Političen list za slovenski narod Po poŠti prejemali volja: Za colo loto predplafian 15 gld., za pol lota H gld., /,:v četrt lota 4 gld., za on moseo 1 trld. 10 kr. V administraciji prejemali veljii: Za oolo loto 12 trld., za pol lota <> gld., za čotrt lota 8 gld., za on moseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Somoniške ulice št. 2. Naznanila (insorati) so sprojomajo in voljfi tristopna potit-vrsta: 8 kr., če so tUk.i enkrat; 12 kr. čo so tiska dvakrat; 15 kr.,čoso tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprojomajo. Vrednl&tvo jo v Somoniških ulicah h. št. 2. I/bilju vsak dan, izvzomši nodelje in prazniko, ob '/,(>. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 18. maja 1887. I^etiiilc XA T Državni /bor. Z Dunaja, 17. maja. Budgetna razprava. (Osemnajsti in devetnajsti dan.) Včeraj se jo pričel obravnavati proračun finančnega ministerstva. Prvi so je oglasil predsednik nemškega kluba, dr. Heilsberg, ki si jo prizadeval dokazati, da sedanji denarni minister ne zasluži hvale, ktero mu vladi prijazni listi pojo. Prihodki so so sicer povikšali, ali vendar se še ni odpravil primanj-kljej, ker jo federalistična uprava dražja, kakor centralistična. Daljo očita ministru, da pri severni železnici in pri bankini pogodbi ni imel državnih koristi pred očmi, in da bo tudi sladkorjeva zadeva tisufierim ljudem prinesla škodo. Denarni minister D u 11 a j e v s k i ga jo prav krepko zavračal in spominjal na to, da naj pregleda sklepo delegacij, ter bo videl, koliko se je za izvan-reduo stroško potrebovalo. Ako mu je dr. Heilsberg očital, da se ustavlja nezdatnim izdatkom drugih ministrov, ga moro na to opomniti, da jo on odgovoren za vso državne finance, ne pa posamezni ministri, da mora vsled tega imeti tudi pravico določevati, ali naj so za to ali ono reč kaj izda ali ne. Heilsberg jo ministru tudi očital, da so razprave o petrolejski carini niso častno izvršile. Vlada je predlagala 1 gold. 42 kr., zbornica jo sklonila 2 gold., oziroma 2 gld. 40 kr., in ministerstvo je po obširnih in sitnih razpravah dosoglo, da je ogerska vlada temu pritrdila, toraj so nikakor ne more reči, da so bilo to razpravo za našo vlado nečastne, dlede pritožb zastran soli jo omenjal minister, da ogerska vlada 110 pripušča nobenega znižanja con, zato pa tudi 110 moro še povedati, ali bodo mogoče izraženim željam vstreči ali ne. Dalje je kazal na velikanska dela v Tirolih in na Koroškem za vravnavo vodA, na poštno hranilnice in 1111 železnice, pri kterih tudi denarno ministerstvo ni brez zaslug. Konečno je minister s številkami dokazoval, da davčne eksekucijo niso tako obilne, kakor je trdil Heilsberg, in da se znižujejo od leta do lota. Eksekucij nepremakljivega blaga bilo je leta 1S80 vseh skupaj 11453, leta 1881 7737, leta 1882 7477, leta 1883 8412, leta 1884 7711, leta 1885 7202 iu leta 1880 5880. (Oujte! čujte!) Zarad davka v resnici prodanih posestev je bilo leta 1880 491, leta 1881 480, leta 1882 341, leta 1883 30(5, leta 1884 283, leta 1885 193 in leta 1886 160. Eksekucij premakljivega blaga je bilo 1. 1880. vseli skupaj 547.000, I. 1885. že 47.600 manj in I. 1886 jih jo naznanjenih 488.000. To je znamenje, da so se eksokucije znižale, dasiravno so je število davčin pomnožilo. Konečno obeta minister, da bodo gospodske mehko in prizanesljivo ravnale z ljudmi, kolikor so to strinja z državnimi koristmi. Razun teh govorili so še Ohamiec in Tiirk, pa Tonner in Neuvvirth, ki je čez tinančuo upravo zabavljal, kar so je dalo. Ali te zabavljice dosti no pomeujajo, ker je Neuvvirth enako nesramno zabavljal tudi tedaj, ko je bil šo Pretiš finančni minister. Ko je še poročevalec M a tuš v konočni besedi povdarjal, da so bodo finančne zadeve po složnem in skupnem prizadevanji vlade in državnozborske večine polagoma gotovo zboljšale, in da si morajo za tako zboljšanje po moči prizadevati vse stranke, bili so stroški za središno vodstvo potrjeni. V večerni seji bili so sprejeti še naslednji naslovi brez posebnih ugovorov, in danes so jo pričela razprava 0 neposrednih davkih, o kteri mi pa tudi ni dosti poročati. Slišijo so vsako leto eno in isto pritožbo. Tirolski poslanec Wildauer je zahteval, da naj Tirolcem izbrišejo hišni razredni davek, (i h o 11 pa je priporočal, da naj krojačev in čevljarjev po deželi, kterim je rokodelstvo lo postransk doslužek, in drugih takih rokodelcev 110 stiskajo in trpinčijo zarad patenta. Ako bodo zbornica v današnji seji dovršila liuaučno ministerstvo, 110 bo večerno seje, ki je sicer neizogibna. Čedalje bolj so začeli tudi spregledovati, da zbornici nikakor no bo mogoče do binkošti dovršiti vsega, kar ima pred počitnicami šo rešeno biti, in da bo treba šo meseca junija nekoliko dni ostati na Dunaji. (Jez biukoštno praznike bodo šli pa vso eno poslanci večidel domu, ker menda že v soboto pred binkošti 110 bo seje. Govor poslancu Klima v državnem zboru 10. t. m. Visoka zbornica! Spoštovan zastopnik slovenskega naroda razložil jo razmere na naših srednjih šolah in gorko zagovarjal dotično resolucijo, ktero jo nasvetoval budgetni odsek. Meni pa so odločili moji ožji somišljeniki častno nalogo, da govorim o šolskem nadzorstvu in ljudskem šolstvu in priporočim drugo resolucijo, da jo blagovoljno vsprejmete. Ljudska šola ima namen, da vzgojuje mladino nravno-versko, razvija delavnost duha in jo oskrbi s potrebnimi vednostmi in ročnostjo za izobraževanje v poznejšem življenji. Umevno je toraj, da mora biti ljudska šola tudi tako uravnana, da moro doseči svoj namen. Pedagogi celega sveta strinjajo se v tem, da jo podlaga za življenje potrebno vednosti edino le v materinem jeziku, in so toraj mora v ljudski šoli učiti in gojiti le materin jezik. Daljše dokazovanje tega načela ni lo brez potrebe, temveč celo raz-žaljivo, ker pripisoval bi le pomanjkljivo znanje, malo razuma in pomanjkanje vsega pravnega čuta, komur bi hotel dokazati, kar je ob sebi umevno. Nemški prebivalci v Avstriji imajo tako šolo in po vsi pravici imenovali bi prismojeno vsako šolsko oblast, ki bi zahtevala za nemško mladino ljudsko šolo z francoskim, italijanskim, angleškim, češkim, poljskim ali kteriin-koli tujim jezikom. Toda tii še prišlo do tega, iu v vseh tožbah, ktere smo slišali od one (leve) strani visoko zbornico o zatiranji in prikrajšanji nemštva in o poslo-vanjenih šolali, niso mogli navesti 110 enega slučaja, da bi bila šolska oblast ustanovila slovansko šolo v čisto nemški ali večinoma nemški občini ali celo tudi v takem kraji, kjer jo postavno število šolskih otrok nemške narodnosti. In ko bi so bilo to zgodilo, skrbela bi že najvišja šolska oblast, da so pošteno popravi taka določba, ki nasprotuje vsem postavam. Deželna šolska oblast moje ožjo domovino Kranjske, kteri po krivici očitajo nestrpljivost, določila jo po mnogih sklepih narodnih deželnih zastopnikov za šolo nemških občin v Kočevji in Peli peči (VVeissenfels) nemščino kot podučili jezik. Dr- LISTEK. Raziskavanje. 1. Stvari so mora priti do mozga. Mora, pravim 1 I, samo to jo vprašanje, kako I In to vprašanje jo tako kočljivo, da marsikdo, pričakujoč odgovora nanj, vse drugo pozabi. Oe bi so moglo na vsak „kako'4 odgovoriti, bilo bi pač drugače na svetu. Ta drobni, suhi „k a k o" ima pa lo prevečkrat za seboj tisti leni, dolgočasni: „110 v o 111". — Toda kmalo bi bil pozabil, o čem sem mislil raziskavati. Toraj šo enkrat ponavljam svoj trdni sklop: stvari so mora priti do mozga. Vam, ki šo 110 veste, o čem se drobi sila mojih možganov, moram tudi povedati, kaj jo prav za prav ta stvar. Povedano bodi na kratko, kajti, kakor vidite, no ljubim dolzega govoričenja, da jo ta stvar važna, silno važna. Pri-stavljeno pa bodi tudi, da je ravno ta stvar težka, silno težka. Zakaj lo vam tudi povem. Zato, kur ni virov prav nobenih, čudno, saj jc sicer virov in pomožnih knjig, zgodovinskih podatkov in drugih učenih in neučenih „štruftarjov" za vsako stvar na cento. Saj vam je znano, kako se večkrat pišejo učene knjigo; 110, lep zgled o tem nam daje tisti slavni hrvatski profesor, ki jo na Zagrebški univerzi Kristusa odstavil. Kako učeno jo pisal ta znameniti 111 o z o ženitbenem pravu, vso po virih in podatkih, učeno pravim; nek hrvatski mračnjak pa jo potem hotel dokazovati, da je vso tisto učeno pisanju od besedo do besede prepisano, ali bolj prav, slabo proslavljeno, in še celo iz neke nemško knjigo, ki jo je spisal pred nekaj desetletji malo nad dvajset let star židovčok. In vem, da so bote čudili, čo pristavim, da jih je mnogo mnogo zaslepljencev verjelo temu nesramnemu mračnjaku 1 Ta mož, ki hoče pisati kritike, šo no ve, kako so pišejo učena dola ! — .Jaz bi vam soveda rad tii podal tudi kaj učenega; pa kakor som že povedal, za mojo vprašanje ni prav nobenih pripomočkov, in zato mi druzega nu ostane, kakor po svojih slabih močeh z lastnim raziskavanjem iskati resnice. Zdaj, ko veste vse to, vam tudi lahko naravnost povem predmet svojega raziskavanja. Vprašanje so namreč glasi: Kdaj so so začeli a g e n t j e ? Iz znanega iščimo neznano! Faktiim, ueovrgljiv faktum, kterega nam prva braujevka lahko potrdi, jo ta, I. da današnji čas so agentjo, 2) da jo agentov vsak dan več. Iz prvega sklepamo, da jo ta vrsta človeških bitij so morala nekdaj začeti, iz druzega pa, da jih jo, čim bolj nazaj gremo, vedno manj; ergo moramo priti enkrat do časa, ko jo bil samo eden agent in dosledno nekaj prejo, ko ui bilo šo nobenega. Tii so vjemati obč resnici 1 Samo to je bos, kdaj jo to bilo! Filozofija nam daljo no more pomagati. — Poskusimo z etimologijo : Agent — hm — čedna besedica; dva zloga: a — in — gent. Končnica tudi čedna! Takih besedic imamo v slovenskem malo; pesniku bi trda šla za rimo: cent in šmont sto po mojih mislili edini, ki bi so vjemali s tem preklicanim agentom. C e n t —• nekaj težkega ; š 111 o u t nekaj sitnega, nadlež nega, kar človeka pripravi do rentačonja. No, prav lopo se si po lastnostih v sorodu to besedo! Vspeh svojega raziskavanja zabeležimo v verzu: žula se jo tako strogo v okviru postavne določbe, da že slovenščino kot obligaten predmet ni postavila v učni načrt, temveč popolnem prepustila prosti volji starišov. Pred nekterimi leti jo okoli 240 nemških starišev v Ljubljani primerno prosilo našo deželno šolsko oblast, da za njihove nemške otroke ustanovi v Ljubljani šolo z nemškim podučnim jezikom. Deželna šolska oblast je takoj potrdila prošnjo in naročila Ljubljanskemu mestnemu zboru, da ustanovi tako šolo. Mestni zbor Ljubljanski so je nekoliko obotavljal, akoravno ni dvomil o postavnosti zahteve, marveč je mislil, kakor se je pozneje tudi pokazalo, da za novo šolo no bo potrebnega štovila nemških otrok. Visoko ministerstvo pa jo hitro opomnilo mestni zbor na njegovo dolžnost ter mu naročilo, da ustanovi nemško šolo. Večkrat smo v toj visoki zbornici žo slišali hvalo omike in kulture nemškega naroda, ki mnogo prekosi v omiki druge narode. Mi temu ne ugovarjamo, kar jo pa tudi umljivo. Vi imate pri rokah v.-a sredstva in pripomočke za višje izobraženje in omiko, v prvi vrsti pa ljudsko šolo na podlagi materinega jezika, ki je po mojih mislih najboljši faktor, da se razširi splošnja ljudska omika. (Prav res! na desnici.) (I)ll|j° Prih-) Govor poslanca prof. Šukljeja v državnem zboru dne 9. maja. (Daljo.) Potem pa, prosim, pomislite, da v prvem po-lulelji ui nobeno izjemo in da mora tudi najubož-neji, najpridneji in najbolj nraven dijak šolnino plačati. Ce je bilo takemu mladenču že sedaj silno težavno dosedanjo šolnino po 5, 0 ali 8 goldinarjev plačati, kako li morete od njega zahtevati, da bi Vam sedaj po 15 ali 20 goldinarjev šolnine plačeval? Zarad tega to določbe nikakor ue morem odobravati in prepričan sem, da bo tukaj kaka sprememba na boljšo stran popolnoma na svojem mostu. Eksce-lenca naučni minister obljubil jo v svojem govoru, kakor smo ravno slišali, legislativno postopanje in je rekel, da se hoče posebno na gimnazije ozirati. Nikakor ne morem zamolčali željo, da naj bi so to no godilo tako, kakor se nam je že lansko leto namignilo, ko je nastala govorica o devetih šolskih letih gimnazijskega poduka. Svariti bi si upal gimnazijsko upravo pred tako nakano. Sicer jo Vam vsem znano, kako hudo bi zadel ta deveti razred davkoplačevalce. Račuuito Kakor nizko Vam drago, manj kakor po 300 za dijaka ne smete računiti. ]n kedaj pa naj konečno dijak žo vendar najde priliko, da si bo služil sam svoj kruh? Kakor sem že rekel, sem zadovoljen, čo so minimalna starost postavi na deseto leto. Nikar pa ne mislite, da bo vsak z desetim letom v gimnazijo vstopil. Povsod ondi, kjer kmečki narod gimnazijo z učenci zalaga, bodo tisti po 12 in 13 let stari prišli v prvo šolo. Prav tako malo so je nadjati, da bodo vsak izmed teh v devetih letih gimnazijo zdelal. Praktična skušnja uči, da vsaj polovica dijakov po deset lut za to potrebuje, da gimnazijo dovrši. Stari bodo toraj po 22 let, preden pridejo na velike šole, kjer zopot najmanj svoje štiri leta potrebujejo, in bo toraj dotičui v 27. letu, ko bode stopil v praktično življenje. Ker navadno tudi potem še nekaj let preide, preden si človek kaj stalnega pridobi, se pač bojim, da bodo že temu iu onemu lasje osiveli, preden bo imel zagotovljen svoj košček kruha. Daljo so mi zdi, da tudi treba ui bilo šolnine poviševati, če hočete reforme, imate za to drngo pot odprto, in ta je: Odpravite dvostopni poduk po gimnazijah, ki se mi nikakor ne zdi opravičen v današnjih razmerah, čemu je treba, da se na enem iu tistem zavodu v teku osem let fizika, zgodovina, prirodopis iu matematika dvakrat iz novega začne razlagati. Tega dundanes gotovo ni več potreba. Jaz spoštujem organizacijski načrt, to monumentalno določbo naših šolskih postav, kakor bi bila iz samega kraškega kamna sostavljena. Toda, če ta načrt v svojem § 5 dolenjo gimnazijo za nekaj samostalnega, nekaj samolastnega smatra, bile so temu vzrok tedanje drugačne razmero. Tedaj ni šo bilo strokovnih, ne meščanskih šol. Vsakdo, kdor si je želel le nekaj več olike pridobiti, kakor jo je bilo v ljudski šoli na razpolago, prisiljen jo bil iti v latinske šole. Dandanes jo to drugače. Dandanes je po mojem notranjem prepričanji neogibno potrebno načrt sam spremeniti. Dvo-stopnost v poduku se mora odpraviti in gimnazija spremeniti v jednotno celoto. V težavno Jiadrobnosti se danes pač no morem spuščati, pač pa Vam rečem, da bomo na ta način prav tisto dosegli, kar so je lansko loto gospodu naučnemu ministru dozdevalo. Dijak se bo imel namreč m a u j učiti, če tudi zarad tega no bo nič manj znal. (Dobro na desni.) Ekscelonca gospod naučni minister govoril je v budgetnem odseku o neki drugi preosnovi, ki jo namerava glede šolskih knjig. On misli tudi srednješolsko knjige založništvu šolskih knjig izročiti. Lahko bi o tem kar naravnost govoril, no da bi se mi bilo bati, da bi kdo za mojimi razpravami kako „oratio pro doino", kako umazano koristoslovje sledil. Lansko leto je sicer vse časti vredni poslanec dr. Weitlof pri ravno tej debati in prav ob tein povodu, kakor letos, moji malenkosti popolnoma ne-zaslužeuo čast skazal, da me jo postavil med po-m nože v a tel j e slovensko šolske književnosti. Rekel jo, da se jaz pri taisti, namreč pri labrikaciji slovenskih šolskih knjig „k a k o r znano, p r a v pridno vdeležuje m". Tega gotovo ni mislil v smislu platoničuoga zanimanja za stvar samo, temveč jo hotel s tem naravnost označiti resnično vdeleževauje mojo pri sostavi šolskih knjig. Obžalujem, da je bil g. poslanec dr. \VeitIof, ki ima sicer tolikanj zvez z ožjo mojo domovino, tukaj neresnično podučen. Ker je svojo trditev podprl z besedama „kakor znano", rabim ji tudi jaz, da ga pomirim in pravim, da „kakor znano", se do sedaj šo nisem vdeleževal pri sostavi kake šolske knjige, bodi si nemško, bodi si slovenske in se tega tudi v bodoče ne nadjam. Lahko bi toraj objavil marsikak pomislek proti ministrovi nameri, ne da bi se bal, da bi mi vtegnil kdo sebičnost podtikati. Toda vpraša se, če po odpravi konkurenco šolske knjige ue bodo slabšo glodii svoje vsebine, če bi bile pri vsem tem tudi morda nekaj ceneje. Sicer se pa s tem no bom nadrobneje pečal ter preidom na tista šolska vprašanja, ktera so našemu slovenskemu prebivalstvu pred vsem pri srcu. Ondi se mi bo žo ponudila prilika, da bom g. poslancu dr. AVeitlofu odgovoril. „De rebus bohe-micis" ne bom govoril, že iz tega vzroka ne, ker sem prepričan, da bodo tovariši moji, gospodje češki poslanci, svoje stališče sami zdatno bolje branili, kakor bi jaz to mogel. če se samo s slovenskimi šolskimi vprašanji pečam, mi je dolžnost objaviti svojo in svojega naroda misel o sedanjem naučnem ministerstvu. Taka-le je: Kakor radi priznavamo Slovenci živahno delavnost, ki se je pod sudanjim naučuim ministrom v palači ua Miuoritskom trgu pričela, prav tako nemilo iu mučno nam jo pri srcu, videti, da je postopanje sedanje naučile oprave nasproti Slovencem vse preveč zaviečljivo (odlašalno), da ne rečem hladno do vsega, kar mi, oprti na državne postave, po pravici zahtevamo. (Dobro ! na desni.) To Vam hočem nekoliko natančneje vtemeljiti. Najprej mi dovolite, da Vas opozorim na zmoto, ki je razširjena med vsemi objektivno mislečimi Nemci, vsled ktere oni Slovence neugodno sodijo. Nikari ne mislite, gospoda moja, da Slovenci, če tudi so na vso moč za svojo narodnost poganjamo, za ktero, čo bi bilo treba, prinašamo največjo žrtve, nameravamo nemški kulturni element izbacniti in uničiti. No, nikakor ne, gospoda moja! Naš narod slovi, da je praktičen in mi poznamo svoj položaj. Malo nas je in zatokuui smo na skrajni moji slovanstva na jugo-zapadu med dva velika kulturna naroda, med Lahe in Nemce. Sami moramo izključljivo priznati, da ima pri nas znanje nemščine za vsacega izobraženca velik, tii pa tam celo nenadomestljiv pomen. To radi priznavamo in prav zato pa zahtevamo od naših srednjih šol, da so mladina ondi v pismu in besedi nemščine popolnoma privadi, da jo, kedar srednje šole zapusti, nemščine popolnoma zmožna v vsakem oziru. Temu se pri nas živa duša ne upira. Vsa koutroverza d(l se izraziti v dveh vprašanjih. Eno teh vprašanj je: Ali hočete ohraniti ljudski šoli njen vzvišeni poklic narodno izoliražovateljice ali ji nameravate dati značaj le zavoda, kjer se človek jezikovno vežba? Drugo vprašanje so pa glasi: Ali naj se mladina razvija po naravnem potu maternega jezika, ali jo pa morda hočete že na vse zgodaj vtakniti v škrpec nasilstva tujega podučnega jezika? v (Je govorim o ljudski šoli, Vam moram že javno priznati, da vedno živo občutim, da mora borba za našo ljudsko šolo za naše nasprotnike nekaj silno srainotljivega na sebi imeti. (Daljo pr h.) Politični pregled. V Ljubljani, 18. maja. Kotriiiiije li^ž«'!«"!. (iospodska zbornica ima danes sejo. Na dnevnem redu sto: Drugo branje postavnega načrta o razširjenji pristanišča v Trstu na državno stroške in kvotua postava. Veselo in pomenljivo novico jo sporočil „Po-litik-i" dopisnik z Dunaja, da bo moravskl deželni zbor razpuščen. Ministri so so žo posvetovali o tej zadevi iu sklenili, da Nj. Veličanstvu predloži „Co to/.ak jo oont, Co jo »iton Hiiiout, Siton in to/.ak jo /.a oba agont." A stojte, šo ena besedica je s to končnico, besedica „ poten t". — ln važna besedica, v.lasti odkar jo nova obrtnijska postava. Lastnost pojma, ki ga naznanja, je označena z besedico: d r a g. P o t o n t je drag, glasi so toraj cel stavek, kteroga resnico nam potrjuje vsak opaltar, da, vsak Kočevar, ki nosi pomarančo iu figo po svetu. Svoj mnemo-tehnični verz moramo toraj spopolniti z eno najvažnejših lastnosti, kar jih ima agent; glasil bi so toraj povprek tako-le: ,,1'riznajmo: tožilk jo oont, V rosnici jo h i ton ftmont, Prosnoto jo drag potont. — A sitnost, draginjo in težo Presožo pri vhoIi troli ugont." Lastnosti imamo, lastnosti ! Nekaj vspeha jo tedaj žo, a za zgodovino agentov nam je s tem malo pomagauo. To moramo že prebrskati samo vednost zgodovino. Kot povod v ta dol svojega raziskavanja omenjam lo splošno sunnijo, da je bil namreč prvi agent skoraj gotovo žid. Krivonosi Abrahamovi sinovi so še dandanes priznani kot največji mojstri to stroke. No pravim sicer, da bi so ne dobil tu pa tam kak krščen človek, ki ima v polni mori vse lastnosti, ki dičijo mojstorskega agenta, če so pa pomisli, da se jo tak brez dvombo učil svojo umetnosti pri židovskem rodu, če so dalje pomisli, da jo ta umetnost pri njotn lo nekaj izvanrednega, nekaj nenavadnega iu če se nazadnje še pomisli, da razločujemo — zlasti današnji čas — tudi vrsto krščenih Židov, potem ni težko soditi v tej zadevi. Ho vedno zasluži židovsko ljudstvo lavorjov venec, čo so vpraša po dobrih agentih; rod, ki ima med svojimi damami Robčke in Hagare, šo vedno raoj-stersko strelja, kodar veljft ohraniti si agentsko prednost. Sklepi našega raziskavanja s to strani so tedaj ti-le: 1. Ž i d je n a j b o I j š i a g e n t. 2. Kdor i o d o b o r agent, jo žid. 8. K d o r n i žid in hoče postati d o b e r a g o n t, mora se p o ž i d i t i. Zdaj šo le odprimo najstarejšo knjigo zgodovinsko iu držoč se trdno sklepov, kterih smo si že priborili, iščimo, kdaj so so začoli agentje. Pač; šu eno resnico smo pozabili, to namreč, da prodno ni bilo ljudi, tudi šo ni bilo agentov. Do-kažiino to: če bi bili agentje prej, nego so bili ljudjo, bi jih potrebovali ali angelji, ali pa živali. Angelji so prepamotni — to toraj ipso lacto odpadu ; živali so pa preneumne, zato so pri njih agentje nemogoči. Iz tega sledi: agentje morajo biti šo-le pri ljudeh in lo za ljudi. Sklepamo pa tudi iz teh resnic na lastnosti, ktere delajo človeka sposobnega, da pri njem kaj opravi agent. (Jlovok no smo biti prepameten; to je glavna lastnost, ki onemogoči agentu vsakeršno delovanje. No sm<5 pa biti tudi preneumon (NB: tii so mi zdi pomena vredno povdarjati zlog p r o), potem so agentu delo dobro obnese. Pred stvarjenjem prvega človeka toraj ni bilo agentov. Zdaj pa varno in oprozno, da nam kaj no uide. Gon. 1, 27 — so nam žo popisujo stvar-jonjo človekovo. V tem poglavji o agentih šo ni duha no sluha. V drugem poglavji — nič. V tretjem — prvi verz — pst, četrti — bo, peti — ga že imamo I! svoj nasvit. Ako presvitli cesnr potrdi sklop ministerstva, razrušila so bo trdnjava moravskih liberalcev, kjer so gospodovali Ohlumeoky, Stunn in tovariši. Moravski Čehi in konservativni Nemci pa morajo skrboti, da liberalci zopet ne dobo večino v deželnem zboru. Ta novica je ob enem veselo zna-menje, da se ministerstvo hoče ožje zvezati z desnico, kar sta nedavno povdarjala v državnem zboru grof Taaffe in Dunajevski. Umrl jo bivši deželni maršal v Galiciji Nikolaj Z y b I i k i o v i c z. Ogerska gorenja zbornica so jo v ponedeljek posvetovala o dopolnjenji državnih blagajnic. Vsi govorniki so pobijali finančno politiko g. Tisze in izjavili, da bodo glasovali za vladno predlogo samo zato, da ne stavijo zaprek vladnim poslom. Pavel Somsich je očital vladi, da so jo polastila „tujih novcev" in jih ni porabila v pravi namen. Baron Desider Prouey je ostro napadal vlado ter trdil, da žalostnim iu razpalim ogerskim financam no more več škodovati, če zbornica dovoli zahtevani denar ali odbije. Tisza je imel dovolj časa med govori premisliti, kaj bo odgovoril svojim nasprotnikom. Vstane in reče, da vlada ni porabila tujega denarja. Govoril jo sicer resnico, ker društva so domača, kterim so Madjari pograbili „matice". Vedno ubogljiva zbornična večina jo dovolila denar. — Gospod Tisza pa še ni imel miru. Prišli so na vrsto ko-nečni računi za leto 1885. Stari Koloman Ghyczy je naznanil svoj separatni votum. Tisza jo imel težko nalogo, zagovarjati celo vrsto številk. Toda gospod jo že navajen, in z navadnimi sofizmi je obljubil, da sh hoče šo posvetovati o votuinu. Konečno jo zbornica zavrgla Gliyczy-jev votum in sprejela odsekove predloge. Vimsijc" driavp. Iz liiina poroča „Univers", da bo dosedanji nuncij v Parizu, kardinal Roude, imenovan državnim tajnikom v Vatikanu. — I)i Pietro jo imenovan nuncijem v Madridu, Riiflo Scilla pa v Monakovem. Ruski zastopnik v Crnigori je odpotoval v Rusijo. Temu popotovanju so pripisovali veliko važnost. Iz Ootinja pa se poroča, da ruska vlada svojemu zastopniku ni poslala nobenih posebnih naročil; Argyropulo jo odpotoval v Rusijo, da obišče svojo družino. — Knez Nikola skoraj gotovo ne bo šel v Krim, kakor so poročali listi. Tudi knje-giuja do sedaj ni šo dobila povabila od rusko cesarico. — Kuez je naročil mejnim stražam, da smejo le tako hercegovinske emigrante pustiti čez mojo v Hercegovino, ki imajo potno listo. Srbska kraljica je žo na ruski zemlji. Se vedno pokriva megla dogodke na srbskem dvoru in srbsko politiko. Višji krogi no morejo verovati, da bi so bi Ristič vtikal v družinsko življenje na dvoru in pregovoril kraljico, da jo odpotovala v Rusijo. Tega no dopušča značaj Rističev niti čast kraljevo hišo. Očitali so sicer Risticu in ruskemu poslaniku Persija-niju, da sta kovala spletke; toda to so le izmišljeno novice njunih nasprotnikov. Bolgarski regenti no potrebujejo denarja, ker dežela je v boljšem finančnem stanji, kakor poprej: to so najnovejša poročila iz Bolgarije. — Osrednji odbor rodoljubne zveze v Sofiji prosil je vlado, da dobi vsak član lige orožje iu municijo, in so oboroži za vsak slučaj. Vlada je neki obljubila, da bo dala ligi na razpolaganje rezevviuo zalogo orožja iu municijo. -— „Pester Lloyd" piše o bolgarskih razmerah: Ze nad poludrngo leto se ovro-pojski časniki niso toliko pečali z Bolgarijo, kakor zadnje tedne. Verni ar nimajo pravega povoda, k večjemu, ko bi Rusija stopila iz svojo rezerve. Resnica je, da so je od neke strani svetovalo regentom, naj skličejo sobranje, da jim podaljša vladarsko oblast. Toda regenti in vlada so se premislili. Kakor trdijo vplivni krogi v Sofiji, imelo bi sobranje lo v tem slučaji vspeh, ko bi regenti mogli nasvetovati pravoga kandidata za bolgarski prestol. Do sedaj ga niso mogli dobiti. Tudi vladarske oblasti jim ni treba podaljšati, ker sobranje jim jo izročilo nalogo, da vzdržo red in mir v deželi in o priliki nasvetujejo novega kandidata. Regenti so spolnih prvi del svoje naloge. Doklor pa ne najdejo pripravnega kandidata, njihova naloga ni še končana, toraj tudi no potrebujejo podaljšanja vladarsko oblasti. Sploh pa imajo regenti isto pravice, kakor knez. Imenovali so nove ■častnike in s tem si pridobili veljavo v armadi. Regenti bodo sklicali malo sobranje, kedar bo treba potrditi državno posojilo. — Tako ogerski list iz bolgarskih virov. „Novoje Vremja" piše, da vsak Hus sovraži nemško prijateljstvo. To uči zgodovina zadnjih let. Ce Rusija hoče zaveznikov, iskali jih mora drugje, in no v Berolinu. Tudi v domačem življenji ni vsak sosed prijatelj ali brat. Z Francijo se Rusija •lahko sporazume; tudi z Anglijo jo zveza mogoča na podlagi skupnih koristi. — „Novosti" pišejo, da l.jsini. (2)1 linvnokar jo izšel in ima na prodaj izdajatelj gospod Iji-imoij Merhor, načelnik prostovoljne požarne straže v Dolenji vasi pri Ribnici, Vadbeni pravilnik za slovenske prostovoljne požarne brambe. Knjiga ima 64 strani ml. 8" in 3 podobo; obsega pa 1. Uvod. — 2. Kako so morajo ognjogasci vaditi; i. redno vajo, II. vajo z orodjem. — 3. Vajo z brizgalnieami. — 4. Kakšna naj bo shramba za gasilne pripravo. — 5. Znamko (Signale). — (i. Službeni rod. — 7. Potrebne tiskovino. — 8. Postava od 15. septembra 1881 o požarnoj policiji in o gasilnih stražah. — 9. Podobe. (4) Cena knjigi 7O kr. Zahvala za izredno nagrado 100 gold. — ktero mi jo banka „Slavija" velikodušno podolila za škodo po požaru, dasiravno nisem bil dve leti voč zavarovan. Bog plati! V Podragi, 17. maja 1887. Matej Bote. nČEVA ESENCA JekarjaPicCOlija v. Ljubljani. prodaja so v malih steklenicah, kojim jo vtisnjeno ime njo izdolovatelja G. Plecoli, LJubljana. Vsakej stoklonici priložen jo navod kako jo rabiti v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, ovil z rožno-barvenim papirnim trakom, na kojein jo videli postavno zavarovana znamka (angolj, znamenje lekarno Piccolijovo). Opozarjamo pred ponarejenimi Izdelki, M so brez vsako vrednosti! — Kdor protipostiivno ravnil, bo ostro kaznovan. V steklenicah po 30 kr. samo v Plccoli-jcvl lekarni „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizziol i-jevl lekarni v Novem mestu iu v mnogih lekarnah na Štajarskem ^Koroškem, v Pri morji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji. (9) Dober postranski zaslužek od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršno rizik« pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbo v nemškem jeziku naj se pošiljajo na glavno menjisko družbo Atller & Comp. v Budapeštu. (G)