Poštnina plačana v gotovini. 46. V Ljubljani, dne 21. maja 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina.: 146. Pravilnik o državnih dečjih domovih. 147. Navodila za izvrševanje proračuna razhodkov za leto 1924./1925. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 146. Na poitetavi olcuov 4. in 46. zakona o zaščiti 'lm‘ in mladine predpisujem nastopni Pravilnik o državnih dečjih domovih.* Obče odreti be. Člen 1. Ministrstvo za socialno politiko ustanavlja in vzdržuje domove za, deeo, ki spada pod državno zaščito. Ministrstvo odreja kategorije domov za po-edino vrste (člen 2. in člen 4.. točka 5.. zakona). Člen 2. Naloga dečjih domov je. negovati, vzgajati in izol.ražati deoo. Člen 3. Državni dečji domovi so samoistalne admin.iistra,-Mvne etlinioe, ki opraivljajo -svoje notranje posle samostalno v mejah veljavnih zakonov in pravilnikov in po navodilih ministrstva. Člen 4. Delo v domovih nadzira ministrstvo za socialno 1 >r,litiko po svojih organih (člen 4.. točka 2.. zakona). Osebje. Člen 5. ^ sak dom ima upravno, strokovno in pomožno f>'Se^je in strežništvo. (kehje postavlja minister za socialno politiko; . ‘-'hio ogeibje smejo prideljevati v službovanje 1 ll^a ministrstva. Osebje jo ali stalno ali honorarno. Člen 6. Opravno osebje tvorijo: npra.vnik, ekoaiom in g0sPodinja. Člen 7. Z<1 ^rokovno osebje tvorijo: učitelji, vzgojitelji, 'Ovniki in mojstri za poedine obrte. Člen 8. (Te.litTf110 tvorijo: bolničarke, rediteljici Pri i ’,» va‘n,binje, vrtnarji in širil je. moški' ' ' i,rpko 12 let se postavlja za reditelj; Člen 9. ZT|iišt,vo tvorijo: kuhinjsko, osebno in zunanjo Istotako se smejo v inanji&ih domovih (pod, 50 varovancev) poeddma zvanja spajati. Tako sme biti upravnik obenem vzgojitelj, ekonom sme opravljati tudi dolžnost gospodinjiino, rediteljica sme biti obenem bolničarkiii, ali narobe. Člen 11. Upravnik in vzgojitelj morata imeti strokovno I kmlagoško' izobrazbo. Ekonom mora imeti administrativno-računsko izobrazbo, po potrebi pa, tudi poljedelsko. Gospodinja mora biti dobro pismena in praktično izobražena za vodstvo hišnih poslov. Pomožno -osebje mora imeti ustrezno izobrazim in mora biti moralno popolnoma neoporečno. člen 12. Upravnik, vzgojitelj, ekonom in gospodinja imajo, po možnosti, v domu -stanovanje, kurjavo in razsvetljavo; za to plačujejo toliko, kolikor se jim odredi s komisijsko cenitvijo, ki jo odobri ministrstvo. Pomožno osebje stanuje, ,]>o potrebi, v domu. v dečjih sobah. Bodničarike, roditeljice (reditelji), varuhinje m strežništvo dobivajo- v domu brezplačna hrano v dvojnem d-eč-jem odmerku. Upravno osebje. Člen 13. Dom upravlja upravnik. Upravnik vodi celokupno administracijo v domu in vzgojo varovancev ter zastopa zavod pred oblast vi in javnostjo. Upravnik ima te-le dolžnosti: 1. ) vodi pisarniSko dopisovanje; 2. ) odreja in .podpisuje kot nakazovalec denarne in materialne izdatke in prejemke po zakoniskih predpisih; 3. ) nadzira celokupno zavodsko ekonomijo po predpisih in naredbah o njej; 4. ) nadzira vzgojo in pouk varovancev po nalogi, ki jo ima dam; 5. ) predpisuje .sporazumno z vzgojnim in ekonomskim osebjem vzgojni in drugi red v domu ter nadzira- izvrševanje predpisanega reda; 6. ) nadzira- poslovanje osebja ter mu izdaja- naredbe in navodila; 7. ) priobčuje mesečina številčna stanja in poročila o zdravstvenem stanju varovancev; 8. ) predlaga predpisana trimesečna poročila o delovanju in stanju doma, o dohodkih in ra-zhodkih domske blagajne ter podaja predloge za izpopolnjevanje doma im odpravljanje te-žkoč pri poslovanju; 9. ) predlaga letna poročila po členu 30. pravilnika; 10.) -predlaga vsako leto sporazumna z ekonomom projekt proračuna za prihodnje proračunsko leto. Člen 14. 2. ) vodi predpisane blagajniške, skladiščne in druge materialne knjige in inventar imovine; 3. ) vodi domsko ekonomijo sporazumno z upravnikom; 4. ) izvršuje vse nabave za dom ,|K) predpisih zakona ter jih vpisuje v skladiščne in drugo knjige; 5. ) sestavlja In predlaga sporazumuoi z gospodinjo upravniku tedenske jedilnike ter skrbi za to, da se pripravlja in oddaja hrana po odobrenih jedilnikih; (>.) vodi dnevno številčno stanje varovancev in osebja na hrani. Člen 15. Gospodinja mora voditi domače dnevne posle ]m teni pravilniku in po predpisanem redu. Gospodinja ima te-le dolžnosti: 1. ) skrbi za to, da se vzdržuje v hiši po vseh oddelkih potrebni red in čistota; 2. ) skrili za to, da- se hrana dobro pripravlja in oddaja o pravem času; 3. ) skrbi za to, da so- jedilnica- in, kuhinja in ročne shrambe pri njej založene z vsemi potrebščinami; 4. ) vodi pripravljanje in hranjenje zimske zalog« živil; 5. ) skrbi za to, da, imajo varovanci v redu obleko, perilo in obutev in da se jim o pravem času premen,java, krpa, pere in zamenjava za -novo; 6. ) vodi ročne, kuhinjske in oblačilne shrambe; 7. ) vodi pranje perila; 8. ) nadzira pomožno osebje in notranje strežništvo. Strokovno osebje. člen 16. Učitelji v šolali, ustanovljenih v domovih, opravljajo svoje dolžnosti po programu in predpisih, ki veljajo za take vrste šol. Člen 17. Vzgojitelj skrbi za intelektualno, moralno in fizično vzgojo va-rovam-eev, ki jo izvaja po vzgojnih predpisih in pO nalogi doma. Vzgojitelj ima te-Je dolžnosti: 1. ) stalno mora biti v doin-u med varovanci: 2. ) predlaga upravniku potrebne, vzgojne odredbe tor jih izvršuje; 3. ) skrbi za to, da se popolnoma izvaja določeni vzgojni red v domu; 4. ) nadzira poslovanje roditeljic (rediteljev) in drugega osebja glede vzgoje; 5. ) prisostvuje obedom varovancev, nadzira red na igra liše u in med odmori: 6. ) vodi ure dela in zabave, oskrbuje knjižnico in vodi čitanje knjig; 7. ) vodi izlete in irzprehode varovancev; 8. ) vodi i ločjo knjigo, osebni list in druge spise o deti. Člen 10. cial,,^ potrebi ustanavlja minister za so- politiko še%druga zvanja v domu. Srba [jaG’'a^n v »Službenih Novinah kraljevino! auri)', 1.Jvata' Slovenaca* št, 91, izdanih dne 21 ega • 'l 1924. (Prilog XXI. - 1924.) I Ekonom upravlja materialna iti denarna sredstva doma ter vodi ekonomijo ob upravnikovem nadzorstvu in po njegovih naredbah -na- podstavi zakona in tega pravilnika. Ekonom ima 'te-le dolžnosti: 1.) vodi blagajno in skladišča in drugo imovino doma oh zak onski odgovorn ost i k o t ra čun od a jnik; Člen 18. Zdravnik opravlja zdravstveno - higiensko nadzorstvo v domu ter zdravi varovance. Zdravnik ima te-le dolžnosti: 1.) vsak teden enkrat izvrši sanitetni pregled domskih prostorov ter kontrolira delo varovancev z zdravstveno-higienskega stališča: 2. ) izdaja, navodila in podaja upravniku predloge za izvajanje zdravstvenih in higienskih predpisov, nadzira prehrano dec,e in daje nasvete pri »ostavljanju jedilnika, ki ga vselej tudi podpiše; 3. ) ,periodično pregleduje vse varovance in qpa-zuje njih zdravstveni napredek; ta pregled se vrši dvakrat na mesec, če .pa se pojavljajo nalezljive bolezni, vsak teden; 4. ) pregleda vsakega novega varovanca, ko vstopi v dom, vsak dan pa pregleduje one varovance, ki se sami .prijavijo k pregledu ali na katerih se opazi kaj sumljivega; 5. ) vodi o pregledih in opazovanju potrebne knjige, po katerih je mogoče zasledovati razvoj poedinih varovancev; 6. ) zdravi lažje bolezni v domu, teže obolele varovance pa pošilja, v bolnico ali v drug zavod; 7. ) odreja, če se .pojavi epidemija, potrebne ukrepe za nje odvračanje in zatiranje; 8. ) periodično pregleduje strežništvo. novo pa ob vstopu; 9. ) vodi domsko ročno lekarno ter jo vzdržuje v pravilnem stanju; 10.) sestavlja poročila o zdravstvenem stanju in higienstkih pogojih v domu ter podaja predloge za njih izbfvljševanje. Člen 19. Mojster v delavnici, kjer je taka ustanovljena, kučuje v svojem obrtni domske varovance, ki so mu dodeljeni. Mojster ima te-le dolžnosti: 1. ) ostaja v predpisanem času pri delu; 2. ) pazi, da jo vsak učenec ves čas zaposlen s primernim delom; 3. ) postopa z učenci po očetovsko; 4. )' naznanja nepazljive in neposlušne učence zaradi Lažni vzgojitelju ali upravniku; 5. ) upravlja ob svoji odgovornosti orodje in material; 6. ) preračunava vrednost izdelanega blaga ter prevzema in izvršuje z upravnikovo odobritvijo privatna naročila; 7. ) poučuje teoretično in v risanju varovance, kolikor se to zahteva pri vrsti dela. Pomožno osebje. Člen 20. Bolničarka je pomočnica zdravniku in gospodinji. Bolničarka ima te-le dolžnosti; 1. ) pomaga gospodinji nadzirati vzdrževanje či-stote pri varovancih, v sj talnicah in drugih prostoriji; 2. ) vodi kopanje varovancev; 3. ) pomaga zdravniku pregledovati deco; 4. ) vzdržuje bolniško sobo v pravilnem stanju; 5. ) streže bolni deei po zdravnikovem navodilu; 6. ) izvršuje tudi druge higienske .predpise in naredbe, da se vzdržuje med varovanci dobro zdravje. Člen 2L Roditeljica (reditelj) je neposredni ja izvrševaAka (iz vrše vatel j) vzgojnega reda v domu. Rediteljioa (reditelj) ima te-le dolžnosti: 1. ) nadzira stalno in neposredno varovance izvun delovnili ur; 2. ) prisostvuje vstajanju in napravljati ju varovancev in pospravljanju njih spalnic, napotit je varovance na to in jim pomaga; 3. ) pazi na preoblačenje, umivanje in kopanje varovancev, prisostvuje temu ter jim pomaga; 4. ) prisostvuje obedom varovancev ter jih navaja na pravilno rabo jedilnega orodja pri obedu; 5. ) vodi varovance v redu na določene posle in po določenem razporedu; 6. ) prisostvuje pripravljanju za sjianje ter vodi ponoči nadzorstvo v spalnici; 7. ) streže bolni deci, če ni, bolničarke; 8. ) pomaga po potrebi gospodinji vzdrževati red in čistoto v spalnicah in postranskih prostorih. Člen 22. Ostalemu pomožnemu osebju in strežništvu predpisuje dolžnosti upravnik doma. Administracija. Člen 23. Domsko pisartio vodi upravnik doma, immagata pa mu po dolžnosti in po tem pravilniku ekonom in vzgojitelj. Člen 24. V pisarni se vodijo in hranijo vsi akti in vse knjige, kar .jih je domu potrebnih (vložni zapisnik, register, odpravita knjiga, kontrolnik kreditov in druge blagajniške in skladiščne knjige, knjiga osebja, letopis doma, dečja knjiga, imenik, bolniška knjiga, osebni listi in drugi spisi). Člen 25. Blagajna vodi te-le knjige; 1. ) kontrolnik kreditov, v katerega se vpisujejo vsi proračunski krediti po sebe, istotako pa tudi vsi izdatki, izvršeni iz njih. ne glede na to. kdo vrši, izplačevanje; 2. ) dnevnik kaše, v katerega se vpisuje,jo vsi dohodki, kar jih ni v proračunu: 3. ) dnevnik prostovoljnih prispevkov. Člen 26. Obrazce za vse domsko knjigovodstvo predpisuje ministrstvo za socialno politiko, kolikor niso predpisani po ministrstvu za. finance. Člen, 27. Vse knjige, ki služijo za vknjiževanjc vrednosti, bodisi denarne, bodisi v materialu, se morajo pred uporabo sešiti in overovljene morajo biti po najbliž-jem državnem, upravnem ali finančnem Oblastvu. Dečja knjiga in ostale knjige morajo biti paginhatne. Člen 28. Uprava doma občuje z vsemi državnimi in samoupravnimi oblastvi, privatnimi institucijami in osebnostmi v državi samostalno in neposredno. Z ministrstvi! in z inozemskimi oblastvi in institucijami občuje po ministrstvu za socialno politiko. Člen 29. O vseh važnejših primerih pošilja uprava doma ministrstvu za socialno politiko posebna poročila in posebne predloge. Pošilja tudi redna poročila po tem pravilniku in po posebnih navedbah. Člen 30. Upravnik pošilja redna letna poročila, in sicer: 1. ) Koncem koledarskega leta: a) seznamek osebja >s kvalifikacijo, službenimi leti vobče in službenimi leti v tem domu, s plačo in vrsto .poslov, ki jih opravlja, kakor tudi z oceno; b) statistiko dece po spolu, starosti, veroizpoveda-uju in domovinski pristojnosti; c) statistični pregled zdravstvenega napredka varovancev, statistiko bolovanja in umrljivosti; č) poročilo o higienskih raizmerah v domu in ukre-njenih zdravstvenih odredbah kakor tudi predloge za izboljševanje stanja; d) stanje inventarja s predlogi za odpis; e) stanje skladišč in delavnic; f) ,poročilo o doseženem uspehu na vrtu, na njivah in pri živalih; g) stanje damske zgradbe in, vsega, kar spada k njej. 2. ) Koncem proračunskega leta: a) bilanco blagajne o proračunskih kreditih; b) bilanco blagajne o ostalih dohodkih; c) bilanco blagajne o prostovoljnih prispevkih; č) proračun, koliko stane vzdrževanje- enega varovanca. 3. ) Koncem šolskega leta: a) statistiko šolske dece po spolu, vrstah šol, razredih in uspehu; b) .statistiko dece v obrtih i»o vrstah obilo v, učni dobi in uspehu; c) poročilo o vzgojnih razmerah, redu in uspehu in statistiko težjih pogreškov in kaizni. Gospodarstvo. člen 31. Vsak dom ima svoje gospodarstvo, ki ga tvorijo: domska blagajna, skladišče, inventar stvari, živi inventar, vrt in pol je in delavnice. Člen 3*2. Ves denar, ki se dobiva za vzdrževanje dece, katera plačuje, ali iz .prodaje domskih proizvodov v delavnicah, na vrtu in polju, vknjižuje ekonom v dnevnik blagajne ter postopa nadalje po zakonu o državnem računovodstvu. Istotako postopa z drugimi' denarnimi dohodki. Čileu 33. Vsak dom. ki ima vrt ali jiolje, okorišča to dvoje pravočasno s tem, da zasejuje one posevke, ki so domu najpotrebnejši za prehrano. Člen 34. Vsi pridelki domske ekonomije se uporabljajo za domske potrebe. Če preostane toliko pridelkov, da so odveč, se izmerijo komisijski in ngotove z zapisnikom, potem pa se vrtni pridelki prodado po tržni ceni. Za prodajo pridelkov večjo vrednosti in trajnosti (žita i. dr.) je treba izposlovati odobritev ministrstva za socialno politik«. Pridelki posestva se vknjižil jejo po količini in po vrednosti v -skladiščno knjigo prehrane. Pridelki, uporabljani za prehranio varovancev, ,se oconjajo po tržni ceni v tem času. Poročilo o tržni ceni se zahteva od krajevnega občinskega oblastva za vsakih 15 dni nazaj. Člen 35. Pridelke in obdelovanje upravlja ekonom. O tem vodi posebne knjige, ki kažejo o vsakem času pravo stanje. člen 36. Inventar doma upravlja ekonom. Inventar se loči na inventar stvari in na inventar živali (živi inventar). Inventar .stvari je dvojen: obči; in poseben. Člen 37. V inventar stvari se vpisujejo vsi predmeti, nabavljeni za dom, ki se ne trošijo ali pa, se trošijo šele po drugi uporabi. V obči in ven tar se vpisujejo predmeti po kronološkem redu: kdaj in koliko ise je nabavilo. 'Posebni inventarji se vodijo po prostoriji. Vsak prostor ima .svoj inventar. Po teli inventarjih izdaja ekonom osebju stvari za uporabljanje. Ti inventarji so nabiti na vidnem kraju v vsakem prostoru. Člen 38. Če ima dom živali, se vodi živi inventar jm) njih vrstah. Člen 39. Odpisovanje iz inventarja se vrši po potrobi-redno pa koncem leta. To se vrši komisijski, in sicer z odobritvijo ministrstva za socialno politiko. Komisijo sestavi upravnik s svojim odlokom, ona ,pa odredi, 'kateri predmeti naj se odpišejo in kako naj se odtujijo. O tem se -sestavi zapisnik, ki se pošlje ministrstvu v odobritev. Člen 40. Vsak dom vodi posebne -skladiščne knjige: za živi jenske potrebščine, za oblačilno blago, za druge potrošne stvari in za delavnice, če jih je kaj. Delavnice imajo skladiščno knjigo za izdelano j blago in razen tega posebno skladiščno knjigo za j predelano blago. Skladiščne knjige se vodijo vsak dan, zaključujejo pa se mesečno. O vsakem času mora,jo kazati pravo stanje skladišča. Člen 41. Nabave za dom se vrše po predpisih zakona. Za vsako nabavo se mora spisati referat pristojnega uslužbenca, na referat tat zapiše upravnik doma- od- s lok o izvršitvi nabavo. Nabavljeno blago se spravlja v inventar ali v j skladišče ter se obenem vpisuje v skladiščno knjigo. ; Člen 42. Izdajanje iz skladišča se vrši samo na zahteve, ki jih overavlja upravnik. Zahteve za življenske potrebščine se sestavljajo po dnevnem številčnem stanju, jedilniku in tabeli- Zahteve so hranijo zaradi i-zpričevanja. Člen 43. Dom mora imeti: potrebno število spalnic za varovance, kuhinjo, jedilnico, sobo za zabavo, za učenje, za amibutatorij, kopel in umivalnico; oddelke | skladiščit, za ročno shrambo, za pisarno, pralnico1 oddelke za zimsko zalogo živil, za drva in drug0 opremo. člen 44. Porazdelitev v prostorih je treba izvesti tako, d* j se okoriščajo čim ekon umne,je. Spalnice, učilnice in delavnice za varovance lU°' rajo biti najsvetlejši, najrazsežnejši in suhi prostor1, V spalnicah -se morajo porazdeliti varovanci tako> da sjiada na vsakega učenca 16 m3 prostornine. V vseh prostorih, kjer prebiva deca, morajo hiti prirejeni ventilatorji. Zaradi vežbamja se smejo postavljati najprej /a pomoeniee v domovih za žensko ali malo deeo. olen 45. Člen 58. pisana v rlorno za varovance uniforma., jo uporablja isti varovanec ali pa jiozneje drug. ki mu je primerna. Člen 69. Itvorišče mora biti dovolj prostorno, čisto im urejeno tako, da je v njem prijetno bivati; prirejeno mora biti za raznovrstne dečje igre in zabave.. Red v domu. Člen 46. \ sak dom mora predpisati vzgojni red, ki ustreza vzgojni smeri doma., vrhu tega. domači red, ki ustreza kategoriji doma. Oba reda morata biti predhodno pregledana in odobrena po ministrstvu za socialno politiko. Olen 47. Predpisana reda, tako vzgojni kakor tudi domači. se morata, nabiti v domu na vidnem kraju, tako da jo lahko čitajo varovanci in osebje. Člen. 48. Vzgojni red mora navajati vse momente vzgojnega in učnega značaja; domači red mora obsegati red v domu od takrat, ko varovanci vstajajo, do takrat, ko hodijo spat, kakor tudi red v vseh prostorih. Ta red predpisuje tudi čas poedinih opravil in način njih izvajanja,, vpoštevaje pri tem telesno moč, varovancev in potrebni odmor. Člen 49. Vse posle v domu, ki ne škodujejo dečjemat zdravju, opravljajo varovanci po vrsti dežurstva, ob eusu izvun delovnih ur v šoli in delavnici; na tio pazi vzgop'telj z reditel.fii'.o (rediteljem). Člen 50. Uprava doma mora skrbeti za to. da vzdržuje in izvaja v domu z domačim redom vse plemenite nacionalne in verske običaje rojstnega kraja varovancev. V vsem vzgojnem in domaičem redu je treba stremiti za tem. da se ta red približuje redu v rodbini in roditeljski hiši. Člen 51. Osebje mera biti z vedenjem, poslovanjem, spo-^dO'amjem predpiisanega reda. luDžnjo na, svojo čiisto- in čistoto svoje soseščine varovancem za zgled. Osebju je prepovedano, provzrečati spore in »Tražiti varovance; še strože pa mu ,je prepovedano, jih kaznovati in psovati. Šola in delavnica. Člen 52. V domovih, kjer mora biti zbog izjemnih raz-'uer tudi šola, vodijo pouk strokovni učitelji. Nadzorstvo opravljajo pristojni strokovni organi. s°lo oskrbuje z vsemi potrebščinami dom, v ka Terem je šola. Uprava doma skrbi za to. da dobiva s<)la vse potrebščine o pravem času in da hodi deca r<‘flno v šalo. Domovi, ki nimajo strokovnih delavnic s strokovnimi mojstri (obrtniki), urede amaterske delavnice za razna ročna detla (risanje, barvanje, modelb ranje, lesorez,bo, pletenje itd.), ki jih deca (moška in ženska) lahko izvršuje )K> navodilu učiteljskega in vzgojnega osebja'. Člen 59. Delavnice izdelujejo v prvi vrsti blago za domske potrebe. Cas in delovne moči, ki preostaja jo, uporabljajo delavnice za izdelovanje privatnih naročil ali blaga za prodajo. Naročila itn izgotovljene »tvari se izdelujejo in prodajajo po določenih cenah. Cenovnik s,e določi tako, da, je blago cenejše nego na trgu. Tudi amaterska dela se smejo prodajati v korist državne blagajne, kolikor se ne uporabljajo za deeo. Člen 60. Naročila, se sprejemajo in izgotovljene stvari se prodajajo po zahtevah, kakor se tudi nepredelani material izdaja po zahtevah delavnice. Izkupiček za prodano blago se vknjižuje po posebnih nakaznicah, ki se sklicujejo na prodajne nakaznice. Člen 61. Domske delavnice vseh vrst morajo prirejati ! javne razstave zaradi propagande in zaradi prodaje j svojih izdelkov. Člen 62. Domske učilnice in delavnice vodijo abecedne letne seznamke vseh svojih učencev; vanje se vpb ! sejejo izostanki, uspeh, marljivost in vedenje. Varovanci. Člen 63. Državni dečji dom sprejema, deeo, ki mu jo po-' šilja v stalno ali začasno vzgojo oblastna zaščita ali ministrstvo za socialno politiko. Začasno sme tudi uprava, doma sprejeti otroka, v dom; toda o tem ; mora takoj poročati pristojni oblastni zaščiti zaradi končne odločbe o oskrbi tega otroka,, j V dom se sprejema deca vse leto. Člen 64. V dom se sprejema izjemoma in po možnosti tudi deca, za katero se hoče oskrba plačevati. V tem pri-! meni vzame uprava, doma od roditeljev ali varuhov : obvezo, da bodlo plačevali oskrbnino redno v naprej,. Znesek mesečnega plačila določi ministrstvo za ^ socialno politiko na predlog uprave doma začetkom i vsakega proračunskega leta za vsak dom posebe. i Z odobritvijo ministrstva za socialno politiko se sme I deci ekonomski slabotnejših roditeljev odpustiti 1 polovica tega zneska. Taka deca ima iste pravice in dolžnosti kakor ostala deca v domu. Člen 65. Med letom ob velikih šolskih počitnicah kakor tudi ob velikih praznikih sme uprava doma, varovancu dovoliti, da gre k svoji rodbini na dopust za izvesten čas. Ods os tavati sme samo enkrat na leto. Ko se varovanec vrne z dopusta,, se jmstopa z njim po členu 68. Člen 70. Uprava doma skrbi za to, da varovanci periodično pišejo svoji rodbini in znancem. Dopisovanje nadzira uprava. O važnejših izpremembah pri deci, »lasti o pre-mestitvi), težjem pogrešku, bolezni, poroča uprava rodbini po občinskih ohlastvih. Člen 71. Za učinjena kazniva dejanja, se varovanec kaznuje. Kazni izreka im izvršuje vzgojitelj ali upravnik ob času, ki je odrejen za to. Izjemoma se sme izreči kazen tudi izvun odrejenega časa,. Lažje kazni izvršuje roditeljica (reditelj) ob vzgojitelje vem nadzorstvu. člen 72. Kazni za varovance so one, ki »o določene v šoli, v katero hodi deca. Razen tega smejo še služiti za kazni prepoved priboljška; kolačev, sadja itd., toda za eno kaznivo dejanje prepoved samo enega takega priboljška; potem prepovedi krajšega ali daljšega druženja, igranja in podobnega razvedrila. Ta kazen ne sme biti daljša, od' treh dni za eno kaznivo dejanje. Telesna kazen, kazen z delom in prepoved jedilnih obrokov (zajtrka, kosila in večerje) se ne sme nikoli uporabljati. Kazni im kazniva dejanja vpisuje vzgojitelj v osebni list. Člen 73. če izvrši varovanec kaznivo dejanje, ki se kaznuje po kazenskem zakonu, obvesti uprava doma takoj pristojno preiskovalno oblastvo. da uvede .preiskavo in postopa nadalje. Člen 74. Varovanec se odpusti iz doma: L) kadar dovrši predpisani čas bivanja v domu; 2. ) če ga je mogoče kam spraviti izvun doma; 3. ) če nastopi potreba, da se premesti v drug dom ali drug zavod; 4. ) če se primeri, da varovanec rc more ostati v domu im se tudi ne more premestiti v drug dom. O odpustitvi odloči oblastna zaščita ali ministrstvo za socialno politiko na, predlog uprave doma ali na prošnjo sorodnikov. Odpustitve, ivkrenjone po točkah 3.) in 4.) tega člena, se izvršujejo z odobritvijo ministrstva, za socialno politiko, če jih je ukrenila oblastna zaščita,. Člen 53. obrtni pouk varovanev se smejo ustanovit . botrebi delavnice v domu. Vodijo jih strokovne -Oibražene osebe (mojstri, obrtniki), vzdržuje pa jffl l,Tava doma ter jih nadzira. Člen 54. sfvstavljanje šol in delavnic odohruje mhišstr-1 z:>, socialno politiko. Člen 55. delavnica sme imeti samo enega, mojstra PU(irtn'1lvl»,Y H',1' domskih delavnic se smejo po potrebi, njCV5ll u®®> oddajati zaradi nadaljnjega iz-popol-doni i v V obrtu uglednim obrtnikom izvun čas n- ,' :ln Primeru se jim vračunava za izpit tudi ga prebili v domski delavnici. v Člen 57. Im si,/' domu se smejo poedinc varovanke 'loiiitm bl nagnjenosti pripravljati tudi za ^"harjeg redateljice, varuhinje in Sprejeti otrok »e vpiše v dečjo knjigo z vsemi podatki, dobljenimi' o njem. Začasno sprejeta deca se ne vpisuje v knjigo, dokler se ne dol«' odločba ,s potrebnimi .podaiUki Podatke, ki jih je še treba, zas hteva uprava naknadno. Člen 66. Vsak varovanec v domu dobi tudi svoj osebni j list, v katerega se takoj vpišejo vsi osebni in rod-! bimsfci ,po,dat,ki; vrhu tega se vpisujejo vanj vse važnejše vzgojiteljeve in zdravnikove opaabe o dotič-nem varovancu in vse izpremembe, ki nastopijo v | njegovem življenju, dokler prebiva v domu. Člen 75. Kadar se varovanec odpusti, se mu da izpričevalo, v katero se vpišejo vsi podatke iz osebnega lista, s pripombo, zakaj se je odpustil iz doma. in s pozivom na številko odločbe o tem. Obenem se mu izdado iz arhiva njegove originalne listine kakor tudi potrebne šolske in druge listine. » Vse te listine je treba poslati ali ,po »prevodniku ali po pošti osebi ali napravi, h kateri varovanec odhaja. Osebno se izreče varovancu samo, če odide, v samostalno življenje. Tako ,se postopa, tudi z denarjem, ki pripada varovancu. Člen 67. Vsak varovanec dobiva, če se sprejme v dom; stanovanje, hrano, obleko im, obutev, zdravljenje, šolsko in vso drugo pripravo za življenje jioleg pravilne vzgoje in ustrezne izobrazbe. Člen 68. <’e se »prejme otrok v dom, stalno ali začasno, ga pregleda najprej zdravnik in ugotovi zdravstveno stanje, potem pa »e spravi otrok v red glede čistote telesa im obleke. Nadalje »e postopa z njim po določenem domačem in vzgojnem redu. Obleka, v kateri je varovanec prišel, se razkuži im opere. Če je ta obleka uporabna in če ni pred- Člen 76. Kadar sc varovanec odpusti k doma, se mu dado te-le stvari: par obleke, obutev, dva para perila,, dva robca, en prtič, torbica in druge drobnositi. ki jih je uporabljal. če sc odpusti varovanec, iz doma po točki 1.) člena 74., se mu dš razen teh stvari, po možnosti še par nove obleke. Člen 77. če. odide varovanec iz doma brez dovolitve, konstatira to uprava doma takoj s pismenim referatom. Na podstavi tega poroča o odhodu najbližjemu drža vnemu oblastvu. jioleg tega pa tudi oblastni zaščiti, v katere okolišu je dom. V abeh primerih navede tudi podatke o otroku in njegov popis. Člen 78. Varovane«, ki zapusti dom brez dovolitve, se [»oišlje muzaj v dom, 6e ni nasitiOpiil primer tooke 4.) | ftlena 74. pravilnika. Če zapusti dom tretji?., se pošlje j v drug dom iste kategorije ali pa v dom za vzgojo j moralno izprijene deee. Člen 79. Obolel varovanec se takoj odda v poseben oddelek (ambulatorij). Če je bolezen lažjega značaja, ostane varovanec v amini lato riju in strože mu bolničarka. če je bolezen hujša, se odda v bolnico. Kdaj je nastopil eden ali drugi primer, določi domski zdravnik. Člen 80. Če varovanec umre, ga uprava doma pokoplje j>o pmlpisih vere. h kateri pripada, in s častmi ki jih more izvršiti. Vsi stroški dbremenjajo domsko blagajno, razen za one varovance, ki plačujejo vzdrževanje. Varovameevo smrt konstatira uprava s pismenim referatom ali z bolničnim poročilom. Če je umrl varovanec v domm obvesti uprava doma takoj sanitetno oblastvo. po čigar dovolitvi ga duhovnik pokoplje. Če je nastopila smrt spričo nezgode, uprava to takoj naznani državnemu obkustvu in zdravniku, da so konstatira vzrok ismrti in se eventualno uvede preiskava; potem tpa postopa po gorenjem predpisu. Vsak smrtim' primer naznani uprava oblastni zaščiti. ministrstvu za socialno politiko, oblastni zaščiti. iz katere okoliša je ort .rok. in roditeljem (varuhu), čie jih ima. Osebna zapuščina varova.nčeva se izroči osebi, ki ima po zakonu pravico do nje. • Zaključni odredbi. Člen 88. Ta pravilnik velja za vse državne domove, dokler se ne izdelajo specialni pravilniki za domove poedinih kategorij. Člen 89. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem. ko se razglasi v «Službenih Novinaih ». V Beogradu, dne 17. marca 1924. Minister za socialno politiko: dr. Dušan Peleš s. r. 147. Navodila za izvrševanje proračuna razhodkov za leto 1924 /1925.* V '(Službenih Kovinah* z dne 1. aprila t. 1., št. 75—XIV.,** je natisnjen finančni zakon za leto 1924./25., t katerim je uveljavljen proračun državnih razhodkov in dohodkov za to leto. Za izvrševanje proračuna razhodkov, kamor spadajo tudi specialne odredbe o razhodkih iz finančnega zakona, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu nastopna na vodila: Čten 81. Denar, ki ga ima.jo varovanci, se izroča ekonomu. Ta vodi o tem posebno knjigo, v kateri ima vsak varovanec svojo partijo. Večji zneski tega denarja se dajo v hranilnico skupno ali pa na imena poedinih varovancev. Denar se izdaja varovancem v utemeljenih primeri]). ki jih ocenja vzgojitelj. člen 82. Denar varovancev od zaslužka izvun doma se izroča domski blagajni in z njim se postopa kakor z državnim dohodkom (člen 32.). Od zaslužka, se sme puščati del v hranilnici na varovančevo ime. To je zavisno od ocene uprave in vrhu tega od odobritve ministrstva za socialno politiko. člen 83. Vsak varovanec se oskrbuje, dokler je v domu, redno z obleko in vsemi potrebščinami iz domskega skladišča. Vsa obleka, vse perilo im druge stvari vsakega varovanca morajo dobiti številko, po kateri se spoznavajo. Po možnosti morata biti obleka in obutev enoliki. Člen 84. Obleka, im obutev se dajeta varovancu po potrebi in [m letnem času. Obleka mora. biti vedno čista in v redu. Na to je treba obračati posebno 'pozornost. Za spravljanje obleke, obutve im drugih stvari mora imeti vsak varovanec poseben odrejen, prostor. člen 85. Prehrana varovancev se vrši po tabelah, ki jih predpisuje ministrstvo za socialno ;]»olitikio, in po jedilniku, ki ga predpisuje uprava doma. 0 veliki noči, božiču in državnih praznikih se daje priboljšek v hrani. _ ir _____ ______________________ Alkoholne pijače se varovancem ne smejo j 's7vrdh'odsekov'.* Vsi ostali krediti Bolni varovanci v domu dobivajo hrano ]K) zdravnikovi naredbi. Člen 86. Jedilnik se predpisuje za vsak teden v naprej po tabeli, odrejeni za varovance. En i/.vod jedilnika, podpisan po upravniku, ekonomu in zdravniku, ,se nabije v jedilnici na vidnem kraju, eden pa se pošlje .ministrstvu za socialno politiko na vpogled s mesečnim poročilom vred. Proračunsko leto 1924./1925. traja od duel. aprila t. 1. do dne 1. aprila prihodnjega leta, računsko leto 1924./1925. (člena 13. in 14. finančnega, zakona) pa traja od dne 1. aprila t, 1. do dne 1. julija prihodnjega leta. Ta proračun naj se izvršuje v glavnem na isti podstavi, na kateri se je .izvrševal proračun za loto 1922./1923. (člen 10. finančnega zakona), t. j. generalna direkcija državnega, računovodstva otvarja kredite po zahtevah pristojnih nakazovalcev za potrebo državnih naprav v Srbiji, črni gori in Vojvodini, istotako pa za ostale pokrajine, kolikor so dotične potrebe določene v centraliziranih kreditih. Central ir/, irani krediti so oni, ki so namenjeni za potrebe v vse j državi ali za katere je n akazoval ec prve stopnje resortni minister. Za vse te kredite mora i torej pristojni nakazovale« pfve .stopnje, reaortmi minister, še nadalje zahtevati otvarjanje kreditov z določenimi pregledi — obrazci — povsem skladno z odredbami pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pa ministrstvih. Za ostale centralizirane kredite ostanejo isti na-kazovalei, ki so razpolagali z ustreznimi krediti v času, ko je veljal prošli proračun, t. j. šefi pristojnih oddelkov pokrajinskih uprav ali, če so te ukinjene, veliki župani. Razhodki iz teh kreditov se izvršujejo kakor doslej sporazumno z delegatom ministra za finance. Po teh navodilih so centralizirani tž4e krediti iz nastopnih proračunskih oddelkov: vrhovno državne uprave, ministrstva za vere, ministrstva za zunanje posle, ministrstva za vojsko in mornarnico, ministrstva za agrarno reformo, ministrstva za izenačitev zakonov. Potemtakem se smejo vršiti vsi izdatki za potrebe, imenovane v teh proračunskih oddelkih, pri državnih blagajnah samo v breme kreditov, ki jih redno otvarja generalna direkcij«. državnega računovodstva na zahteve nakazoval ca prve .stopnje — ir sortnega ministra — in v vsem ostalem po odredbah .pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih. Pri vseli ostalih proračunskih razdelili so cen tralizirani samo krediti, določeni za obče raz-hodko (ministrstvo in njim neposredno podrejene naprave kakor tudi razhodki. ki so z izrečnim besedilom določeni za vso državo, brez razdelitve jm> pokrajinah) in za vse specialne razhodke za Srbijo, Crno goro in Vojvodino. Za. vršenje izdatkov iz vseh teh kreditov velja redno zakonsko postopanje, loločeno s pravilnikom o poslovanju računovod- teh proračunskih razdelali pa s o d e e e n tral iz ir a n i jK> teh navodilih ali po členu 10. finančnega zakona. Za te kredite imajo torej svojstvo nakazoval ca prve stopnje, po zakonski delegaciji, pristojni Šefi oddelkov pokrajinskih uprav ali veliki župani. Zlasti se pripominja, da se smatrajo specialni rarzhod.ki za pokrajine irzvun Srbije, črne gore in Vojvodine v proračunskih razdelili miiinistnstvu za prosveto in ministrstva za narodno zdravje za decentralizirane j kredite, dasi sta ta, dva proračunska razdela t,eh-Člen 87. I-------— Varovanci v domu se hranijo ob skupni jedilni i * Razglašena v »Službenih Kovinah kraljevine jjjjjgj j Srba, Hrvata i Slovenaca*, št. 106, izdanih dne 12ega Vsak praznik obeduje z varovanci po en član ( maja 1924. (Prilog XXIII. — 1924.) upravnega ali vzgojnega osebja. Uradni list pod št. 140. nično sestavljena po sistemu koncentracije kreditov: razhodki iste vrste so določeni v eni proračunski partiji za vse pokrajine z razdelitvijo le po pozicijah ali odstavkih, tako da ustreza vsaka pozicija, ali vsak odstavek drugi pokrajini. Zatorej je treba razlikovati koncentracijo od centralizacije kreditov. Koncentracija pomeni tehnično sredstvo, da je proračun krajši in preglednejši, centralizacija kreditov pa pomeni razširitev pristojnosti ministrstva kot, centrale na vse poste njemu podrejenih naprav v vsej državi, tako da ima svojstvo naikaizovalea prve stopnje samo resori ni minister. Tudi vkljub principom iti definicijam centraliziranih ali decentraliziranih kreditov, navedenim v tem paragrafu, se nalaga ministrstvom zato, da se preprečijo eventualni nesporazumi in odtod nepravilni postopki, naj obvestijo svoje neposredno podrejene organe v pokrajinah izvun Srbije, Orne gore in Vojvodine o tem, kateri krediti iz proračuna dotočnega resorta. posamič so centralizirani in iz katerih se smejo vršiti izdatki samo v breme kredita, redno otvorjenega po generalni direkciji državnega računovodstva. O tem morajo ministrstva, občasno obveščati pristojne finančne delegacije. 11. Vkljub predhodnemu paragrafu se sinejo spodaj navedeni krediti sedanjega proračuna uporabljati samo s predhodno odobritvijo ministra za finance; t. j. oni teh kreditov, ki spadajo v centralizirani del proračuna, se. otvarjajo pri pristojnih blagajnah, na zahteve pristojnih nakazovalcev, samo na podstavi odločb, ki jih podpisuje minister za finatnee. Ti krediti se morajo zahtevati s posebnim aktom (v duplikatu ali v triplikafcu), ne pa s pregledom z ostalimi rednimi krediti. Iz onih spodaj navedenih kreditov, ki spadajo v centralizirani del proračuni),, se istotako ne smejo vršiti nikakršni razhodki pred formalno odobritvijo ministra za finance, za katero je zopet treba prositi s posebnimi obrazloženimi zahtevami, in sicer po pristojnem ministrstvu. Delegati ministrstva za finance ali računovodstveni od- delki — odseki — pri avtonomnih napravah morajo strogo paziti na to. Krediti, ki se jih tiče ta paragraf, so ti-Le: 1. Vrhovna d r ■/. a v n a u ,p r ;< v a. Partija 8.. pozicija 8........Din 123,50n.<>nn— Partija 52.......................» 200.000- Partija 55.......................* 6().(H)0.000-— Partija 56.......................» 5.000.000— Partija 58.......................» 2.000.000— 2. M i n i s t r s t v o z a p r o s v e t o. Partija 255.....................Din 20,000.000— Partija 256......................» 4,000.000— Partija 259. » 1.000.000— Partija. 294.....................» 700.000— Partija 293......................» 1.000.000- Partija 369......................» 5,000.000— 3. M i n i s t r s t v o z a not r a n j e p o s I e. Partija 482.....................Din 1.000,000- 4. Ministrstvo za narodno zdravje. Partija 620 . Din 12,000.000— Partija 621 X> 1,000.000- Partija 624 1,000.000- Partija 629 350.000-- Partija 663 15.250.000- 5. M i n i s t r s t v o z a f i n a n c e. Partija 719 . Din 10,000.090- Partija 714 . » 14.000.000— Partija 712 200.000— Partija 758./1 . » 1.000.000-— Partija 75S./2 2,280.000- Partija 777./1 10,000.000— Partija 906 . » 50.000— Partija 907. 1.660.000- Partija 909 300.000— 6. M i n i s t r s t v o z a v o j s n i c o. k o i ii m o r n a r - Partija 985 . Din 200,000.009— Partija 986. . » 34.000.000—- 7. M i n i s t r s t v o z a g r a- d 1) e. [kutija 1056./1 . Din 3,000.000—■ Partija 1070./2 2,000.000-— Partija 1138. 1,250.000— 8. M i n i s t r s t v o z a p o 1 j e i [ e 1 s t v o in vode. Partija 1362 . Din 7.000.000— Partija 1389 . » 1,822.818-26 'Partija 1391 . » 1.000.000— it. M i' n i stre t v o z a p o S t o in t e 1 n g' r ai f. Partija 1272. . . . Partija’ 1344. . . . . . . Dii; 2.O00.000-— . . . » 2.000.(H)0— lo&lKt ra^in i o v ods t venenut odseku, izplačilo pokojninskih prejemkov neg'a otvorjeaiega kreelita, če jo dotični uslužbenec nih za ki takoj odredi J zahtevi mora biti tudi priložen točen in javsen pirogied v breme ustrez-1 z označbo proračuntskih jpartij in vsot, strogo potreb- 10. Ministrstvo za trgovino in indu- strijo. Partija 1923................. . Din ' 4.000.000— 11. Ministrstvo z a a g ramo r e f o r m o. Partija 220«....................Dim 7,200.000— Partija. 2207./1.................» 20.000.000— Partija 2208.....................» 30,000.000- Partija 2209.....................» 3,00().(HM)— Partija 2210.....................» 2.000.(M)0— III. Kakor se vidi iz pregleda v predhodnem paragrafu. dovoljuje otvarjanje kretlitov mimiister za finance tudi iz |>antitje 55. «Za državne obveznosti iz prejšnjih let od dne 1. januarja 1913. do dne 31 ega marca 1924.» (čilem 18. finančnega zakona). Ukinja se torej dosedanji način zahtevanja kreditov za neizvršene osebne razhodke po pregledih; za. vse raz-liorlke brez razlike, osebne aii material n e. se mora temveč 'zahtevati otvoritev kreditov s posebnim aktom, ki mora obsezati iizčrpno obraizložitev potrebne vsote, im ta zahteva se mora poslati s podpisom rcsortuega ministra. Za materialne razhodite mora biti za vsako posamično obveznost v zahtevi označeno, v kateri proračunski periodi, v breme katerega kredita (partije in .pozicije) je Obveznost nastala, ali je ostal iz dotičnoga kredita neporabljen ostanek in kolik je, zakaj se mi obveznost e pravem času likvidirala, in naposled, pri kateri blagajni jo; treba otvoriti kredit za likvidiranje dotične obveznosti. Krediti iz te proračunske partije se smejo zahtevati samo na podstavi priznanih, likvidnih dokumentov; če pa se kredit odobri, izdajajo naredbe za izplačilo samo nakazovale! prve stopnje: resortni ministri ali uradni šefi v pokrajinah izvun Srbije. Crne gore in Vojvodine. IV. V tem proračunu je centraliziran kredit za iz- ! plačevanje pokojnin civilnih in vojaških uradnikov | v vsej državi — partija 47., jvozicija 1., im dragim j-s kih doklad — .parti ja 53. Evidenco o tein kreditu j vodi generalna direkcija državnega računovodstva, i Za one upokojence, za katere je doslej ot var jala. { im odrejala izplačila prejemkov generalna di- i r«keija (Srbija, Črna gora in Vojvodina). lx> pošlo-1 ''ala tii direkcija (personalni odsek) tako še nadalje. 0 Upokojencih v ostalih pokrajinah pa bodo vodili1 ■še nadalje evidenco uradi, ki so jim tudi doslej od- j rejah izplačevanje pokojninskih prejemkov. Za te; Upokojence morajo zahtevati kredite od generalne j direkcije državnega računovodstva (odseka za iz-1 vrševamje proračuna) pristojne finančne delegacije, in .sicer v okroglih vsotah, v katerih morajo biti obseženi prejemki upokojencev vseh strok dotične pokrajine. Kredite (za pokojnine po partiji 47./1. - 28 dragim jake doklade po partiji 53.) morajo zahtevati delegacije trimesečno, in sicer na podstavi podatkov, ki jih zberejo od vseh pozvanih uradov. Ko tako otvori delegaciji kredit v okrogli vsoti, ga Porazdeli delegacija po strokah na podstavi podaf-^0v, po kate rili je že poslala prošnjo za kredit, in Vsak prizadeti urad mora izdajati naloge za implače-v^je pokojnin ali dragirnjskih doklad v znesku tega dodeljenega kredita. Vsak teh uradov mora J'totako sestavl'jaiti obračune o izplačilih, izvršenih v n'em<. teh njemu izločenih delov kredita, ter počil .piti e obračune fima.učni delegaciji, ki, zopet, ko prekon-jjolira te posamične obračune, sestavi za generalno 'drekcijo državnega računovodstva obračun za npo-vojoitpe vseh strok, ki so v njeni teritorialni pristoj-d'^t.i. Delegacijam se naroča, maj postavljajo v svojo zahtevo kreditov samo striktno potrebne vsote; zia-»e bi zahtevale kredite |>o svoji iz vol ji, bi «e drttnU kredit po knjigah generalne direkcije držav-t računovodstva izčrpati še prod dejansko po-hrttvbo- Stotake morajo počil,jati delegacije svoje za-eetk * ^euerali>i direkciji najkesneje 15 dni pred za-je trimesečja, za katero se otvarja kredit, da tev ni<>1.i ikisa za otvoritev kiredita in za porazdeli- J11? ^čgaciji pred prvim dnem prihodnjega me-jg •. ' 6reme tega kredita (partija 47./1. in partija ko' seveda izplačujejo jKnkojninski prejemki upo 1 JK.!'di so bili postavljeni v pokoj do dne upokojen v breme centraliziranega, kredita (o katerem vodi evidenco računovodstveni (xlsek). Za uslužbence v onih ostalih pokrajinah pa, za katere niso v proračunu določeni posebni krediti «za upokojevat nje», nego se morajo tudi pofcojniime noviih upokojencev izplačevati v breme istega kredita, iz katerega se izplačujejo ,pokojnine starim upokojencem (partije 47./L—53.), mora vsako ministrstvo takoj poslati odločbo o ureditvi pokojnine oni napravi tega ministrstva v dotični pokrajini, ki ima atribucije naka-zovalca prve stopnje (oddelku pokrajinske uprave ali velikemu županu) im to oblastvo odredi potem izplačevanje pokojninskih prejemkov pri blagajni finančne delegacije. Delegacija vrši izplačevanje v breme njej otvorjenega kredita, če je ta- kredit zadosten, če pa ni, vodi izdatke kot začasne do prihodnjega trimesečja, za katero se bo zahteval kredit, in takrat navede .s to zahtevo vred tudi' vsoto, potrebno za knjiženje učinjenih začasnih izdatkov. Istotako morajo postavljati finančne delegacije v svoje zahteve kreditov ne satno vsoto, potrebno za izplačevanje osebnih pokojnin, nego tudi vsoto za vdovsko — rodbinske pokojnine. To vdovske — rodbinske pokojnine, ki so se izplačevale doslej v breme uradniškega fonda, pri državni, hipotekarni banki, pa, izplačuje še nadalje državna hipotekama banka, ki mara zahtevati za izplačevanje pokojnin in dragonjskih doklad kredite iz partije 47., pozicije 1., ali pa iz partije 53. po predpisanem postopanju. V. Specialni prnaračumakd pasli, ki so upirajo na posebne zakonske predpise, kakor zvišba materialnih razhodkov iz rezervnega kredita za ne/mlostno zvisbo. V pregledu mora,jo biti partije raz- vrščene v ornem retin, ki se ujema s proračunom, in z razdelitvijo po pokrajinah. Ta posel se mora izvršiti ne glede na to, ali je proračun centraliziran ali ne. v izključni pristojnosti ministrstva', ki sme seveda angažirati, če mu je to potrebno, sodelovanje vseh referentov iz pokrajin. Ko se zahtevane z višite odobre, se o tem takoj obvestijo vsa ministrstva, in pristojne finančne delegacije, da se vpišejo te zvišbe v kontrolnike kreditov in da se v njih znesku ot Varja,jo krediti ali vrše razhodki. Ker se je moralo za mesec maj t. 1. odrediti začasno izplačilo prejemkov, se naroča vsem 'ministrstvom, naj izvrše to viremen-tiranje- ali zahtevanje za zvišbo kreditov čimprej po prejemu teh navodil, da se morejo pozneje o pravem času otvoriti' krediti, ali vročiti odločbe o zvišbi poedinih partij pristojnim finančnim delegacijam in da se izvrši dne 1. julija t. 1. izplačilo ii>o rednem računovodstvenom postopanju. Kadar se Ih«hi po z vrše tiku tega jmsla zahtervali krediti — tu gie seveda za centralizirane kredite — je treba, imeti v mislih one vsote, ki so bile že otvor,jene od dne 1. aprila t. 1. pri poedinih blagajnah, ter zahtevati samo razliko do zneska, faktično potrebnega za izplačilo prejemkov za mesec april po starem, za meseca maj in junij pa po novem. Da se odobri poraba, presežka dohodkov za kritje nezadostnih razhodkov po specialnih odredbah in pooblastilih finančnega zakona, je treba pošiljati generalni direkciji državnega računovodstva (računskemu oddelku) posebne zahteve z izčrpno obrazložitvijo potrebe in s točno označbo ost varjen ega presežka dohodkov izza dne 1. aprila t- 1. kakor tudi partij razhodkov, iz katerih je treba ]«>t rositi več. nego je odobreno s proračunom. Ko se pribavi o takih zahtevah odločba finančnega odbora nanxlne Smrn-Slvu^Tv^i famrnuMrihurnčn^z^ ^ obvwti ^istrstva ki je „mslalo za kana) ali kredita za izredne državne potrebe (e.le,n 29. zakona o državnem računovcHlstvu v mezi s čle- • aprila t. Ob Pačilo ^ega leta, je treba postopati tako-le: b 1 ukazovanju pokojninskih prejemkov v iz-rj^saiTi^u,P0'kojencem. upokojenim tekom tega; pro- itltv: P°sta.ne odločba, pristojnega ministra o uire- kcn]i Pokojnin izvršna (skladno z mtlečbo glavne r -); pošlje pristojni oddelek mimfetrstva od- rt om 1«. finančnega zakona), se smejo vršiti samo na podstavi .posebnih, podrobno obrazloženih zahtev nakazovalcev prve stopnje — resort.nih miniistrov. Vsi nakazovaicii se ojtozarjajo, da se diovoljujejo krediti te vrste samo v izredno važnih in nujnih primerih. Potemtakem se nezadostno obrazložene zahteve ali zahteve za potrebe, ki nimajo značaja iniperativnosti in neodločnosti, ne smejo jemati v postopanje. V zvezi ,s tem se opozarjajo nakazovale* na. razpis o izvrševanju proračuna D R br. 24.83« z dne 5. aprila t. L. ki j(- natisnjeji v «,Službenih Kovinah* z dne 10. aprila 1.1., št. 82—XVT1.* VI. Z nairedbami, izdanimi pred temi navodili, je od-rejeno, da se izplačuje-jo od dne 1. maja t. 1. vsem državnim uslužbencem, prevedenim in obdržanim v službi ])o zakonu o civilnih uradnikih in ostalili državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., prejemki (plača in stanarina), ki jim pripadajo po tem zakonu, kakor tudi draginjske doklade, odrejene z odločbo ministrskega sveta DR br. 42.300 z dne 17. aprila t. .1. («Služben e Noviine» z dne 19. aprddla t. 1., št. 90—XX.**). V proračunu za leto 1924./1925. pa krediti za osebne razhodke niso mogli biti določeni ,po teh novih .zaklonskih odredbah, nego se morajo potrebni zneski .[K) poedinih proračunskih [nairtijah in pozjicijah šele zagotorviitd ipo odredbi člena 4. finančnega zakona. Zategadelj morajo postopati vsa ministrstva tako-le: Pred vsem ,je treba, da ugotove pristojni oddelki pri ministrstvih sporazumno z račano-votlstvenimi odseki jk) izvršeni prevedbi in razvrstitvi, koliki zneski so jim točno potrebni po vseh proračunskih partijah osebnih razhodkov za iizplačevanje novih prejemkov. Po dobljenem rezultatu je treba, kolikor je to mogoče, z ozirom na skupni znesek kreditov za osebno raahodke v dotičnom proračunskem raizdelu izvršiti vin inemtiranje med pairtijaimii, skladno z omenjenim členom 4. finančnega zakona, in .šele potem, kolikor se ne bi na ta način dobili zadostni zneski za iizplačevanje novih prejemkov, je treba zahtevati, naj se zvišajo poedine partije iz občega kredita, določenega za uveljavitev .novega zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih v partiji 57. tega proračuna. Vsem ministrom se naroča, naj se izvrši viremeaitiranje med partijami, o katerih se tukaj govori, samo z eno odločbo raso rtmga ministra, zvišbe partij iz občega kredita' 600,000.000 dinarjev {»a se morajo zahtevati od generalne direkcije državnega računovodstva samo z eno zahtevo za ves proračun dotičnoga resorta; tej * Uradni list'pod št. 141. ** Uradni list pod št. 128. htevo. VIII. 276. finančnega zakona se do- Odredba člena potnjuje z nastopnim pojasnilom: Ro teh navodilih. V Beogradu, dne 1. maja 1924.; D R br. 48.000. ... Mmuster za hnance: dr. M. M. Stojadinović Razglasi osiednie vlade. Natečaj za sprejem gojencev v brodarsko podčastniško šolo vojne mornarnice.* Na podstavi odločbe gospoda ministra za vojsko in niamairuieo Mor. br. 1174/A a d. z dne 24. aprila 1924. se sprejme meseca oktobra 1924. v brodarsko podčastniško šolo vojne mornaru i«; v Šiibeniku (Dalmacija.) do 120 mladeničev iz civilnega prebivalstva za gojence. Kandidat mora za sprejem v to šolo ustrezati temde pogojem: 1. ) Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokaže z domovnico in občanskim potrdilom. 2. ) Ne sme biti mlajši nego 16 in ne starejši nego 18 let, kar mora dokazati s krstnim listom ali |>a s potrdilom dveh državljanov, potrjenim po policijskem oblast,vu. Za podstavo tizračunu kandidatove * Priobčen v cSlužbenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 111, izdanih dne 1 Tega maja 1924. starosta 8€' jem!jo celotno koledarsko leto. v kate- j rej n se kaedidat zg lasi za sprejem. 3. ) Dovršiti1 je m oraj najanaoj štiri razrede osnovno (ljudske) šole, kar mora dokazati s šolskim kpri-čevalom, ki navaja oceno iiz posameznih predmetov. 4. ) Biti mora dobrega vedeaija in nekaznovani, kar dokaže z občinskim ali policijskim potrdilom (nravstvenim izpričevalom). 5. ) Imeti' mora očetovo (varuhovo) dovolilo, v katerem se izjavlja, da se mu dovoljuje, vstopiti v podčastniško .šolo vojne momamice in služiti/pri vojni mamamici' po odredbah člena 34. uredbe o ustroju brodarske ]X)dčastndiške šole, t. j. (K) dovršeni brodarski podčastniški šoli še 60 mesecev pri kadru vojne momamice. 6. ) Prodi ožiti mora izpričevalo aktivnega vojaškega zdravnika, da je: a) sposoben za službo v vojni mornarmci, skladno z odločbo F. Dj. 0. br. 103.013 z dne 11. februarja 1020., »Službeni vojni list* 7. str. 203 do 211, členoma 4. in 5., z dostavkom, da se smatrajo tudi kandidati s hibami po členu 5. za nesposobne; b) da vid na obeh očeh ni slabši nego V»; &e je vid na enem očesu «/>», mora biti na drugem "/o; c) da je njegovo slišalllo zdravo, da sliši akcenitui-ram šepet Jia vsako uho najmanj na razdaljo 6 m; č) da. nima giolše, ake in da ®o njegove žile | zdrave; e) da ni slabokrven in da nima bezgavk; f) dia mn je živčevje zdravo in da .so mu refleksi normalni; g-) da mu ne manjka več zob nego dva kočnjaka v vsaki' 'čeljufitmici. da so mu trebušni organi vsi zdravi; li) da nima kile Ln da je njegovo spolovilo normalno in zdravo; i) da s 16 leti nii manjši od 140 cm. Svojeročno spisane prošnje za sprejem, v katerih izjavljajo kandidati, da, pristajajo na vse pogoje, predpisane s tem natečajem, se morajo poslati najkasneje do dne 3 0. julija 1 024. komandantu ]podčastniške šole vojne miomamiioe v Šiibeniku, Dalmacija. Prošnji marajo biti priložene zgoraj omenjeno listine pod 1.) do 6.) Prošnje in listine morajo biti oprernljenie »predpisanimi koilki. Prošnja mora biti podpisana is čitljivo ])isamim imenom in pr lin ikom in s prvo črko očetovega imena,: razen tega je treba navesti natančni naslov. Da se ugotovi sposobnost kandidatov v teoretičnem ožini, morajo vsi pozvani kandidata pri komandi brodarske 'podčastniško šole priti k sprejemnemu izpitu. Izprašajo ,se iz čitanja in pisanja v latim lici ali cirilici in iz štirih osnovnih računov s celimi in decimalnimi števili im z ulomki. Po dovršenem šolanju v brodarski podčastniški šoli vojne niornarnice ise uvrste absolventi brodarske podčastniške šole v posebne tečaje, kjer »e po sposobnosti in pripravi izobrazijo za topničarje, tor-pediste, minerje, hidroaviatike, signaiiiste itd. Gojenci, ki ,se zaradi slabega, vedenja adi nezadostnega učnega napredka odpuste iiz šole, morajo pri vojni momairnicii prebiti čas do popolnega služ-lamega roka in dvakrat toliko časa, kolikor so ga prebili v šoli. Službeni rok ,pi'i vojni mor,niaiPnaci je dve, le,ti. A ko bi služili absolventi brodarske podčastniške šole vojne mornarniice jjri vojni mornaninici tudi preko obveznih službenih let, bodo nadaljevali pri njej svojo strokovno izobrazbo im po sposobmoetoi lahko dosežejo ukazni čin. Kandidatu izda komandant onega vojiškega okrožja,, v katerega območje spada kandidat, brezplačen listek (objan’O) za vožnjo z železnico ali jior-ii likom od najbližje postaje kandidatovega s ta/no,va-lišča do Šibenika, in sicer ]K) naredbi gosipoda ministra za vojnlo in mornarniico F. Dj. br. 9223 z dne 4. julija 1920., in na podstavi pismenega potrdila komandanta brodarske podčastniške šole. če ise kandidat ne sprejme za gojenca, se mu izda brezplačen vozni listek (objava) za povratek na njegovo 'Stanovaliišče. Vsi oni, ki vlože prošnjo, morajo do njene rešitve ali do'poziva, odnosno po i]>ozivu, kiomiandantu brodarske podčastniške šole vojne momamice javiti vse osebne izpremembo kakor tudi izprememibo svojega naslova,. (Pouk v brodarski podčastniški šoli vojne mor-narniiee traja dve leti. Iz ministrstva za vojsko in momarnico, oddelka za mornamico, v Zemunu, dne 23. aprila. 1924. Konkurz za meroizkusnike Ministrstvo za. trgovino in industrijo potrebuje več meroiizkusnikov in žigosačev kovin pri uradili za kontroliranje meril in preizkušanje čistine zlata im srebra (državnih meroiizkusnih uradih) v Vojvodini, Hrvatski, Dalmaciji in Sloveniji. Meroiizkusniki prejemajo osnovno in položajno plačo uradnikov II. kategorije, žigosači kovin pa, lil. kategorije ali zvamičnikov, kakršna je pač* njih preč 11 ožena 'kvalifikacija. Za mesta nieroizknsnikov smejo (nositi oni, ki so dovu'šiili srednjo tehnično ald vobče srednjo šolo z zrelostnimi izpitom. Žigjasači kovin smejo biti osebe z dovršeno nižjo rudarsko šolo ali štirimi razredi srednje ali njej podobne šole (lil. kategorija) ali zlatarski delavci in ostale osebe, z izobrazbo za kategorijo zvamičnikov. Prošnje naj .se predlože z vsemi dokumenti, po-trebnirai po členu 12. zakona o civilnih, uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ministrstvu za trgovino in industrijo najkesneje do dne 1. junija 1924. Iz pisarne ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, dne 2, maja 1924.: št. 3860/111. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* Velja od dne 15. do dne 31. maja 1924. |=' Imenovanje predmetov 5 S in (lomečih proizvodov 331 34 1 35’ 36! 37 38 j 39; 40 41 42 43! 44 j 45! 46 47 48 49 Mezgi......................... Krave......................... Voli ( Par do 700 kg.......... riJI . od 700 » do 900 kg B1KI t . . 900 » navzgor . Teleta do 70 kg............... Ovni.......................... Jagnjeta...................... Pra- / par od 140 kg do 220 kg slči t » » 220 » navzgor Koze....................... Mast....................... Suho svinjsko meso (rebrca) Salame turistovske (poletne) Salame (zimske): iz debelo razsekanega mesa iz drobno razsekanega mesa Slanina nasoljena............. Slanina sveža ................ Slanina povojena.............. Gnjati................... • • Zaklani prašiči razpolovljeni . Svinjsko meso sveže . . . . Goveje meso sveže............. Ovčje meso sveže.............. Jagnječje meso sveže . . . . Domača klobasa (mesena) . . Krvave, jetrne klobase. . . . Bohi slanine { Sojeni ! Kozje meso nasoljeno . . . . Notranjščina glave, debela koža Suha čreva (1 lopta = 100 sež- njev = l1/, kg)............ Osoljena čreva................ Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . . bušak iz Koža goveja sirova Koža kravja sirova Koža junčja sirova Južne Srbije in Bosne 20 Vo ceneje vsaka vsak vsako vsak vsako vsak » vsaka 100 kg 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 2.000 2.500 4.000 5.000 6.000 1.200 200 100 2.400 3.500 200 I 3.000 [ 3.000 j 2.500 I 6.500 1 8.000 ! 2.800 ! 2.900 1 3.000 4.200 i 2.900 2.500 ! 1.800 i 2.000 1 2.00( 3.000 I 2.000 500 1 2.000 1.200 800 i 7.000 ! 500 ! 2.000 i ; 2.000 1.800 ! 1.800 Sl Imenovanje predmetov Količina Cena gSi in domačih proizvodov v dinarjih 1 Pšenica 100 kg 310- — 2 Rž 100 » 250 •- 3 Ječmen 100 » 320-- 4 Oves 100 » 240 — 5 Koruza 100 » 230 •- 6 Koruza, defektna (30 7o de- 100 . 150' — ! 7 Bela moka za luksusno pecivo, 100 » 500 • — 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 • 500- — 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 » 450' — j 10 Krušna moka št. 4 in 5 . . . 100 » 380'- 11 Črna moka št. 6 100 > 310'- 12 100 » 270'-1 13 Obloda 100 » 200' — 14 Otrobi 100 » 210' —! 115 Koruzna moka 100 » 230'—1 16 Konji za klanje 100 . 600' — 17 Konji težki za vprego (slovenski) vsak 6.000' — 18 Konji lahki za vprego .... » 5.000' — 19 Konji hribovski mali (mace-donski) » 2.000'- 20 Osli > 1.000' — 53; 54! 55! 561 57! 58! 591 60! 611 62 63 64 65 66 67 68! 691 70i 7|! 75' 76! ”! 3 80! 81j 82 83; 84 85 86 87! 88 891 90; 91 / s sladkorjem . t brez sladkorja Koža telečja sirova........... Koža jagnječja sirova . . . . j Koža kozlovska sirova .... j Koža ovčja sirova.............j Koža kozja sirova............. Koža zajčja sirova............! Koža dehorja sirova...........! Koža jazbečja sirova..........i Koža divje mačke..............! Koža volčja................. . . j Koža lisičja..................j Koža kunja....................' Koža sobolja..................| Koža vidrna...................! Koža goveja suha.............. Koža konjska suha.............; Slive suhe ,0/n, vložene v vrečah ..........................j Slive suhe 8o/86. vložene v vre- ' čah........................ Slive suhe 87ioo (stotinke), vložene v vrečah.................i Slive suhe 1<,0/„0 (uzanca), vlo- ! žene v vrečah..............i Slive suhe 120/1S0 (merkantilne), j vložene v vrečah...........j Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih..................! Suhe hruške...................j Suha jabolka Konservirano sadje Pure žive . Gosi žive..................... Race žive..................... Kokoši žive................... Pure zaklane.................. Gosi zaklane.................. Race zaklane.................. Kokoši zaklane................ Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) Konoplja v povesmih (sirovo predivo)................... Predivo....................... Drva za kurjavo............... Lesno oglje................... Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolči, plohi, grede).............. Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od 7, do 18/a0 .... Stavbni les jelkov v oblicah (ja-dreniki, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera .......................... preko 25 cm srednjega premera............... Stavbni les borov, razžagan . Stavbni les borov, obtesan . . Stavbni les bukov, razžagan in obtesan: oparjen.................. neoparjen................ Stavbni les hrastov, razžagan Stavbni les hrastov v oblicah f 1-60 do 2-20 pragi 2-50 do 2-70 I specialni . . Pragi bukovi.................. Stavbni les, razžagan, lipov, orehov in drugih plemenitih dreves .................... Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov................. Doge.......................... Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi...................... Cement raljski................ Cement beočinski...... Cement hrvatski in slovenski Cement dalmatinski............ Bavksit (dalmatinski) .... 99i Hrastovi 100' 101 ;102 1103 104 105 106 107 108 109 Količina Cena v dinarjih 100 kg 3.500' — 100 . 3.000' — 100 » 7.000'- 100 » 2.500' — 100 . 3.000 - kos 15'- > 90' — » 110 — » 110'— 9 130'- V 350' — S 1.000'- > 1.000' — » 1.000'- 100 kg 5.000'- 100 . 3.000' — 100 » 800'- 100 » 700'—! 100 » 600- — 100 » 500'- 100 » 400' — 100 » * t 100 » 150- —[ 100 » 200'-j 100 . 2.000'- 100 » 1.000- — vsaka 80' —1 > 80' —1 > 45' — 1 30'—! 100 kg 3.500' — 100 » 4.000'-! 100 » 3.000' — 100 . 2.500' — zaboj 1.500- — 100 kg 20'- 100 » 1.000' — 10.000 kg 2.200 — 10.000 . 9.000' — ms 600' — 9 380-- » 300' — 9 I 1 9 900'—1 9 500'- » 800' — 9 400'-! 9 1.800- — 9 500'- kos 30' — » 50' —! m8 1.500 —! kos 30'- m* 1.500'- > 1.000' — vedro • 90 - kos 50' — 10.000 kg 6.000'—j 10.000 • 7.000' — 10.000 » 6.000' — 10.000 . 4.500'- 10.000 » 25' — * Razglašen v »Službenih Novimah kraljevine j Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 110, izdanih dne 16ega ! maja 1924. * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah. Pripomba. Pooblaščene banke ee opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga, Ce je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi s1' zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po po-; obdavčenih bankah, veljajo dv\a meseca dni od d«*‘? I ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko &e blago rtovori-! Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig (jdiJOšiljiaJinc (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Ce so v p0- trdilih označeno cene višje nego v ceaimmiiku ikitičnega polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 13. majiii 1924.; I br. 14.200. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. St. 10.770. Razpust društva. »Društvo za zidanje noive farne cnrkve »v. Martina* v Trbovljah je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima itogo.jev za. pravni obstoj. V Ljubljani, dne 15. maja 1924. Veliki župan ljubljanske oblasti: Šporn s. r. Št. 11.206. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 17. maja 1924. Opazka: Imena okrajnih glavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Brežice: Zaibukovje 1 :3. Ljubljana, okolica: Šmarje 1:1. Logatec: Grahovo 1 :6. Garje konj. Litija: Bukovica 1:1, Šmartno 1:1. Ljubljana, okolica: Vrhnika 1: 1. Garje ovac. Kranj; Jezersko 1:7. Pasja steklina. Litija: Št. Vid pri Stični 1:1. Svinjska kuga. Kočevje: Bamjaloka 2 :8. Krško: Cerklje 1:1. Novo mesto; Novameisto 1:1. Ljubljana, mesto 1. Svinjska rdečica. Krško: Sv. Križ 1:1. Ljubljana, okolica: Dobm-uje 2 :2. Rudnik 1:1. Vič 1:1. Ljubljana, mesto L P e r u t n i n s k a kol e r a: Krško: Št. Jernej 1 :2. V Ljubi jami. dne 17. maja 1924. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Turk .s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. 457/vet. kkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 17. maja 1924. z k a: Imena okrajnih glavarstev in mestnih pj^istratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin znači nfVa?nimi črkami. Številka pred dvopičjem r zakuženih krajev, številka za dvo- 11 število zakuženih dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. PU,i- Sv. Trojica v Halozah 1:2. Vranični p r i s a d. Pet^If- Goifc0,vllie 1 : L Žalec 1:1. Murska Sobota: U>°VCI 1:1, Rnce 1:1. Mehurčasti izpuščaj konj. šahMnrib0r: S,piCKlnia Polskava 1 :7. Šmarje pri Jel-U e 1 : 1, Sv. Peter ]>od Svetimi gorami 3 :3. Garje konj. Maribor: Bohova 1:1, JanževKka gora 1:1. Svinjska kuga. Celje: Poližeta 1:1. Maribor: Bistrica pri Limbušu 1:1. Ptuj: Sv. Janž na Dravskem polju 1 :5. Svinjska rdečica. ^ Konjice: Oplotnica 1:1, Vitanje 1:1. Ljutomer: Cveai 1:1, Noršinci 1:1. Ptuj: Breg 1:1, Dolič 1 :2, Hlaponci 1 : 1, Lovanjci 1:1. Ločič 1 :1, Moškamjci 1:1. Obrež 1:1. V Mariboru, dne 17. maja 1924. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo. Št. 6113. a—2 Razpis stalnih učnih mest na meščanskih šolah. Na meščanskih šolah v ljubljanski in mariborski oblasti so razpisana učna miesta v stalno namestitev. Prošnje se morajo vložiti majkesneje do dne 10. junija 1924. Natančnejši' razpis glej v Uradnem listu 45. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, cine l.maja 1924. Šef oddelka: dr. Beuk s. r. [št. 6210. 3—2 Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah. i Na osnovnih šotah v ljubljanski in mariborski oblasti so razpisane učiteljske službe v stalno namestitev. Prošnje se morajo vložiti majkesneje do dne 10. junija 1 924. 1 r Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 45. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, dne 6. maja 1924. Šef oddelka: dr. Beuk s. r. • -- 'i ■niKWl">. 1 - ■ — - —- Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Št. 384/pr. Razglas. Gospod minister za trgoiviinio in industrijo je odobril z odlokom z dne 24. aprila 1924., št. 2697/IIT, vnovično otvoritev meroizikusnega urada v Rogatcu. Za meroizkusniika je jiostaivljou Ivam B e r 1 i s g. Uradovalo se bo po dvakrat na mesec, in sicer vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 5. maja 1921. Načelnik: dr. Marn s. r. Št, 2785/24 . 743 Razglas. Podpisani urad je .jiotrdil na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z cine 20. marca 1924., VI. št. 1620, nova pravila Trt>oveJj-sko premogokopne družbo, ki je prenesla svoj sedež z TMuiaja v Ljubljano. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 12. maja 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. Št. 3150. 742 Razglas. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z. dne 21. aprila 1924., VI. št, 2572. da smeta gospoda Avgust We s t e n in Adolf Wes t e n, družbenika firme A. VVesten v Gabrju pri Celju. ustanoviti delniško družbo z imenom: «A. Westen, delniška družba v Celju*. Namen družbi ,je, prevzeti in obratovati tvoniie-no podjetje fiirme A. Westen, obstoječe v Gabrju pri Celju. Osnovna delniška glavnica znaša 5,000.000 Din im je razdeljena na 50.000 delnic po 100 Din nominalne vrednosti, ki se glase na- imetnika, ter so z aporti. vloženimi po imenovanih družbenikih firme A. We-sten, popolnoma krite. Ta glavnica se sme po sklepu občnega zborni zvišati do 10.000.01K) Din lirez- predhodne državne odobritve. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 13. maja 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 430/4/24—3. 3—3 Razpis. Pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici ali tudi drugje se odda mesto sodnega predstojnika. Prošnje naj se.vlože do dne 3 0. junija 192 4. pri podpisanem predsedništvu. Obširni razpis glej v Uradnem listu 44. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 12. maja 1924. Sa 1/24—96. 754 Sklep. Poravnava, ki jo je sklenita dne 29. marca 1924. firma Franc Dolenc, trgovina z mešanim blagom v Kranju, s svojimi upniki, je sodno odobrena. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 10. maja 1924. .Sa 1/24—28. 752 Potrditev prisilne poravnave izvun konburza. Odobrena je poravnava, ki- jo je sklenita dne 3. maja 1924. prezadolžcuia firma Brulc & Černe, javna trgovska družba v Celju, s svojimi ii[«iiki za 40 % njih terjatev na glavnici, na obrestih in stroških. naraslih do dne 18. marca 1924., plačljivih do dne 15. julija 1924. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 3. maja 1924. j Sa 14/24—45. (jpo Sklep. Poravnalno jiotstoipanjc zcy|>er Josipa Petri- ši6a in Ivo Petrišičevo, tvomičarja v Studencih, Slomškova ulica št. 10, je po §§ 36., odnosno 55./4.. poravnalnega reda. ustavljeno. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 29. februarja 1924. Sa 9/24—2. 759 Poravnalni oklic. Uvedba poravnaJnega -|M>stopanja o imovini Irana Ogrizka, tvomičarja v Mariliomi, Vetrinjska ulica št. 11, registriranega .pod firmo: Prva Mariborska izdelovalnim zamaškov in drugih predmetov iz plutovone Fran Ogrizek, trgovec v Mariboru. Vetrinjska ulica št. 11. • Poravnalni komisar: Ivan Semec, dežolnosodni ■svetnik okrožnega sodišča v Mariboru. iPoravnaina upravnik: dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. Narok za skleiianji' poravnave pri imenovanom sodišču v sobi št. 83 dne 5. julija 1924. ob devetih. Rok za ogtasitev do dne 2. julija 192 L pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 14. maja 1924. 700 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 397. Sedež: Celje. Besedilo firme: Alojz Kališnik, mestni stavbenik v Celju. Glavni trg št, 18. Obratni predmet: sta-vbno podjeitje. Imetnik: Alojzij Kališnik., mestni stavbnik v Celju, Glavni trg' št. 18. Celje, dne 9. aprila 1924. 398. Sedež: Dolan,ji Logatec. Besedilo firme: Karol Rus. Obratni predmet: trgovina z mešanimi blagom. Imetnik: Karel Rus v Dolenjem Logatcu št. 75. L j u b I j a n a, dne 22. aprila 1924. 399. SedA: Dravograd. Besedilo firme: Josip Pitamic, carinski posrednik v Dravogradu. Obratni predmet: carinsko posredništvo. Imetnik: Josip Pitamic. carinski posrednik v Dravogradu. Maribor, dne 17. aprila 1924. 400. Sidi*: Ljubljana. Besedilo firme: E. Malhape. Obrabni predmet: komisijska trgovina Ln trg'ov-ska ageintnra im iadelovamje parfumov in likerjev. Imetnik: Emil Malhape, komercialni svetnik fran-ivosike vlade za Slovenijo v Ljubljani, Num«ika ulica št. 19. Ljubljana, dne 22. aprila^ 1924. 401. Sedež: Nova sela (okraj Kočevje). Besedilo firme: Anton Cetinski, trgovina z vinom. Obratnii predmet: trgovina z vinom na debelo. Imetnik: Anton Cetinski, posestnik, trgovec in gostil ničar v Novih selih št. 11. Novo mesto, dne 17. aprila 1924. II. Vpisale so se i z prem e m b e in dodatki pri nastopnih firmah: 402. Sedež: Ljubljana, Besedilo firme: Karl Till: Besedilo firme odslej: K. Tilla naši. A. Gruber. Izstopila je družbemica Frančiška Pokovec, Ljubljana, dne 5. aprila 1924. 403. Sedež: Maribor. Besedilo firme: H. J. Turad, Kurz-, Galanterie-, Muffe-, Kappeii-, Handschuhe-, Pelz- and Stoff-varenhamllung: S proikuro sta poverjena Oskar Turad in Albert Fuchs, oba trgovca v Mariboru, Alekjsaiuirova cesta. Prokurista podpisujeta firmo tako, da pristavljata skupno ,]X>d njeno po komerkoli natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali napisano besedilo sr\'Oij imkI-pis z dostavkom «p. p.». Maribor, dno 24. aprila 1924. 404. Sedež: Šoštanj. Besedilo firme: Antonija Šmigovc: Besedilo firme odslej: Šmigovc in Kosi. Vstopil je Vinko Kosi, trgovec v Šoštanju; zaradi tega javna trgovska družba teza dhe 1. januarja 1924. Pravico zastopamjai imata oba dnižbenika samostojno. Celje, dne 26. marca 1924. III. Izbrisali stase nastopni firmi: 405. Sedež: Celje. Besedilo firme: Franjo Rozman. Obratni predmet: trgovina z mešamim blagom. Celje, dne 16. aprila 1924. 406. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: E. Demajo: Kor je obratovanje prestalo. Ljubljana, dne 23. aprila 1924. 1*50/24—1. * 712 Razglasitev preklica. S sklopom podpisanega, okrajnega sodišča z dne 11. aprila 1924., opr. št. L 4/24—1, je bil Janez Rupar, posestnik pril Sv. Andreju št. 5, zaradi •zlorabe alkohola iz navade omejeno preklican. Za pomočnico mu je postavljena Terezija Rupar pri Sv. Andreju št. 5. Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L, dne 12. maja 1924. P 54/24—2. 647 Razglasitev preklica. S sklepom podpisanega okrajnega sodišča /, dne 20. marca 1924., opr. št. L 14/23—11, je bil Anton Ješovnik, posestnik v Spodnjem Porčiču, zaradi zapravljivosti in pijančevanja iz navade omejeno preklicati. Za pomočnika mu je postavl jen Frane Ješovnik, IKisestnik v Spodnjem Porčičn. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek L, dne 14. aprila 1924. Št, 3577. ......' ' 740 8—2 Razglas o prevzemu adaptacijskih del pri gradnji higienskega zavoda v Ljubljani. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje s tem na podstavi, členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz prememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih N o vinah» z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v »Službenih N o vinah* z dne 25. novembra 1921., ofertno licitacijo s skrajšanim rokom za prevzem adaptacijskih del pri gradnji higienskega zavoda v Ljubljani. Ponudbe se lahko glase za vsa dela ali pa za posamezne vrste del, in sicer: 1. ) težaška in zidarska dela v prora- čunjenem znesku................. 345.000 Din 2. ) tesarska dela v proračnhjenem znesku.......................... 82.000 » 3. ) kleparska dela v proračun jen em znesku........................... 9.000 » 4. ) krovska dela v proračunjenem znesku.......................... 19.000 » 5. ) kovaška dela v proračunjenem znesku.......................... 42.000 » 6. ) mizarska dela v proračunjenem znesku.......................... 58.000 » 7. ) steklarska dela v proračunjenem znesku.......................... 23.000 » 8. ) tcracerska in kamenoseška dela v proračunjenem znesku............ 34.000 » 9. ) vpeljava vodovoda v proračunje- nem znesku..................... 102.000 » 10. ) slikarska dela v proračunjenem znesku........................... 7.000 » 11. ) pleskarska, dela v proračunjenem znesku.......................... 51.000 » 12. ) parke tarska dela v proračunjenem znesku........................... 1.000 » Skupaj . . . 773.000 Din. Podatke, pojasnila in ofertno pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi lirami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani (soba št. 4, H. nadstropje). Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2. junija 1 924. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem adaptacijskih del pri gradnji higienskega zavoda v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbene komisije med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila ob 10. uri v sobi št. 2 odseka IV. podpisane direkcije. Poznejše ponudbe se ne bodo vpoštevale. V sak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (odnosno 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 1. junija ob dvanajstih, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B.». O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene. komisije. Obenem s ponudbo, toda p osebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 5 Dim, da so plačani vsi davki, istotako kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministrstva za giradbe, da se sme udeleževati ofertnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, (Kidati dela brez ozira na višino ponujene vsote; v vednost pa naj služi, da skupna vsota najcenejših ponudb ne sme presezati proračumjene. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 14. maja 1924. Inž. Hanuš s. r. Št. 975. Razpis. Pri rektoratu univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani se razpisuje mesto pisarniškega uradnika s prejemki za uradnika 111. kategorije po novem uradniškem zakonu. Pravilno kolkovatne prošnje, opremljene s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 31. maja 19 2 4. na. rektoratu univerze v Ljubljani. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo. vencev v Ljubljani,