Velenje, 1. oktobra 1976 — Leto Xlj, — Številka 37 (347) — Cena 3 din
Radijski prenos s
. srečanja v Šentilju
V nedeljo, 3. oktobra, bo v Kotah v Šentilju 3. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte šaleško—mislinjskega okrožja. Svečanost, ki se bo začela ob 10. uri, bo neposredno prenašal Radio Velenje.
V	Šentilju je že vse pripravljeno na veliko nedeljsko slavje, na 3. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte šaleško—mislinjskega okrožja.
Te dni si je partizanski Šentilj že nadel praznično podobo. Marljivi krajani so skrbno uredili prostor pred Jakobovo domačijo, kjer bo v nedeljo veliko slavje. Postavili so tudi osem visokih mlajev, na katerih plapolajo slovenske in jugoslovanske zastave.
V	četrtek, 23. septembra, se je uresničila velika želja krajanov Šentilja, saj je dva kilometra dolga cesta Arnače-Kote dobila asfaltno prevleko. Pri gradnji ceste so doslej krajani opravili 1.100 udarniških ur, poleg tega je za novo cesto blizu dvajset krajanov prispevalo skupaj 150 tisoč dinaijev.
Jutri popoldan se bodo v Šentilju zbrali na srečanju člani okrožnega odbora in aktivisti
POSOJILO ZA CESTE V OBČIN! VELENJE:
93,5 odstotka nad republiško obvezo
Do 27. septembra smo v občini Velenje, kot so nam < sporočili z občinskega štaba za vpisovanje posojila za ceste, vpisali skupaj 47,512.350 dinaijev posojila za ceste. S tem • smo kar za 93,5 % presegli republiško obveznost. Po skupinah so takole vpisali posojilo: „A" - Delavci, zaposleni v TOZD	34,724.210 din
,3" — zasebni obrtniki, kmetje, upokojenci in delavci, zaposleni pri zasebnikih	2351.640 din
„C" delovni kolektivi iz dohodka TOZD 10,431200 din
Velenje ostaja še naprej na vrhu lestvice občin, ki so najbolj presegle republiško obveznost. Močno pa se nam je približala občina Žalec!
Danes teden, 8. oktobra, bodo ob 9. uri odprli v velenjski Rdeči dvorani razstavo izdelkov tovarn, članic sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Pred meseti je Gorenje v Rdeči dvorani ob sprejemanju srednjeročnega programa razvoja prvikrat širše predstavilo proizvodni program in razvojno usmeritev tako TOZD, delovnih organizacij in sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
Tokratna razstava pa ima namen seznaniti kupce, domače in tuje, s proizvodnim progra-
mom sestavljene organizacije združenega dela Gorenje za leto 1977 Med razstavo bo Gorenje .sklepalo s kupci pogodbe za prodajo v letu 1977, v središče Šaleške doline pa bodo prišli tudi predstavniki dobaviteljev surovin in sestavnih delov, da se dogovorijo za obseg dobav, roke m kvaliteto za prihodnje leto.
Razstava, na kateri bo predstavljenih več kot 1000 izdelkov z oznako Gorenje, bo na ogled tudi Velenj-čanom in vsem drugim, ki jih zanima proizvodni program SOZD Goie-nje, in sicer od 8. do 11. oktobra.
Praznični dnevi

Nedelja, 3. Srečanje aktivistov šaleško-mislinjskega okrožja Osvobodilne fronte v Šentilju je uvodna prireditev v letošnje praznične oktobrske dni. Na čast prazniku občine Velenje, 8. oktobru, sc bo do prihodnje nedelje zvrstila vrsta prireditev.
V	torek, 5. oktobra, bo ob začetku gradnje nove vzgojnovarstvene ustanove „Tinkara" v krajevni skupnosti Center-Desni breg javna tribuna, na kateri bodo predstavili krajevno skupnost ter delo in življenje v njej. Učenci posebne osnovne šole ter malčki iz vrtca pa bodo pripravili priložnosti kulturni program.
V	četrtek, 7. oktobra, pa bodo predali svojemu namenu velenjski Dom za varstvo ostarelih. S priložnostnim kulturnim programom bodo ob tej priliki nastopili učenci vseh velenjskih osnovnih šol.
Naša pomoč Posočju
Za pomoč prizadetim po potresu smo v občini Velenje doslej zbrali skupaj ie več kot 4,3 milijona dinarjev — Občinsko obveznost Iz enodnevnega solidarnostnega delavnika smo doslej presegli za skoraj 23%
Po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili na občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje, smo v občini Velenje do 29. septembra zbrali kot pomoč prizadetim v Posočju skupaj že nad 4,3 milijona dinarjev. Enodnevni zaslužek zaposlenih znaša 3,934.000 dinarjev, izvršni svet občinske skupščine je na začetku akcije zbral nekaj nad 360.000 din, pisali pa smo že pred tednom dni tudi o drugih oblikah pomoči prizadetemu prebivalstvu.
Nekateri delovni kolektivi, denimo zaposleni v veleblagovnici Nama, so prispevali že zaslužka dveh delavnikov, več osnovnih organizacij sindikata pa je denar, ki so ga namenili za sindikalne izlete, vplačalo na zbirni žiro račun za prizadeto Posočje. Tako so sklenile sindikalne organizacije Termoelektrarne Šoštanj, Savinjsko-šaleških lekarn, Komunalno obrtnega centra, kulturnega centra, TOZD Merx Šoštanj, gostinskega podjetja Paka in občinskega sodišča. 1000 din je prispeval tudi pripravljalni odbor nogometne tekme suhi : debeli iz Topol šice.
Akcija zbiranja pomoči za prizadete po potresu v Posočju v Šaleški dolini še ni končana, čeprav smo doslej z enodnevnim zaslužkom zbrali skoraj 23 % več denarja, kot znaša naša obveza. Ponekod predlagajo, da bi opravili v letošnjem letu še en solidarnostni delavnik, saj so prebivalci v Posočju resnično potrebni pomoči vseh nas. Dvakratni solidarnostni delavnik za pomoč prizadetim po potresu v Posočju pa naj bi postal ponos nas vseh!
M.
8. oktober — praznik občine Velenje
nedelja, 3. oktober:
8,30— Otvoritev asfaltirane ceste Šentilj - Kote
10,00 — Zbor aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja v Kotah v Šentilju, združen z vajo enot teritorialne obrambe
torek, 5. oktobra:
16,00 — Javna tribuna krajevne skupnosti Velenje - Center Desni breg ob otroškem vrtcu Kekec
sreda, 6. oktobra:
16.00 — Otvoritev nove asfaltirane ceste v Pesju.
Četrtek, 7. oktobra:
16,00 — Otvoritev doma za varstvo ostarelih v Velenju
19,00 — Večer pesmi in plesov v domu kulture Velenje
PETEK, 8. OKTOBRA:
9,00 - Otvoritev razstave proizvodov SOZD Gorenje v Rdeči dvorani v Velenju
10,30 — Žalna slovesnost pri spomeniku talcev v Šoštanju
18,00 — Otvoritev razstave likovnih del Doreta Klemenčiča — Maja v velenjski knjižnici
19,00 — Večer pesmi in plesov v domu kulture Šoštanj

BOTA, 9. OKTOBRA: ,00 — Svečana seja skupščina občine Velenje, združena s podelitvijo Kajuhovih nagrad, v domu kulture Velenje
nedelja, 10. oktobra:
10,00 — Finalno tekmovanje starejših mladincev za atletski
pokal Jugoslavije na stadionu ob jezeru V dneh od 4. do 15. oktobra bo pripravila Šaleška folklorna skupina več nastopov v krajevnih skupnostih
Aktivisti Osvobodilne fronte, delovni ljudje, obča ni in m,adlna občln VelenJe ln Sloveni Gradec!
Vabimo vas na 3. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte so/esko-Hmfs',V,/ske90 okrožia
v nedeljo, 3. oktobra 1976, ob lO. uri v Šentilju pri Velenju
Slavnostni govornik na srečanju bo tovarišica Ela Ulrih-
. » ——~	Č/ilačl/n.Miclini<lrAnn nlrrn7nP'
Atena, clamca bivšega šaleško-mislinjskega okrožnega Komiteju ivr«	«9
Okrožni odbor aktivistov OF, Občinska odbora ZZB NOV ter Občinska odbora SZDL Velenje in Slovenj Gradec
• V PETEK, 8. OKTOBRA, V RDEČI DVORANI V VELENJU:
Nova predstavitev Gorenja
Partizanski Šentilj pri Velenju si je zadnje dni nadel praznično podobo. Še več, v enaintridesetih letih svobode so zrasli novi domovi, šola, ceste je prekrila asfaltna prevleka . . . Tudi za to krajevno skupnost v Šaleški dolini je značilen napredek, ki smo ga z delom naših rok dosegli v Velenju.
Vsi prebivalci Šentilja pa žive že nekaj časa za veliko nedeljsko slavje, v pričakovanju 3. srečanja aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja.
Osvobodilne fronte.
V nedeljo ob 8.30 bodo slovesno izročili namenu novo asfaltirano cesto. Ob tej priložnosti bo tudi krajši kulturni spored, ki ga bodo izvajali člani prosvetnega društva Šentilj in šentiljski pevski zbor.
Ob 8.50 pa se bo začela velika vaja enot teritorialne
obrambe.-
Ob 10. uri se bo pred Jakobovo domačijo začel 3. zbor aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja, na katerem bo imela slavnostni govor članica bivšega okrožnega komiteja KP Slovenije za šale-ško-mislinjsko okrožje Ela Ulrih-Atena.	§ y
• IZ POLITIČNE OCENE PRVEGA DELA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU (II):
Slabosti in nalog dovolj
V 36. številki „Našega časa" smo povzeli iz referata Marcela Medveda na nedavni konferenci občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje nekatere najpoglavitnejše misli iz politične ocene prvega dela javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini Velenje. Tokrat pa proibčujemo po- na to, da proračunska sredstva
vzetek iz tistega dela politične ocene, ki govori o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih.
V krajevnih skupnostih razprave o osnutku zakona o združenem delu niso bile v celoti zaključene. Razprave so bile usmerjene predvsem v obravnavo dveh vprašanj. Z ozirom
za dejavnost v krajevnih skupnostih iz leta v leto upadajo, istočasno pa se pred krajevne skupnosti postavlja čedalje večja odgovornost za razvoj objektov splošnega družbenega standarda, je nujno, da v konkretni izpeljavi zakona o združenem delu s samoupravnimi sporazumi opredelimo tudi sistem financiranja krajevnih skupnosti.
• Ml PA NISMO SE UKLONILI...
Tovariši borci se ga spominjamo pod imenom Metod
Ko se je pričela vojna, je bil Jože Kumer star šestnajst let. Takoj je moral na delo v Avstrijo. Kljub mladosti je dobil leta 1944 poziv, da se vključi v nem&o vojsko. Uspelo mu je pobegniti v domovino. Stric Martin Lempel ga je povezal s partizani in aprila tega leta se jim je priključil v Dobračah. Najprej je nameraval v Tomšičevo brigado, a so ga namestili za kuriija šaleško-mislinjskega okroga. Bil je predvsem na področju Šentilja, Andraža, Graške gore. Proti koncu vojne so začutili potrebo po kurirski postojanki, ki bi povezovala kurirje šaleško-mislinjskega okrožja. Jože Kumer je bil imenovan za komandiija te postojanke, ki so jo imeli na Golobovi kmetiji v Cirkovcih.
Naloga kurirjev je bila med drugim tudi ta, da so prenašali sanitetni material, pakete* ki so jim jih posredovale mladinske organizacije na terenu. Jože Kumer, soborci se ga bodo spominjali pod imenom Metod, se zelo rad spominja, kako toplo so jih sprejemali kmetje na tem področju. Vsakdo je bil pripravljen pomagati. Dejal je: „Na področju severno od nekdanje ceste Velenje - Šoštanj nismo naleteli niti na enega, ki mu ne bi mogli zaupati. Vsi so nam pomagali in nam ponudili tudi zadnji košček kruha. Bili so težki časi, hude zime, ki pa smo jih s pomoto gudi na tem področju premagali. Prav tako je bilo tudi na Graški gori, kmetje so se zavedali, da se borijo za bogši jntri. Nudili so nam vso pomoč, kljub temu da so bfli tudi sami največkrat točni."
Prav vsak partizan pa se najraje spominja trenutka, ko je napočila svoboda. Skupina, v kateri je bil tudi Metod, pa je takrat padla v zasedo, Mislili so, da je svoboda že nastopila, zato so se veseli odpravili v Gaberke, ki pa so bile še zasedene. Le s težavo so se umaknili. O spominih na tisti čas pa je Metod dejal: „Ko je nastopila svoboda, smo najprej pomislili na padle tovariše. Padlo je zelo veliko kurirjev, mnogo jih je bilo tudi mlajših od mene. Obdajali so nas čudni občutki, pomešani so bili z žalostjo za padlimi tovariši, veseljem, ker smo spet svobodni,
Jože Kumar - Metod
ker smo dosegli tisto, m kar smo se borili. Zavedali pa smo se tudi, da smo svobodo sicer priborili, da pa nas čaka še zelo veliko. Treba je bilo obnoviti našo opustošeno domovino." Ko je nastopila svoboda so še vedno bili težke boje. Na Graški gori je bilo še veliko ustašev, ki so jih morali razorožiti. Metod je ostal nato še v vojnih odsekih v Šmartnem ob Paki, Šoštanju, Lendavi, Radgoni in se je iz vojske vrnil šele novembra leta 1946.
Po vojni se je Jože Kumer zaposlil v rudniku lignita v Velenju, kjer dela še danes.
MIRA TAMŠE
KAKO ZAGOTOVITI USKLAJEVANJE PROGRAMOV
Drugo vprašanje, ki se pojavlja hkrati s prvim, pa*je, kako zagotoviti usklajevanje programov oziroma planov med krajevnimi skupnostmi in združenim delom na eni strani ter med združenim delom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi na drugi strani. Prav ob tem vprašanju se vedno znova pojavlja dilema, kje je mesto za usklajevanje teh planov in s tem za zagotavljanje sredstev za uresničevanje širših družbenih potreb.
Vse kaže na to, da skoraj v polovici temeljnih organizacij združenega dela podpisujejo razne samoupravne sporazume in družbene dogovore predvsem zaradi tega, da se poslovodni in samoupravni organi ognejo kritiki v procesu dogo^tjanja, v bistvu pa po podpisu teh aktov, s katerimi so tudi sami sprejeli določene obveznosti, delajo naprej po starem. Da bi lahko to stanje vsaj deloma spremenili, je potrebna v bodoče večja aktivnost delegatov kot tudi samoupravnih organov v krajevnih skupnostih, predvsem na relaciji krajevna skupnost - TOZD, kjer so ti isti ljudje zaposleni. Doseči moramo, da bodo delegati krajevnih skupnosti že v procesu sprejemanja letnih in srednjeročnih programov temeljnih in drugih organizacij združenega dela opozaijali tudi na programe krajevnih skupnosti in zahtevali, da bodo v letnih planih in v delitvi dohodka TOZD upoštevane tudi potrebe krajevnih skupnosti.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠE NI NAJBOLJŠA
Že marca letos se je začela razprava v krajevnih skupnostih o samoupravni organiziranosti le-teh. Še vedno namreč ugotavljamo, da posamezne krajevne skupnosti niso organizirane tako, da bi obstoječa organiziranost zagotavljala tudi kar najbolj učinkovito obliko uresničevanja nalog krajevnih skupnosti. Ugotavljamo, da bo potrebno bistveno spremeniti metode dela posameznih samoupravnih organov v krajevnih skupnostih, če želimo, da bo vzpostavljen bolj trden samoupravni odnos med krajevnimi skupnostmi in TOZD.
Pomanjkljivost je tudi v neusklajenih programih med krajevnimi skupnostmi in neracionalnim trošenjem sredstev, ki jih krajevne skupnosti že sicer zberejo s težavo. Zagotovo je edino pravilno, da ima vsaka krajevna skupnost svoja sredstva za izvajanje sprejetega programa dela, vendar bi bilo potrebno več dogovarjanja o združevanju teh sredstev za posa-
mezne akcije, enkrat v tej, drugič v drugi krajevni skupnosti.
V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH NI BILO POSEBNIH RAZPRAV
V samoupravnih interesnih skupnostih niso bile nikjer posebej organizirane razprave o zakonu o združenem delu, vendar pa je potrebno v zaključnih razpravah ugotoviti, kako poteka uresničevanje ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem z vidika svobodne menjave dela. Prav ta odnos, v katerem delovni ljudje zagotavljajo svoje skupne potrebe in interese ter samoupravno razporejajo dohodek v ta namen, kaže na nekatere odklone. Potrebna bo predvsem bolj razvita samoupravna organiziranost organizacij združenega dela v družbenih dejavnostih in večji posluh delavcev v njih za mišljenja, interese in potrebe delovnih ljudi, uporabnikov teh storitev.
Izvajalci v številnih primerih odločajo o sredstvih sami, uporabniki pa so pogosto v vlogi plačnika storitev in uslug. Vzrokov za takšno stanje je seveda več, vsekakor pa velja omeniti dva: to je premalo resen odnos delegatov in delegacij uporabnikov za usklajevanje posameznih potreb in interesov (slaba udeležba na sejah, neizoblikovana stališča delegatov) na eni ter vnaprejšnje limiti-ranje sredstev za skupno porabo na drugi strani.
NEIZPOLNJEVANJE SPREJETIH OBVEZNOSTI
Kot posebna težava se kaže tudi neizpolnjevanje na osnovi samoupravnih sporazumov sprejetih obveznosti TOZD do posameznih družbenih dejavnosti (npr. za negospodarske naložbe). Predvsem lahko ugotovimo, da sistem medsebojnega informiranja, usklajevanja in funkcioniranja samoupravnega sistema znotraj samoupravnih interesnih skupnosti in med njimi na istem področju še ne deluje časovno in vsebinsko usklajeno.
V dosedanji praksi se še ni uresničila zahteva, da bi povezali odločanje delavcev o skupnih potrebah in interesih, kijih uresničujejo v krajevnih skupnostih, kjer živijo, z odločanjem o delitvi in razporejanju dohodka v TOZD, kjer delajo. Opaziti pa je tudi pojave podjetniške miselnosti, zlasti znotraj interesnih skupnosti s področja gospodarstva, kjer skušajo nekatere parcialne interese temeljnih organizacij združenega dela prikazovati kot širše družbene interese, pa četudi gre pri tem zgolj za subjektivna stališča.
• ZK V VELENJSKEM »VEGRADU« JE DOBRO OPREDELILA SKLEPE IN NOSILCE NALOG:
Skladnejši in poglobljeni samoupravni odnosi
Na zadnji razšiijeni seji je sekretariat medobčinskega sveta ZKS Celje ocenil aktivnost Zveze komunistov pri uveljavljanju samoupravne organiziranosti, stabilizacijskih prizadevanj, načrtovanja in kadrovske politike v nekaterih organizacijah združenega dela na celjskem območju. Med izbranimi delovnimi kolektivi je bilo tudi gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje.
Na seji, ki se je je udeležil tudi čl an izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije izvršnega komiteja predsedstva centralnega koniteja ZK Slovenije, Lojze Driški, je bilo poročano, da je /veza komunistov v velenjskem Vegradu dobro opredelila sklene in nosilce nalog. Proces uresničevanja skladnejših in poglobljenih samoupravnih odnosov je usklajen z vsebino
zakona o združenem delu, v pripravi pa je analiza o organiziranju delavcev v TOZD. Komunisti so z vso odgovornostjo opredelili lastno organiziranost v okviru gradbeništva v Šaleški dolini, sicer pa je v javni razpravi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega programa razvoja delovne organizacije v prihodnjih petih letih. To akcijo bodo pospešili tudi zavoljo tega, ker
predvidevajo povezovanje na širšem področju, kar naj bi prispevalo tudi k poglabljanju samoupravnih odnosov.
Komunisti Vegrada namenjajo posebno pozornost zasedbi vodilnih in vodstvenih delovnih mest, pri razreševanju ekonomskih problemov pa veljajo prizadevanja za dopolnitev akcijskega programa, ki ga bo obravnavala konferenca Zveze komunistov GIP „Vegrad". Opravljenih pa je bilo tudi več razgovorov, tako z vodji delovnih skupin, obratovodji in vodji gradbišč.
Razpravljavci so ugotovili, da se je Zveza komunistov v združenem delu na celjskem ob-
močju v zadnjih mesecih poglobljeno vključila v proces spreminjanja obstoječih in uveljavljanja novih družbenoekonomskih in samoupravnih rešitev. V tako usmerjeni akciji pa je veljala posebna pozornost zlasti iskanju in načrtovanju kvalitetnejših gospodarskih in samoupravnih rešitev. Seveda pa uresničevanje sprejetih dogovorov ni enkratna naloga, pač pa jih je treba z vso odgovornostjo speljati do konca. Seje občinskih konferenc Zveze komunistov v mesecu oktobru morajo opraviti prvo podrobnejšo politično bilanco doslej opravljenih nalog.
M.
Osnova — skupno izoblikovan program
Če želimo pisati o organiziranosti in delovanju Občinske konference SZDL Velenje, potem je nujno, da vsaj v kratkem navedemo programske smernice, na katerih je zasnovana naša organiziranost. To je potrebno že zaradi tega, da bi razumeli, kaj pravzaprav pomeni frontna organiziranost ali frontna sestava posameznih organov občinske konference SZDL.
Nosilci organiziranosti Socialistične zveze so delovni ljudje in občani, ki s svojo družbeno aktivnostjo zagotavljajo frontno delovanje te organizacije. To pomeni, da je težišče kadrovske, organizacijske in politične dejavnosti SZDL na terenu, v krajevnih skupnostih, med vsemi delovnimi ljudmi in občani.
Programska usmeritev Socialistične zveze je zasnovana na idejnopolitičnih izhodiščih in ciljih ZK. To pa ne pomeni, da so v SZDL vključeni samo komunisti, ampak vsi delovni ljudje in občani, ne glede na svoje versko prepričanje. Črta ločnica, po kateri moramo izvajati politično diferenciacijo, -je odnos do socialističnega samoupravljanja in neuvrščenosti, do humanih medsebojnih odnosov med ljudmi.
Vse družbenopolitične organizacije usklajujejo svojo aktivnost znotraj SZDL na podlagi skupaj izoblikovanega programa, na programskih izhodiščih ZKJ. Odnosi med družbenopolitičnimi organizacijami temeljijo na njihovi samostojnosti, enakopravnem sodelovanju ter medsebojnih pravicah in dolžnostih. Frontna organiziranost SZDL se kaže v tem, da vsaka družbenopolitična organizacija v celoti uresničuje svoje temeljne naloge:
Komunisti se v SZDL zavzemajo, da politična usmeritev ZK prerašča v SZDL v množično pobudo in akcijo vseh delovnih ljudi ter s tem v materialno moč samoupravnega razvoja.
Zveza sindikatov Slovenije mora v SZDL zagotoviti odločilen vpliv delavskega razreda, to je zagotavljanje pogojev za razvoj socialističnega samoupravljanja, enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev in končno zagotavljanje oblasti delovnega človeka nad sadovi svojega dela.
Zveza socialistične mladine usmerja in aktivno vključuje mlade ljudi v celotno družbenopolitično življenje ter zagotavlja njihov vpliv pri sprejemanju družbenopolitičnih odločitev, ki zadevajo ekonomski, socialni in politični položaj mladih.
Zveza združenj borcev NOV, kot organizacija aktivnih udeležencev NOB in socialistične revolucije, zagotavlja ohranjanje vrednot, izhodišč in smotrov revolucije ter se zavzema za pomoč odporniškim in osvobodilnim gibanjem v svetu.	, v—-
Tu so naštete le osnovne naloge, ki določajo programske smernice, frontno sestavo in organiziranost SZDL.
Izhajajoč iz zgornjega pomeni, da je tudi občinska konferenca, kot najvišji organ SZDL v občini, oblikovana tako, da so v njej zastopani delegati vseh družbenopolitičnih' in družbenih organizacij.
Po enakem načelu so oblikovani tudi vsi ostali organi občinske konference, kot so predsedstvo, razni sveti in koordinacijski odbori.
Predsedstvo kot izvršilno politični organ konference se sestaja na pobudo družbenopolitičnih organizacij ah na pobudo izvršnega odbora predsedstva, ki pripravlja problematiko za seje predsedstva.
Nov organizem v organiziranosti in delovanju Socialistične zveze so nedvomno sveti in koordinacijski odbori pri predsedstvo SZDL. Vsak od njih ima svoje pristojnosti in odgovornosti.
Za sedaj delujejo pri Občinski konferenci SZDL Velenje naslednji tovrstni organi:
-	svet za družbenopolitično aktivnost žensk,
-	svet za družbenoekonomske odnose,
-	svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
-	koordinacijski odbor za uresničevanje ustave,
-	koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja,
-	koordinacijski odbor za celodnevno šolo,
-	koordinacijski odbor za vzgojo, kulturo in izobraževanje,
-	koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva ter
-	koordinacijski odbor za družbeno samozaščito
Ustanavljamo pa še naslednje svete in koordinacijske odbore:
-	svet za mednarodne odnose,
-	svet za' arstvo okolja,
-	svet za družbenopolitični sistem in
-	svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi.
Namen ustanavljanja teh svetov in koordinacijskih odborov je, da hitro in uspešno vključujemo SZDL v vsa pomembna področja družbenega življenja, da bi lahko tako politično spremljali in uresničevali programske zasnove naše kontne organiziranosti. Nekoliko slabše smo zaenkrat organizirani na področju povezovanja in usklajevanja dejavnosti med družbenimi organizacijami in društvi, ki morajo prav tako svojo dejavnost prilagoditi ustavi in zakonom in postati kreativni del organiziranosti Socialistične zveze.
S tako oblikovanimi sveti in koordinacijskimi odbori pri občinski konferenci SZDL ne želimo doseči le zagotovitve identičnih oblik organiziranosti SZDL v Sloveniji, ampak zagotoviti čim bolj učinkovito aktivnost pri delovanju družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter uresničevanju delegatskih odnosov in samoupravne povezanosti na vseh nivojih.
Seveda takšna organiziranost in družbenopolitična aktivnost SZDL na terenu postavlja pred izvršni odbor kot izvršilno operativni organ predsedstva OK SZDL maksimalno angažiranje vseh njegovih članov. Prav pri izvršnem odboru ugotavljamo, da operativno zadostno ne pokriva vseh oblik delovanja celotne organizacije. Tu bodo potrebne določene spremembe, še zlasti, če želimo doseči večjo aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij na terenu.
Nobena organizacijska oblika sama po sebi še ne zagotavlja uspešnosti delovanja, če vsaka družbenopolitična organizacija, društvo ali družbena organizacija nima lastnih pobud in ne deluje v smeri skupnih interesov.
Piše: Tone ŠELIGA, sekretar občinske konference SZDL Velenje

o\ O
3 E
S o
QJ -i C«
"■a
CA rt
o -a cu C
u OrSa o S O P "2 O-Ji .£> C :=> S
■s c « ^ N i: a«Ngc — °

O C rt 3
7o £
l'f o §
C O -o
<u O 3
3 C',S .S«OČS ^ rt ij >«> Ji > >y C
— 3 »S <u." E c
tu % rt x> X c oj c b — »n ~ « > N C« £ P
sl -O-SŽPSfi ego|sf s.--
8 o -a 3 >5.52,2
cd D
"S! " ?? O o !
8.E g:1 g — > 1 •sc.il c -. -S j 2 — "J ^ iS u 'H1 scu č n O „ C
nS°
.^E.E o o
s
" Si
s . N e
o-g,
rr b
05
?o
^ m
o > oSCO ooz
u zz„
uSu-
jOHH
zo9<
<><J Zooožcq
NOOO
i Š	0.3 č.
3 g K 3 o-c-P
2 — '■
c-c .afi.^.
3
. 3 "O
C X O	2
S O "g	g S
>	o c
U Cfl "J	C ?
'■a; a|
cu o
S ^ o 2 "S.-0 ° o «i
> a| g g s s
^ « Q 73
« ep ^ n >a o
tr^ssss fis
£ e _ . S ?
3
t« o ed c
0)
N
i m
N
0) C > cd O N • 0/-3
II:o¥lf I
o rt ti
■O O b g ® s
~ S
« .a -a tS"5\£ E
S S S O
^ o IS . _ cu c/3 w
f e13
ji.o p £ a o o. c c o
— c .Si,i!
'a c« 3
ara S Jž u •g o.« c
'2 2 3 >r=
$ "S
o O "> C 2
, A u
i > 2
E c-p 5 2 S
•a i; >
o p -25 ni
II,S
S, o .Si
iS c
OSO
E° «
-2,« > g Ji i?3
S*p
• „ <U
~ o
u .
S s « Si'
o -o o .5 p* "S
M__T rt
S 5 g c E
•g T3
o o O. J*
C '5b o "
g
"■8 6
a\
a -s J5 oo.S co -m č
"Žo «3
S
E — C cd a> •rt tj ■«-» 0/5
O i i E i >'5,> S M
F ° 8 I
ag
"O
S) 2
O cd
> c
*r-1 ^ 1 -<-> C 4-1 V "—t U
olpS-Ef|l -g
d>
T3
(U ^
u a) cCo o O^ P
a 6
5 -0 C 3 g
^ ig o » i SeI«
gf
« N 6 2 &.S
O 3
■g S
S .S
N N
ra rt
'f? 60 O D
ae
C C
■sSi „ -a
P " S -s 3
c c o- c _
rt S> . g E »o"-«
3 -ri c: 'N
V)
c C
ta
v
'S o
a 3 o "C . C O «
^ (H P
■ajjo o s
> o :
M
O O-
C -t-
■ie
. o m
J S ~ y J o >
o • S
» „0.3
U -a 3
E g-3 g^ 3 s.Si
J G .ZlfiA
Ul<
mmm ■
•OJ
t-mm	iKlig:;::
■m	na
: -o s«	fsiliiSa:
iljllllliiitaiH	Mi
	111
	mm
mm	O
110 <	B|
i 6 tU
Igs
A O
10 5 ® nS«

rm »
O ? ^ J*
s||
o
= S?
C ® 0
XA
® N 0 fg|
<A >
O J
> o

o -§;
""S ■• agS-s
p SAi ^
J^t
S.
iu o •S s
>o
•S 5 £ ? o
S
R
S1 8.
j
J -p
o ? ° ^
^ -c O a
O C
S tu**
53 S O N C ^
S
O o rs K -2 "3
g K O O.
to ^ ^ f
s1? s
K
£
D
je
c ■
S
o S
s..:
.h i
a. >S
O o
s?
^ a. g Š §
"a .
0	.3
•S
s ^
-a ,s> ^^ Sf
.a .a § |
1	K s
•I«'ti
|IJ3
fe 5 ca
sls
o "a S « S
<3 -a"-«
n a « s S
o S «u fc tf
•Nsl-i Sil
a s
73 S
SU

-- O -C .3 5 3
s--
N > » S -5
to
s a
-"S i « k
~ a .3. fe § s- „ -o
9 S P §
- a-® t ° 5 ^ ° o .3

Š Sf | §
o -v tt! N si o <u
f-3
K O M . ' OS«! k
K
:a" o £
K ~ S !U
S- § Pa -a !§
' C	O
to 5 "S" S -O
5 s 111 - «, ^ .s
^ v, b u v t-Ž g § |
§ i
"3 s
^•S-Si,
c? .«> -§ -- s
oŠ ®
a £
cu
o »J
O)
o ^
BSOgO s u ii a
«
lu N
IB.S
O :E
£ S. S
§ g
lili
a
i §
•S o g t
O -V N
S1 s.3
f li g tis I
Tj
I -a K "a 0 -c o « -a.^
^^	a.
. 1 B) Q	Oj
^ S. 5.k S-P "53	I
* ~ § g S	S
lif! C M g
as 8.* ° 8 -Ž Sr •3 a t3 S S
o _
g O M s 5 - O.
3.5
.■a- o. s c
.o"0. M g ^
1^-ill.l JU N S c^^
-o IL^ 2
Ž g S 8 • 8 ° I -a.
o. g ^ a ^
2 g. a 2! § g
a « >jj O g
9 ^
3
o	a
sv m	a
S ^ *
^ a ss
k
«3
^__
1
3 5" -Si.	^
v c R.-&- a S t? a
- s 3 J!
A s
"a J "S »J §
O s § a -f


NAS ČAS
•Si, S
X o
m
r«
ca _ w
^ 'C B ' O
3 c®
ga •B jd
O o
Is
E N
§«•5
M ^
C N
S
n E
O <D
C "
s .3»« S Q»
T3
- F 0,0.
T3 g 3
Ji n"
«8
4> S
CS
• O
I12! S.s.1
- o Z
B c v.
C 55 3> J2 " «"t? - ® o
S ^ S >
V
T5 ■
o,

j" KO S
« S
^ M v
J| - ^^ a-s
M-o
rr.ji, o o N §
3a S
<L> cd o
cd <d JB N h* TJ
_ e« JS O ca
s
M 2 D « c ">
> e c« o C
■3 S M
>o
'KJ C3 >N — ■§ ,2
o" .S C 3 ^ ™
"i a-s-l^^
c >-a 05 E g
m _ >N .„ — O T3 3 M c? .g T3
C « -0 "H
* ° saf §
v) o O OK/5 O. m
E -
E E
B g -a o a> •
T3 3
■S S o
g 5
E Š a^š C o P o P -o 3 -s c c g
E^-ffjs-S^IJl^
> jj i o
iilil ■a n.^-S c
p S £ §'-3 H «
N
eo
ii
c > T-, - —
g S o Z
Ž CU	Ti ^
00 <D
(U	>
O
^ ^ ■'—>
T3 oo 3 'C C3 C 0.13
- 'H c
•glasa
c S-JH . cS.S c c >-» 5 8 P S0-2>P-§
gšo2 S s
g s's1-i ** fe c
4 . S« aii ^ p
„ - 5 o £'
Zl2E3§g.:
j "H cd —, a> c
|g-S«tt
i ■ 2._ O -S
« o " > <U <
-i rt co ^bg "
> rti T"i "
O E
rs <u ■tJ^ X« cd
XI
O — £ «
T3
J3 « 3-S
Ji
'3	<u rt o
I
M £ 7: <U Ur- -S P C
s C
rt »tn ^ "rt C ,, > S« cu rt ><j
'■=••5 Ž .S« 5
g o g-a t s«
- a 2 t-o -aSŽ >
cu
•a g,E3 g.s-
rt c -- c^
1.5 &■§•§ c
j; i.
S q f ~ rt-rt-ž !
1 S O > —
> ji ^ rt c« cu : > N 3 i« o *o.
« ca ^
.o a s-
oŠ s
1/1 8 s
'I .S &
JTJS :i2 S
cjj C o "O
ilf J=
.s 's "S
o i o« e
—> M,— > 0
_, s «> p 2 S E
a 11 p i
!sl.:g
•3>o N M S
>-ffi|g o
o •sil8
Ž 3 3 <
O-S g^.Ji.rt g ■E -S p o c »TJ> .3 Ji ii
^ s »8
pllpp CU 5 3 o. N
j toS 3-3
B^Sji g w Ji .E M
S s^i »
C
■s .a
'3 C
►O
•a S
H" .2
sn
* ™ 2. .1 _ n .S a> -g -S
m u cm
SJŽ^SJ^D. hoc«
u O O ■o1«-*
.2-1 -■g-a I
"-Ji
g.2,-a
J= 333 O
Ef°
^.si^i
O i J. A w B i r; « 3 -X, o, o •S c 3-a
3 o=,s.p''g|
ji C C
h
v
•a >
° t; > s [•■SpiSliSB,
o S «> rt a -o
a'
'ST* Cd
> ca S c
cu S O.
«>3
cu O
Mi
i3 S 2 — S o E
8.3 ° 8 «
a S N E s •a g > « >
^ <U iS C« C p	O -J
Ifotgl
•s 'S 3 " »O 5 -g -a c « ■o Ofl C N
M
I
O 3
■č 2 g -S 2 5 o. i! S)
05 % 3 ^ Ii =>o g 2
na u. s si
O	g
5	O s3 e O
z -S c -E >
, O B) ca ca-S a-3 O.V.
»-i ca
6
>«o >
<
tt
Z <
-j I
B
o a
m
ca •-(T O
•s
1.2, ■S ^
en u
II
sa "S
a o
J-
'S S
-«5
o ^ -a 's
ca ca ^ N
N
O O
CU
S«! O
s o a £ o.
od ca
« s^
g I .Si
.s
"v P
I
« o
a o c
•o -o g
o 14 o. ca "
ra «
•ac o. — o ^ <a o
> K
co • >o
s
ca P ca" -j; > 5 ■ o. ^ y
e a i 11 °s
o) 5 a ta g « 3
Ž-3 2 8.S
s ca >N c
O. > -r-i <u CU
- "".e
S g
ca
ca o ^
•"O •=" O -Si, ca ^ i 30^
51 .s.
2 M o ca
-p S
i S "-J3
e JTN C ca c x rt o


o 0 ;5
s
^ -	_ 3 3 N CU
a-S^S* a?
O	m 2 <32 g c^^ tS fe ™ c .
a	ff'P =9
C 3 r C . 'iT!.- ca
Esa^SiS^oSfl
e -iž is«
'"C 3 no O
eaSfccag^t.-OK™ •o %«*> C O. 3 O..S O. O. M
Scu ca
00 o > c
CU n s • O,
<2 i « js
o -
O >N >
8-H* S 0 ^ o
■S ca .t;
0
o S. .»

ca
S O
X) CA
<U O
M K/3
N -T3
—■ cu «
.si,
S?
5 «>
O O cu
,c e ^
> «2 o
S «g M
O.tž N
•3 10 o £
c S •
•SI O. cu ca v;
Sum
m M CU
o > ° M — 2
8 SS o,
0 -1
ca O 3 a o, co
O i «
S.C3-S
co . <u
III
.^r £
§ .J2 00
v- C
" -S >
•h m (o
'—1 C ^
o Si O.T3 E
N O
2
b..s
ca
ca .a
■a8
cu O M C ca
•a -o «
u C <u O. C
ca >
8 s S s
o 2
■18 o
O «
w ---
rt
00
O C
S -fv
mi
>	o
ca E>Z
.M ci .2.
" m 2 a
^ as
m' 'C <U
g B.&2
™ C E 'P
c .E 5 m c
■ T3 O	~	C
cu -O	>	a
t; cu	<u	Sž
0.»	U C
ca ^
> s
co ca
o "S.
^ca «0 C
'Bg .2,«
■bi K/5
S O o Sb o.
n .a
3 ca
o.
« o
o. i o *

3 OJ2 C
c ^ 2 _ 3
o o, o
co v •Si,«
o cu ca<j
•S-a
5 «) S
2 £ o 2
g^s ■s s
O ca O c ~
S >0
a o
00.
ca N - -o	0)
37B o

^ m — 2
XI > S ca > .2 -
e o M C
N
i! X> -a
w S c
5 la
o g
^ o
O u
co >0
<u "C •5» o.
S.S,
' O "00 iS
,-a
S m "U
■cZs C
o O <u
a .si, ot?5 s
-a ca o.
o	c cu co r-c
^	g « Q i
T3	» S
" I - § 0'
3 'o od E
D .2,'
£ c «0 '
ft - 5 2 E E^OS
_ cu ca w ca
E -STO O -
S ^'§«3
<u -i
»Sc T—
c 5
0	o
01	o.
o iS
D "O
> .
e E
g.2
ca
:
• T3
E E
' 'S«« 5
O cu
oo o ~
O g o
o 'e
o cu °o ca
S —. _ oc S E g
- cu "
g .Si, M o ?
s
b. ■ ca
S5-5 a ■75J*
.t^i č^g
-o .«3 -O XI O^O
co "O > O • O J3
n flj ci
cu
o • - a
° a
■K a..
CU
as S^a-g

cu
ca co
>	Sb 3 _
c/i cd cd g ^ -33
ca "O —
,•0 o .5
cu o -'M OJ co
fe c O a/ 00 T3
CL>
U H M
HO
S s O J2 o 5
-a -o
o o Q.>tS O
o o
M —
CO ^
t« ca 'C T3
3 -a ^ o
cu .S "23 g c T3 O «
ca .-,-a „ r- 0
.a ^
? CU
- O "P
ca
ca 'ST
S
ca
N tu š g
<= S
(U XJ
p -a
■E o
_ ca cv f
ca O
t« .E S13 o
eS ®-g
» -J 0
B. 2P
ca ~ C 8 'S 2 iž -s -E O
2 sž -o -a oa
S u ca A
« "č? s "2 —
e^i K« D, C
■c i
i"?
O ca ca
^ si
•O ra t- b b. n o AS
2 > J=
S, S
cu 00 CQ —
:&.E g
CU o
>n -s
0	.5
1	>
1 O -g
as .S
>-1
C A! •a ca
CU
00
£ » •a g c E
m ca 73 o.
ca C cu .Si,
g-o
»• -i-i N fl)
C _ > O O co
ca .m .m "> b P 0 5 ca
S S E
A! cu
C o^ E
3 E-13 I .S«o "C S M h
SLS23
. -p
1 -a
cd cd j^
o a> -o
g •-» S o o |
s "IfS1-
s 3 S	« C -
o .p, i;	2 cu >c»
ona co	o x> 2
"S	o o
E S^3 C
s g« g
> p o « S ,hO ca > E
-utia.si,
-'a a
M ca O " g-P^U j?>o SSSOflB « — ca D r-CU t3 b-, X> Si P
CU CU
E 'iS ^t
.P 2 to 'ca 2 S
M o o
X1
•o o «
cu >24 ^
o-jT.5
X)
o Sž 3 1E 3 ".
ca -
t t? "O
ca x> o
« 2
fe « .5 cu—, ~
M 3 ca
a N ™ ™ M
—i <D <i> cd
o >00 > C
o ^
O C/3	.
e
ca o
"g "S ca E c £
CU O N C | "O
o _ 5 § -. ' o. ' R s- g ^
g >N T3 CU CU
O
■p o g N « N> c «
« g ^ „ '3 |
fe C O T3 "P
a
>4
3
c 'c « o
bi O O
o co X> O
>0
o 1/3 '5? « e
CU ^
E^3
a c Ji
!a > 3 ? c a .s =>cu
1 a;
ca
3 JJ ^ Cu
»C
cu
"Slš
sZ ^
—> cu C <u -
T3
. cu — 2 co —
•52 3 -g «
U^ N
3 O .h; ^ O b
ca ^
N X>
co
« E X> o> C .
co 5
Ep'?
cu a ca ■ "> S C N
C — <U
<U U
>0 s O Cu O
~ C 4 X>
O c. K E
e : ^
o o
•c -a
E
■p ca
■i-M
■s.i.
Z ca '
co a; cu
0 .E
S =a
-o ^ . o „ x: o
CU CJ b.
o e .
o p.E s'a S . p S 'S «
b b O V
O ^t a n-«
73 a ■ o -a cu
> Sd o -c? o E5o
•a o _ op — X2.5 o
rt J -o
_ Si C CU
r o
1 ^
fl) 3 o
t; rt _rt
C t« cu "O
2 a xs g »-S b. rt o
O 00 C 00 « ca e o
<0 Ji -o
S n >
Q o.rt ^ C rt ca
rt . T3 "
cu
S "rt
e'I
e
N
rt
00 co
_ U s
o rt e 0.-3
>0 3 ca 'C 'ca
i
CU
"e S
o cd cd §
2 S o
0 3 0 S
e S 05 >
" rS S «
3'=
■c N cu «0 „
_ " 3 a
S /C- c
ž O C « - > «
(D O Oh O ^T-D
s e
CU CU co
C
"s "S > rt
12
H
>N —
O. 3 O O
e- s p fS o
m p. S s- o	p-"
as2-<	E^
rt O	°
m
T3 u
- g. "J*
c o rt^' a« » 01 o- P SJ v. o 3 c. a >
n
p ^3
ŽS'*-3 3
00 o
H: 3 sh 0 § 5
— o<
rT_ o>
J3. — ™
O § rx os
o- cd" e« ^
in s-s
r t« — o ?*? f o
rt- C/K O Vi
fcit hp o 3 gk-o 0
< S"g IT o
n » TI
o. g bJ B- 8
o -g c s.
S S 3 n ® s" 3 s-
w - 2 rt -o < 3 g"
o a
a?
H< & P £ 3 k o o
g«
o _
p. P. N<
o Ji- 3.
p. [/,; o p & p
3 » < O o.
"'n s-
c« cfo n<
53 65*
(t co J
£-8 Kg-
c/j<
s-lr-
^ "I
a-3 j
TJ ! Oc :

§
s.-v3 «
g-Sg^S ~ 3 3 <"
1 * Sto
CL
^ cd p S. •
Cy rt P. "O
° 3 3
3 63 ca
JL ° ^
-n
C o N g- o"
" ti;
t
P- 3 3 t- O
O <T> — • n> • crcro <3t rr »O ® »
ca cra ._.
M o ° O
-J 2.
W< t—k • ,
£5 ^ f,!
o crv; < p
ca	p
771	ca
0 o	g
a>	!ir
O w	5
el
trt ca
ČS N ° 3 n P < rt 3
p pr 5 c &
E.- g; ~3 o 3"
I
Eo ? 3.
£<3 g S" m
-rt- . l/J( 0= rt
n
rvj "-t
&S.
o. « ^ 2-
c oto &<0
■i-i o
■e-fsE
o ? o
&2.2(i 1— /V — rt-
S. 3 O
- 3 ** C m
< B '^ SC
O R-™ o-r> X} \c
p tS: "i .
ca rt p E.: 3 < te 2
3 (» co o o o s"
p
P- -a elo
O
3
-1 cr
K 3
< O O
-; —13
rt 2.
O m' 3
2 » (i s. „ S B.W 3 p 65 2 o> o
° n	o
<<q sr o s: ? ? < 7*
sr N o »
ag C ejcro & 3 k.
In-
n r* CL
o2.5. ^ o-
3. o
1 O < S-
■a B'?
a oq < nO O
a.
I O §
O<&o 3 3
3
O .<
3 T3 o 3 S o
n< p. ° O
5 ar e-
»S 0

^ S 3
3. S. s.
o.
o ^o
O- ^
rt os
a
t« ^
O
J!
S O. rt.
s-l
o S
3 p. 3
K m 3-a
s
v ^ iT
p O
S. c« • a> o
Z (sj co iT
&3
H 00
a.
pi N
VI ___
ct.^. S CS. p rt < J? 01 3
o O _ U
-
«
3"|S |
rt a Q
O fTteS. cr g a o «3-
<T)	(D
s? S£'. 3
a. ^ 1 3 3 rt
Fil.
m n
iS
o' 3
<	Bi
3	c/)<
«	f? C/l
c	s -a
S	3
g	«
te	2,
šl
rr>	rr*
3
p bi
o 3 9 p
N 3. - p -
r<T3 0> o
š § g-3 ff
3-® "B
< g
g
3 >3. 01 S te o N 3
c lu-S-
orx CD 1^:.
O S? o te S" 3
Z*
n
n
<D
3 — o>
£L 0 00 S O
w 2 <
3. & S T3
s-i:
g g I
•S- 2 H ^ ^^ o
|| 2.J
00 , O
SnJ
a-
rt. o p
o< '
S" 3 rt n S.
p m CL p
3'T) P g
C/J CD O)
U M
P
B
2< rt Bi al
- o<
n & ^
g J
3| §"«
3 S-1.1 II

—a
rs >-« .
JljJlllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllllllllllH
ss » Eft-g 3
Hi t
scS-B g"
^ o
žg S®" g\2.
l-^g®
o K S g- o<
&01

fi.al.-r
H. te.
®'ol
O S K
ri^
2 B*E te o „
7T 3
»S
3 t
Isr
5 O — <
S I^K
rt U t/i JT CL«— £ O
»O
• a''5' ®
£ c o gt 3 ^ n g o
n
0 K n _ rt O O
jg-s-
? r?
rt e (S 3 5"
rt g 13 rt S g
2 te F^'.
g 2.^teO rt
S^-s-o
3 S" H p- o
S
05 K" O 3.
n j« p. te.
s-S" 3
™ o.
•ITI
«5» V L_
3
C«
5" ^
Ž3&

3 «2. P
» o 5"? ?
sil
5- (/3 ? a
3 S
g 8* g
c 2 O P- rt.
O O
3 5.
!T
N
rt«'
•T3
*
IfiSc
^ O (T
o w
3.f
o, o
lil
T p T
~ i. S. |
k rt s:
te
o . p. te
rt o h
t« r "
2T
^ p
* Jf
S
ss
1 f
P- as
<A>
Ifli'
te O 3 t«
sg S 3
S 2. 3
3 g S -
- c. 2
5'rt" o' ST 7 f ?• p"
te g-22. eI^ a te
K* n|
,b1 rt
& o § 2.~0£
p'"3
3
p_
rT
+1. 1 rt
S
Sli«*
O S.-- C
2: S s S
5« e*
rtf- a- 0< rt»-
2 S3 j
< rt. o C
o S £
S,® Si.1— . ~ rt
63 " e S-
J I TQ.O
— »« n te "i
3: ?r vi . J- o ■—• K ^ (
o t rt m rt
^ S
O rt c 3 p. ic.
^ I
p"
,00 H O
2 3-3 o rt
G 5'
3" 3
^ °
" O
s 3 3 < g"5'11 l&ls-
3->a o _
te o cr C
o < o 3
3 (5. P« 3
h d: n
B- rt
3 ... n » _ r 00 te p-ao bi
3
f "
rt ^ _ rt < ŽT3 1
p. 3
S. 3 2" g 5; ff
o< c p o.
■ o

P.T3 O =•
o 3
ai
O S' te
H. te. o
crt 3 - «-t rt* k ■.
3" 5
o o

rt p.
p- o
. s
7?
O -T3
2 3
Ne
<
1 m hi
f C "O
S w
>T5 C«
e^ 3 2 S 0
S: cr c o te^S 2:

CL rt P; 3 3 cr O O
2	0 S o ?r 2
3	3
<
5 c
E/3.
n 00 P rt
5 "2 S?
p
■ s? s- £ 2S. N. £.
P- 3 S '» = i—f —- —• ^
« g p. 3
S. O. H. — - o v
■75
? 9
O v.
p- zr te« s
® o 3
S ^^
rt. o o 5 - o
ro O
. p v
S-2.» F§. i.
Q. ^ ,
9sr3
3
p
S-^cB-
1- ^ ?
3 ^
o
g ! M C
B.<B E
rj< ^ rt 3
< rt o p- p N
I <
Um.	—;
JD 3
scšlf
S E
j rt '—■•a
• 3 c P
. cn ti
■ rt o lr-
p w
te° O rt p P N
' -a H ®
O rt < p.
P te cr.
v, f6
£L to o E 3. n> a. < «5. g
v)< rt _ c« žr ?r rt 3 jr 3 o o o
g' rt o n'n
te
7T =: 7? 3
O O X! _ P- rt O 3. n
nm rt < f ?
S'
•9
■ 3
C0<3
o 1
^ = M
1 n
o<
3»
g, 3 2.
O
te w
3 <
«1 !&
p. E. o te.
SE
2.0 rt U) v>
"rt. o
g p.
O S ® 3 o
g! a s.®:
te © 3 »s-£.0 Os®
CD O O
Z* N S *
so g. N 3 S-g «3
S O g T3 te
os §" g te „
O 3 o- b: rt
<«
P.3
a- 2- S 2-B R.8* e B-g-g.
sS^-a s
rt <! ** 9rt
«3.8 -O a rt ™
»Sli
SafJ
g
rt
o _
tt ?5 —
C M rt
3 & is.
B* tsj
&o e
< "O
te S B
* O
— O
e c«
a.1s-®
F-2S®
o.*« te. ®
hI
o>
p. 3

qa. 3
t
i«a<s
o S.S-
5 o o

* Vi O J


<
^ O.N g
O P M cf <"♦■ ^ C/5 "I
te O g: J
t« O £ rt 01 3 P-
m 5 —o rt c
< < a> 3
n, rt ^ p
H—^	C«
SO =r g	">
00 3	-■
o, -
00 j	rt
~ te o	£
O-g	&
D, 3.
o u T3	rt 1
rt	__ N <
g z P	s<
O u . 2 o
C
•-I o S.
rt o < <
3 •
O fV rt
o
ja;
= p <
e.«• >
| Si? i I'p s £
o
i " o
3 -*■ £L iS p — p
R- »> P-030
rt 5
rt P. P' C P- vi rt p. O 3
X C T3 3
O
rt
o' •-i p
O co « g-g
K P- 3
P p rt
tsj 3 p O O <
C cr o. 2
TI O O rt
rt o _ < <
O) rt N rt wr-(JQ p p rt. p
rt 3
t?- p "O 2
§ 3 3 o 'B''
o o 3 3
g-K-te° T3 O
3. 3
E3'
o< ?«■
_ p-
•p rt
CA
o
3 £. rt ?
ha O rt g
p 3 3 O
3 p (is. c/5
<3. rt fj rt
O.
o te
O 3 rt S-rt ^
O g
N —
P C"
vi< . p :
C, Ši
3
p. P
rt."	v
O 3	O rt rt
— £	rt
o 1>0	£ rt W
rt	S2
rrt rs	h
5 0	n«
p-
*	v>
. rt	rt
<	T3
O
o S p. rt
š- g! 3. rt
o to G o te
0< O rt' <
rt p.
3 _
te
~ co
m g, S K- 3
rt 3 P
I MT3
g S te2
O
P N
■■o
3
P < <
žr p, §-o <7;-

g- p. n p a; S < <
< «3 x ^ " rt Q
<
<300
rt N
rt xs
7? » O
3
C 3
= O
O
s.
■a
o
c/) 1
< cra o
a> p s- 3 N
O g P.
s - M-
3 CD
c	o<
o i o
g-< s
- S 3. te
• < =r o ■
c« 35
Tš- 3 g
. rt -a 3 ^ 3 o<
C- o 3
rt' £ O < ^ O
2	o o<
3	te rt, 3 o( a.
C rt"
&3 »
p. 7? 3 te p. 3' o P O p
i.3fl§-
C -
te p P. te te o
o ~ 0
rt
_ N< o" §■§§
' M w o
U3
3 o
3, os p rt |§
K'rt o^3
P IL 3. § XJ g: « rt o
2-3 « P." o g < = <»
2	j. g a
rt p 3 o rt- < i£i 5 o •=: p.
- 3 <
P < p O
3	"rt
3. 3 p
JJ. c
-a
p. že
ff 3
P. O 0
S	S N.
3 "
2	^ p.
J -g	ei-a
P?	§<8
^ p- o
te —"p P rt - 3
3 P rt rt"—•
00 3 O P
° P-^- § o « 2 3 g S
p c —
~3 < p
rt v? C« c "a
Q 3 o
- C rt (-/l rt C/3
hO
— o 03
P- 3
3 te
P T3 vi 3
N St 3 p
Cl< P rt-
3' C. o< 3
E"p' te ¥
< rt rt
O P p. p. v>
- & U | » S-3 te ^ 3 o s -a & N<n O
g r 1 ^ 0 2 3 o
„ O , -3. s: J,
I
Si
	2	•
		"D
	Al	JO fn
		O
	«■1	</> —H
	<	i> < r— c_
	(D	>
		O
	v/*	<
	N	s
		s > C_
	0	m <
	U Al	O co
		X T) Z
	3	O C/5 —4
		00 m Z -H r— §
	F	■D
	3	< m p"
		m Z «_
	CL (D 0 3	
11
i t
d
ei
NAŠ ČAS
CJ CL C	p' <
P r£ 3 <
•a 03.—	:
63 n
O v* 3 rt vSt p- 3 c P.
3 rt g
2	315 B 3. o i? <
3	S-«*g-
P J- o
w 2 S &t><te
2 3O3' l— rt O rt p. p <
"	" 5	03
S"	n	i
Vi	rt	p	-
rt	3 ^	o	,
00	2 .P
03	S-	3	'
o	gr	f°	>-
< -o te 2 < p p te
3 t—. P. on* _. P rt te O
S te 3 >2- 2 P- e. 3 rt p rt^ 3 rt „
rt 3 3
3 P. 03 3
o.-5'gs!
P O ^ rt 3
S e. is ,
rt 7? VX 1 3 P. o 5- c. P o' p. ""
p rt- et o o
rt ,2 3 te St Si p O 3 3 |
<* 1L rt _ irtl
te 3 CL ti
rt r- 3 P o CT <
Pu O
o. ^ 3' 0
3. a-rt o
rt P-N g»
o §
e«
JTojs.
"S' cr
■q1
0001000101000102010201020100010248010001020102010023530201000100024823482348235353484823235323535323534802234823482348235323482323532348235323535353
V začetku oktobra 1941 je prišlo v Šaleški dolini do pomembnih dogodkov, ki so bili v zvezi s sklepom centralnega komiteja KPS in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o prehodu partizanskih enot v ofenzivo in o večjih partizanskih akcijah v posameznih pokrajinah. Večjo akcijo so lahko izvedle le združene partizanske čete in tako je prišlo do sklepa o ustanovitvi Štajerskega partizanskega bataljona (1). V septembru je pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo pripravljal združitev štajerskih partizanskih čet. Združitev je bila izvedena na šaleškem območju, ker je bilo določeno, da bodo partizani napadli Šoštanj. Pohorska četa, ki je po akciji na Pesku 18. septembra zapustila Pohoije, je prišla na šaleško območje 22. septembra. Po 23. septembru ta četa zaradi predvidene združitve štajerskih partizanskih čet in predvidenega napada na Šoštanj ni izvajala akcij na tem območju.
V zvezi s pripravami na združitev štajerskih partizanov in s pripravami na napad na Šoštanj so prišli na Graško goro k Pohorski četi Miloš Zidanšek, Tone Žnidarič in Božo Mrav-ljak. Mravljak je po nalogu CK KPS septembra odšel v Maribor, kjer naj bi prevzel organizacijo partizanskih enot. V zvezi s pripravami za napad na Šoštanj se je vrnil v Šaleško dolino. Od
• PIŠE: DOCENT DR. MILAN ŽEVART
javke pri Čebularju v Mislinjije prišel na Graško goro tudi Dušan Kveder-Tomaž, ki je tedaj deloval v Me;žiški dolini in v Mislinjski dolini. Kveder se je kmalu vrnil v Mislinjsko dolino, Božo Mravljak pa je začel zbirati podatke za napad na Šoštanj in se je pri tem povezal s sodelavci osvobodilnega gibanja v Šoštanju in v njegovi okolici (2)-
V začetku oktobra se je Pohorska četa podala z Graške gore na bližnji hrib Grmada. Na tem hribu nad vasjo Plešivec, ki je bila pomembna partizanska postojanka, je bila na vrhu majhna jasa, obdana z gostim smrečjem. Na tej jasi se je utaborila Pohorska četa in tuje pričakala revirske in savinjske partizane. Na tej jasi je bila izvedena združitev štajerskih partizanskih čet.
Po 1. oktobru je iz svojega taborišča na Dobrovljah krenila proti Šaleški dolini Savinjska četa, istočasno pa tudi Revirska četa. Določeno je bilo, da bodo savinjski in revirski partizani dobili zvezo s Pohorsko četo v Penku pri Šoštanju, kjer jih je tedaj čakal Tone Ulrih. Spoznavni znak je bilo sovje skovi-kanje. Partizani so se našli v gozdu nad železniško progo blizu železniškega predora v Penku in od tod odšli na Grmado (3).
Savinjski in revirski partizani so prišli v noči na 5. oktober. Tu so zdržili čete v Štajerski bataljon, ki so ga razdelili na tri čete. Vsaka četa je dobila eno od lahkih strojnic, ki jih je prinesla s seboj Pohorska četa.
Razen mitraljezcev so bili vsi borci oboroženi z ročnimi bombami.
Za komandanta bataljona je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet imenovalo Franca Rozmana — Staneta, ki je pievzel poveljstvo nad bataljonom še le po napadu na Šo štanj. Zaradi odsotnosti komandanta so na Grmadi postavili začasni štab, ki so ga sestavljali Tone Žnidarič ter komandiiji čet Jože Letonja - Kmet (bilje komandir Savinjske čete), Miha Pintar - Toledo (bil je komandir Pohorske čete) in Rudi Knez - Silas (bil je komandir Revirske čete). Ob združitvi je hilo na Grmadi okoli petinštirideset partizanov. Iz Pohorske čete se je vključilo v bataljon šMrinajst partizanov. (4).
NAČRT ZA AKCIJO
' Po združitvi čet so partizanski funkcionarji na Grmadi na osnovi podatkov, ki jih je zbral Božo Mravljak, pripravili načrt za napad na Šoštanj. Pri izdelavi načrta so sodelovali Tone Žnidarič — Martin, vsi trije komandirji čet in po nekaterih virih tudi Miloš Zidanšek. Vsekakor je bil prisoten tudi Božo Mravljak. Kasneje zajeti partizan Krnest Divjak je pri zaslišanju navedel, da so bili k izdelavi načrta pritegnjeni tudi vodje sedmih skupin, na katere se je razdelil bataljon pri napadu na Šoštanj. Bolj verjetno je, da so vodje teh skupin bili le seznanjeni z načrtom in /. nalogami posameznih skupin. Na Grmado je za kratek čas prišel iz Mislinjske doline ponovno Dušan Kveder (5).
Že na Grmadi so bili /brani partizani obveščeni, da bodo napadli Šoštanj in seznanjeni z. načrtom za napad ter z nalogami posameznih skupin. V noči na 6. oktober je Štajerski bataljon zapustil Grmado in se podal v gozd Ležen, kjer je predanil in nato 7. oktobra zvečer krenil na Gorice pri Šoštanju. Na Goricah se je bataljon v skladu z načrtom razdelil na sedem skupin. Vodstvo Štajerskega bataljona oziroma napada na Šoštanj je računalo na možnost nemške intervencije iz Velenja in i/ Savinjske doline. Zato sf:i dv-
Šoštanj po petintridesetih letih, zadnje dni septembra 1976
vilo še nekaj partizanov pred stanovanjsko kolonijo uslužbencev Woschnaggove tovarne. Zasedo pri tej koloniji so postavili zato, ker so po dobljenih poročilih parti/ani domnevali, tla bi se lahko vmešali nekateri hitleijanci, ki so tam stanovali.
ZNAK ZA NAPAD
Zaseda v Penku je morala minirati tudi cestni most v Penku. Določeno je bilo, da bo eksplozija v Penku znak /fl /ačetek napada. S tem v /vezi moramo omeniti, da so Nemci 26. januarja 1942 aretirali Hrvata llija Barišiča, ki je bil zaposlen pri popravilu z.elez-
z.ani o nemških silah v Šoštanju oziroma v Šaleški dolini. Vemo pa, da je bila v Šoštanju orožniška postaja in da sta bila v Šoštanju dva šturma verman-šafta. ki sta vključevala nekaj nad štiristo vermanov, a upoštevati moramo le posebni skupini obeh šturmov. štiristo ver manov, a upoštevati moramo le posebni skupini obeh štrumov. Posebne skupine (sonder-gruppe) so bile ustanovljene v skladu s spora/umom med vodjem orožniškega okrožja Celje in vodjem obeh celjskih standard vermanšafta (Celjc-v/hod in ( . !;e /ahod) / dne 5. sepiti. bra 1941. V septembru
sebni skupini vermanšafta in nekateri oboroženi Nemci in njihovi sodelavci. V sosednjem Velenju, ki je bilo po tedanji cesti 6 km oddaljeno od Šoštanja. sta bila orožniška postaja, in že omenjena posebna skupina vermanšafta. Pri velenjskem premogovniku je bila obratna zaščita, ki je tedaj štela okoli deset mož. Upoštevajoč vse navedeno, bi lahko Nemci v Šaleški dolini /brali proti Štajerskemu bataljonu okoli osemdeset vermanov, orožnikov in pomožnih policistov ter obratnih zaščitnikov in še nekaj Nemcev ter njihovih poma-' gačev, ki so imeli orožje. Te sile pa bi lahko /brali le, če bi se
domu Štajerske domovinske
zveze.
NEMCI SO SF. POSKRILI
Zaradi večerne izmene delavcev v šoštanjski tovarni usnja in |>ii velenjskem premogovniku je vodstvo napada na Šoštanj odločilo, da se bo akcija pričela šele ob I 1. uri zvečer. Po eksploziji \ Penku so partizani vdrli v Šoštanj. Varnostna policija je poročala, da seje n.<pad pričel 7. okt. ob 23. uri, po poročilu šoštanjskega župana pa ob 23.30. Zaseda v Penku je minirala most ob 23. uri. malo kasneje pa so začeli partizani streljati v Šoštanju.
(Konec prihodnjič)
skupini partizanov pred začetkom napada krenili V zasedo. Zasedli sta bili v Družmiiju ob cesti Šoštanj — Velenje in v Penku ob cesti Šoštanj Šmartno ob Paki. Od te ceste se v vasi Gorenje odcepi cesta proti Moziiju. Zaseda v Druž-miiju naj bi zavrnila more-bnitno nemško pomoč iz Velenja, zaseda v Penku pa naj bi zavrnila prihod Nemcev iz Šmartnega ob Paki in iz drugih nemških postojank v Savinjski dolini. Po obeh navedenih cestah bi lahko prišle tudi nemške sile iz Celja, če bi v Celje pravočasno prispelo poročilo o partizanskem napadu na Šoštanj, kar pa se ni zgodilo. Vodstvo napadalcev pa je posta-
niškega predora pri Mislinji. Barišič je bil zelo aktiven član ilegalne uporniške skupine v Doliču in je med drugim sodeloval pri miniranju železniškega mostu pri Hudi luknji v Paki, 1. decembra 1941. Gestapo je Barišiča obdolžil, da je sodeloval pri napadu na Šoštanj oziroma pri miniranju mostu v Penku. Barišič je vsekakor znal minirati, saj je bil pri takšnem delu v službi. 21. maja 1942 je bil Barišič v Mariboru ustreljen. Verjetno je štajerski bataljon dobil tudi eksploziv od članov" uporniških skupin, ki so bile zaposlene pri popravilu predora v Mislinji.
Danes ni mogoče ugotoviti, kakšne podatke so dobili parti-
so bili pripravljeni tudi alarmni načrti, ki so imeli oznako „A".
Posebni skupini obeh šoštanj-skih šturmov sta šteli po petnajst mož. Posebna skupina šturma Šoštanj 1 naj bi se v primeru alarma zbrala podnevi v 30. minutah, ponoči pa v 40. Zborno mesto te skupine je bilo v središču mesta. Posebni skupini sta bili še pri šturmu v Topolšici, ki je štela dvanajst mož. Velenjska posebna skupina naj bi se ob alarmu zbrala v gozdu nad Velenjem. Vsako noč sta bila orožniški postaji Šoštanj dodeljena za patruljno službo po dva vermana. Sovražne sile v Šoštanju, ki bi jih morali parti/ani upoštevati, so torej predstavljali orožniki, po-
vse odvijalo po pripravljenih alarmnih načrtih. Dejansko pa Nemci niso bili pripravljeni na tako veliko partizansko akcijo, kot je bil napad na Šoštanj. Predvsem pa je bilo pomembno to, da Nemci niso ničesar zvedeli o pripravah na napad na Šoštanj in da so jih partizani povsem presenetili. Dne 7. oktobra zvečer je imela Šoštanjska zveza nemških deklet v domu Štajerske domovinske zveze prireditev. Prisotni so bili šoštanjski ukopatorski funkcionarji. Le malo pred začetkom napada se je prireditev zaključila. Ob 22. uri je neka vermanska enota korakala in prepevala po mestu. Verjetno je imela prej apel ali pa je tudi bila na prireditvi v
• OPOMBE:
1.) Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI/1, dok. št. 24 (navajam: Zbornik (NOV); Ivan Ferlež, Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942, Ljubljana 1972, str. 98-99 (navajam: Ferlež, Druga grupa -odredov); France Filipič, Prvi pohorski partizani, Maribor 1965, str. 275-276.
2) Tone Ulrih Kristl, Upor v Šaleški dolini. Večer št. 170 z dne 21. julija 1954; izjavi Franca Polha in Dušana Kvedra, arhiv muzeja ljudske revolucije Slovenj Gradec (navajam AMLR SI. G.); zapisnik zaslišanja Alojza Zorka, arhiv republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani (Navajam: ARSNZ); zapisnik zaslišanja Milana Sovinca, prepis v arhivu muzeja narodne osvoboditve Maribor (navajam: AMNOM); Filipič, Prvi pohorski partizani, str. 277.
Milan Sovine je izjavil, da je Zidanšek spremljal Pohorsko četo na njenem pohodu s Pohoija proti Šaleški dolini. Tudi Alojz Zorko je gestapovcem izjavil, da jc Zidanšek vodil Pohorsko četo na šaleško območje, kjer so se združile partizanske čete. Poročilo
pokrajinskega odbora KPS /a severno Slovenijo (Zbornik NOV, VI/1. dok. št. 34) prav tako piau. dr j. /iJanšek spremljal Pohorsko četo pri njenem umiku s Polc-ija Zidanšek pa je po umiku s Pohoija odšel v Mariboi in m nato vrnil k Pohorski četi.
3.) Gradivo za topografijo NOB v Šili-ski dolini, v arhivu muzeja revolucije Celje (navajam: AMRC) Ione I bili Krisll, Upor v Šaleški dolini, Ludvik Zupane Ivo. S komandantom Stanetom nad Šoštanj. Večer št. 170, 21. julija 1l>5>: Aloi/ Ribič, Moji spomini na leto 1941, rokopis v AMNOM: /apisnik zaslišanja Frnesta Divjaka z dne 25. novembra 1941, AMR( (partizana Divjaka so orožniki iz Žalca prijeli 20. novembra 1941. Po aretaciji ic poslal izdajalec. Bil je član Savinjske čete i/ Štajerskega bataljona ter ic bil pri napadu na Šoštanj): poroči'« oi<>/niski' postaje Šoštanj /. dne 9. decembra 1941 politi ."neniu !»o> ■ '•> /a deželno okrožje Celje, AMRC. sedaj v arhs. ■ inštituti /• / •edovino delavskega gibanja v Ljubljani (navaj,-p- \l/|)(;t
Po izjavah nekatenli ij..ii>>» S' ipr-kof.', 'i.<i d,ona so sc revirski in savinjski partizani zdu:/in z. na Dol<r«.\hih in skupno odšli proti Šaleški dolini. Po i/uvali Jptgih pa sta Savinjska in Revirska
četa odšli ločeno v Šaleško dolino in sta se sestali šele na Grmadi. Savinjčane naj bi pričakal Božo Mravljak, Revirčane pa Tone Ulrih. I mest Divjak je i/javil Nemcem, da so se savinjski in revirski parti/ani /družili na Dobrovljah in nato s upaj krenili proti Šoštanju. Ko je bil 7. decembra 1941 aretiran Ivan Pergovnik iz Topolšice, je šoštanjska orožniška postaja poročala, da je Pergovnik dva dni pred napadom na Šoštanj vodil savinjsko partizansko skupino k pohorski skupini.
4.)	l/javi Franca Polha in Toneta Ulriha: Ferlež, Druga grupa odredov, str. 99; Filipič, Prvi pohorski partizani, str. 279, in 281.
5.)	Alojz Ribič v že omenjeni i/javi pravi, da je Božo Mravljak že predhodno i/delal podrobni načrt in da je pri tem sodeloval Miloš Zidanšek, ki pa pri napadu na Šoštanj ni bil poleg. Milan Sovine je februarja 1942 na zaslišanju izjavil, da je načrt za napad na Šoštanj napravil španski borec Martin (Tone Žnidarič — op. M.Z ), podatke za načrt pa mu je zbral Mravljak. Tone Ulrih je v svoji i/javi o napadu na Šoštanj (AMON) zapisal, daje štab vodilnih tovarišev na Grmadi ves dan imel sejo in pripravil podroben načrt za napad ha Šoštanj.
• DANES SO KULTURNE PRIREDITVE DOBRO OBISKANE
Kulturna dejavno:
Iz programa razvoja kulturne dejavnosti v občini Velenje razberemo: Vzporedno z gospodarskim razvojem občine bi moral potekati tudi kulturni razvoj. Le ta je namreč danes enakovreden sooblikovalec družbenega dela in družbenega razvoja. Kultura postaja pomemben soustvaijalec proizvodnega razvojnega procesa, nepogrešljiva duhovna sestavina delovnega človeka ter pomaga oblikovati široko razgledanega in aktivnega samoupravljavca. Zato bo kljub določenim zakonitim sredstvom za kulturo čimprej potreben skupni dogovor z vsemi dejavniki v občini.
Iz pogovora s predsednikom občinske kulturne skupnosti dipl. ing. Petrom Krapežem je nastal tale sestavek. NAŠ ČAS: Kakšna je zgrad-
ba kulturne skupnosti?
Ing. KRAPEŽ: Naš najvišji samoupravni organ je skupščina občinske kulturne skupnosti, ki združuje interese koristnikov in izvajalcev kulturnih dobrin v občini. Kulturna skupnost pa deluje predvsem preko dveh temeljnih kulturnih anirna-toijev. To sta v lanskem letu ustanovljeni kulturni center s kulturnim domom v Velenju in Šoštanju ter Napotnikovo galerijo, knjižnico ter galerijo v Velenju, knjižnico v Šoštanju ter muzeji v velenjskem gradu in občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij z društvi in sekcijami v vseh krajevnih skupnostih. Naša želja je bila, da kulturni center združi tiste dejavnosti, za katere so nujno potrebni profesionalni delavci, amaterska dejavnost pa naj ostane domena zveze kulturno-prosvetnih organizacij.
NAŠ ČAS: Kako ocenjujete kulturno življenje v občini?
Ing. KRAPEZ: Menim, daje v našem lokalnem prostoru vsako leto več, če se tako izrazim, kulturnih izobražencev. To jc prav gotovo posledica sistematičnega dela na tem področju. Obstajajo pa indikacije, ki kažejo, da bi ta razvoj lahko bil še hitrejši. Kljub temu pa smo lahko kar zadovoljni. Danes je povprečno vsaka kulturna prireditev zasedena več kot polovično. Zelo dobro so obiskali petkovi večeri. Vsekakor je kulturno življenje v naši občini iz leta v leto bogatejše. To pa je eden od momentov, ki privlači
DANES V VELENJSKI KNJIŽNICI
V okviru petkovega kulturnega večera bo nocoj ob 19. uri v velenjski knjižnici nastopil igralec slovenskega narodnega gledališča iz Maribora Jože Zupan. Nastopil bo z odlomki iz pridig Janeza Svetokriškega. Odlomke je izbral in za oder priredil Tone Partljič. Te pridige, ki so izjemen primer slovenskega literarnega baroka. svarijo poslušalce pred prestopki, v resnici pa so skoraj prosvetne zgodbice, ki odražajo življenje Slovencev v 17. stoletju.
pa je visoka kvaliteta, ki so jo nekateri kulturni ansambli v naši občini že dosegli. Omenil bi le gimnazijski pevski zbor, amaterske gledališčnike, folklorno skupino in rudarsko godbo. Žal pa je v nas še vse prepogosto vkoreninjena miselnost, po kateri postavljamo na eno stran amatersko na drugo pa profesionalno dejavnost in ob tem menimo, da so slednji absolutno boljši. To pa še zdaleč ne ustreza resnici.
NAŠ ČAS: In kako ste zadovoljni s sredstvi, ki so vam na razpolago?
Ing. KRAPEŽ: Financiranje je problematično. Sredstva, za katera se dogovaijamo, iz leta v leto stagnirajo. Nas pa kulturna dejavnost obvezuje. Sedaj smo dosegli določen nivo, ki bi ga morali še naprej dvigati. To pa je trenutno ob takšnih sredstvih nemogoče. Letos je npr. situacija takšna, da se bomo morali odpovedati običajnemu abonmaju.
NAŠ ČAS: Kaj načrtujete v prihodnje?
Ing. KRAPEZ: V zadnjem času nas že zelo pesti prostorski problem. Kulturni dom, v katerem naj bi bil sedež amaterske dejavnosti, je popolnoma zaseden. Iz istega razloga je močno omejena tudi galerijska dejavnost. Ker je premalo prostora, ni možno prirediti razstave, ki bi nudila celovit pregled razvoja nekega slikaija, skupine ali smeri. V depojih imamo tudi bogat fond likovnih del, ki jih ne moremo razstaviti. Tu bi tudi omenil željo nekaterih krajevnih skupnosti, da si zgradijo svoje dvorane za kulturne nastope. Takšne dvoranice bi bolj škodile, kot pa koristile razvoju kulturnih dejavnosti. Dobro pa bi bilo, ko bi v krajevnih skupnostih obstajali prostori, v katerih bi amaterske skupine vadile, nastopale pa bi v kulturnem domu pred širšim avditorijem.
Naš izvršilni odbor je pripravil osnutek plana do 1980. leta. V njem se zavzemamo za ureditev obstoječih prostorov za kulturne prireditve v občini. Planiramo gradnjo nove, sodobnejše kino dvorane v Velenju, dograditev ali gradnjo galerije ter angažiranje strokovnih delavcev - profesionalcev na nekaterih kulturnih področjih. Le tako bomo lahko nudili tudi v prihodnje dovolj kvalitetne prireditve v naši občini.	Boris Zakošek
Dom kulture v Velenju
PETKOVI KULTURNI
V Šoštanju odprta raz Danica S upov
Razstava ,,Od baroka di presionizma" je bila m prireditev kulturnega centn lenje v novi sezoni „petl kulturnih večerov". Navd obiskovalci so hvaležno sp koncert harfistke Pavle U ki ga je popestrila s prisii kramljanjem o igranju na I in o vseh značilnostih nenavadnega instrumenta pomenu razstave „Od b do impresionizma" pa je rila kustos Narodne galei Ljubljani Polonca Vri Obiskovalce je popeljala v umetnosti in jim pričarala rejšo umetnost slovenskih strov baroka, romantike,n ma in impresionizma.
Kulturni center Velenjf občasno pripravljal kultura čere tudi v avli šoštanji kulturnega doma, kjer I tudi razstave. Skušali bodo diti tako, da bodo iste kulti prireditve v obeh mestih, tak poizkus je bil zadnji p 24. septembra. V Šoštanj takrat odprli likovno raa društva Peter Loboda iz D žal. Društvo je eno ni delavnih pri nas; priprai redne strokovne razgovore roma likovnovzgojna vanja za člane in za širi nost. Motivni svet slika obsega predvsem krajino,® žitja in portret. j
Ob odprtju razstave li del članov društva Pet boda iz Domžal so v Š nastopili recitatorka Vilr
• POSNETEK Z VPRAŠAJEM?

. „ -	- . i t- L*.*
25 Bet
MALOPRODAJA VELEPRODAJA PROIZVODNJA KMETIJSKA
KOOPERACIJA OBRTNA
KOOPERACIJA PREVOZI
velenje
kakor tudi prejšnja4eta, je naša prva naloga, da sprejmemo nove člane, ki bodo dopolnili naše vrste.
Kaj smo storili lani? Naša osnovna in največja želja je, da postanemo dobri komunisti ter da se politično in družbeno izobrazimo. Da se seznanimo z obveznostmi, ki jih kot člani imamo. V ta namen smo v lanskem letu organizirali več predavanj. Seveda smo jim hoteli dati določeno težo, jih dvigniti na čim višjo raven. Zato smo povabili k sodelovanju profesorje. Ti so nam predavali o pomembnih zunanjepolitičnih dogodkih, Statutu in programu ZKJ, zgodovini in vlogi KPJ in številnih družbenopolitičnih vprašanjih. Nekateri med nami so se v lanskem letu udeležili tudi pohoda po poteh Štirinajste divizije. Dobro smo sodelovali z ZM v skupnih akcijah. Menim, da je večina med nami vedno dajala vzgled tako v šoli kot izven nje in tako upravičila svoje članstvo."
B. ZAKOŠEK
Nase delo je učenje
• V RŠC DELUJE AKTIV MLADIH KOMUNISTOV
• PIONIRSKI ODRED BRATOV LETONJA V ŠMARTNEM OB PAKI EDEN IZMED NAJBOLJ AKTIVNIH V OBČINI
29. september je praznik pionirjev. Ob tej priložnosti smo obiskali pionirski odred bratov Detonje v Šmartnem ob Paki, ki je že vrsto let eden najbolj aktivnih v naši občini. Pred dvema letoma so dobili kip kuriija Jovice za uspešno delo. V pogovor smo pritegnili učiteljice - mentorice pionirskega odreda in nekatere najbolj aktivne pioniije.
LIJA MODRIJAN: Naša pionirska organizacija uspešno deluje že od leta 1947. Zelo dobro smo povezani z občinskim društvom prijateljev mladine. Mentorica mladinske organizacije sem bila več let. Mislim, da je določanje mentorjev za dlje časa zelo pozitivno. Tako namreč vodimo delo lažje, ker imamo več izkušenj.
Na naši šoli stremimo za tem, da bi vsak učenec sodeloval vsaj v enem krožku. To nam je
dobro uspelo, saj sodelujejo nekateri kar v štirih.
MARTINA MEH: Na naši šoli se lahko pohvalimo z aktivnostjo nogometnega, atletskega, planinskega, namiznoteniškega, folklornega in šahovskega krožka. Štiri pionirke, ki sodelujejo v ženskem rokometnem klubu naše krajevne skupnosti, so izbrane v republiško reprezentanco.
VLASTA ŠPEH: Delo pionirske organizacije vodi pionirski odbor. V preteklih letih smo
dosegli lepe rezultate, vendar z delom še vedno nismo zadovoljni. Zavedamo se, da lahko naredimo še več. Krožki, ki so delovali na naši šoli so bili uspešni. V lanskem šolskem letu smo na šoli dobili tudi pionirsko hranilnico. Naša naloga pa je tudi, da se pridno učimo in tako služimo domovini.
MATJAŽ MODRIJAN: Na naši šoli se je zelo aktivno kulturno društvo Oskar Huda-les. Imenuje se po učitelju, ki je poučeval na naši šoli. V lanskem letu je osem naših članov sodelovalo na srečanju kulturna beseda 1976. Sodelovali smo z igrico Koder plavih las. Naše društvo skrbi tudi za ostala kulturna srečanja na naši šoli in v naši krajevni skupnosti.
DANICA KRIŽ: Letošnje leto bom mentorica pionirske organizacije. Zavedam se, da je to delo težko in odgovorno. Letos smo že pripravili program za to šolsko leto. Nadaljevali bomo delo v krožkih, ki delujejo vsako leto na naši šoli. Trudili se bomo, da bo naše delo čim bolj uspešno. Naši pioniiji bodo tekmovali za Ka-juhovo bralno značko in za značko slovenskih partizanskih enot.
Šolsko leto se je komaj pričelo. Pioniiji pionirskega odreda bratov Letonje pa so že na delu. Trudili se bodo, da bodo tudi to šolsko leto tako uspešni kot druga leta, mi pa smo prepričani da jim bo to tudi uspelo.	MIRA TAMŠE
Le nekaj korakov deli ta razpadajoči kozolec od centra Velenja. Njegova lepota vsekakor nit j prid našemu mestu. Tako je majav, da čaka le malo močnejši sunek vetra, da se zruši. In kaj i če bo takrat pod njim gruča igrajočih se otrok?

V rudarskem šolskem centru že od 1974. leta deluje aktiv mladih komunistov. V aktiv so vključeni dijaki, ki so s svojim delom, miselnostjo in vzgledom že prerasli temelje mladinske organizaciej. Razveseljivo pri tem je, da so to večinoma dijaki iz drugih bratskih republik, ki so v naši dolini, daleč stran od svojih staršev, zaživeli novo življenje. V šolskih klopeh dozorevajo večinoma v zrele osebnosti in kot takšni so postali tudi člani avangarde delavskega razreda Zveze komunistov Jugoslavije. O delu osnovne organizacije mladih komunistov v Rudarskem šolskem centru nam je pripovedoval njen sekretar Asim Ždralič.
Asim Zdralič je doma iz Jajca. Obiskuje rudarsko tehnično šolo in je že tretje leto v Velenju. Kar dobro obvlada slovenski jezik, le tu in tam mu še uide kakšen domač poudarek. Najim pogovor je zlahka stekel. „Član ZKJ sem bil že prej, sekretar pa sem postal letos prvič. Naš aktiv na šoli je
Asim Ždralič: „Mi moramo biti vsem za vzgled in tako dokazati našo vrednost."
bil ustanovljen v letu 1974 in je bil nujno potreben, saj to dokazuje tudi veliko število članov. V preteklem šolskem letu nas je bilo 105, sedaj nas je sicer precej manj. ker so nekateri dijaki šolanje /e končali, med njimi pa so bili seveda tudi člani ZKJ. V letošnjem letu,
Vlasta Špeh	Matjaž Modrijan
Danica Križ
Martina Meh
ČERI OBČASNO TUDI V ŠOŠTANJU
v Velenju in Šoštanju
ra del likovnih ustvarialcev iz Domžal — Vilma Keršič, bi šaleški oktet nastopili v Šoštanju in v Velenju
šič, pianistka Danica Supovec in Šaleški oktet.
Uro zatem so Vilma Keršič, Danica Supovec in Šaleški oktet ponovili nastop v Velenju v .okviru »petkovega kulturnega
večera", organizatorji pa so poskrbeli znova za strokovno vodstvo po razstavi „Od baroka do impresionizma", ki bo v galeriji velenjske knjižnice odprta do 6. oktobra.	m. Marinšek
V ŠALEŠKI DOLINI V TEDNU POŽARNE
VARNOSTI
Napredek požarne ^^amozašcjte^
Občinska gasilska zveza Velenja pripravila obširen program aktivnosti
Letošnji teden požarne varnosti je namenjen napredku požarne samozaščite. Težišče tokratnega tedna požarne varnosti, ki ga uresničujejo tako občinska gasilska zveza kot gasilska društva, je povečati število industrijskih gasilskih enot ter izboljšati požarno samozaščito v blokih, vzgojnovarstvenih ustanovah ter na šolah. Izvršni odbor Gasilske zveze Slovenije je s tem v zvezi zadolžil občinske gasilske zveze, da se povežejo z organizacijami združenega dela, Iger še nimajo gasilskih enot, pa bi jih bilo treba po mnenju občinske gasilske zveze in občinske požarne inšpekcije spričo tehnološke nevarnosti dela in števila zaposlenih, nujno ustanoviti.
i« Na razširjeni seji Občinske gasilske zveze Velenje, kije fi- bila 24. septembra, udeležili pa so se je tudi predsedniki in komandirji vseh 14 društev z območja občine Velenje, smo izdelali podroben program za teden požarne varnosti v Šaleški dolini. Zadolžili smo vsa društva, da se povežejo s šolami in pripravijo za šolsko mladino predavanja o nevarnosti požarov ter o njihovih vzrokih; pregledali pa naj bi tudi domove in opremo za boj proti požarom.
! Gasilci bodo te dni pregledali obrtne delavnice in manjše organizacije združenega dela, pripravili pa bodo tudi več
vaj s praktičnim opreme.
preizkusom tehničnih sredstev in
Gasilski društvi Velenje in Šoštanj pa sta že na začetku letošnjega leta' pregledali vse stanovanjske bloke v občini ter pomanjkljivosti, ugotovljene pri pregledih, posredovali stanovanjskemu podjetju Velenje. Organiziranih je bilo tudi več predavanj v okviru civilne zaščite po krajevnih skupnostih o nastanku požarov in njihovem preprečevanju.
V tednu požarne varnosti pa bodo predstavniki občinske gasilske zveze Velenje obiskali vsa gasilska društva v občini. Ob tej priložnosti bodo pregledali izvrševanje programov in ocenili prizadevanja društev pri uresničevanju akcijskih programov, sprejetih za letošnji teden požarne varnosti.
Predvsem si vsi skupaj prizadevamo, da vzpostavimo kar najtesnejše stike z občani, šolsko mladino in organizacijami združenega dela, saj bomo tako pomembno vplivali na preprečevanje požarov in na škodo, ki nastaja ob požarih.	Stane Hudales
PRODOR TUDI IZVEN OBČINSKIH MEJA
Hiter razvoj Projektivnega biroja
Projektivni biro Velenje je bil ustanovljen 1. januarja 1963. leta. To je izključno projektna organizacija za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije vseh vrst objektov visoke, industrijske in nizke gradnje, vseh vrst projektov instalacij in tehnološkega procesa, za izdelavo regionalnih urbanističnih in zazidalnih načrtov, razne druge gradbene storitve ter izvajanje projektantskega inženiringa.
Podjetje se je v zadnjih letih hitro razvijalo. Tako je število članov kolektiva poraslo od nekdanjih dvajset na štirideset ljudi in so sedaj v skladu z zakonom ustrezno zasedeni vsi oddelki. Vsi odgovorni projektanti, kakor tudi projektanti — diplomirani inženirji in tehniki -imajo opravljene strokovne izpite.
Po projektih projektivnega biroja Velenje je bila v Šaleški dolini od leta 1965 dalje zgrajena večina objektov družbenega standarda, stanovanj in industrije. Ve-
čina večjih industrijskih objektov na Koroškem je prav tako zgrajena po njihovih načrtih. Uspešno pa projektivni biro Velenje prodira tudi na celjsko področje. Takšno zanimanje za njihove storitve je predvsem zaradi kvalitete projektov in poslovne solidnosti.
Od pomembnejših objek-
tov, zgrajenih v zadnjem času po projektih projektivnega biroja, je vredno omeniti večnamensko halo, kompleten transport premoga od jaška Preloge do TES, TGO Gorenje, obrat družbene prehrane, ureditev trgovskega centra v Velenju ipd.
In kakšni so načrti?
Podjetje si bo tudi v bodoče prizadevalo še bolj vključiti se v občinski plan razvoja, obenem pa prodirati navzven, posebno v energetiki in zelenem planu. Še več! Nameravajo razviti tudi dejavnosti za prevzem kompleksnih del. V tej zvezi pa se bo projektivni biro tudi kadrovsko razvijal. B.Z.
Rdeča dvorana v Velenju je eden od objektov, ki jih je načrtoval projektivni biro Velenje
• NAMERAVAMO ODPRETI NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO
5 let veleblagovnice NAMA
Pred petimi leti, točneje 21. decembra 1971, je začelo poslovati trgovsko podjetje Nama Velenje. Od prvih tipajočih korakov v 1972. letu pa do danes, lahko zasledujemo nenehen vzpon tega trgovskega podjetja. O nagli rasti govori tudi podatek, da so v tem času promet potrojili, kljub majhnemu porastu zaposlenih. To pa je zelo pozitivno vplivalo na ekonomsko stran, tako da so že v tretjem letu poslovali rentabilno in sami odplačevali visoke obroke anuitet in obresti za najeta posojila za osnovna sredstva.
Kljub temu pa so nekaj pa-
Zgradba trgovskega podjetja Nama ima približno 4000 kvadratnih metrov prodajnega prostora. Tu pa je še restavracija, ki s svojimi 260 sedeži zavzema nadaljnjih 360 kvadratnih metrov prostora. Restavracija ima v poletnih mesecih še dodatnih 200 do 300 sedežev po potrebi
—	na terasi.
V teh petih letih so v Nami med kupci izvedli anketo o mnenju potrošnikov o njihovem podjetju, o odnosih prodajalec
-	kupec ter o razporeditvi blaga po blagovnih skupinah. Anketa je pokazala, da je večina obiskovalcev veleblagovnice s postrežbo, cenami in razporeditvijo zadovoljna.
metnih predlogov upoštevali in tako združili nekatere sorodne blagovne skupine v enotne oddelke.
Trenutno je v veleblagovnici Nama trinajst oddelkov za prodajo trgovskega blaga in ena restavracija z degustacijo. Tu je zaposleno 152 uslužbencev in prodajalcev ter 50 učencev različnih letnikov.
Od ustvarjenega blagovnega , prometa odpade na živilsko stroko 20 odstotkov, na gostinsko dejavnost 2 odstotka, ostalo pa na industrijsko in tekstilno blago, čevlje ter pohištvo. Od ustvarjenega blagovnega prometa je dvajset do petindvajset odstotkov prodaje
na osnovi potrošniških kreditov, ostali promet pa v gotovini, s čeki in dobavnicami raznim podjetjem in ustanovam.
Ker želijo svojo poslovno učinkovitost še povečati, nameravajo odpreti novo samopostrežno trgovino nasproti Rudarskega doma. Trgovina bo imela 140 kvadratnih metrov koristne površine in bo lahko v popolnosti zadovoljila potrebe krajevne skupnosti Stara vas in nekaterih drugih krajevnih skupnosti. Ta samopostrežna trgovina bo predvidoma začela prodajati že v januarju prihodnje leto.
In kakšne so želje kolektiva v prihodnje? Predvsem, da bi se umirilo jugoslovansko tržišče in da bi se cene formirale tako, da bi bili zadovoljni proizvajalci in kupci. Ob normalni zalogi in urejenih cenah pa zagotavljajo še mnogo bolj solidno dobavo in postrežbo.
BORIS ZAKOŠEK
Tale posnetek je napravil Stane Vovk zadnji podnedeljek popoldan v Šentilju, ko so začeli postavljati mlaje za nedeljsko slavje
• NA RAZSTAVI LIKOVNIH SAMORASTNIKOV SODELUJE TUDI DRAGO RUPNIK
Mislim na samostojno razstavo
V prostorih, kjer sicer razstarijajo najnovejše dosežke SOZD Gorenje, so pred kratkim odprli likovno razstavo del skupine likovnih samorastnikov iz te delovne organizacije. Na tej razstavi sodeluje tudi Drago
Rupnik. Na razstavi ima šest slik. In sicer podobe žge v les. S to umetnostjo se je pričel ukvarjati po naključju. Dejal je: »Neprestano smo dajali darila prijateljem, ki so se poročili, pa smo jim pogosto v les kaj napisali. To so bili začetki.
Najprej sem torej pisal, kasneje pa sem se loteval tudi bolj zahtevnih stvari."
Drago Rupnik je zaposlen v tovarni gospodinjske opreme v Gorenju že vse od leta 1971. Tu dela kot elektrotehnik v razvojnem laboratoriju. Ves prosti čas pa porabi za umetnost. To je njegova prva razstava. Povedal je, da je razmišljal že o samostojni razstavi, vendar mu tega čas ne dopušča. Žganje v les je precej zamudno delo in porabi za sliko zelo veliko časa. Poleg tega ima tudi zelo neugoden prostor, saj ustvarja kar doma v dnevni sobi. Najraje prikazuje naravo, otroke, na razstavi pa razstavlja tudi avtoportret. M.T
G
Slovenj Gradec
) Slovencev niso in ne bodo uničili!
Srečanje nekdanjih pregnancev iz Mislinjske in Šaleške doline v Šmartnem pri Slovenj Gradcu — Odkrila spominska plošča vsem tistim zavednim Slovencem, ki so bili leta 1941, takoj po prihodu okupatorja, v Šmartnem zaprti, mučeni In nato večii del izgnani v Srbijo, na Hrvatsko in v Bosno
Zadnjo nedeljo, 26. septembra, je bilo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu srečanje nekdanjih pregnancev iz Mislinjske in Šaleške doline. Srečanje, združeno z odkritjem spominske plošče zapornikom in izgnancem v letu 1941, je bilo v Mislinjski dolini zadnje slavje, posvečeno proslavljanju 35-letnice napovedi in začetkom neusmiljenega boja proti okupatorju in proti vsem izdajalcem naših narodov. Z odkritjem spominske plošče pa so izpolnili dolg, ki so ga v teh krajih že več let čutili do vseh, ki jih je bič nemških okupatorjev prve oplazil.
Spominska plošča na zgradbi bivšega župnišča v Šmartnem pri Slovenj Gradcu
Srečanje, ki so ga pripravile komisije za spomeniško dejavnost občinske kulturne skupnosti ter komisiji za tematiko NOB ter za internirance, izgnance, politične zapornike in vojne ujetnike pri občinskem odboru ZZB NOV, je začel Viktor Skrivarnik, ki je še posebej toplo pozdravil vse trpine, ki so v bivši eradbi župnišča v Šmartnem
hotel paka
GOSTINSKO PODJETJE
I
hfr
»PAKA« Velenje
obvešča, da bo v mesecu oktobru v nočnem baru hotela PAKA
nov barski spored, v katerem nastopajo: O BREGANOVIČ HATIDŽA O DJUKA RAUŠ »MARIJO« O DUOPAMAN
Zabaval vas bo priznani kvartet »POLAND - BAND« iz Poljske.
Vstopnina kot običajno.
Nočni bar je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih od 21. do 2. ure.
Barski spored se prične ob 23.30 uri.
VLJUDNO VABLJENI!
J
IQ
ljubljanska banka
tudi ko gre za posojila
pravi naslov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti občanov
Na podlagi vezave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš varčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju gospodarskih dejavnosti občanov.
Posojilo dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu:
—	za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij in poslovnih prostorov,
—	za nakup kmetijskih strojev,
—	za nakup plemenske živine,
—	za nakup delovne opreme za obrtniško dejavnost,
—	za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost.
Znesek za. posojilo znaša 250% namensko vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Ce občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost, dobi kredit v višini 320% vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša lO.OOO dinarjev, najvišji pa 400.000 dinarjev.
Najkrajša doba vezave 3 leta, najdaljša pa 11 let ter zavisi od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev.
Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo bančno hišo. Zato nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti osebno oglasili v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj proučili možnosti za ugodno, hitro in zanesljivo uresničevanje vaših zahtev in želja.
prvi doživeli grozote in nečloveška ponižanja, ki jih je okupator prizadejal našemu narodu.
osnovna naloga okupatorja: uničiti temelje kulturnega Življenja
Slavnostni govornik na srečanju je bil Ferdo Fischer, ravnatelj muzeja ljudske revolucije Slovenja Gradec. Poudaril je, da so si nemški zavojevalci za enega osnovnih ciljev zadali nalogo, da povsem uničijo temelje kulturnega življenja Slovencev na ozemlju, ki so ga zasedli. Podrobnosti o razvoju okupacijskih razmer na Spodnjem Štajerskem razkrivajo vnemo in neprikrit gnev, s katerima so svoje sovraštvo prenašali na vse bogastvo naše kulturne dediščine, s tem pa seveda najprej na vse, ki so bili njeni varuhi — to pa so bili tedaj predvsem izobraženci, uči-teljstvo, duhovščina, študentje, napredno usmerjena mladina, združena v Sokolu, in drugi zavedni Slovenci
uredili prehodno taborišče za osebe, ki so jih nameravali izgnati. Že aprila je bilo tam zaprtih 61 oseb iz Mislinjske in 36 oseb iz Šalške doline. Tudi iz tega taborišča so pred izgonom pošiljali ljudi v Maribor."
ENAKE TAKTIČNE METODE PRI ODSTRANITVI ZAVEDNIH SLOVENCEV
Ferdo Fischer je med drugim tudi opozoril, da kažejo splošne in podrobne ugotovitve, da so taktične poteze nemških okupatorjev povsem enake metodam ljudi, ki danes uprizarjajo nezaslišano gonjo proti koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom. Istovetna sta si namen in delovanje Štajerske domovinske zveze - steirischerheimatbunda ter zloglasnega koroškega Heimatdiensta pri odstranitvi vseh zavednih Slovencev - le da je pri prvem šlo za ozemlje Spodnje Štajerske, pri drugem pa Koroške in Gradiščanskega. Kako nesmiselno in žalostno je dejstvo, je ob koncu govora poudaril ravnatelj muzeja ljudske revolucije Slovenj Gradec, da moramo na takih naših zborih, ko je minilo že toliko
let po eni najbolj krvavih vojn, z zgrazanjem in ogorčenjem obsojati početje ljudi, ki so imeli velik delež pri trpljenju izgnancev in tistih, ki so se na tak ali drug način uprli nacističnemu nasilju, obsojati početje, ki ima podobne cilje, za katerih dosego se ne brani izbirati najbolj surova pota in načine.
SPOMINSKA PLOŠČA ZAVEDNIM SLOVENCEM
Ferdo Fischer - Mojka je zatem odkril spominsko ploščo na zgradbi, kjer so nemški okupatorji od aprila do julija 1941 zapirali in mučili revolucionarje in rodoljube iz Mislinjske in Šaleške doline. Udeleženci srečanja so z enominutnim molkom počastili spomin vseh umrlih pregnancev. Pevci, recitatoiji in godbeniki pa so izvedli priložnostni program. Z zborovanja so poslali protestno pismo republiškemu odboru ZZB NOV, v katerem so najostreje obsodili avstrijsko manjšinsko politiko ter podprli pravičen boj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov za dosego osnovnih človečanskih pravic,
Čakalnica železniške postaje je bila kmalu pretesna
„Nagle in množične aretacije Slovencev, ki so kmalu napolnile vse zapore na Spodnjem Štajerskem, so zahtevale ustanovitev večjih zbirnih taborišč. Nemški preseljevalni štab jih je ustanovil najprej v Mariboru, Celju, Šmartnem pri Slovenj Gradcu in na Borlu pri Ptuju, nekoliko kasneje pa še na gradu Rajhenburg pri Krškem. Šmarsko taborišče je bilo le prehodno, upravljal pa ga je SS - Untersturmfurer Sepp Stroh-meier," je povedal Ferdo Fischer. „V Slovenj Gradcu se je pojavila nemška varnostna policija 16. aprila in takoj začela s pomočjo domačih Nemcev loviti slovenske izobražence. Največ so jih aretirali med 21. in 26. aprilom. Najprej so jih zapirali v čakalnico železniške postaje v Slovenj Gradcu, ko pa je bila že pretesna, saj so vanjo stlačili tudi ljudi, ki so jih pripeljali iz Šalške doline, so vse z avtobusi prepeljali v Šmartno. V bivšem župnisču so
Moziije
O Ukrepi in aktivnosti za izboljšanje rezultatov poslovanja
Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela Gozdrastva in lesne industrije „Lesna" Slovenj Gradec so kritično ocenili rezultate polletnega gospodarjenja. Z namenom, da se izboljšajo rezultati poslovanja še v tem letu, organiziranost organizacije združenega dela in medsebojna poslovna razmerja med TOZD ter pravočasno pripravi gospodarski načrt za leto 1977 je delavski svet slovenjgraške „Lesne" na zadnji seji sprejel obsežen program ukrepov in aktivnosti za izboljšanje rezultatov poslovanja organizacije združenega dela. 0 programu ukrepov in aktivnosti razpravljajo zdaj zaposleni v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, konkretizirajo naloge ter določajo nosilce za njihovo izvrševanje, hkrati pa iščejo možnosti, da bi s sprejemom dodatnih ukrepov znotraj posameznih TOZD v prihodnje še bolje gospodarili.
O Pogovor o aktualnih problemih gospodarstva
Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško ter medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije za Koroško sta pripravila zadnji petek, 24. septembra, v Slovenj Gradcu pogovor o nekaterih aktualnih problemih gospodarstva. Pogovora sta se udeležila tudi Janko Smole, član Zveznega izvršnega sveta, ter Lojze Fortuna, generalni sekretar Gospodarske zbornice Slovenije.
• OCENA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA ( ZDRUŽENEM DELU V OBČINI MOZIRJE:
Najbolje v 4 kolektivih
V nekaterih organizacijah združenega dela bodo morali razpravo o »mali ustavi« ponoviti
Na nedavni delegatsko sestavljeni konferenci Občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje so ocenili potek prve faze javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Za konferenco je pripravila komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja mozirskih sindikatov poročilo o poteku in rezultatih javne razprave o „mali ustavi" v Zgornji Savinjski dolini.
Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu je doslej potekala v občini Mozirje po programu, ki sta ga sprejeli predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov. Do konference so opravili javno razpravo v 35 osnovnih organizacijah sindikata; zamujali so le v obratu TOZD Feriti na Ljubnem organizacijah sindikata; zamujali so le v obratu tozda Feriti na Ljubnem ob Savinji. V krajevnih skupnostih so pripravili razpravo le v okviru organov krajevnifi skupnosti, niso pa vanjo vključili širšega kroga občanov. Razprava je bua tudi v okviru obrata za kooperacijo kmetov - lastnikov gozdov pri GLIN Nazarje in Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, nanje pa je prišlo precej občanov.
V sodelovanju z republiškim odborom Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije ter Centrom za samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije so pripravili v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje okroglo mizo o združevanju dela in sredstev z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci in organiziranju zadruge v luči novega zakona.
Pripravljajo pa še širšo javno razpravo, okroglo mizo o povezovanju lesne industrije in gozdarstva v občini ter o dohodkovnih odnosih. To javno razpravo bi pripravili v organizacijah združenega dela Gozdno gospodarstvo Nazarje, GLIN Nazarje ter Mizarstvo in tesarstvo Smreka Gornji Grad.
Od 3.400 zaposlenih v občini Mozirje se je udeležilo javne razpravo o „mali ustavi" nad 74 % vseh
delavcev ter precejšnje število občanov. Najbolje ocenjujejo javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu v Zgornji Savinjski dolini v Gozdnem gospodarstvu Nazarje, nadalje v GLIN Nazarje ter v Mizarstvu in tesarstvu Smreka Gornji Grad in v Gradbeniku na Ljubnem. Te organizacije združenega dela zaposlujejo več kot 60 % vseh delavcev v občini. Drugod pa je bil prisoten bolj formalni pristop, saj so manjkale kvalitetne ocene obstoječih samoupravnih odnosov s predlogi o tem, kako zasnovati v
prihodnje samoupravno	organiziranost in dohodkovne	odnose skladno z določili zakona o združenem delu.
Konferenca Občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje je sprejela stališče komisije mozirskih sindikatov za nadaljnji razvoj samoupravljanja, da morajo v vseh tistih organizacijah združenega dela , kjer prva faza javne razprave o osnutku zakona o združenem delu ni bila najboljša, obravnavo ponoviti. Vodstva organizacij združenega dela in družbenopolitične organizacije njih pa morajo pripraviti predloge za nove samoupravne in dohodkovne odnose ter pri njihovi pripravi že upoštevati vsebino zakona o združenem delu.	M.
Iz Tovarne malih gospodinjskih aparatov Gorenje v Nazaijih
Itfii, (r/
3n
I «!
fcc
i
e"|-2 o
O a-2-S
__, O C N N
u'cL~ e g
£.8.2 s
o 5 u 1» <u
C rt
•a a^ -"S .2 s x g c
C t- N	<L>
aj cd aj	>t*j
rt ' O	o
C > »T3	C
— xr E	>o
Jsz§\2
o O.-5
C &
O "Si « e "H ° -a js ^ v>
E'C £ " g
* «> O. a g
O « <0 'gj O
M M flj W
c 131 2 "S > >0 O K 0
O ca	- u a
C N	O »p 00
O	rs? 2 <u O..S, o O- c
_	cd « >N
oa ° 2
-1	1 S -S
N C A	-S 5 S
« 5 S ?	a Q iS
00 >- a £	53
« « E o	>
O & ca	S S -O
O" CL> 3 1 "rt
ca
S s-a
> O g O? o
g 5 >N -S
- O — 13 .8,5 g 3 S
S^"-Jj
u r; ,r? 3 o 2 ca "g X -3, S o 00 -2 2 >cj > g V o 73 S O ja j= g a 12 -S E .2 O
o^ScartolSa o
OSSS *
ca o
š S -rt^r "5 -g 13 rt n™	^ £
13 "ča '.S3 I— 'C?.i —
•o«« g S «52 3
ca ^ -Si,^ 0J ~
O Cl.N/3--- ^ O
O. C
3 » ffl^-a £ 0
H ^ -2" 3 . P V «
ilMio t; 3 g £ ^ S.- -S z >
> = g S C
C £<£.£/§
t) S
>0 e 2. S T3 <u £ >tT E
■a 1-n-g
a. > a, o. c
II) M B
>0 -H E-*0 "5 £ "K is P.OO.-3« •o °-o O g
1> O £ .3, 2
E13 « JI o.
n >0 , ca x ca ^SSON; « 2 S g oJ o
■"•S C g E E
> .H ca <« .3 o 3 „ -3 ;=> >
0 .. x> o
o m aj ca « X _ f '
		
." .as.-'• '		
	0	
	mm	
	mm	
Kis		
v!vX'!v!	Miiriii	i)
	■1 v* *	
	»i	71 Pili
	M	■l »
	m	iiis
g«		
		
C .8,
•S I
"S o.
N
OS
.5 u
8 'e
a b
v 3
0
ca C
N »O
1	s
•g4 a 1
O <U i i .i o N ca - „43 ^
u > 2 .s,! 2 O S 2 g &
" ZZ QJ ■g1
b o o
o-"g
1 o
Eu > >0 <5
o ca O
^ N
>4Tj5
s.'!
N O
SjS g
MM g
O | S
s s
it>s p ca a, N C <u 'S "H ^ ča C
>5 60M
«.a,. 60 ^r
S E k« o
He
-a ~ «
« S73 'E
>13	c
S -SP I!
13 __1 ca
O ca "Z?
C . Sž
^ C . '	C 3
0,.3,>0	N
3<n ~	O
O	ca ■o
C8	Ž
C	O
X> ^ ca K -i
s o o
- M C
s nI-g s .s;«-g' •
<U S s
10 m
^ c O c JD
o ca
'ča
.2 § 3 c
cd
^
Cfl	tfl w
cu	o a
>0	a, ^
c« 'S
o
"E •§ g g-i r-ž
Xi >0
• H/5
S
.a o
52 5 n, o ca o -o
>30
ca « J3 c O op al? C
3 0) C« O
>§ ^ "g S 3 a-a o
g 1 « ca
S .2,
cd <D	O
sf-S
«3 C «2 —T 52 N
ts3z o . o > o o
>0 — ""
ca o
G,
, _ ob ? ® x) Sr S ^D
O ■f
■3 ^ _ C t; 3
I S "
XI
S °-o'5b3 o
SS
8j|S
0,33 s

S £ o 3 <u •S S -g
'C > >08 O, ca m c-i 2 "ob o § a> > on
.5 o
•S s
n " «5 O
i -11 ^
e a« « o N „
O V
._ t ea
X rt ■ ">
o
3 'C S
o 2 N
ts ® j> e - £ a s g-a^a llla-i
o o o,«
> A| 1.2 iS«
^ n O O 5)1
0) O g
■p
C1 (/)
ost
>0 O.E
g> w
(O C
0	C ^
> -g 8 o
0	tJ
= i g ® 2 o S šg .
_ 'B o o S .S a,x> K5>
s -a ® -S
1	t 6 S
o-aloai 5 >2 "E -S S e
>2 3 .a S
a -o £ « 8.3
e vi ^ .2,-c t 5 ■s f« i^l =5
u £ 2 >y ® 3 a s? ®
1	s a ^
S K ^
o. a
n, a
8 a.š^-g ^ H 3 -s
NAŠ ČAS
5«.
p]
bk
ni} i
¥■ fen
id is
pV
Islsl
NOji
Ii
13 **
T3 ca
O E ca" o © jb g
2 «> > o
.S3L.S
^ š ^ ^ "

£ g;
S, S. c •£ c	2
o g" | '5b	s
f) ca c	—
3 ca
t! K :2 > .8, o « 3
S > 2 o-o a a-a
<u s g 1>
T" jž '3
c 83 1
fiogo o C c
> -m p
- -0 S

o
C
u
o
s -e m <0 «
. ca ^ g iS n
! M E -
<u ti 3
«	C
<l>	^ ca
¥	c
0	o .S
o >	O .3
1-1	>JT <? o
1- -M O" Č fto 3 E
S,
.-s-š^iiiiš
•g S C.3'o-s g^
> g»<» g .g s
• o xi o -->42 ^ S
S E >-£rt>to E.5
>- O) O > T3 rt-N-
^S^J-g s>
..S.8.8.-S S 0,8
g i c/s e« cd
ca
8 is
T3
rt O
i &S--
>	Sl-a
.3 ca « a « o •a	ca
O O >
>	x> <u a
o a ° a
O C« (D
n, O ca 14S jv ^ 3 w
M O^ u
'£ -2 0 c
r bj c« S 1- ca o D —
3 N U rt ° "»•ŽŽ
00 a C O. O
3-g
3 « -a ^a op a, g tj
g .2, £13-s, |
S-l n *
o.
£
c S
?.s s a 43 -c g a i -g
S « rt ca E
33 T3 a 5 a> E
a, n,
>0 o £
3 <0 .i >
«""3 a
^200
>|g.S
■ai^l •sr .a,-
■ a ff o ?P w -a
o K ca
3
H
S
« J2 CS >
•S ca
- 3 ca ::
S N 00 ~ ~ X) -rt
rt . . w Q o -rt
O) _
'C1'S
O o
O - 3, S,-S X - o, >
>2 5£ ;T o 3 E 3 .2 O.M O- O O S X O T3
n O^n
2 KT-Eb'2
#t § 2 •■S -o E
00 S. 0
-.s-s-i
c s o a
o A
-"S
»s«
41 =
2	S o 8 E 73
o
'P
.u -5; ca
S S >
8.53JB
3	e« H/S
o N a.
iž -o
fll <U rt
i! 'ča1 o t; > S S o JS -z >
<u :3,
>N X o
«J O M T3 T3
£ oi
O a> 3 XJ ' '
S
•*'> o O o
ob -o
c — 3 2 2 3 o •sr c E j? ^ c x
> N^ _ X „ =3
•a > N > > Tt _
a|f-Š 3 g'£ «
-•S o ^ ® S ^ c c .2,4
g s - g a|
cJi c2 aq n
'lis
■11S
c "B
'.2 x
S "S ■SS^j
g
o
O > 3
c tS **
11« .E 8..S,
J, a 3 c > a o -r- D
o &ts
S -H N o S
S 2 rt
^ cd C
° SHa
Cfl > C C X
N « § S x
-s o •rt, ^ ^^ ^
-S o o S
S.-8 o--o 3 a « .rt •a « 2 "
S O«^ «
^ -S o a 2
>0 in 55 O
v fi rt ca C
>	u -rt
" E
>	o
O S •rt
£ "C
•o o o <U rt
•S .rt
U X
i § S/S „ 1-2 ca g
! X!
; 3
# c ^ e S
' E g .a, ca" ^
« .2 c:
3 S •£ £ S >
a. S ^ X 3 ^ >0 rt
= n rt U ^
.1- 5 C S C 3 "S j,
•s-sSsgsgaj
rtrt.rteoao^S^
' -X, 3 ) -C1 3
■^Is a-^-g
5 « o a >
rt 33 5 rt
> ■g.-S.-s 11 . 522
rt s ca ca a o >
"P
C X '51
u -t- =
^ O iu
D
ca z!
> O
1 -ja	ca « 2
p-g	D. a, E
I S	3 3
] N	o o o
ca X rt 00 D -a. fl> rt X > O. O
•X! ji
f " o
•H, - « S . S^ 6 > c s,
-3 rt rt 3 1/1	"3 'JT1
m tS rt
O aa e
£ E rt S
,« .2 ca i! X h3 C 3 o
rt1 -O U
s-i
3 E M <u O T3
<U
•5 «

c Z
2 « « g
o -a.a

4> O
rt . _ 33 C
fe .	« rt a 0 E
S 3
Os >N 2 rt ""
rt o o 73 — rt rt .2,o o, 2
p O XI rt C 'O 33 rt > rt X
3.* S
B fo o O > > •V5 O o ■rt o/a ^
2 -rt C rt	3-
a. o 35.2,
■e.E > ~8
rt
a. «> 3 '
m m 0 >
• A O M
a -
a,.2,
C?
E
ca .
00 u-^
iCi
O
CA rt
T3 O
Irtl
A rt •8 g
E 3 «<a
^ o ^ «
M
H/l M/l
ca S
S g
ca J2
•a-
^ se
D >
.a,a > o
O <u^ ^ rt rt £
J 3
9 .s
s __ a ia
•co >
-rt
O 3 o
D g
E ___„
§ 'o"2 a rt rt -rt
0 u m rt >
P O Cu
J g >
" o o
rt -CT> > C ^
c O n, . "5
ju rt 33 a ^
.2 3 o 3
Olj O a. -S-
O g 3^-g
■'ca^o T3 "
rt 2
V rt >S p
1-3 o 8 -a E
1	E j « j* s
I«, i
>	n-s
2	a rt «
' a. ca <0
£5^
JŽ 21
S
qj rt
>	3
a ON u O" rt -31
3 0N
—1 T3 O *3 3
E
0-8.3
ca
3 »3 U § a <u <« t:
O -rt vi
CL) > O rt (D
•rt IU	>
<0 'C ,, rt! .-rt
g sj S-g ti 'a O I
o o o
>0* 3 -S, o
1> .—I rt ^
> rt ^ o
»O O,)*
S, a -g x t
O g oov
o _ «
" rt
£
.3 >0 rt rt £ -5 o •- o o O rt rt 33
-a c a.x tj
G > rt S g) 3
-2 rt 'C 3 M » o « a,x « u
5 13 2 00 s 2 « O ca rt 3 > . >"> rt fl, t
vi 1/1___ rt; ca
r™ So « E n , o,.E o
S E 3 3
ca <u S n> k/ o a,*- O C "33
."O	rt
>	ii) (B C
« rt 3 0 o £ S®
rt M «-43
> > 3 ■ 2^ 5 I«
rt 3 N
3 X . 3 rt -rt
3 >0 -S 3^
rt D
N 3-a
o a> 2
3 >0 C ■a ca o a, N
3 o.^
rt o. H/l
u 35 « >0 a ca o »c/D N -3
a >
-O
O
O X
-u
O
O s
rt ^ ro
o
rt _ ca t ca
00x1 t;
ss-f g-gl
•g-a-s.^
iS M o »a
T3 <u O ob -c vi rt m ca
S
<u X rt E
ca vi T3 o O rt O
2	"3C
g >0 <u ^ o C
><« rt o, o
S S.2,^
O rt rt 33 -o .5 X X
.a,« c -« ^
sr1" rt
a.
^ S.„
3 AS
<D _ >V1
W > rt
2
O o o
•rt"T3 X>
•E 0
■S o C
E
> o
"•Ad
O i
E 2
C/3
3 'S
b 18 £ o
^ ° -
g 53 > -rt
O 2 Š-O
o s "o ™ 3 -2
b > a, 3
« 55 O O
-	o .a, c rt
3 o 2 o -g
—	a.x g
— E rt E
ca _ ^ x 2.-a B <" e1 S 3
„ s o* S S a
S g o x o s
rt 'B1^1 rtn <D &
,.a s ^ s5-? d
p ■§ t! rt X "rt
ca rt ca irt 133 >0
a. a.-o t3 ob««
m
> 33
K x
Is
3 .a,
a
S jg
ll
>tž N
C rt rt -a o., -rt
- o
o fe
rt a.
I -
O nj
a a
a."1
a ©
3,3
-s
e -e
. o 0 > a. >
— >6 -š "rt 3^ 2 o
a. rt - -^ rt
rt rt	U -rt
a. rt	b B "3 M X 3
B B	3 5
oa
o o B
3 O,
«8 ^
a	o .-a
_ o nj	rt o
o X -a	G.A3
,-a o 'S	^
' > o a K
5sEHrt:
Os .a, > 3 ->S3
~ O 5 ¥ S.
'5b 3 £ <0 •=■ _ >cn E O -O B > ca 33 _ N T3 O O B > x >o
o -,F3 '
D O
•""a' rt •=
> O fe
s
^ o «
rt -rt -S
a.

ca — rt -g m ,
rt - ca 2 1
x> 2 a. o-
iifl o ■S rt a- o E
o
Ž'o-S <0 'E*3.
^ 3
£ o
X .3 -3 O u «
raco
al o s
3 O >0 ^ 0
E-g o o
X O
> VI
-a o
'B a.
E
2
"rt >
u >0
E 0» E O
a.
n .a,
N
•3 x rt °
73 >0 -3 O
O S
X *= O .rt
> E
a<rj- T3 rt ca
g^B
o*.
s
(J
£ rt o <~ E
v
•a > 'rt
•3 <0 rt
>N N
e E -a o
■c ■- O OJ > 3 . ^
« B 2 -
'C? > rt rt
'O vKJŽ
■rt -O u
as «
'•a
>co >
rt „ 00.2, a> 51
JU
C? O E E
O o Sj^Ž a. os <v rt .. —t rti

>« firt.^ 31 a s >
« .1

3 a> rt^-rt M B > "3 X
3 .a, 3 O
a
M s o „ 3 « S
5b ^ o o 'C rt 3 «a CX
E o) x ■—>' a >0 N _ E ca rt O 33 N O ^ A« ■3 M o
O E rt rt "
X) r <vi 57
g Ei SLB.
o I ■£ 3 S
o e o
a, ^
E
1>
£ .a,
1 0) cd
o-55 i rt rt 55 rt?"
M* « Cd —
o E c rt E O
3	'S
M	rt
B	E-
<a
N	O
r	"
ca
rt -rt O
1
^ S -S
t« ca B Cs X
E -S

e
ca
>V1 O
'la
a.
A! j* rt »3
a O rt rt
p E	^
B	>co rt rt -rt cu
5 tfi cu J
fa^s
E e
<u
•a
'B rt '43 2 -g |«J
o. 04 p
vi E
3 3 « 8
— o
E ag g
o 2Ž .2, > a. o 5? o 3 -o -a
e e
a =3
> _3 cd "o e o
3;3 »8
§•3 3
o,E£
NO«
> a. e
cn
e ca o
5
e rt >u • 3,X> -rt 2 '5b a.
1 a.a
rt e
. rt 32 0)
■3>Ad -3 w ■« 2 -'go oC! o S on
•O O rt
rt T3 <u O
,tS 03= b
3
E .A 1>
,2,3 c E ca —
n <u > XXI	j-
rt. o	w
00 O	, e
rt — rt ^
<u - « 2
oJ2 -
N rt (n b
rt ^^ — O 3 os O •Q ^ rt -3
0 rt rt rt V
^ e ji
ON s a -o >>c«
x on o O rt 3 >
rt a
"3 0) "5 O >0 "43
x1 s
O Nrt
> O <u
S5 rt "3 o X3
<u P <u
•si"
P O 33 b a,>o
rt rt rt O rt E
S xi rt
o Oo %
o
a!
•S «
x)
o o e cu
oj
o > M cd
t/i c £ § .a 3
a< > o ,2
■o>3
o :Sš
^ ' -a "5
2 4) e 3
'a. ^ o e
U a4 co <u fS - O
.-a 11
o M 'i!
- rt 'U
■rt b u
l
o
a! <u
t
o rt	'
•3 U(N rt rt rt--rt ca rt.
S E 2
x a! 3
00 N 2
2 o 13
o o0t3
o s; o o 2 £
e «
•a	g —
s	o^
o
T)	u 0>
cu	>
o	J-p
^ - o
•s s
0
s*
Cd VrTi
T3 -b (u
rt '-O
e .a rt g .»"s o e
o £
s 3
W al
2-| « a
a<x
| -a
o
3
•s, £
« E
M
3 u p — -rt >
•rt CA
o
E 3
•a rt . N


NAS CAS

2.00
o • <
p
E5"H. 5'
O O M — 3 3
s; .- 5 5 3
5	3 rt
oq	o.
p	05
p ' O rt rt
rr> /r, —'
3 2
o "3. 3
13
3 O
H O	~ -o ,2 ^
"O	3
— . P	O
3	c^cro
™ £	p
~ g	s
o b. n> E
■o o n o<>u a"
rt SLi 61 CD -t rt
g; c on E.3 » es
~ fffi g- K « S- -g™ E.3 §<a.
c rt p 3 p
-i-i -O
Z M 05 2L. 2
S. c. O 3 S -
^ p
S £ 1
< ^O 3
V
Is
a. o 3 s
S S 3" g o
o
rt 3 o«^
3 3.
n
p
°f< O
2 i)'
3. N
- 02
sr C.
' 3 n
3 Is K" " o rt
O. 5
c o.
!t§ rt s
5*3 ¥ 3
^"E I-
- 3 11
3 *a 3r K on. o
^ »"Si o
"8.3 S
S' o
Z . 00
1
l&g
~ o p'
g: o a.
w f »
3 & E. f? o
o" o< 09 o 31 "3
a. :
•v2 i
esl s- <
. 3 13
0O -I p v* 09
a;
3
p £
3
"t3 Si o 1 —■ 3
•	S2irt
•	— <
K
n 3
g n p 3
O 0= t
< 00	to 3
o. o	_,
o	3
3 "a	S'
S 05
3
2". 300 T T o:
S
—<05 —
' p s 3 rr
r n «.« °
^ rt S 3 S
§ 3 o
agv"
to ~ oo w 3 b" o
n.S.«g 3
-t-3 5'
C/5<
m 3	_ _	_
___5? o< N<3 3 ,2. o"'S
rtNrtrtg_ -■••
o N
s 05
o
—1
05 t/9
.3 O
75'
n 3. S". o. st
— -o
O to 3 r> 3
p E.o 3 S E
3 K^N C* 3 09
o2.o £
s ac t
S
o- E E5 so o? o
"i. i
3
rt__ _
1/1 3-a «
3 »-1 CT*
^ Ča. S:
* C □= lil
> z
o i—
c/»
O«

N T3
5 ST — -i
j=r a*
E O
n cl
b 05
3. 3" & 2.
i1
n g.
05
O---
£5. rt
■S S
o <-«
O P
«2. o
" b 3 3
"3 3
<2. o
3 3
5" o
31 <
S5 S
05 rt
O ® 1 H ___».05 \Q
c
's-
B rt <_.
O C v> 3
S
o 05
rt- rt .g.B cr
; == Bi
■	05
. o ?r ^
SS 3 rt S
S
rt r« o P" g!*
c % a. 2
2. S
rti ao K B
^ s« to
O
■6 E
O O. <« (Q N<
= o ® 5o ® </> — o —.—
s: 5' </> 9 Q
3- «> ~ a5. rr q < a ° -
u n--n
— O ="0 rr
" O. tO 3 O E O 2. Q. ° a Q
rt' 5' 9 < 3 "
•"'m' "> "O "n M -H —
a?«iOo5o
= ?
o 9- 5I -C 9 9.T, n-
o <T N	3 -Tin o j
- ■ Q 3 <"
SftOO = -- O tfi o — o
Q _ -o O JT ^ o S 1; ° -° o 2. 5 O : <o£
Q O <T 2 </>
5 3. O o
n ° v - a o — 2.. o
. N x .
m0-,<D 3 = O O B
? ^ 5 ' B - O
■ S2.5. o
. 3 a < JJ' * i? <
CL £ C - -o <5
a (o <9 o o ^ o o 3 o 3 o.
^ ST -	? "-n °
® (7 jfl	" T N
• o "D	5 ' Q g
2 5- w	. 3 Q
q Š: s * -b s <9
Q n' 3 3 S. Q
r 3
I <
b to
?T2. rt
"b'
5 ° ?o «'(5
(C 00 09 CL 05 3
S ®> S «3-3
o
§
"»I <—i ^
05 s" o
O- Si o.
o 05 o
§ « g ff'
^'75' e- B. E c 5:
C J g. rt ®S" -i
o jr B
rt r. »__
n s- "
0OT3 E B: O S O
iti i
<& o
;<—. < < « o «
O rt ^
O. o-
o to 3
§ jrt" §
? E. rt o » o- o. S sv03 £
—	05
3" o
i
■ 3 "S
§2.3 §
S' ?■ %
3 S-. o o | o"-.
S'
<11
o 2! o	s.
? 3 N	& a. S
< S	o
«0.«^	S"
<T>
o 3	5'
Š'rt°§ N< g e. S o
crg „ 3 "3 0< 3
rt d 3. « g — 3
O
IT
g
^■s »'I
O-
<T> P
g-EB.5.'
- o
t» s2,
2 < ^ 3 S.T2-
n>
S" E—-
rt g.
3 ?
• »o s« e.
H rt, £ P 0 § rt*
lini ilfli 5 «3 S -a B 2. rt' ® lU'sc-3.
5 3 3 S. g s 3 g
» o 5. o
B. 9 £ s. b
v o-- 2 "" 3 0
p. rr » 3.
o «-• cr B rt

•3.
_ _	(IT Q0
3-2 S- & w
a-
05
o
.3 O rt
rlfil^
v rt- O S.
rt
___ tr
a. $ O, ' „ o g-^
I S g-® °
t8§fri cl ca as h
I™
CL O
3 "b:
-j
£L < -
— ■ 05 cl c.
" .3
•3. 3
3 -o
rt 09
o-09 rt 5 "3
"ČJ rt* 09 ° rt < ~ O O-
05
oa w
6	3
05 CD
n 0< 03 P
» o
03 - ">. ' C/5< "T- "T'
<	§" g <S
rt o <£2.
3	" g
3	09 3. 2. 09 v *
o	3."S
i -
a- 3. o 3"
^ 3
rt rt' 0 n
S rt £i-o
C 3 09 &K B: rt («< ^ »> 2. ^ rr-n c S5 «2. "3 rt ■ 3 «H. S.
3: n e
rt E.
n jj
rt 3.
3 S. b. t«
^ o
05 O g <
crTK o o
B rt
• - 3
N rt
g * 3 H
I
o
IT' w W 05 S £
^ 3
K « 3 tr
3.3 & «
p- 3
3 o 0 <
C rt
I 2.
s „
0= 3
s § |N
O
03 03
5 9 3;
31 rt
E
05 ' CL
00 — o _ 2.
E.1®
a.
g co rt e.
S. S	5?
^ J— 05	rt
r» <	N
s g- g	e
^ b	g.
co "	B:
rt
O-i , 05 H
E 3
S o
^ rti
2*3	2? < w o.
rt pj	tg rt 3 "
3 <	rt 3 rt 3
5 O	CL p. 3
rt O.	2 E -3 2
< p	< /j 3.5:
" . S	Ei rt
b
nV, 3
sr s e.
o 3 rt
— . 05 _
3 00 B
O t3o
' • rt
03 O O ►-»C/3
■3 g r-
? I E
• "S
<N< rt rt 3 S
CL O
05 S rt g.
Si
O rt
51
rt O
3 rt' rt o 3
CL _ rt.^
< 3
rt
3 s.
o cr
«3
rt' cl < S-3 w 2
3 ^ 0 H:S
o. B^B B l3'
3 rt. ^ vj
O 3 P
SS rt N 3 S.
P M
3
B
iH.
<to rt
ISI rt
w O <
• g-as
<B. o; K
rt cr
b:
. rt' 3* O O rt.
a. 3 3. E- rt rt £ s* p
s?«
5: 05 0< 3 p
60
rt
S' K
3 p
o S p-o
3 •-t p
N
o •-t o K
3. O. F 3 Sg
uk to rt rt O
» rtrt O ff
B p cr 3
3^ B; n CT
"rt'£." § s.
rt 2. < o s »5 ^ g
B- p 5. cx rt
»-►►TI * rt
E 3. rth S 'O n e Z rt
E • g o-^ Ega.Bg:
rt' ? O 2
J g'g
18
N rt
K rt- rt
O 3
3 <T Bi
Z rt 2, 3
7? rt O O.
> JO
JO
REDNI KINO VELENJE
30.9.	- četrtek ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni film POTOVANJE Režija: Vittorio de Sica. Igrata: Sophia Loren, Richard Burton
1.10. - petek ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni film POTOVANJE
2.10. - sobota ob 17.30 in 19.30 angleški pustolovski film V KREM 1IIH LEVA Režija: i Richard Attenborough. Igrata: Simon Ward, Jack Havkins
3.10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 angleški pustolovski film VKREMPUIH LEVA
4.10. - ponedeljek ob 17.30 ameriška kriminalka DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE Režija: Daniel Petrie. Igrata: Kirk Douglas, Jean Seberg
5.10. torek ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija GASILEC CHARLY Režija: Charlie Chaplin. Igrata: Charlie Chaplin, Albert Ostin
6.10. - sreda ob 17.30 in .19.30 ameriška komedija GASILEC CHARLY
7.10. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ameriški znanstveno fantastični film ZARDOZ Režija: Johan Borman. Igrata: Shon Konerri, Scharlot Rempling
8.10. - petek ob 17.30 in 19.30 ameriški znanstveno fantastični film ZARDOZ
9.10. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film EN VLAK ZA DVA KLATEŽA Režija: Robert Oldrich. Igrata: Ly Mamin, Ernest Borgin
10.10.	- nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški pustolovski film EN VLAK ZA DVA KLATEŽA
ŠOŠTANJ
30.9.	- četrtek ob 19.30 japonski vojni film BITKA ZA PORT ARTUR Režija: Beiji Maruyama. Igrata: Toshiro Mi-fune, Mitsuko Kasabue
2.10. - sobota ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA španska barvna risanka ZEMLJA VEČNE IGRE
§2.10. - sobota ob 19.30 ameriška barvna drama POROČILO O UMORU Režija: Milton Katselas. Igra: Michael Mariarty ':. 3.10. - nedelja ob 17 in 19.30 ameriška barvna kriminalka DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE Režija: Daniel Petrie. Igrata: Kirk Douglas, Jean Seberg
6.10. - sreda ob 19.30 ameriški znanstveno fantastični film ZARDOZ Režija: John Borman. grata: Shon Konnerri, Sharlot .emplfng
7.10: - četrtek ob" 19.30 meriška komedija GASILEC CHARLY Režija: Chiarlie Chaplin. Ig rata: Charlie (Chaplin, Albert Ostin
9,10. - sobota poljska melodrama POVEST GREHA Režija: Valerian Borowczyk. Igra: Gra-žina Dlugolecka
10.10.	- nedelja ob 17 in 19.30 ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ BALFASTA Režija: Don Sharp. Igrajo: Rod Steiger, Eric Porter, Trower Hovard
KINO DOM KULTURE
j 3.10. - nedelja ob 10. uri otroška matineja španska barvna risanka ZEMLJA VEČNE IGRE 4.10. - ponedeljek ob 10. uri ameriška barvna drama POROČILO O UMORU Režija: Milton Katselas. Igra: Michael Moriarti
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
mati oglasi
Zakonca z otrokom iščeta sobo s kuhinjo v Velenju. Ponudbe pod: Roman in Cilka Naprodnik, Hrastovec 55, Velenje
Prodam posestvo vseh kultur 6 ha v lepem kraju ob prometni cesti, vse sodobno urejeno. Janko Krajnc, Pod-goije 12, p. Frankolovo.
Prodam škotske ovčaije z rodovnikom — Ivo Ribič, Stanetova 49, Velenje.
Ligaška tekmovanja
NOGOMET
Lepa zmaga Rudaija
Blizu 1500 ljubiteljev nogometa je na stadionu ob jezeru pozdravilo lepo zmago nogometašev Rudarja proti moštvu Pohorja iz Ruš z rezultatom 4:0 (2:0).
Velenjčani so tokrat svojo kvalitetno igro izrazili tudi s štirimi zadetki, da ne .omenjamo še številnih priložnosti, ki so jih imeli napadalci v zaključnih akcijah pred nasprotnikovim golom.
Moštvo Pohoija, ki je v letošnjem prvenstvu doseglo v treh kolih tri zmage, ni bilo kos razigranim nogometašem Rudarja. Velenjčani so jih prekosili tako v tehniki kot v vzdrželjivosti, saj so svojo kvaliteto pokazali v zadnjem delu igre, ko so nenehno napadali z lepimi akcijami in streli na gol.
Gole za Rudar so dosegli: Stevanovič 2, ter Paovič in Markovič po enega.
R. ZEVART
_ Nogometaši Šmartnega so v 4. kolu SNL doživeli poraz v Mariboru proti Zelezničaju z reultatom 3:0 (1:0).
Šmarčani so tokrat igrali slabo, predvsem v obrambi, ki ni mogla zadržati napadov domačih nogometašev. Tudi napadalci niso bili razpoloženi, saj niso mogli doseči niti častnega zadetka.
J. KRAJNC
V nedeljo gostuje v Šmartnem moštvo Primorja iz Ajdovščine. Rezultati ostalih srečanj: Kladivar:Izola 5:1 (2:1), Slavija:Mura 1:4 (10) Litija:Rudar (T) 1:1 (0:1), Primoijerllirija 4:3 (1:3)
Lestvica po 4. kolu SNL:
1.	Mura	4	4	0	0	12:2	8	+10
2.	Pohorje	4	3	0	1	6:6	6	0
3.	Kladivar	4	2	1	1	9:4	5	+5
4.	Rudar (V)	4	3	1	1	6:2	5	+4
5.	Železničar	4	2	1	1	7:5	5	+2
6.	Rudar (T)	4	1	2	1	6:4	4	+2
7.	Litija	4	1	2	1	4:4	4	0
8.	Primorje	4	1	2	1	5:6	4	-1
9.	Šmartno	4	2	0	2	2:4	4	
10.	Ilirija	4	0	2	2	5:7	2	-2
11.	Izola	4	0	1	3	3:12	1	-9
12.	Slavija	4	0	0	4	1:10	0	-9
ROKOMET
Minerva - Šoštanj 26:24
Rokometaši Šoštanja so gostovali v Grižah in izgubili tekmo z domačini z rezultatom 26:24 (15:14).
Srečanje je bilo kvalitetno in borbeno. Obe ekipi sta prikazali ostro igro z vrsto lepih akcij. Rezultat je bil kar 14-krat izenačen. Deset minut pred koncem so Šoštanjčani imeli prednost 2 golov pri rezultatu 18:20.
V zadnjih minutah pa so imeli
več športne sreče domačini in zmagali.
V	moštvu Šoštanja sta se posebaj izkazala Marjan Stvarnik in Franc Janči č, ki sta dosegla tudi največ golov.
V	soboto igrajo Šoštanjčani doma na igrišču Partizana proti vodeči ekipi na lestvici, moštvu Slovenj Gradca.
R. ŽEVART
Šmarčanke zmagale
V	četrtem kolu ženske rokometne lige so se v Velenju pomerile med seboj rokometašice iz Šmartnega ob Paki in domačinke. Po enakovredni igri so zmagale gostje z golom prednosti 17:16 (9:6).
V	prvih minutah so imele prednost v zadetkih domačinke do rezultata 6:6, nato pa je Franja Kolanc dosegla nekaj zaporednih zadetkov in Šmarčanke so dobile prvi polčas s tremi goli prednosti.
V	nadaljevanju so Velenjčanke bile nekaj časa boljše in večkrat znižale na gol razlike, niso pa uspele izenačiti in ogroziti zmago borbenim Šmarčankam.
Gole za Velenje so dosegle: Pod-pečan 6, Pocajt in Djordjevič 3, Peterlin 2, Podbregar in Tkavc po enega.
Za Šmartno: Kolenc 9, Šmerc 3, Jeraj 2, Urankar, Gril in Podjavoršek po enega.
V 5. kolu igrajo Velenjčanke v Kmaniku, rokometašice Šmartnega pa doma z ekipo Dobrovelj.
R.Ž.
Lestvica po 4. kolu:
1.	Krka
2.	Dobravlje
3.	Šmartno
4.	Slovan
5.	Preddvor
6.	Izola
7.	Velenje
8.	Kamnik
9.	Sava 10. Brežice
0 0 63:45 8 0 0 58:43 8 0 1 71:58 6 0 2 67:63 0 2 69:72
0	2 47:52
1	2 58:58
4 4 4
3
0	3 61:68 2
1	3 48:65 1 0 4 43:61 0
Elektra prvak
Košarkarji Elektre iz Šoštanja so si v II. slovenski košarkarski ligi že zagotovili naslov prvaka.
V	predzadnjem kolu so v Slovenski Bistrici brez boja dobili srečanja z domočimi košarkarji, ki niso poskrbeli za vse potrebno, da hi se lahko tekma odigrala.
Tako imajo Šoštanjčani na lestvici štiri točke prednosti pred drugo-uvrščenim Zagorjem.
V	zadnjem kolu prvenstva igrajo košarkarji Elektre doma z moštvom Litije v telovadnici ..Solidarnosti" v Šoštanju.
RŽ.
•	NAŠLI POGREŠANEGA
Lovci lovske družine iz Velenja so v nedeljo, 26 tega meseca, našli pogrešanega triintridesetletnega Alojza Sešla iz Šercerjeve 5 v Velenju mrtvega. Imenovani je odšel od doma 21. julija letos z grožnjo, da bo naredil samomor. Truplo so našli v gozdu nad Škalskimi Cirkovcami.
•	BIČAL DEKLICO
Mladoletni J.C. iz Velenja je 20. tega meseca prišel na otroško igrišče na Aškerčevi cesti. Od tod je odpeljal šestletno deklico M.D. v bližnji gozd, jo privezal na drevo, usta zamašil z robcem in jo bičal. Mladoletnega J.C. so delavci postaje milice v Velenju prijavili javnemu tožilcu.
•	ROPARSKI NAPAD
Devetnajstletni Z.S. iz Velenja je 17. septembra letos okrog 2. ure roparsko napadel Štefana Končnika, ko se je vračal i i. hotela Paka. Ob napadu mu je vzel denarnico, iz katere je pobral 260 dinarjev, nato pa jo je odvrgel v reko Pako. 500 dinarjev v denarnici ni našel.
• MED ROPOM STA GA POŠKODOVALA
Z veselice v Gaberkah sta se 20. tega meseca okrog 2. ure vračala sedemnajstleni D.B. iz Šoštanja in dvaindvajsetletni Mijo Bogdan. Na poti domov sta napadla petintridesetletnega delavca Alojza Ledi-neka iz Plešivca. Vzela sta mu 90 dinarjev, dva zavoja cigaret, mod ropom pa sta ga telesno poškodovala.
•	NEPRIMERNA HITROST
Voznik osebnega avtomobila LJ 317-23 Šukri Bajmari je peljal 21. tega meseca iz smeri Šoštanj proti Šmartnemu ob Paki. Ko je pripeljal do mostu, je zaradi neprimerne hitrosti trčil v ograjo. Na vozilu je za približno 2.000 dinarjev škode.
•	ZAPRTE ZAPORNICE
Voznik osebnega avtomobila CE 85742 Marjan Ocepek je peljal po lokalni cesti v Prelogah. Pred njim je vozil voznik tovornega avtomobila KN 116-14, ki je pred zaprtimi zapornicami na železniškem prehodu ustavil. Voznik Ocepek ni hotel čakati, zato je obrnil svoje vozilo, pri tem pa je trčil v tovorni avtomobil. Škode je za okoli 7.000 dinarjev.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD
—	Odbor za medesbojna razmerja SDS skupne službe
objavlja prosto delovno mesto;
—	obračunalec osebnih dohodkov
delo za določen čas. POGOJI:
—	srednja šola ekonomske smeri, vsaj dve leti prakse.
Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po izidu objave.
RADIO VELENJE
•	UKV frekvenca
88,9 megahereov
•	oddaje: v četrtek ob 15,30,
v nedeijo ob 1 0. uri
• STRELJANJE
Uspešen nastop v
reprezentanci
Mlada strelca strelske družine „Mrož" iz Velenja Milan Krk in Hinko Petek sta sodelovala v reprezentanci Slovenije na srečanju pionirjev treh dežel Slovenije, Koroške in Julijske krajine z naslovom Alpe-Adria v Novem mestu.
Reprezentanca Slovenije, ki sta jo vodila Velenjčana Hinko Bola in Franjo Zučko, je osvojila drugo mesto za strelci Koroške. Za reprezentanco Slovenije so dosegli naslednje rezultate:
Krajnik 363, Jereb 339 (oba Škotja Loka), Krk 335, Petek 333 (oba Velenje) in Pajkar 354 (Ljubljana).
R.Ž.
Sesti v pokalnem tekmovanju
S finalnim tekmovanjem mladink in mladincev so se končala tekmovanja atletov vseh kategorij za atletski pokal Slovenije. Skupni zmagovalec je atletski klub Kladivar. Atletski klub Velenje je na 6. mestu med vsemi atletskimi kolektivi v republiki.
Med najboljšimi dvanajstimi mladinci v vsaki panogi so na finalnem tel movanju v Celju Velenjčani v končni uvrstitvi losegli 7. mesto.
Boljše uvrstitve v posameznih panogah so dosegli:
Boris Režek 1. v troskoku 1 ~>,S1, 2. v skoku v daljavo 670; Franc Rošer 2. t metu diska 40,86 in 5. v metu kopja 53,40; Franc Lemež je bil 3. v hoji na 5 km 26:34,6; Slavko Miklavžira pa 5. v teku na 3000 m.
Mlada tekačica Atletskaga kluba Velenje Anita Bizjak je nastopila v pionirski atletski reprezentanci na troboju pokrajin Koroške, Julijske krajine in Slovenije in tekmovala v štafeti 4x100 m.
R.Ž.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega ljubega moža in zlatega atija
Branka Ograjenška
izrekamo prisrčno zahvalo članom kolektiva DES Ljubljana -TOZD Elektro Slovenj Gradec za vso pomoč v teh bridkih urah, godbi, pevcem, rezervnim oficirjem za organizacijo pogreba in spremstvo, vsem govornikom, vsem darovalcem šopkov in vencev, vsem tistim, ki so nam izkazali pomoč v drugi obliki.
Izredna zahvala naj velja vsem sosedom, ki so nam vseskozi pomagali, prav posebej naj velja to Srebotnikovim, Mežonovim, Stembergerjevim ter Potočnikovim iz Dovž.
Žalujoči: žena Milena, sinova Slavko in Matjaž.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
JANEZA VIHRA
se najtopleje zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnice Slovenj Gradec, osebju zdravstvenega doma Velenje, posebno pa dr. P. Grošlju za pomoč in prizadevanje, da bi mu ohranili življenje. Najlepša hvala godbenikom, pevcem, govornikom in duhovnikoma g. Kovaču in g. Kraševcu za opravljeni obred in poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem
sosedom in sorodnikom, ki so takoj priskočili na pomoč. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, brat, sestra in sorodniki
ZAHVALA
Ob priliki iznenadne in prezgodnje smrti najinega dragega in neprežaljenega brata, svaka in strica
Branka Ograjenška
izkazujemo iskreno zahvalnost vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, kateri so v najtežjem trenutku pritekli v pomoč, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje.
Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju iz bolnice Slovenj Gradec, podjetju RTP, vsem številnim organizacijam, godbi na pihala, pevskemu zboru, govornikom in vsem ostalim, kateri so s svojo prisotnostjo in pažnjo želeli olajšati žalost in bolečino za našim dragim Brankom.
Žalujoči: sestra Mara Feijančič in Dora Jevševar z družino.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega moža in očeta
ANTONA KNEZA
se najtopleje zahvaljujemo zakoncema Koželnik Francu in Štefki za pozornost na cesti, nesebično pomoč pri najdbi na smrt poškodovanega očeta in prizadevanje za ohranitev življenja.
Najlepša hvala rudarski godbi, pevcem ter govornikom za poslovilne besede.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, mu darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, otroci z družinami in ostalo sorodstvo.
Komentar tedna
Vse bolj se bliža november, vse bolj datum, ko bo uradna Avstrija izpolnila svojo napoved o jezikovnem popisu manjšin.
Očitno je nojevska politika pripeljala uradno Avstrijo tako daleč, da je slepa in gluha za vse tisto, kar se dogaja v njej sami, če že noče poslušati mednarodnega glasu. Opozorila torej, naj ne popušča tistim silam „na svojih prsih", ki bodisi ne morejo pozabiti svojega družbenega poraza v drugi svetovni vojni, bodisi so zainteresirane, da pod plaščem napadov na slovensko in hrvaško manjšino vodijo polemiko s politiko uradne Avstrije oziroma si v
svoji ne več tako naivni preproščini prizadevajo, da bi postale vodilni instrument malce razglašenega orkestra vodilnih političnih sil Avstrije, ki zdaj izjavljajo eno,
mentu ob ratifikaciji pogodbe dobesedno dejal: „Moram še enkrat poudariti, da bo vsak poslenec, ki bo oddal svoj glas za to pogodbo, glasoval za vsak njen člen... ali pa naj glasuje proti pogodbi "
Avstrijska zmota
jutri pa spet nekaj povsem drugega.
V mislih imamo tolikanj znano Državno pogodbo. Tisto, ki je bila podpisana 15. maja 1955. Takratni avstrijski kancler Leopolu Figi je v Zveznem parla-
In zadnji odstavek sedmega člena se glasi: „Dejav-nost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se :,iora prepovedati..."
• JUUIEJ TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Delovnim ljudem in občanom Šoštanja
• REKLI SO TE DNI:
Dvajset let o bratova n ja
V šoštanjski termoelektrarni so v soboto praznovali pomembno obletnico. Točno pred dvajsetimi leti, 20. septembra, so v jugoslovansko omrežje vključili prva dva 30 MW agregata. To je bila prva faza sedanje elektrarne. Ze 1960. leta
so izročili namenu drugo fazo z močjo 75 MW. Ob koncu 1973. leta pa je bila naslednja velika prelomnica, fazo z močjo 75 MW. Ob koncu 1973 leta pa je bila naslednja velika prelomnica. Takrat je začela obratovati tretja faza termoelek-
Učenci osnovne šole Biba Roeck so delovnemu kolektivu TE Šoštanj podarili skulpturo varilca
trarne Šoštanj z močjo 275 MW.
To pa še ni konec razvoja tega pomembnega energetskega objekta. Lani 1. februaija so položili temeljni kamen za četrto fazo TE Šoštanj, ki bo imela moč 235 MW in bo predvidoma začela obratovati oktobra 1977. Z dograditvijo te faze bo celotna moč termoelektrarne Šoštanj 745 MW.
Ob jubileju so za delavce kolektiva pripravili manjšo slovesnost. Dopoldne so si v šo-štanjskem kulturnem domu ogledali film o gradnji elektrarne , potem pa so odšli v prostore družbene prehrane. Tu jim je direktor TOZD TE Šoštanj dipl. inž. Dušan Janežič govoril o pomenu tega objekta v ožjem in širšem slovenskem prostoru.
Predsednik izvršilnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata Martin Tomše pa je spregovoril o samoupravljanju v tej delovni organizaciji. Prebral je tudi imena vseh članov, ki so v tem kolektivu
že od prvih začetkov. Učenci osnovne šole Biba Roeck so l., to priložnost pripravili zanimiv kulturni program, ob koncu pa so delovnemu kolektivu TE Šoštanj podarili kip varilca.	g ^
Kakor je razvidno tudi s slike, dela na novi dvopasovni cesti od Šaleka proti Paki naglo napredujejo. Podjelje Slovenijaceste je uredilo že dve tretjini spodnjega ustroja ceste. V gradnji je tudi 41 metrov dolg in 10,5 metra širok most. Most, katerega stebre vidite v spodnjem delu slike, bo predvidoma končan do 15.10., kasneje pa bodo uredili še nekatere podrobnosti. Do konca prihodnjega meseca pa bo po predvidevanjih na novo cesto položen asfalt. Ostaja le še eno odprto vprašanje — tunel.
IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Združimo prizadevanja za prijetno in dostojno praznovanje krajevnega
praznika — 8. oktobra v -
Na obisku v Čaietini
6-članska delegacija Skupščina občine Mozitje in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij mozirske občine, vodil jo je podpredsednik občinske skupščine Franjo Verdina, se je 21. septembra udeležila slavja ob dnevu osvoboditve v pobrateni občini Ča-jetina.
Gostje iz Gornje Savinjske doline so bili na proslavi 100-letnice osnovne šole v Siro-gojnu, ki bo v prihodnje sodelovala z osnovno šolo Luče, udeležili so se slovesnosti ob otvoritvi šolskih kuhinj na osnovnih šolah Sirogojno in Čajetina ter se udeležili tudi drugih manife-staci j.
Ob letošnjem občinskem
prazniku Čajetine so odprli v tej, z Moziijem pobrateni občini, podružnico Beograjske banke in službe družbenega knjigovodstva. Za tovarno usnjene galanterije, kjer izdelujejo zaščitna sredstva iz usnja,
rokavice, predpasnike, in obleke, so zgradili nove proizvodne prostore. Med praznovanjem pa so položili tudi temeljni kamen za obrate prehrambene industrije kombinata „Zlatiborka".	m
Bliža se 8. oktober, dan, ki smo ga občani mesta Šoštanj izbrali in uzakonili kot naš krajevni praznik.
Politična in zgodovinska pomembnost dogodka pred 35. leti ter povojne pridobitve, pogojene z zmago narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, dosežene z delovnimi napori in uspehi svobodnih ljudi, nas obvezujejo, da krajevni praznik proslavimo kar se da primerno svečano. K temu lahko mnogo prispeva urejen izgled oštanja. Tako urejenost pa lahko dosežemo v enotnem, zavestnem in delovnem prizadevanju vseh, ki v mestu delamo in živimo.
Pričakujemo, da bodo krajevna skupnost, temeljne in druge organizacije združenega dela, stanovanjsko podjetje in šole postorile svoje, drugi občani, člani Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zveze socialistične mladine, borčevske in drugih organizacij pa
poskrbeli za urejenost v vseh stanovanjskih soseskah.
Le tako lahko uspemo, da bo naše mesto v dneh praznovanja krajevnega in občinskega praz nika lepo, či sto, urejeno in prijazno ter i kot tako vabljivo za oko slehernega obiskovalca, prebivalcem Šoštanja pa v prijetno počutje in ponos.
Z zastavami, ki naj plapolajo na sleherni zgradbi, opozorimo vsakogar na naš praznik, obenem pa z njim povzdignimo svečanost praznovanja.
Vabimo občane Šoštanja in okolice, da z obiskom prireditev v okviru praznovanja v torek, 5. oktobra, in v petek, 8. oktobra, posebej pa še komemorativne svečanosti 8. oktobra ob 10,30 uri pri spomeniku talcev v Šoštanju, izkažemo spoštovanje vsem žrtvam za našo svobodo.	Martin Primožič
konference SZDL
IIHIfllllllllflllllllllllllllHIlllllllllllllH
krajev >LSoš
tanj
• SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK VELENJE:
Ocena aktivnosti, nove naloge
Čeprav je opaziti napredek pri uresničevanju partijskih sklepov o dohodkovnih odnosih v organizacijah združenega dela, poglabljanju samoupravljanja, vprašanjih kadrovske politike in
FRANCE POPIT:
- V naši družbenoekonomski politiki bomo morali ravnati tako, kot je predvideno v osnovah srednjeročnega programa razvoja Slovenije. Razvijali bomo tiste organizacije združenega dela in tiste dejavnosti, ki lahko zmanjšujejo naš zunanjetrgovinski primanjkljaj, bodisi s povečanjem izvoza ali nadomeščanjem uvoza. V vseh Irugih bodo morali začeti razmišljati o tem, kako se prilagoditi takšni usmerjenosti.
BORUT MIKLAV&Č:
- Samoprispevek ni le primaknjen delež posameznika, e mnogo več. Najbolj pa izraz samoupravljanja kot akega, družbenega odnosa torej, kjer se pooblastila države vedno bolj ožijo v prid neposrednih pravic vsakega človeka, ki dela, s samoprispevkom pa morda najbolj neposredno izraža svojo voljo o tem, kako bo živel danes n jutri.
načrtovanju, pa bo vendarle treba strniti sile, da bo tekel proces uresničevanja hitreje. To so ugotovili člani komiteja Občinske konference ZK Velenje, ko so pregledovali izvajanje sklepov, sprejetih na zadnjih sejah.
O uresničevanju sklepov in nalog bo tekla razprava tudi na seji Občinske konference ZK Velenje, sicer pa bodo nekatera stališča in njihovo uresničevanje preverili z obiski skupin komunistov v nekaterih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
Ko so obravnavali spisek na-
• Gasilska vaja' v Šentilju
V „tednu požarne varnosti" bo v občini Velenje več akcij in prireditev. V teh dneh bodo vsa društva izvedla vaje ter pregledala tehnično opremo in uredila okolje. Ob večerih pa se bodo zbrali gasilci ter se pogovorili o perečih problemih in nalogah.
„Teden požarne varnosti" pa bomo v občini Velenje zaključili z veliko gasilsko vajo, ki bo v nedeljo, 3. oktobra, dopoldne v Šentilju pri Velenju.
F.K.
log, ki jim bodo namenili v prihodnjih mesecih posebno pozornost, so člani komiteja Občinske konference ZK Velenje posebej izpostavili obravnavo gospodarskega položaja, uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, štipendiranje ter aktualna mednarodna vprašanja. Sklenili pa so še, da bodo že v kratkem pripravili seminar za sekretaije osnovnih organizacij ZK iz Šaleške doline.
M.
Silvo Koprivnikar
Silvo Koprivnikar - novi predsednik mladih Gorenja
V petek, 24. septembra, je bila volilno-programska konferenca mladih iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, na kateri so ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju, sprejeli delovni program za naslednji dve leti in izvolili nove organe tovarniške konference.
Novi predsednik je Silvo Koprivnikar iz delovne skupnosti skupnih služb, sekretar Branko Amon, TOZD štedilniki, organizacijski sekretar pa Milan Kretič, iz delovne skupnosti skupnih služb.
S.
„NAŠ CAS", glasilo Soda ne zveze delovnega ljudstva, it daja Center za informiranje, ] pagando in založništvo Vel
-	„Naš čas" je bil ustanovlje maja 1965; do 1. januarja 197)j je izhajal kot štirinajstdne' „Šaleški rudar", kot tednik i izhaja „Naš čas" od l.janu 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (<fr| rektor in glavni urednik), Sto Vovk (v.d. odgovornega ured nika), Mira Tamše, Boris T košek in Franti Mazovec (t( nični urednik). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titi trg 2, poštni predal 89, telet (063) 850 087 - Brzojavni i slov: Informativni center lenje - Žiro račun pri SE Velenje 5 2800 - 601 - 2142*
-	Cena posameznega izvoda i dinarje, letna naročnina 120 < naijev, za inozemstvo 250 naijev - Tiska ČTP »Pravi Dnevnik" Ljubljana - Za „Naj| čas" se po mnenju Sekret Izvršnega sveta Skupščine Slovenji e številka 421 - 1/ od 8. februarja 1974 ne plač temeljnega' davka od pron proizvodov - Nenaročenih : kopisov in fotografij ne vračam
-	Poštnina plačana na 63000 Celje
Menimo, da si na podlagi tako zapisanih dejstev lahko vsak ustvari resnično podobo sedanjega avstrijskega trenutka; vsak lahko primerja vsebino izjave in člena s sedanjim delovanjem neonacističnih sil v sosednji Avstriji. Danes je na vrsti manjšina, kaj bo jutri? Prav zato smo prepričani, da bodo vse napredne sile sveta in Avstrije slej ko prej morale spregledati igro neona-cionalizma, ki svojega razraščanja ne bo prekinil le pri manjšini. In tudi se moti uradna Avstrija, če je prepričana, da lahko s temi silami sklene kompromis prek hrvaške in slovenske manjšine. V njeno dobro bi bilo, če bi spregledala ..
MILAN MEDEN