, da se bo sesula, sem si dejal, čez leto bo za kakšen meter, dva višje. Mračilo se je že, ko sem potisnil njegov kolibri v skedenj. Nihče ne bo nikoli več vprašal zanj niti zakaj ima voda stalen, morda preveč poudarjen okus po železu. Danes je osmi dan, odkar kopljem svoj enaintrideseti vodnjak. Mali pri vretenu je štorast in okoren. Vendar mora biti dobričina. Kako le more dvigniti poln škaf laporja, ki ga prebijam že tretji dan. To je hudičev vodnjak. Pod loparjem je ponavadi plast mivke, pod mivko kamenje, pod njim znova lapor. Ah večje kamenje. Dva sva komajda spravila ven. Mali je še kilav, vendar dovolj žilav. Resno jemlje delo. Tudi pijačo mi redno pošilja dol. Tu je zatohlo in vroče. Nobenega zraka, le smrdeč petrolej, zadušilo me bo. Samo da predrem ta ušivi lapor in spravim na piano ta kamen, ki se je bil zajedel kot klop. Pa prav zdaj, ko diši po vodi, jebemti, obiti ga nikakor ne morem, lahko le šiloma predrem žilo. Takrat me lahko zalije. Saj vendar ne more biti tako velik kot prejšnji, lahko pa je bolj neubogljiv kot oba prejšnja skupaj, kakor temu rečemo zadnji kopači vodnjakov. - Alo, mali, zavpijem, si že porinil moj moped v senco? 14 vestnik 46, 5. septembra^ -aj... kmetija Ljudskemu gradbeništvu nikoli ni zmanjkalo domiselnosti SKEDNJI, KI GOVORIJO O PRETEKLOSTI Ni je stvari na podeželju, ki bi bila v nekaj desetletjih priča tako velikim spremembam, kot so jih doživeli skednji. Še pred štirimi desetletji so živeli v svoji popolni funkciji, po šlo strmo navzdol. Največji »krivci« za to so kombajni, ki so koledar opravil tradicionalnega kmečkega dvora zmleli v drobce. Pri katerem koli opravilu si začel, vedno si se v K na izhodišče. Recimo setev, žetev, pospravilo pridelka, mlačva, shramba slame in njena pot skozi hleve do gnojišča, odtod na njivo, za pripravo nove setve in tako znova, od za Ni ga več njemu para, del notranjosti Farkaševega skednja v Veržeju Detajl s Hamlerjevega skednja v Šratovcih Kardinar, Vučja vas - zadnja, nedvoriščna stran skednja kaže zidane stebre, med katerimi so bile navadno deske, pri starejših skednjih pa hlodi. Konec Špindlerjevega skednja s podkapnjačov Berkovcih Lep primerek svisli - Škrlec, Banovci Kot vsi drugi objekti kmečkega gospodarskega obrata, je bila tudi gradnja skednja vedno odsev svojega časa. Dokler je bilo dovolj lesa, je bil tudi skedenj v celoti lesen. Njegov pomen se je krepil z uvajanjem hlevske vzreje živine. Z ukinitvijo prelogov ali enoletnega »počivanja« na delu njivskih površin in ob rednem gnojenju polj se je povečala donosnost žit, katerih shramba je bil skedenj po žetvi in tudi po mlačvi. Mnogi starejši skednji so tako postajali premajhni, zato je bilo ob spravilu strmnih pridelkov (rž, pšenica, oves) ob skednjih v oslice zloženo snopje, po mlačvi z mlatilnicami pa tudi vedno večje oslice slame. V Vestniku 27. junija letos je etnologinja Romana Slavič ob svojem zanimivem članku Kam ste šli vsi skednji objavila tudi skico nekdanjega Niderlovega skednja iz Spodnje Ščavnice (avtorica skice Simona Kosi - Križnar, dipl. inž.). K očrtu naj pripomnim, da se je v panonskem svetu, tudi v madžarskem delu, za škarjaste nosilce ostrešja udomačil slovanski izraz lemez, ki ima kulturnozgodovinski pomen. Sledove takšnega starega objekta najdemo v Farkaševem skednju v Veržeju, ki je star okoli 200 let in ima leseno »drobovje«, ostrešje pa je žal že novo in kritina opečna. Za gradnjo takšnega skednja so v tistih časih porabili lesa za manjši gozd, kije moral biti star od 30 do 80 let ali pa še kaj več. Posebej pod na gumnu je terjal zrel topolov les, saj so bile podnice do 10 cm debele, široke pa tudi čez pol metra. Takšen les prav gotovo tudi pred 200 leti ni rasel za vsakim grmom, danes pa bi ga morali že hudo iskati (če bi ga sploh našli). Pod je moral dobro tesniti, ker bi sicer šlo zrnje ob mlačvi po zlu. Mlatiči so morali pred začetkom dela pod dobro pregledati, in če je bil star, so reže med podnicami zapolnili s trakovi starih cunj ali kar z odpadki prediva. Pod je bil za dobrega pol metra dvignjen nad temelji gumna in tam so »kraljevali« dihurji in podgane. To je dajalo celotnemu objektu prav posebenj vonj. Stari skednji so imeli prostor, pravokotno vezan na podolžno zgradbo, ki so mu ponekod v severovzhodni Sloveniji rekli huta. Razčlenjevanje podrobnosti in odnosov med obema deloma celotne zgradbe bi vzelo preveč prostora, zato samo kot omemba. Ta prostorje rabil kot kolarnica, nižje pod kapom je bil lahko koruznjak, prostor za drva in podobno. Na racionalnost izrabe prostora so pri teh objektih kazale do skrajnosti podaljšane strehe, tako da je bil kap le dober meter nad tlemi. S tem so pokriti prostor močno povečali. Na podolžnih straneh kapa niso mogli podaljševati v podkapnjačo ali pa je bil ta kap le nekoliko podaljšan in nikoli preveč založen, ker bi sicer zmanjšali zračnost, ki pa je bila za sušenje snopja izrednega pomena. Pač pa so delali podkap-njače ob koncih skednjev. Tudi tu se kaže domiselnost in praktičnost graditeljev: stena ob koncu skednja je imela dvojno nalogo. Zapirala je parmo, hkrati pa je rabila ko glavna stena. Prostori tako podaljšanega skednja so rabili za spravilo orodja. Pri mnogih podkapnjačah skednjev, ki so bili zidani, so ob koncu »pritaknili« tudi kozaršnice, kot se je udomačil izraz za huzaršnice, se pravi prostor, v katerem so lahko privezali dva vojaška huzarska konja ob manevrih ali v vojnih razmerah. Ponekod je ta prostor rabil tudi za kaščo, kije morala biti obokana in tako varna pred ognjem, ker so tako določali predpisi. V večjih, novejših skednjih, iz konca prejšnjega stoletja ali nekoliko pozneje, ki so bili grajeni v eni liniji, so ob gumnu zgradili še enako velik prostor za kolamico. Tako je na primer grajen Špindlerjev skedenj v Berkovcih. Manj lesa - več opeke Iz stoletja v stoletje je tudi pri nas vedno bolj primanjkovalo lesa. Večalo se je število prebivalstva, ki je rabilo tudi streho nad glavo in obdelovalno zemljo, ki je pomenila skoraj edino eksistenčno možnost, da o vedno večji splošni porabi lesa sploh ne razglabljamo. Tako so nastajale velike gozdne poseke, krči, krčevine, rovte, cubri. Po vsej Evropi poznamo tudi drastične ukrepe oblasti, da bi zavrli zmanjševanje gozdnih površin, in to že od 13. stoletja naprej. Pri skednjih seje to kazalo tako, da so začeli kombinirati opeko in les. Ogelni nosilci so bili zidani, vmes pa so bila vodoravno položena bruna. Svisli so bile obite z deskami. Tako je nastajal nov tip skednja. Razvoj opekarstva je pripomogel k temu, da so bile stene ob koncih skednjev v celoti zidane, tudi svisli, na katerih se je nekoliko izživljala tudi domiselnost gradbenih mojstrov. Zračnice v svislih so oblikovali v križe, monograme, trikotnike, letnice in druge figure. Nekaj takšnih svisli kažejo tudi naše fotografije. Naslednji korak v razvoju skednja v začetku 20. stoletja je bil ta, da so bile zidane tudi stranice poslopja. Seveda brez zračnic tudi tu ni šlo. Takšen razvoj skednja je pričakal svoj konec, ko so pred desetletji začeli preurejati skednje v hleve in v celoten kompleks vgradili tudi silose. Če pa skedenj ni bil preurejen, je začel rabiti za hrambo vedno večjega števila strojev, tudi za garaže. O skednju kot takem sčasoma torej ne bo več mogoče govoriti. Opeka doma, opekarne, požari Velika večina starejših skednjev, ki so že grajeni z opeko, je zidana z doma ročno narejeno opeko ali s handšlagom, kot jo imenujemo s tujo besedo. Ta opeka je nekoliko večja od opekarniške in tudi zelo trpežna, če so bili pri njeni izdelavi pravi mojstri, ki so znali zemljo mešati in pripravljati. Najstarejša je bila v pokrajini ob desnem bregu Mure opekama v Lokavcih - iz sredine prejšnjega stoletja, potem je bila radgonska opekarna, ki ji je sledil samostojen obrat križevskih opekarn v Borečih, opekarna je bila v Ljutomeru, zgradili sojo pred prvo vojno tudi v Ključarovcih ... Opeke torej na pretek, veliko premalo pa denarja, da bi jo ljudje kupovali. V letih 1910 in 1911 je zgorelo veliko hiš in gospodarskih poslopij, tudi skednjev. Samo v Berkovcih naenkrat menda 10! Menda je bilo tisto noč v vasi svetlo kot podnevi, pravijo starejši ljudje, ki so to izvedeli od očividcev. Med ljudmi je nastal velik preplah. O tem je pisalo takratno časopisje. Še danes pa živi v Berkovcih ljudsko izročilo, da je požar podtikal domačin, ki naj bi ga podkupila neka opekarna. Katera? Za »izkupiček« si je - tako ljudska trditev - kupil nekje pod Ljutomerom posestvo, na smrtni postelji pa naj bi menda svoje dejanje priznal... Tudi takšne so lahko zgodbe o skednjih ... Besedilo: Juš Makovec Fotografija: Mohamed Avdičauševič Stranski pogled na Rantašev skedenj v Bolehnečicih Še lepo viden starejši in novejši del konca skednja pri s® Sodobna kombinacija hleva in skednja, Lubi, Šijančev skedenj v Žihlavi Vrata skednja so bila vedno na nedvoriščni strani, kar je predstavljalo boljšo komunikacijo z drugimi deli gospodarskih poslopij in tudi večjo varnost. Vrata ske-dnjeva so prišla celo v ljudski pregovor, ki pravi: »Zijal je (bil začuden) kot skednjeva vrata!« (Šoštarič, Vučja vas) ^!2^47, 5. septembra 1996 15 aj... kmetija Pomurska banka d.d. KMETOVALCI - POSLOVNI PARTNERJI BANKE Kot poslovni partnerji banke imate možnost oplemenititi svoj s trudom zasluženi denar z namenskim ali nenamenskim varčevanjem in v skladu z vašimi potrebami. Kot bančnemu partnerju vam lahko pomagamo pri rastlinski, živinorejski proizvodnji in širitvi proizvodnih zmogljivosti v obliki ugodnega kreditnega poslovanja. ^^POsrA T' partner banke odprtin pStavno- Glede na lastne potrebe se lahko sami odločite za računov. 8a računa Viarn. Psovanje prek žiroračuna, hranilne vloge, tekoče-Pavatn nr' u?V'Zne®a računa ali knjižice, za razpoložljiva sredstva Za vSa pOj aFa.mo tolarske ali devizne vezave. V vseh en (4 'n Pom°č lahko zaprosite naše bančne sodelavce svetovali ° ah EB Pomurske banke, d. d., ki vam bodo rade volje S področja kmetijske dejavnosti in s statusom a Ponujamo: ZA tekočo KMETIJSKO PROIZVODNJO ki zaj^° Pridelavo, •.a,sladkoRr^e'aVO Pšenice, rži, ječmena, oljnic, koruze, krompi-Ainorein ne pese' sadja, grozdja, vina in drugih kultur; Lejema' ■ ^'na PosS^ Prašičev in drugo intenzivno rejo. i Pranju 3 na osnov' velikosti obdelovalnih površin ali števila glav v I B^ZVon ! U VIŠINA POSOJILA v primeru regresa 42.000/glavo 8.500/glavo 35.000/ha 50.000/ha 50.000/ha 45.000/ha PO DOGOVORU 2pRAšfAPlTANCi 3. PšSfl-PITANCI KORu^a RZ'JEČMEN IN OLJNICE Ob, I harv, 0 % 1 iqrnpn | ^Vo, do Vij'^er je mogoče uveljaviti regres Ministrstva za kmetij-^'i^lja ba^O % 'efno' Pegres v imenu kreditojemalca In zanj TOM + 12 % Za namene, kjer ni mogoče uveljavljati regresa. TOM + 11% V primerih z zavarovanjem s tolarskimi ali deviznimi sredstvi. Doba vračanja Posojila se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko pridelavo, za pitanje prašičev 6 mesecev, za pitanje govedi 12 mesecev. Zavarovanje posojil Posojilo lahko zavarujete: - s plačilom zavarovalne premije, - z zastavo tolarskih ali deviznih sredstev, , -z drugimi jamstvi. Potrebna dokumentacija la najetje posojila morate predložiti: - pisno vlogo na predpisanem obrazcu, - potrdilo o statusu kmetovalca, - dokazila o premoženju in lastništvu. INVESTICIJSKA POSOJILA Za širitev proizvodnih zmogljivosti in povečanje intenzivnosti kmetijske proizvodnje: gradnja hlevov, rastlinjakov in plastenjakov, nakup mehanizacije, zemlje ali osnovne črede ter ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Višina posojila se določa glede na namene in velikost naložbe, upoštevajo se lahko tudi normativi za uveljavljanje regresa po natečaju ministr- stva. Obrestovanje TOM + 12% Za večino namenov je mogoče uveljavljati regres Ministrstva za kmetijstvo v višini 10 % letno, kar lahko v imenu kreditojemalca in zanj uveljavlja banka. Doba vračanja Posojila se vračajo po dogovoru od enega do pet let. Zavarovanje posojil Posojilo lahko zavarujete: - s plačilom zavarovalne premije, -z zastavo nepremičnin ali premičnin, - z drugimi jamstvi. Potrebna dokumentacija Za najetje posojila morate predložiti: -pisno vlogo, - potrdilo o statusu kmetovalca, - dokazilo o premoženju in lastništvu, - za gradnjo pa še gradbeno ali priglasitveno dovoljenje in - dokumentacijo za namensko porabo. Prepričani smo, da je možnosti dobrega sodelovanja veliko, zato vas vabimo, da se oglasite v eni od naših enot, kjer vam bodo strokovni referenti dali podrobnejše informacije o ponudbi in vam bodo z veseljem svetovali. LB Pomurska banka, d. d., M. Sobota Sektor za drobno gospodarstvo Štefana Kovača 12, M. Sobota telefon 32 743, telefaks 32 743 PE Gornja Radgona Oddelek za drobno gospodarstvo Partizanska 9a, G. Radgona telefon 61 050, telefaks 61 350 PE Ljutomer Oddelek ža drobno gospodarstvo Ormoška 8, Ljutomer telefon 84 396, telefaks 84 304 P E Lendava Oddelek za drobno gospodarstvo Mlinska cesta 2, Lendava telefon 78 121 telefaks 78 180 Kdo Vam lahko ponudi več? V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. . Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. ■■■ • BRAMAC- Vse za streho / z O007H škocian - tel : (068) 322 007, faks: (068) 76 290 Bramac d. o. o., Dobruška vas 45 68275 JI _ . (Q602) 85 074; faks; (0602) 85 206 Bramac d. o. o., Otiški vrh — Dravograd, ____________——----------------------- X o - 0 Murska Sobota Lendava Naj... kmetija ’92 PETOVARJEVA kmetija v Bunčanih Naj... kmetija ’96 OMARJEVA kmetija v Rankovcih Naj... kmetija ’94 KUPLJENOVA kmetija v Okoslavcih Naj... kmetija ’ SLANOVA kmetija v Bolehnečicih Naj... kmetija ’93 FIRBASOVA turistična kmetija v Cogetincih 1 Gornj Radgona Okoslavc: . Cogetinci Bunčani Bolehnečici Ljutomer Naj... kmetija ’91 SRŠENOVA kmetija v Veržeju j 96= visniK