Pesameefta iterllka Dia 1*—. PoStaiaa plačaaa r gatofini izhaja vsak dan opoldne, izvaemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO DS UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Pismenim vprašanjem naj se priloži zn« ruk;.' za odgovor. Rečan pri postnem ček. uradu štev. 1B.6BS. Pravica večine. Mandati HRSS. bodo razveljavljeni. »Uklonite se pred novo večino, pred kompaktno idejno in številčno nacionalno večino našega naroda, spoštujte narodovo voljo, ljudsko prepričanje, upoštevajte svete državne in nacionalne ideale našega naroda in nehajte z vašo klevetnisko kampanjo Ppoti splošno ljudskim svetinjam.< Tako končuje »Slovenski Narod* včerajšnji uvodnik in mi bi podpirali citirane besede v polnem ob-če bi jih napisal kdo drugi ko »Slovenski Narod«. V njegovih ustih P® so te besede frivolen sofizem in neokusna laž, zakaj če kdo, potem je teptal >Slovenski Narod« pravico vtcine in preziral narodovo voljo, da 0 »pestovanju ljudskega prepričanja •ploh ne govorimo. To se je zlasti ja-a>no pokazalo v prejšnji skupščini, ko je imela vlada g. Davidoviča trdno večino, neprimerno bolj trdno ko seda-'ija in ko se je kljub temu »Slovenski ^arod« ogreval za politiko trde roke P^oti večini ljudstva. Zato je »Slovenski Narode zaigral Pavico, da bi smel zahtevati, da se ga Uvažuje, kadar govori o pravici večine. Kdor sam ne spoštuje te pra-vf®®5 tudi ne sme zahtevati od drugih, da jo spoštujejo. Tako pravi poštena ljudska logika. Ge se vseeno pečamo z izvajanji •Slovenskega Naroda«, potem storimo to vsled tega, ker je v njih jasno izražena vsa politična modrost sedanjih mogotcev in ker se skuša z njo krošnjariti na veliko in debelo. Res je! Načelo demokracije pravi, da treba voljo večine spoš'^ati. Mi to načelo v polnem obsegu priznavamo in se tudi po njem ravnamo. Zato pa zahtevamo, da se po tem principu ravna tudi večina. Volitve so dokazale jasno in odločno, da je ogromna večina Slovencev upozicionalna, da noče o nikakem diktatu niti slišati besede. Ln še bolj jasno je i-/pregovoril hrvatski narod, ki jo izrekel svoje zaupanje skrajnim opozieionalcem — republikancem. Volja večino Slovencev in Hrvatov je torej jasno izrečena in kdor je res demokrat, mora lo voljo spoštovati. Kaj si torej predstavljate kot zastopnike Slovenije, ko vas pa je Slovenija odločno odklonila. Kaj fantazirate s pogledi v bodočnost, ki da vam bo enkrat prinesi« večino, Z dejstvi v oblakih se ne argumentira med resnimi ljudmi. Kdor je res demokrat, ta bo zato dejal, da je treba voljo Slovencev in Hrvatov spoštovati in skleniti ž njimi pošten in iskren sporazum, ker brez Slovencev in Hrvatov tudi ni kraljevine Srbov, Urvatov in Slovencev. Tega dejstva *e omili noben soli istem in nobena večina v skupščini, zukaj nobena ni tako močna, da bi mogla majorizirati dve plemeni ali naroda. \ saka taka majorizacija vodi nujno do katastrof in v zgodovin i j<* »ato nebroj primerov. Dn je to nafte mnenje pravilno, je bilo ravno te dni dokazano v francoskem parlamentu. Alzačani niso no- 1 ' s • menja slika volilnih rezultatov m-, 'A odo f ežima. Nemci so od prvotnih treh mandatov narasli . na sedeiu. Kljub vsemu temu pa računajo radi kali še vodno za 3e 140 mandat v. Prav tako vztraja vlada tudi glede demokratskih (Davidov.) mandato\ na prvotnem poročilu. Vlada ni računala demokratskih poslancev v Nišu, Užicah in čačaku. Tudi Južna Dalmacija je sporna radi Davidovičevih mandatov, dalje je dobil Davidovič en mandat v Subotici in enega v br^gal-niškem okrožju. Prav tako je sporen tudi mandat Gjoke Popoviča, kateremu manjka le 20 glasov. Iz vsega lega sledi, da Davidovič že danes razpolaga z 41 in ne s 36 mandati, kakor to vlada trdi. (K tem vestem pripominjamo, da se je včeraj spomnil našega lista tudi veliki župan dr. Bolje in nam poslal uradno por<'Vrr» ki smo ga mi že včeraj priobčili. Po tem poročilu ima vlada 161' man latov, opozicija pa 153 glasov in znaš# torej vladna večina štiri glasove irt ne pet, kakor smo veČraj poročali). KDO JE ZMAGAL! Beograd, 11. februarja. Sinočuja i Demokrati ja« ugotavlja v nekem članku, da je vlada sama v nekem svojem komunikeju priznala, da ima 158 mandatov, opozicija pa 157. Vendar tudi ta rezultat ni točen. Včerajšnje zemljoradniskc »Novosti so bile zaplenjene radi obširnega komentarja, ki je priložen službenemu poročilu o volitvah. DR. SP A HO ZADOVOLJEN. Sarajevo, 11- februarja. Šef mvisli-manske stranke dr. Spaho je izjavil, da je zadovoljen z izidom volitev. Z veseljem ugotavlja, da je Davidovič v Srbiji dobil lepo štovilo mandatov, čeprav je bil proti njemu izveden te- ror. Dr. Spaho je prejel nešteto poročil o terorju, ki ga je vlada izvajala v Bosni. DR. SPALAJK0VIČ V AVDIJENCL Beograd, 11. februarja. Dr. Spalaj-kovič, ki jo bil izvoljen v travniškem okrožju in je kandidat za zunanjega ministra, je bil sinoči sprejet v av-dijenco. Sinoči je bil' v dvoru naš poslanik na Dunaju Milojevič. ZUNANJE MINISTRSTVO ŠE NI OBJAVITA VOLILNIH REZULTATOV- Beograd, 11. februarja. Po odredbi zunanjega ministra bi moralo zunanje ministrstvo včeraj izdati službeni komunike o definitivnih volilnih reznT-tatih. Ta komunike pa bo ministrstvo izdalo danes popoldne Kaj je z volilnimi rezultati! V nedeljo so se vršile skupščinske volitve in že v soboto zvečer je bil telefonski promet ukinjen celo za časopisje. Ze v noci od nedelje na pon-deljek pa so bili z vladne strani razglašeni prvi celotni rezultati volitev. '1 i podatki so bili bolj ugodni ko poznejši m so so v torek zopet poslabšali. in v nasprotju z vlado je pričela opozic^a, ki preje vsled ukinjenja telefonskega prometa ni prišla do besede, objavljati volilne rezultate, po kat erih vlada sploh nima večine. Da so objave opozicije prazne fantazije, ne more z ozirom na dogodke noben trezen človek misliti. Zlasti še, ko niso niti uradna poročila niti enkrat enaka. Tako n. pr. piše včerajšnji »Slov. Naroda, da je izjavil notranji minister, da ima >nacicnalni< blok 162 mandatov. V isti številki »Slov. Naroda* pa je objavljena volilna statistika, po kateri ima »nacionalni« blok že sedaj sigurnih 163 poslancev. In državni podtajnik v notranjem ministrstvu VVilder objavlja zopet druge podatke ko notranji minister. Začudeno gleda javnost na te, vsako uro različne volilne podatke in nehote se mora vprašati, kako je kaj takega mogoče! Ali ne znajo gospod- i je šteti, ali ne smejo znati šteti? Dva dni po volitvah je taka neenakost v volilnih podatkih nedopustna in sra-j mota za vso našo upravo. Ali pa naj še z vsem tem spravljamo v zvezo ukinjenje telefonskega prometa? Naj bi bil volilni rezultat kakršenkoli, javnost mora zahtevati, da se ji i servirajo samo točni podatki. Ker i podajanje netočnih podatkov mora i Tzbuditi vsaj v radikalnih krogih I sum, da se ljudska volja falzificira, [ zlasti še, ko se ve, s kakšnimi sred-5 stvi se je delalo. Odkrito bodi povedano, na marsikaj smo bili pripravljeni. Toda tega, da niti uradno dani podatki niso to-• čni, tega si nismo mogli misliti. In za-; to popravljamo uvod včerajšnjega j uvodnika in pravimo: Zmaga »nacio-j nalnega« bloka ni brezdvomna, tem-j več samo vlada izjavlja tako. In ker i smo mnenja, da bo znala vlada svojo . izjavo uveljaviti in da se ne bo ustra- ■ šila nobenih sredstev, smo uverjeni, j da bo zmaga »nacionalnega« bloka I dejstvo, pa čeprav nekorektno dej-| stvo. Z nekorektnim dejstvom pa je j treba računati še bolj ko s korektnim in po tem se bo ravnala opozicija ko tudi ves ostali svet. Davidovif o volitvah. David otIč o volitvah. Takoj po razglasu vlade o rezultatu volitev je bil vprašan Davidovič o njegovem mnenju o volitvah. Davidovič je dejal, da je z rezultatom volitev zelo zadovoljen. Obenem pa je naglašal, da je po točnih podatkih, s katerimi razpolaga njegova stranka, bilo izvoljenih 42 demokratskih poslancev. S pravico povdarja opozicija, da je vladna večina z ozirom na razna nasilja zelo slabotna. S tako sedanjo večino vlade so ne da trajno vladati in zato so * nove kombinacije na ridiku. Po vsej verjetnosti pa ne bode v vladi do sestanka nove skupščine ničesar izpremenjeno. Šele tedaj bo položaj popolnoma jasen in šele tedaj se bo dalo govoriti o nadaljnem razvoju dogodkov. Še bolj ko število mandatov, ki ai ga so pridobile posamezno stranke, pa zanima politično javnost število glasov, ki je bilo oddano za posamezne stranke. Ker šele na podlagi oddanih glasov bo mogoče, pravilno spoznati mišljenje naroda. To zanimanje je tem večje, ker so objavljeni dosedaj volivni rezultati samo 3 strani vlade. Nova svetovna konferenca v Londonu. Angleška vlada se pripravlja, da Bkliče novo svetovno konefrenco v Londonu. Podroben program konference bi se določil ob priliki obiska francoskega ministrskega predsednika Herriota v Londonu, kar bi »e zgodilo v kratkem. Potreba nove konference je nastala predvsem radi vedno bolj perečega vprašanja izpraznitve kblnske cone. To vprašanje pa je neločljivo zvezano i vprašanjem sigurnosti Francije in zato bi bilo to vprašanje kardinalna točka konference. Poleg tega bi se obravnavala tudi druga evropska vprašanja. V »Observeruv navaja uovinar Gar-vin, eden najbližjih prijateljev angleškega zunanjega ministra Chamberlaina, sledeče točke kot program nove londonske konference. 1. Dogovor med Francijo, Belgijo. Holandsko in Anglijo glede sigurnosti teh držav. Anglija bi jamčila za nedotakljivost teh držav in se zave- zala, da jo brani tudi z orožjem. Anglija pa ne bi podpirala omenjene države v vsaki vojni, temveč samo v taki, kadar bi bila ogrožena njih teritorialna posest. 2. Francija in Belgija se zavežete, da izpraznita Poruhrje in K61n najkasneje do 15. avgusta letošnjega leta in do leta 1935. vse ostalo zasedeno c zemlje. 3. Neodvisno od tega bi se revidiral ženevski protokol in bi se pri tem oziralo na pomisleke angleških domi-nionov, izrečenih na septemberskem zasedanju Zveze narodov. Revizija mora predvsem upoštevati, da Anglija no prevzame nobene odgovornosti za /arnost na vzhodu (koridor do Danziga, Gornja Šlezija, itd.), in enako ne za južnovzhodne dežele Evrope. Ta predlog utemeljuje Garvin s tem, da W pomenil sprejem ženevskega protokola v njegovi sedanji obliki onemogočenje vsake revizije. Versaj- skega ugovora. Nekatere njegove določbe pa so nevzdržno, tako ločitev Vzhodne Prusije od Nemčije in druga vprašanja na vzhodu Evrope. Ta vprašanja so tako pereča, da morajo biti pravilneje rešena, kakor pa so bila v Versaju. Če to ne bo potem revizije mirovne pogodbe, potem se bo to zgodilo pač potem vojne. Zato je Garvin prepričan, da bo Francija na revizijo pristala. Garvin povdarja končno, da je angleška vlada trdno odločena, da se sporazumi s Francijo in upa, da bo do sporazuma tudi prišlo, ker če ne bi bil dosegljiv sporazum s sedanjo vlado, potem ne bo z nobeno. Ker je Chamberlain načelen pristaš antante s Francijo in ker vlada med njim in Herriotom dobro razmerje, je upati, da bo nova svetovna konferenca v Londonu potrdila svetovni mir in pomenila novo zmago demokracije. Politične vesti- — Tudi volilna statistika. Dočim so se v Sloveniji vršile volitve mirno, se poroča iz drugih delov države o težkih izgredih. Tako se poroča, da je bil pri spopadu v Kianjcu en kmet ubit, dva orožnika težko ranjena, vse polno ljudi pa lahko ranjenih. V Jezeranik so bili ubiti trije kmetje, več pa ranjenih. V Pušči Bistri je bil ubit en kmet. Do večjih spopadov je prišlo tudi v modruško reški županiji in je moralo napraviti vojaštvo red. Do manjših spopadov je prišlo v Križevcih in Sv. Ivanu Zelini, kjer je policija rabila orožje in oddala več strelov v zrak. Ker je bil v Bihaču aretiran zemljoradniški kandidat Čeda Ko-kanovič so bili kmetje silno ogorčeni. Prišlo je do spopada in moralo je intervenirati vojaštvo. Kmetje so se uprli in bilo je več ranjencev. Več hiš je bilo zažganih. Vesti iz južne Srbije o poteku volitev še niso dospele, izgleda pa, da so se zgodila že pred volitvami taka nasilja, da je bilo prebivalstvo tako preplašeno, da se ni udeležilo volitev. Nazadovanje zeinljoniduikov. »Jutro« silno triumfira, ker so nazadovali zemljoradniki. Triumf pa je napačen. Zemljoradniki so stali povsodi dobro in vsak poznavalec razmer jim je prerokoval napredek. Ce so vseeno nazadovali, potem je to samo posledica neverjetnega terorja, kateremu so bili izpostavljeni. Sme se reči, da razveu Dže-mieta ni nobena druga stranka tako zelo čutila silo vlade ko zemljoradniška. Zato pa je veliko preuranjeno govoriti, da so zemljoradniki odigrali. Narobe kaže vse na to, da jih je nasilje še bolj združilo in utrdilo in da bodo pri prihodnjih volitvah napredovali kljub eventuelne-rnu terorju. -- V Beogradr je dobil Davidovič samo 116 glasov premalo, pa bi bil izvoljen. Ce upoštevamo, da je Beograd središče vseh uradov, potem smemo reči, da so dobili radikali oba mandata s pomočjo pritiska na uredništvo, da pa jo večina beograjskega prebivalstva za Davidoviča. = Kako se je delalo. Iz'Negotina se poroča, da je manjkalo demokratskemu kandidatu Djoki Popoviču samo troje glasov za izvolitev. Obenem se poroča, da je več demokratskih skrinjic izginilo. Volilno okrožje Maribor-Celje. Vpisanih Volilno okrožje volilcev Glas SLS Radič Narodni Hartner blok Kadičevi Zagorski SKS Makuc Nemci Ravnik Korun Hrib. Beni. dis. Br. sp. Brežice 7674 5102 2447 1090 15 417 15 677 78 56 36 146 7 59 3 50 Pelje 14.576 9610 5621 497 19 1223 2 466 88 491 79 614 15 127 7 330 Dolnja Lendava 8903 7141 3668 2051 336 551 26 16 8 21 200 29 98 11 29 94 Konjice 4895 3431 2239 164 9 334 17 73 23 427 11 97 4 13 6 17 Laško 10.854 6024 3139 279 15 785 29 126 1107 65 30 204 10 160 9 60 Ljutomer 7858 5841 3127 262 19 561 14 440 227 641 63 24 6 6 4 49 Maribor de*. breg 11.307 766-1 3636 1437 20 598 30 216 281 430 128 550 63 102 11 156 Maribor levi breg 19.345 13.820 7334 1828 29 1299 52 326 20 1033 288 856 18 42 21 687 Mozirje 359 2489 1839 280 18 217 15 17 1 2 13 3 20 — 64 Murska Sobota 13.101 10.187 2622 4385 1438 948 47 22 25 126 58 79 48 18 74 297 Ormož 4696 3661 2620 250 9 463 12 207 9 34 20 12 1 2 4 18 Prevalje 4147 2960 1156 503 4 188 16 11 71 70 58 642 13 178 5 45 Ptuj 12.417 8397 511 1-153 21 532 21 358 34 399 80 231 58 21 7 69 Slovenjgradee 9933 6559 3583 718 23 586 21 11? 57 428 27 566 13 260 8 157 Amarje 6842 6829 4138 1197 24 557 29 551 97 111 10 35 1 31 5 43 Skupaj 139.146 99.720 52.682 16.307 1996 9259 369 3618 2125 4317 1090 4098 358 1050 193 2148 — Prazne tolažbe. Mladinsko fcsa-pisje ve povedati, da bosta poslano« Ti- ■ motijevič in Voja Marinkovič izstopila iz demokratskega kluba in pristopih« v Pribičevičev. 2 njima da bo šlo š* d«e*t dragih poslancev. Vest je seveda popolnoma izmišljena. Sicer pa: Ce gosjpoij* samostojni demokrati tako zelo ponašajo Timotijeviča in Marinkoviča, žaluj pa so izstopili iz demokratskega llnia? Zakaj so izdali denu kratsi i mandat? = Nov kalif. Pariški list >L’ Infoma-tion« javlja, da je prišel v Meko poglavar Senusov in sicer kot kandidat la-mal paše za prosto mesto kalifa. Fajb j* predlagal, da se prnese kalilat is Carigrada v Meko in da bo kalif aiabi predsednik Hedžaša. Če bi se ta Kmiu-lova namera uresničila, petem bi s« «•-gla izvesti organizacija vseh 270 aniij«-nov mohamedancev. Zato se pripisuj* prihodu senuškega poglavarja v Mak« dalekosežen in mednarodno voža« faktičen moment. Drobie vesti. Ramsay Mac.ionald je izjavil novinarjem, da bi bilo mogoče rešiti vprašanj* medzavezniških dolgov samo s sodelovanjem Amerike. Nemčija je prejela od Amerike z*f*t 4 in pol milijona dolarjev v zlatu aa račun dovoljenega 100 milijonskega pose-jila. Dosedaj je prejela že 42 milijonov dolarjev. Med zemljoradniki in bolgarskimi vladnimi četami je prišlo pri Godafu, blizu jugcslovenske meje do težkega spopada. Deset oseb je bilo ubitih, vač pa težko ranjenih. Grška vlada bo odpustila še ta tedea letnik 1923, kar je dokaz, da se je napetost med Grško in Turčijo polegla. Angleški tovarnarji so se izrekli proti uvedbi zlate valute, ker bi vsled nj* postala Anglija vazal Amerike. Konferenca zunanjih ministrov Mala antante bo v drugi polovici marca, ko s* vrne minister Beneš z zasedanja Zvaz* narodov. Veliki manevri angleške mornarie* s« prično dne 21. februarja pri Singapom Manevrov se udeležuje troje brodovij. Vojašnica se je porušila v Beznierou v Franciji. Pri teni je bilo ubitih 9 vojakov, 3 gasilci in 1 policijski stražnik. 15 oseb je biio težko ranjenih. Velika skupščina francoskih katolikov v Rouenu je zahtevala od tamožnjega nadškofa, da se osnuje katoliška stranka kot odgovor na ukinjenje francoskega poslaništva pri Vatikanu. Hud boj med ameriško finančno stružno ladjo in angleškim parnikom »Hovre-stead« se je razvil v bližini Njujorka. Z obeh strani so se uporabljale strojne puške. Končno so zmagali finančni stražniki in zaplenili 12.000 steklenic alkohola. N0VT PRUSKI MINISTRSKI PRKD-SEDNTK. Berlin, 10. februarja. Ker je moral prejšnji ministrski predsednik, boo. dem. Braun odstopiti, so se vršile včeraj volitve novega predsednika V ožjih volitvah med dr. Marxom in članom ljudske stranke v. Richterjem, je bil izvoljen za min. predsednika dr. Marx, in sicer z 219 proti 153 glasovom. Težko pa je, da bi so dr. Mar.x vzdržal na svojem mestu in izgleda, da so nove volitve edin izhod is te situacije. 1000 KMETOV JE BILO ZAPRTIH Sarajevo, 11. februarja. Pri včerajšnjih demonstracijah je bilo ureti-ranih 23 oseb, ki so hotele udreti v rodakcijo »Pravde«. V sremski županiji je bilo za času volitev zaprtih brez vsakega povoda 1000 Seljakov, pristašev HESS. UURAVNA AFERA HČERK 8PA-LAJKOVICA. Berlin, 11. februarja. Dora Spalaj-kovič, hčerka našega poslanika v Parizu, jo izstrelila na ameriškega mili jonarja Adolfa Hupferja dva stroki. Dnevne vesti. — Čut« po mladinsko. Slovenski dik-takirčki si domišljajo, da ho gospodarji situacijo in da j« prišel čas, da zadoste »ajnižjemu človeškemu instinktu — maščevalnosti. Zato je pričelo včeraj >Jutro« priobčevati imena onih, ki so po tunenju! >Jutra< glasovali v Ljubljani *a dr. Korošca. Tako pravi »Jutro«, da j« vrgel skupno z >naprednirn kmetijskim prvakom« dr. Marušičem kroglico v klerikalno skrinjico tajnik SKS Bu-kere«. Dalje, da sta volila klerikalno vseučiliika profesorja dr. fterko in dr. Beleae. Isto da so tudi storili prof. Mašera, prof. Norak in pisatelj Albreht, ki je, 1-ar dostavljamo mi, urednik ■ Ljubljanskega Zvona< — K ons ta tiramo »ajprej, da je po zakonu zajamčena vo-livna svoboda. Po katerem dekretu mo-jotceT sme >Jutro< to svobodo kršiti! Vprašamo, dalje, na kak način »Jutro< ve, kako je kdo glasoval? Dolžnost čuvarjev zakona je, da se za to zainteresirajo! In kako misli javnost reagirati na la >Jutrov« terorizem! Ali bo mar vsak volilec moral iti vprašati gospoda Dolfe-te, kako da naj voli. Notica >Jutra< je tipična mladinska impertinenca, ki ima *ato tudi na sebi vse make neumnosti. Kaj mislite, da ste škodovali SLS, če javno razglašate možnost, da so volili SLS možje kakor dr. Marušič, Bukovec, dr. Šerko, dr. Dolenc, prof. Mašera, prof. Novak in pisatelj Albreht! Blagovolite samo namigniti, da morete komu od teh očitati karkoli in prejeli boste odgovor, »la vas bo leta dolgo bolelo po ušesih. Vi, gospodje mladini, od katerih niti eden fronte poduhal ni, ki ste bili vedno samo junaki zaledja, boste metali kamenje na dr. Marušiča in bivšega predsednika slov. dobrovoljcev Bukovca! Resnično. Na slabem glasu je ime »mladine, le tako naprej gospodje od >Jutra< in ^Slovenskega Naroda', in postalo bo psovka. — Bre* kulture. Da je naša dnevna politika, zlasti ob volitvah tako ogabna, da se je najmanjši ljudje ogibajo, je krivda onih vodilnih politikov, ki nimajo nobene srčne kulture in ki puste, da njihovi listi tako brezsramno psujejo nasprotnike. V tem oziru je greh mladi-nov zlasti velik in včerajšnje »Jutro« je za ta greh naravnost klasičen dokaz. Po volitvah in istočasno, ko slavi zmago »nacionalnega« bloka, psuje svoje nasprotnike ra »prevarante, politične razgrajače, podle izdajalce, politične veriž-nike, lovce za mandat« in slično. In na prvi strani si dovoljuje sam šef stranke g. dr. Gregor Žerjav zmerjati svoje nasprotnike za zahrbtne izdajalce in Iška-riote. Mi ta nekulturen ton odločno zavračamo in nihče nima pravice svojega »Rsprotnika psovati. Kaj boste klepetali o >izdajstvu« in Iškariotih! Samo tisti je Iškariot, ki je za denar izdal svojega učitelja. Proti dr. žerjavu pa so nastopili politiki, ki so bili že politični delavci, ko je bil dr. Žerjav še študent. In vsi ti politi]-:i so žrtvovali za zmago ideje pri nedeljskih volitvah denar in čas in niti t\len ni imel niti ficka dobička. Pa naj reče to o svojih agitatorjih g. dr. Žerjav, če more! Naj govori o požrtvovalnosti svojih volilcev — državnih nameščen-(*v, ki so šli volit po 4. uri, ker so pre, jeli fernian ministra dr. Žerjava! Skrajno nekulturno je vaše psovanje, vrhu te-Ka pa že popolnoma napačno adresira-no. Ni čuda, Če je Ljubljana manire mla-dinov odklonila! — 0 zmagovitem pohodu mladinske ideje govori g. dr. Žerjav. Smo radovedni, kje je ta ideja formulirana. Vemo samo to, da se dr. Žerjav in vsi njego-'1 pristaši izrekli leta 1920 za program jugoslovanske demokratske stranke. Ta piogram jo še vedno noizpremenjen, toda zastopa ga edino Davidovi«? in ne Pri-bičevič. Formulirajte zato že enkrat svoj program in ne stopajte samo z volilnimi gesli, ki so v diametralnem nasprotju z vašimi metodami. — I)r. Vladimir Kavnihar je vložil proti »Jutru« in »Slovenskemu Narodu« tožbo zaradi očitka naprednega izdajstva. Enako je vložil tožbo zaradi istega očitka g. veletržec J. Jelačin. Kakor Ču-jetno bodo v kratkem sledile še druge tožbe. Gospodje pri »Jutru« ln »Slovenskemu Narodu« bodo torej imeli obilico junaške prilike, da se skrijejo /a hrbet odgovornih urednikov, ker pred sodiščem jih bo, kot po navadi, korajža zapustila. — Z gospodarskim bojkotom pričenja groziti dvakrat prodani »Slovenski Narod« ter pravi, da bo pričel priobčevati imena vseh onih, ki niso volili. Ne glede na to, da je namera »Slovenskega Naroda« v ostrem nasprotju z zakonom in da ima vsak volilec pravico, da se volitev vzdrži, je namera »Slovenskega Naroda« samo nova mladinska neumnost. Kaj mislijo mladini, da bodo s tem pridobili prebivalstvo za sebe. Samo naj naženejo na ljubljanska volišča vse volilce in videli bodo, da ne bo dobila dne 18. marca lista »Ljubljanske samoupravne zveze« samo 4300 glasov ampak najmanj 7000, dočim se bodo kroglice, oddane za mladinski blok znatno posušile. Zato samo pričnite z objavami. — Kako so za trgovce. »Slovenski Narod« se je postavil na stališče, da mora biti trgovec istega prepričanja, ko njegov kupec, če pride k trgovcu kupec, ki ni njegovega prepričanja, ga bo moral trgovec seveda odsloviti. Ze ta teden bodo trgovci nabili na svoje lokale velike table z napisom: Prodajam samo liberalcem«, »Prodajam samo klerikalcem« itd. In kupci ne bodo več spraševali za ceno in kvaliteto blaga, temveč za prepričanje trgovca. In ko piše »Slovenski Narod« take gluposti, pravi da propagira f napredno miseL — Ni čuda, da se od j teke napredne misli vse obrača, j — Mladinska kandidatna lista za ob-i činske volitve t Ljubljani. Nosilec liste | je g. dr. Dinko Puc, nekdaj zelo velik j nasprotnik dr. Žerjava. Na izvolitev ra-| čunajo: profesor Presl, Josip Turk, nadučitelj Anton Likozar, trgovec Peter Šterk, strojevodja Pavel Dežman, tajnik dr. Joža Bohinjec, načelnik v p. Adolf Ribnikar in odvetnik dr. Tominšek. — Na izvolitev pa upajo med drugimi: mizar Primožič, fiz. tehnik Dermota, knjigovez Štih, gostilničar Kavčič, urednik Kasto Pustoslemšek, tajnik SDS dr. Rape, inž. Pehani, krojač Lombar in drugi. Na zadnjem mestu med kandidati je dr. Niko Zupanič. Namestnike pa vodi v brezupen boj inž. Sapla. Da bi mogli mladini s to listo prepričati Ljubljančane, da bodo kandidati njihove iiste dvignili Ljubljano, dvomimo. Pa to za mladine itak ni važno, ker po znanem receptu bodo občinski svet ljubljanski itak razpustili, če no bi hotel biti prepričan, da je sedanje gerent-stvo za Ljubljano najboljše, kar je sploh mogoče. — Nepravilno postopanje. Kakor smo javili že v včerajšnji številki se je vršila v shranjevalnem uradu Ljubljanske poštne direkcije včeraj in danes javna dražba neizročljivih poštnih paketov. Odlok poštne direkcije je datiran s 30. januarjem 1925. Publiciran pa je v »Uradnem listu« z dne 9. februarja, katerega so dobili interesenti v roko šele dne 10. februarja, ko se je licitacija že pričela. V interesu javnosti moramo zoper tako postopanje protestirati. V prihodnjo mi j so uraduje hitreje, ali pa naj se razpiše daljši termin za razprodajo. — Not odretnik. V Ljubljano se je preselil g. dr. Viktor Ahazhizh, ter otvo-ril svojo pisarno v Kolodvorski ulici 26. — Zaporo nad ljubljanskim opernim glodališčcm proglaša »Jugoslavenski Mu-»ičar« in sicer zaradi mezdnega gibanja. — Razpisana mesta v držami službi. Uradni list*z dne 9. t. m. objavlja razpis mosta sodnikov pri okrožnem sodišču Muribor, pri okrajnih sodiščih Gornja Radgona. Dolnja Lendava in Murska Sobota (prošnje je vložiti do 10. marca), pri okrožnem sodišču Celje in pri okr. sodišču Laško (do 25. februarja 1925), dalje mesto višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju (prošnje je vložiti do 1. marca t. 1.) in sednjič mesto sodnega sluge pri okrož. s- dišču v Celju (prošnje je vložiti do 25. marca t. 1. Oddado se tudi v vseh teh slučajih mesta, ki bi se izpraznila po premestitvi ali pa drugače tekom ruzpisa. feSkonloTaMih driavljanov. Konzulat fSK v Ljubljani poživlja tem j)otom vhp *i<š'ioNlovrSke drf.avljane roj. 1906, ki stanujejo nn ozemlju Slovenije, da se »e v Rvrho reRistrovnnJa v nnborno evidenco najkasneje do 31, marca t. 1. pismeno ali ustmeno pri njem lutotako naj »e zglase letniki 1904, 1903 in starejši vkljuino do L 1898, ki so bili pri zadnjem naboru »poznani xa začasno nesposobne ali pa iz kate- ■ rega koli vzroka niso zadostili svoji naborni obveznosti. V prijavah je navesti točen naslov ter podatke o rojstvu in pristojnosti. Nabori se bodo vršili sredi meseca aprila, ; kar bo pravočasno objavljeno v časopisih. — Natečaj! Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje nagrade za plakatne osnutke in sicer: 1. nagrado Din 1.500.—, II. na- . grado Din 1.000.—, III. nagrado Din 500.—, in 5 nagrad po 200.— Din. Nagradni osnutki pridejo v last velesejmske uprave, katere pravica je, uporabiti jin za izdelavo svojih , plakatov, i lakatne osnutke ocenjuje posebne, v ta namen sestavljena strokovna komisija. Pogoji: Osnutek mora biti izdelan v formatu 63 X95. Izdelava kvečjemu v 4 bar- • vah. Osnutke je treba vložiti pod šifro in priložiti zapečateno kuverto z iito šifro, v kateri se nahaja točen naslov. Osnutki se morajo izročiti v velesejmskem uradu najkasneje do 23. februarja t. 1. Nenagrajeni osnutki se na zahtevo vrnejo. Tekst na plakatu: V. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, 29. VIII. — 8. IX. 1925. Ravnateljstvo velesejma želi, da so osnutki enostavni, dobro vidljivi in učinkujoči, odgo- j varjajo mednarodnemu svojstvu velesejma, toraj uporabljivi tudi v inozemstvu, napis razločno čitljiv. Vse event. informacije se dobe v velesejmskem uradu. — Ravnatelj-stvo velesejma. 1— Klobuk mu je vzel. Jakob Peklenk je prijavil na policiji, da je bil od neznanega človeka napaden, ki mu je vzel klobuk. 1— Neprevidna vožnja. Posestnica Pavla Ahlin iz Rudnika je povozila dne 7. t. bi. v Florijanski ulici z enovprežnim zapravljivčkom 67 letno Marjete Presetnik, stanujočo v Rožni ulici 9, ti je dobila pri padcu več lahkih poškodb. Kakor pravi policijsko poročilo, »o izjavile priče, da je Ahlinova »vozila sicer pravilno po levi strani ceste in ae prehitro, ni pa zavpila ,op’«, da jo torej ne zadene krivda. 1 Bedakorič. Padel je mož-inteltgMt v mreže ženske, ki ima na vesti vei nečastnih deliktov. Mož je preteklost itn BKe poznal, toda optimist, kakršen j*, si je domišljal, da bo izgubljeno ovco spja-vil zopet na pravo pot ter Živel ž njo V sreči in zadovoljstvu. Ljubezensko razmerje je nameraval venčati s sveti* *a-konom, toda včeraj je ptičica sfrčaja proti jugu v drugo toplo gnezdo. 2 nje je šlo 300 moževih dinarčkov. Mož pa je točil včeraj v neki ljubljanski gostifci pri kozarčku vina bridke solze ... 1— Aretacije. Aretirana sta bila: Jtti-roslav Študent radi postopanja in Marija Nemec radi tajne prostitucije in pobega iz bolnišnice. 1— Policijske prijate: Točenje albe-holnih pijač ob prepovedanem časn 3, izzivanje na ulici 3, pijanost in razgrajanje 1, kaljenje nočnega miru 3, prestopki zglaševalnih predpisov 2, javne pohujšanje 1, prestopki cestno-polieij-skega reda 3, trganje lepakov 1. Pregled dinarskega tečaja kaže, da ima dinar rastočo tendenco in da se ta ne bo še ustavila tako kmalu. To zlasti potrjuje naša vedno večja aktivnost v trgovinski bilanci in pa rastoče okrep-Ijenje državnega proračuna, kar je zopet posledica okrepitve dinarja. Če pa dinar stalno raste, potem je treba to upoštevati tudi pri davkih. Ni samo krivično, temveč naravnost brezmiselno, da bi plačevali ljudje prav iste davke, ko je notiral dinar v Curihu 5.50 in pa kasneje, ko bi notiral še enkrat toliko. Dvig dinarja ima že ital« težke posledice za gospodarstvo. Podražitev denarja povzroča nujno stagnacijo in država, ki mora skrbeti za razmah gospodarstva, ne sme s podražitvijo davkov razvoj gospodarstva preprečiti. Davki so že itak prekomerno visoki. Omenjamo samo dohodnino, ki je tako visoka, da je mnogi ne morejo več zmagovati. Če bi obveljala današnja davčna višina tudi za čase, ko bo dinar enkrat tako visoko notiral, potem pomeni to podvojitev davkov, česar pa Slovenija gotovo ne prenese. Treba zato pričeti misliti na to, kako bi se davčna višina Gospodarstvo. Dvig dinarja in davki. X Ofertaliia licitacija. Cestni okrajni odbor Škofjeloški v Železnikih razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za prevzem fcgradbe želoznobetonskega mostu čez Poljansko Soro pri Škofji Loki. Gradbena vsota je proračunjena na 580.000 di-j narjev, cenejši alternativi načrt je dopusten. Podrobnosti v Uradnem listu z dne 9. t. m. > V inaruko društvo za politični okraj Novo mesto, v Novem mestu priredi v ; nedeljo, dne 22. t-. m. ob poldeseti uri j dopoldne v prostorih drž. kmetijske šole na Grmu svoj letošnji občni zbor. I eni povodom se vrši predavanje »o najuspešnejšem zatiranju trtnih bolezni, zlasti paleža in plesnobe. Po zborovanju ob 11. uri se vrši istotam pokušnja letošnjih vin in določevanje alkohola. V' to svrho naj prinese vsak udeleženec malo pokušnjo svojega pridelka s Beboj. K zborovanju in vinski pokušnji se vabijo tako vinogradniki kot vinski kupci, ki bodo imeli priliko spoznati in nakupiti dobra dolenjska vina. Ljubljanska bona. Dne lt. februarja. Vrednote: - in pol odst. državna renta za vojno škodo 130- 182.50, 7 odst. invest. pos. i* 1. 1921 C4, Celjska posoj. 206—212, LjublJ. kred. b. 285, Merkant. banka 115-116-115, I. hrv. šted. 892- 900, Slav. banka 75, Stroj. tov. hi 11 v. 132—146, Trb. prem dr. 890 405. 7-druž. pap. 100. Stavbn. dr. 280— 290, 4 in pol odst. kr. del ni. po« i* 1 »911 22.25-22.25-22.05. prilagodila dvigu dinarja. Zlasti pa mota biti vse pravočasno pripravljeno aa slučaj, da bi se dinar približal svoji zlati vrednosti. Doživeti moremo težke gospodarske krize, če se ne bi to pravočasno uredilo. In zato spominjamo na rastočo dispariteto med davki in dvignjenim dinarje* /-6 danes merodajne kroge. Za direktne davke treba najti poseben način, za indirektne pa poseben. Kakor je v carini uveljavljen agio, tako bi se moral isti uveljaviti tudi pri trošarini Drugače znamo priti do tega, da bo trošarina dvakrat tako visoka, kakor pa velja obdačen predmet Trgovec plačuje davek v zlati višini, ne sme se pa zgoditi, da ga bo plačeval še dvakrat višje. Na ta način bi se življenje tako zelo podražilo, da bo posledica tega splošna nezadovoljnost. Zato je treba, da se spravijo tudi davki v sklad z dvigom dinarja in to čim preje. To je zahteva vseh davkoplačevalcev in ker je ta zahteva tudi pravična in utemeljena, jo je treba upoštevati in izvesti! Produkti: Deske 25 mm, monte frko meja big Mo frizi hrastovi od 4-9, od 25-60, I. II. frko 1’ostojna den. 1340, remeljni 70/80, 80/80 Sv, ,rk° Pod,brd0 blg- 58°- matleiri 75X22o mm paral, na živ rob, pričelj. frko ostojna den. 600, bukova drva, 1 m doli napol suha frko naklad, post. kol. 2 vag. den! 19,big. 20, za kij. 19, pšenica bačka par. Lj. big. 560, pšenica domača frko Lj. den 475. big. 510, otrobi pšenični, fini juta vreče B/N frko vngon Lj. big. 240, otrobi pšenični fini, pol-juta vreče, pol papirnate vreče, frko l'ostojna trans. big. 250, koruza nova februar par. Huma big. 215, koruza nova. prornpt. irko Postojna trans. big. 275, koruza nov« maror, frko Postojna trans. big. 290, koru-/..» nova april, frko Postojna trans big. 295. koruza defokt. nova umetno sušena frko Lj. big. 260, čiukvantin prompt. frko Poatoj na trauH. big. 840, rž par. Lj. big 490, ovef-••rbski par. Lj. big. 880, oves bački rešetan loco Lj. big. 865, proso prekmursko, frko Dolnja Lendavo big. 800, fižol ribničan ži-»čon b/rt frko Postojna trans. den. 340, fižol koks L štajerski b/n, frko vagon Postojna trans. big. 525, fižol mandatom čiščen b/n. frko vngon Postojna trans. big. 465, krompir beli frko dolenjska postaja big. 157.50. krompir rdečkast semenski frko štajer. postaja big. 185, moka pšenična frko Veliki Bečkerek «0« baza. big. 780. BOBZE. t‘urili. tO. februarja. Beograd 8.475, Nev*-York 518.50, Pariz 27.80, London 24.81, Milan 21.48, Praga 15.30, Sofija 8.775, Bukarešti 2.675, Dunaj 0.0073, Budimpešta 0.0072. Beograd, 10. februarja. Pariz 328 do 330. London 292.50 do 293, Milan 252.50 do 26a P rogu 180.25 do 180.50, Curih 1178 do 1180, New - York 61 do 61.20, Dunaj 0.080 do 0.0861. Budimpešta 0.0848 do 0.0852. To in ono. KAJ JK VREDNA SLAVA. Asatule France, tako čitam v nekem francoskem almanahu je zahajal še kot. s slavo venean starček rad v velike modne trgovine ter- ogledoval lepe manekine (dame, ki služijo kot krojaški modeli) — in ko mu je nekoč tak živ model prav posebno ugajal, se s. čutil kljub svoji glavi prevzvišenega, da bi se gospodični ne bil predstavil. Gospod, ki se je nahajal v pesnikovi družbi, je izrekel s svečano ginjenostjo slavno ime: »Dovolite — to je Anatole France, član francoske akademije!« Mauekiuu je bilo to docela vseeno. Gospod je ponovil: »Gospod Anatole France, član francoske akademije' c Te besede so damo elektrizirale: »0, go-spsd je član akademije! — Oh, kako sem reseda, da sem spoznala Pierre Loli-ja.« Ib povedanega sledi: Človek ni nikdar dovolj »laven. Toda včasih pride slava vendar prav. * Isti Anatole France (tako je bilo citati v »Cri de Pariš«) je prišel včasih v športno redakcijo lista »Figaroc svojega prijatelja de Caillaveta malo zafrkavat. Nekega dne pride France zopet v uredništvo. Ubogi Caillavet sedi pri pisalni inizi in ue more dokončati pričetega članka. Napisati ima duhovito notico za članek o neki regati.------- »Oh,« vzdihne, »dobro opiljeno stvarico bi rabil. Vi ste mojster v takih stvareh! Bodite tako prijazni in napišite mi hitro kako malenkost v vašem žanru, tako da jo podpišem lahko jaz, Caillavet.« Anatole France se vsede in napiše dražesten člančič o regatah. Anatole France o športu! Kaka senzacija — že bi to kdo vedel. Kak zaklad za časopisi Drogi dan pride mojster zopet v uredništvo »Figaro«. Caillavet ga sprejme in se krivi od smeha: »Ali veste, kaj se je zgodilo z vašim člankom? Urednik ga je črtal! »Popolnoma nerabno!«, je dejal.« Tako je uvidel mojster Anatole France, da je slavno ime vendarle nekaj vredno. 0 tem se je prepričal tudi njegov kolega Rudyard Kipling. Temu se je namreč pripetilo sledeče: Plaieval je vse svoje izdatke s čeki. Na ta način se — pri navadnem človeku — bančna vloga vedno manjša, dokler slednjič ni popolnoma izčrpana. Toda pesniku »Kim a* se je zgodilo, da je šeke podpisoval iu podpisaval, vendar ga banka ni nik- . dar oovesiila, da ga je obremenila s kakim j z^esaom. iupiuifcu se je zaeia stvar končno venuane uen-oimo čudna, zato se je zanimal pi ijtuuO ia^uuetJkO. iu ugoiovu je, ua njegovi čeki niso bili inu.aai' pri cauiii piezeuuraui, temveč shra-iijc 1.1 Loi uutogiaini, da, vcasiu tudi kot taki pmUaui za vsote, v primeru s katerimi je tula nominalna vrednost ceka malenkostna! ho je pesniK io zazuai, ga je obšla prvič slutnja nesmrtnosti. : Ge sodJiiK. zmami. Brzojavke iz Belfasta ua Anglešaem poročajo, da so prišli tam ob priliki neke zapuščinske razprave do nena-vuunega odkritja: Sodnik, ki je napravil testament, je bil proglašen umobolnim, a nijuo temu je ostal na svojem službenem mestu in tako se je zgodilo, da je dal suk-ces.vno pet popolnoma zdravih ljudi internirati v blaznici. UKRADENI K02LH. Mis Marguerite Namara je mlada in jako lepa pevka, ki je očarovala pred dvemi leti posetnike pariške komične opere. Fred nekaj tedni je odpotovala umetnica v Ameriko. Ko se je hotela v Cherbourgu ukrcati, je opazila, da ji je bil ukraden dragocen kožuh. umetnice so praznoverne. Ukradene stvari prinašajo reklamo in reklama srečo. Mis Namera si je mislila, da je ukradena kožuhovina cenejša reklama kakor ukraden biserni kolje, vložila je ovadbo pri policiji ter se je odpeljala v Ameriko. r oiicija je medtem storila svojo dolžnost in je tatu kmalu našla. Mož se je pisal Re-noult. Vzel je bil kožuhovino enostavno seboj ko jo je videl ležati na prtljagi elegantne dame. Moj bog, ak’o ima mlada dama pet velikih in še nekaj malih kovčekov seboj in potuje v Ameriko, jo izguba kožuha najbrž ne bo preveč bolela. Kupila si bom drugega. Ali pa si ga bo dala podariti Čemu ji bo ta kožuh? si je mislil Renoult. On je pa kožuh res rabil. Ko je prišla policija v podstrešno stanovanje uboge pare, je takoj videla, čemu je Renoult kožuh rabil. Na trdi slamnici je ležalo troje otročičev, od katerih sta bila dva bolna. Fa«je mrzlo je bilo v sobi, morski veter je žvižgal okrog oken, toda otrokom je bilo dobro; do preko ušes so bili pokriti s plaščem mis Namare. Oče je stal poleg njih, solze so mu tekle po licih in stiskal je pesti, ko »o odnesli kožuh! Stražnikom je bilo žal. toda kaj 6o hoteli ? Kožuh je bil last mis Na-mnre in ne tatu Renoult«. Ako bi bil ta ne- i roda vaaj toliko pameteu, da bi bil kožuh j prodal in kupil za denar par volnenih odej j za otročiče. Toda ne, ravno lisičji kožuh je | hotel imeti! — Idijot! j Policija je moža zaprla in brzojavila stvar | mis Namari. I Čez dva dni je prišel odgovor: »Vrnite ko- I žuh Renoultu, da njegovih otročičev ne bo zeblo. Od tožbe odstopam. Moj pariški bankir bo nakazal Renoultu tisoč frankov. Sporočite mi brzojavno, kako *e godi otrokom.« Kaj je rekla cherbourška policija k tej brzojavki, ni znano, toda kožuh je poslal za mis Namaro šele sedaj re» dragocen, kot spomin in kot reklama. Reklama? — Egalno! Kadar nastopi mis Namara zopet v komični operi, si kupim vstopnico za prvo vrsto in bom aplavdiral bolj kakor vsi drugi skupaj. IZSILJEVALKA. Ze več let je živelo v raznih švicarskih mestih in večjih zdraviliščih precejšnje število sicer mogoče prav pogumnih možakarjev v neprestanem strahu pred neko žensko. Marija Ddhler je njeno ime. Marija Dohler, doma iz kantona Bern, je namreč virtuozi-nja v izsiljevanju. Njena tehnika je bila enostavna: Sklenitev prijateljstva, razvoj prijateljstva do ljubezni, na kulminacijski točki ljubezni — nežno priznanje ali pa uenežna obdoižitev. Vodilni obratni princip njene ho-ricontalne obrti je bil istočasno obdelovanje kolikor inožno velikega števlia žrtev. Rezultat je bil vedno isti: franki, stabilni švicarski franki in sicer tisoči in tisoči švicarskih frankov. Rentabiliteti njene obrti primerno je nastopala Marija z eleganco, ki je zmešala možgane najelegantnejših mož v Curihu. Njena stanovanjska oprema je reprezentira- ; la vrednost 25.000 frankov. Leta in leta je i cvetelo podjetje. Kupčijska korespondenca ; je imela v primeri z malim poslovnim okoli- ; šem ogromen obseg. Neki možakar, ki Ma- j rijiuih namigavanj dosledno in trdovratno ni j hotel razumeti, je dobil od nje tekom dveh j let enič manj kakor 250 izseljevalnih pisem. Končno se je pa vendarle združila trojica vrlih mož, ki je premagala strah pred Marijo in bojazen pred smešnostjo, ter je dala oblasti migljaj... Ljudje so imeli pred Marijinimi zmožnostmi tak rešpekt, da sini upal. ko je sedela Venera v preiskovalnem zaporu, prestopiti praga njene celice noben policijski uradnik, noben sodnik, uiti noben državni pravdnih — brez prič. Bila bi v stanu, da bi bila obdolžila najbolj serijoznega čuvarja pravice atake na njeno krepost. Sedaj ima tri leta in pol časa za premišljevanje o izpopolnitvi svoje metode. Ko pride iz luknjo, še ne bo utara niti 44 let. Za podjetno obrtnico ni to še nobena starost, in ies tri leta bodo moški gotovo še ravno taki bedaki kakor danes. Sirite .Nerod. Dnevnik*. Prosveta. — Tkalčičev komorni trio (Humi, Tkalčič, Ličar) priredi v pondeljek 16. i. m. v Filharmonični dvorani svoj koncert s sledečim sporedom: Saint-Saens: Trio F- dur. Beenthoven: Trio B- dur. Dvorak: Dunki. Te tri skladbe svetovnega slovesa, izvajane po umetnikih najboljšega glasu, so nam porok, da nam l>o nudi Iveliki mojster na čelu Tkalčič, 7. obema tovarišema najplemenitejši užitek na tem svojem koncertu. Posamezni sedeži se dobivajo v Matični knjigarni, abonentom se dostavijo vstopnice na. dom. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Olavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna >Merkur< v Ljubljani Hočete Imeti uspeha? Oglašujte v .Narodnem Dnevniku" London: (9.) Burni doživljaji. Roman južnega morja. Tako so si krčili pot * obrežju proti domu. listali črnci so pograbili moža, ki ga je nosil, tei ga vlekli in suvali naprej. Mnogo jih je bilo med njimi, ki so gojili vročo željo, da bi mogli Sheldona potegniti v pesek, skočiti nanj in ga pomandinti v brezoblično kepo. Toda automatična pištola xa nje-jovim pasom in smrt, ki je treskala iž nje ter au-tomatični, smrti kljubujoči duh v tem možu je povzročil, da so opustili take misli in se pehali in ;rudili, spraviti ga iz viharja v varno zavetje. Čeprav je bil premočen in izčrpan, vendar ga je presenetila lahkota, s katero se je preoblačil v svežo obleko. Dasi je bil strašno oslabljen, je vendar opažal, da se mu stanje boljša. Bolezen se je zčrpala in pričel je okrevati. Da me le ne bi zgrabila mrzlica, — je ae- nkazujete? Ali naj poskusim poslati čoln na celino? Med skrinjo s signalnimi prapori in biljardnim pravilnikom je visel na zidu zakonik. Sheldon je pogledal vanj in se prepričal o danem znamenju, nato je odgovoril. Njegov mladi sluga je obesil na drog za zastave bel prapor nad rudečim, kar je pomenilo: Odjadrajte v varno zavetje na Neal Islandk Kapitan Obesen je ta signal pričakoval — to je dokazovala naglica, s katero je dal dvigniti obe verigi sider. Sidra sama pa je privezana na boje, pustil na dnu, da jih dvigne kasneje, ko se vreme izboljša, -lessie se je okrenila pod razpetim jadrom; nato so razvili še zadnje, z dvema pasoma prišito jadro. Oddrčala je kot isker konj ter se izognila balesimski sipini v polovični razdalji kabla. Prednc pa je ob jadrala ono mesto, jo je pogoltnil ogromen naval vetra in dežja, ki je pridrvel iz daljave. Vso to noč so navali burje udarjali ob Beran-de, ruvali drevje, podirali kolibe za kopro in stre- ,„i: l.s _ 11. ___i.:k Shol. — Da me le ne bi zgrabila mrznea, — ^ J ^ . TV > ikh - qv,«i l in v tem hiDU ie tudi sklenil vzeti kinm, j šali hišo, ki je stala na svojih visokih koleh, Shei J^Zne tako kSk‘ da bomogel prenesti to don pa je spal trdno. Vsa ta vihra je šla neopaženo ^ j mimo njega, niti za hip se ni prebudil. Tudi se ni Nato se je splazil na veranda Dež je prenehal, j zganil na svoji postelji in ni sanjal ničesar. Ko se , " w iti J. bn zmanjšal v zmerno burjo, je predramil, je bil kot prerojen, začutil je tudi : — tl . net naraščati Razburkano morje je udarja- j glad. Cel teden je bil minil, odkar je povžil zadnjo dasi J© l>l!« o običajna močvuma mrzlica, ga je v ob obrežje in neskončni, razpenjeni valovi so se j hrana Izpil je čašo zgoščene smetane, ki jo je pre- j teku oseminštiridesetih ur izmozgala tako, kako. nndali in tre- je razredčil z vodo in ob deseti uri se je že osmelil je poslal Seelee. Jessie je na pol poti med vasjo jn Neal Islandom nasedla na breg. Šele ob mraku sta prišla dva moža njene posadke s poročilom, da sta kapitan Obeson in ostali pomorščak utonila. Iz njihovega pripovedovanja je Sheldon posnel, da je •lessie za vedno izgubljena. Kot nameček na vse to gorje ga je pričela stresati Še mrzlica. Pol ure kasneje je že ves gorel. Pri tem pa je dobro vedel, da mora čakati še najmanj en dan, predno sme vzeti najmanjšo količino kinina. Zlezel je pod kopo odej ter se malo kasneje zalotil pri glasnem smehu. Mera gorja je bila polna. Razen potresa in poplave od orkana ga je zadelo že vse, kar je hudega na 9vetu. Ladija Flibberty - Gibbet je bila gotovo v zatišju zaliva Mboli. Ker je bil izkusil takorekoč že vse gorje, je moralo nastopiti izboljšanje. In zato se je, trepetajoč pod svojimi odejami od mrzlice glasno zasmejal; njegovi služabniki pa so majali z glavami in se Čudili, kakšni vragi so ti njihovi gospodarji. IV. poglavje. Joana Lacklandova. Prihodnji dan je pihal severnozapadni veter in Sheldon je bil ves izčrpan od mrzlice. Njegova oslabelost jo naraščanje bolezni le še podpirala; /1 n c i i ia l»il n inn r«/\Av5ivnil trilV/llDn fffl 1A V menjali dvesto čevljev od celine, padali in tre- ^ •««-«™ui z. vouo m ou ™ kali ob breg Jessie se je potapljala in dvigala na ter povzil kozarec čaja z mesnim izvlečkom. Razvojih dveh sidrih in vsak drugi ali tretji val je pre- j veselil ga je tudi položaj v bolnici. Kljub besnemu tavil kliun ladje. Na dvigalnem lancu sta trdo in i viharju je umrl samo en mož in le en divjak je zbo-erodno vihrali dve zastavi, podobni dvema če- lel nanovo; pol ducata velih mož pa se je že plazilo -erokotnima kosoma gibkega, železnega kgsitra. j proti Bvojim barakam. Radoveden je bil, ce je vina ie bila modra, druga rudeča. Vedel je, kaj to j har odpihal bolezen in očistil okuženo ozračje, omeni po zasebnem zakoniku na Berande. >Kaj 1 Ob enajsti uri je prispel * Balesuno sel, k. ga IV U H »V.V1/V VM. M' --- W 7 bi ga mogla šele v desetih dnevih, če bi bil v normalnem stanju. Zato pa jo griža ponehala na Berande. Okrog dvajset bolnikov je sicer še vodno ležalo v bolnici; toda njihovo stanje se je boljšalo od uro do ure. Umrl je le (.Klen od njih — namreč oni mož, čegar brat je tako silno jadikoval, mesto da bi ipu bil odganjal muhe. (Dalje prih.) Josip Petelirtc, na veltKo! (Uln frvienav«#« »»•■••A«) oh vodj N* m“l0 ’ Primež« poDebHCln* ra Mvfll«. ter0JaCe. C.vlJ«rJ. »«dlorIe, Urao, platani«*, ta,-~ke«. ««•«**•. ton.^.na b.«*^ Telefon «S .... Namočeno polenovko se dobi vsako sredo in petek pri tvrdki KOVAČIČ & JAPELJ, Ljubljana kakor tudi najboljše špecerijsko In kolonijalno blago po najnižjih cenah. Najboljši Šivalni stroj I« edino le Josip Petelinc-a znamka _ Grltzner in Adler aa rodbino, obrt In Induatrijo Ljubljana v,g, ipomanlk* Nouk » muiju trenuten. Vefletn« g«renc!)». Delavnica ca popravil« N, Milk« TtUfon »1» ** S s ■ Razširjajte »Narodni Dnevnik" 1 VINOCET tovarna vinskega kisa. 4. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ;jaf- Zahtevajte ponudboj! *^C Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji., Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta itev.ia, II. nadstropje. ■■■■■■■■■■HiillllUIIIIHin11*11