Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani y saboto 20 maja 1854 List 4 Veliki zbor krajnske kmetijske družbe krajc 5 funt do dobrega umorjenih pa po 50 (Dalje.) Gosp. dr. Orel je zboru naznaniti dal besedico o sviloreji na Krajnskem , krajc. do goldinarja Potem je gospod odbornik M přijel in v prepričavnem govoru priporocal našikmetovavc besedo po vec VJ dil nesreća je vselej — je rekel gosp. govornik 53 aJ Prava ako ako mu iz ktere povzamemo sledeče, kar ni le važno za se kmetovavec zanasa le na en o««, «nu mu *« krajnsko, temuč za vsako slovenskih deželá zavolj spodleti, potem jepajoj. Taka je s krompirjem zlo enacih podnebnih razmer. Gosp. dr. Orel pravi: Krompir, izpervega zaničevan, da so se ljudjé sem * m m m m • Vi « I 1 v I • i A _ A • 1 • 1 • v à â 1 . ^ m • .. 7 -O ce bi se sviloreja prav prav razsirila po deželi y bo tertj mogl z brici siliti, da so ga sadili, je kmalo ne dá. Da se y to tak dobiček za njo, da se zdaj celô prerajtali spodrinil nektere druge sadeže, zlasti soćivje, tako postal za človeški živež in živinskó Opustili so kmetovavci druge sadeže ali jih pa zamore razširiti, ako se gospo- daje gl darji le prav živo murvoreje poprimejo, je jasno kot beli dan, zakaj murva, naj se izreja na vi- saj premalo sadili — kar začne leta 1846kromp A « . A « * « m. mm -mm m m. • # . * m • a A V « ^ • JL pico soko ali bolj pritlično, naj bo murva bela ali m o- gnjiti in gnjije še do današnjega dné retianova, kaj veselo raste po dolinah in vi- dobrotljivosti ljubega krompirja krajšati hotel s a v a h, v vsaki zemlji 5 ona ne potřebuje posebnoga oskerbovanja in je sploh močno, ne mehkužno dřevo. Ako se ji veje pred v teški ilovci ne; gosp. Malič na dalj meri ne p V . v pra v. . ^ . V, . — J. ..JV j, , v. lotiil 5 kresom (pred 24. junijom) porežejo, bo pognala grah vnovič take niladike, ki so dosto moćne čez zimo delavnega člověka A m m m rN mm lé ✓ v t 1 # V • V • X I • mm I • j v i m a « pet bolj sočivja: fižol da bi reče želim le, da bi ga sadili zraven njega pa se Sočivje je dob 5 m 1 d 5 g delà bob jéd, 9 ki dobro prestati. Svi lodi (zidni červiči), k i se izle- redita člověka dobro, ki sine v • -* « • I • • • i V » • • • « i «. « m zej o, «««vj »u* t.* fMxj "y ru&M1,j" j v x* i. in i 5. majom, potrebu je jo i z p e r v a noter do tistega časa, da so se vdrugič izle vili, več gor- jo spita in molzo pomnoži kote. kakor murva prej ali poznej poganin med sccivje je naj bolji nadomcstovavec m Bob in fižol mesa kupovati; esa. Krom- nabaše scer člověka, naredi živini velik vamp, 3 - — -----? kakor sploh vsaka mlada stvar; morajo tedaj t ali p t m bolj na gorkem biti 18 stopinj po Romer. gor- krompirja živé ne daje; zato so ljudjé, ki samo od korneru se jim naj bolje prileže: kakor pa bolj do rašajo in močneje prihajajo, naj se zmanjšuje gor 5 bolj leni in se pri delu kmalo trudijo. Konj s krompirjem pitan se koj potiti zacne, ako le malo delà Jiaocaju ni inutiitjt piuiajaju ^ ucjj ov ^maujoujv/ ^ui- j^uvuv j mhu i ujuiu utiu» ¥ JUZÍ1I AlIlCnkîj kota do 15 stopinj; pozneje pa jim naj bolj tekne, imajo krompirja več kot mi, ne morejo delavci pa sonce na ňje pripeka, jih umori. Posebno takrat, kadar se ima take veka d ako ponoči in podnevi, naj je vreme kakoršno koli, teško delajo v rudnikih, brez b ob prosti hladni zrak čez-nje vleče. Ce 3 ki biti 5 in posebno pa se možg dele v sebi, dakrepčaj Sočivj toraj bi so svilni ćerviči v mešičke zapredovati zacnejo trebujejo hlada, scer bo galeta, ki so jo izpredli 5 5 po vsa čivje tudi tisti možaki pridno vživati mogli, ki se ukvarjajo z védnostmi in učenostmi, da izdelani zmešana, vozlata , malovredna. — Kar klajo za možgani dobivajo po fosfornem * / _ .« . A . * Vf f I 1 V • murvo vtiče, naj se mlajim v pervih dôbah moči. Pa še od druge je vjeku spet nove vje za kme perje od tistih murb poklada, ki rastejo narav- tovavca dobro. Ker sočivje s koreninami svojimi v zadnji dôbi naj se ki nem in so bolj pritlične, pa poklada le perje od starih drevés in tacih ^ stojé bolj na visokcm (se vé da, ako so okoljšine take globoko v emlj seze 5 se redi bolj od spod nj ih zemeljnih delov, ne spi va tedaj zgornji zemlji pre tanjki korenin v zemlji gnojijo )OiJ na VlSOKCUl ^se ve ua , ahu »U uivuijcsiiic vec moci, — uokaujni nuiuuu V da ima gospodar v dolini in na visokem murve), parst bolj, kot sterniša žitne, — sočivje delà več )kro perje iim škodje, vsahnieno pa še bolj; sence zemlji, da ostane bolj vlažna in rahla, in lOIVly «t ua lilia ^UOJJl/UUI \ uuiiiii JI! um ▼ iuvuvmi t v jm Zlo mokro perje jim škod je, vsahnjeno pa še bolj; vlažno (fajhtno) vživajo brez škode. at ce zemlji, da ostane bolj vlažna in rahla plevél. Vse to spričuje mnogoverstno do Po teh vodilih so poslednje leta v Ljubljani broto sočivja Naj se taki kokoni izrejeni bili,*da so tabrikanti na~Dunaji tovavci spet bolj poprijeli! Naj bi sočivj tedaj naši km s 5 ki se je přidělala iz njih, k naj lepši laški turšico in krompirjem vred nas branilo slabih funt čiste svilo prištevali in tudi tako plačevali: iO funtov do brih kokonov je namreč dalo svile. Zmiraj bolj se razširjuje murvo - in sviloreja po Dolenskem, Gorenskem in Notrajnskem, in povsod se hvalijo ž njo, kjer ravnajo umno ž njo. Cez letin (Konec sledi.} 300 funtov Ianskih kokonov je přejela sama gospa Orlova za izmotanje, morebiti ravno toliko jih je Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji. Poslovenil Mihael Verne. Počasno pojemanje 0 •• «V. % Ravno tista modroet, ki je storila, da se o nastopu , delà tudi, da konec šlo v Gorico. Gosp. dr. Orel pa nakupuje tudi zime mraz malo po malem množi, kokone na debelo in drobno, ter plaču je funt ži- zime malo po malem péjema, in da se ojeter letni čas vi h 5 V aie* UVMVII/ iu ui vunu ^ * \ a J/IM VMJ^' * ^ • ■ v " ■ ------ —--- rw ---------- Y J kakor so manj ali bolj dobri, po 36 do 45 počaei svojemu koncu bliža. Sonce se mudi ze dalje — 158 — na zemlji, in njegovi žarki jo grejejo žo močneje. Snežni piši ne temné več zraka: noći spremlja le se majhna slana in zmerzlina, ki pa spet zgine, kakor hitro se polđnevno sonce bliža« Megle in sopari se pozgubé v jasnem zraku, ali se izlijejo v rodovitnem dežju. Zemlja prihaja rahla, in je pripravna, se mokrotě napiti. Tit in tam kali nježna setev, suhe veje poganjajo nježno popje, in marsikaksna travica se kaže prederzoa lz zemlje. Vidi se, kako se narava pripravlja, v nekoliko tednih senožetim njih kinć, drevesom perje in ver-tom cvetlice spet dati. S skrivno delavnostjo vpeljaje narava spomlad, ceravno jo viharji in toča in merzle noči se zaderžujejo. V krátkém se pusta podoba narave iz zemlje zbriše, in nase oči se veselijo nje mladostne lepote. Po tacih stopinjah grejo vse spremembe v naravi. Vsaka stvar, ki jo vidimo, se napravlja po mnogih poprejsnjih vspehih, in tisuč majhnih okolišin, ki jih ne zapazimo, sledi ena za drugo, prej ko se namen na-ave doseže. Mnogo mnogo moči se mora omajati, prej o ena sama travica zraste, ali da se le en sam popek razcvete. Vse tište spremembe, ki so nam pozimi tako neprijetne bile, so morale biti, da se je iz neprijetnega scimilo prijetno. Viharjev, dežja, snega in mraza je bilo treba, če se je imela zemlja odpočiti in k novi ro-dovitnosti okrepčati. In vse te spremembe se niso smele ne prej ne pozneje, ne počasniše ne hitrejše zgoditi, tudi ne manj, ne več časa terpeti, če se ni imela rodovitnost zemlje nekako okratiti. Sedaj, ko se nam koristna naprava narave očitno kaže, spoznamo nje namene. Nasledki zime nas lahko živo prepričajo, daje zemlji dobrota. Kakor se letni časi spremenjajo, tako se spreme- njajo tudi osode našega življenja. V življenju vsacega člověka se najde tako nezapopadljiva zveza uzrokov in vspehov, da nam še le prihodnost razodeva, zakaj je ta ali una prigodba potrebna in dobra bila l Podučno-kratkočasne drobtinice. Pogovor kmečkega očeta s svojim sinom deseto- šolcom. Oče; Predragi Jože, zlo me veselí, da si přišel spet domu. Leto in dan je že okoli, kar te ni bilo doma. Sin: Tudi mene mocno veseli, vas viditi vesele in zdrave. Saj veste, da vsak otrok z veseljem gré na svoj rojstni dom, in s posebno radostjo přiteče v naročje svojih ljubih starišev. Oče: Res je to. Preden se pa kaj več pomeniva, te moram najprej nekaj poprašati. In to je: kako bom govoril s teboj ? Ali te hočem tika ti ali vikati? Vém dobro, da se bo tebi čulno zdelo to moje vprašanje, pa poslušaj od kod to pride: Ni davnej, kar smo bili po-klicani v učilnico, kjer smo imeli soseskini zbor. Bili so pri tem zboru vsi odhorniki z županom vred, pa tudi drugi nekteri sosedje. Posvetovali smo se zavoljo nekih občinskih stroškov. Ko smo to obravnali, gremo vsi k-očetu županu, in smo dali — vsak za en poliček. Pri vinu pa véš, da se ljudjé menijo mnogih reći. Prišla jo beseda tudi na te. Zlo so te hvalili vsi sosedje. Déli so, da si pameten, moder šolar, zraven pa ponižen, zato je upati, da bo kdaj iz tebe še kak veljaven mož. Se vé, da se je to meni dobro zdelo, zakaj, če kdo hvali sina, se starišem bolje zdí, kakor da bi hvalil same stariše. Potem vstane oče župan, pomakne malo po strani svojo oštirsko kapico, iu govori takole: Sosedje, zdaj pa vsi tiho bodite, govoril bom jez vam nektere besede. Sosedje vtihnejo, na komolcih sloné svoje pipe iz ust vzamejo in debelo gledajo očeta župana. Mislili so, da jim bo povedal kaj posebno novega od turško vojske. Župan se k meni oberne in pravi: Sosed Jakob, srečeu si, ker imaš tako dobrega sina, ki je zraven svoje briht-nosti in učenosti tudi zlo pohleven, ponižen, prijazen iu postrežljiv. On se pogovarja rad in je prijazen z vsakim otrokom, tako da je prav všeč nam vsim. Ampak Jaka véš, to ní prav, da ga ti zmerej tikáš. Rés je, da si ti njegov oče, pa moraš vediti, da je on že drugo leto v deseti šoli. Cez dvé leti bo pél novo mašo, će bo živ in zdrav. Ne spodobi se. da mu vedno praviš ti. Kaj ne véš, kako nam priporočajo omiko v naših dnéh? Kaj ne čutiš, kako nam očitajo, da smo neotesani in dřeveni, da nočemo ali pa neznámo biti prijazni, pri-Ijudni in postrežljivi, kakor so ljudjé po drugih deže-3ah itd. Potem reče oče župan: No, sosedje, kaj pa vi pravite k temu? Sem le prav govoril ali ne? Sosedje enoglasno poterdijo te besede rekoč : Prav ste govorili, oče župan, tudi mi smo ravno te misli, toda nismo hotli Jakobu tega očitati. — Potem vstáném jez, poteg-nem kapico z glave, in jo veržem na mízo, da sem se obnašal malo po gosposko, in sem rekel: Gospod pur-germajster, govorili ste prav lepo, veseli me prav posebno, ker toliko hvalile mojega sina, vender povéra vam: ceravno je že drugo leto v deseti šoli, vender ga bom tikal, dokler ne bo za tnašnika žegnan. — Kaj, ljubi moj Jože, Praviš ti k temu našemu pogovoru? Sin: Čudim se vam, oče, da mi pripovedujete take prazne in neumne pogovore. Vi ste moj oče in ostanete moj oče. Jez sem vaš sin in ostanem vaš sin. Vi me morate tikati, dokler bom živ, ko bi ne vém kaj bil. Oče: No no, če je taka, je pa tudi prav, zdaj bom saj vedil, kako obnašati se. Ce mi bo kdo v tej zadevi kaj ocital, bom rekel, da je tvoja volja, da te tikam. AI — če pa boš danes ali juter ti kak prav imeniten go- spod, kako pa takrat? Sin: Ce priplezam tudi na visoko stopiojo časne časti, me bo vselej veselilo slišati iz vaših ust besedo: Ti — moj sin! — Ker ste pa ravno sprožili od tikanja iu vikanja, vam moram pa povedati tudi jez, kakšna navada je zdaj pri gospodi zastran vikanja. Oče: Kakšna nek? Sin: Pri gospo li se ti kaj o zdaj vsi križem. Otroci nikoli drugač ne pravijo ko Ti svojim starišem, tetam in stricora. ' : Oče: E ja, tega pa vendar ne! No, če otroci ti-kajo svoje stariše, dokler so majhni, in še ne poznajo razločka med Ti in Vi, ni taka reč, saj tudi kraečki otroci tako ravnajo. (< > dïî ■ Sin: Ne ne, gola resnica je to, da pri gospodi vedno ti kaj o svoje stariše veliki odrašeni otroci, že oženjeni sinovi in omožene hčere. Bil sem v več hišah zlo gosposkih, irnel sem dosti prilik tega se prepričati. Večkrat sem slišal odrašenega gospodička prositi svojega očeta takole: Ljubi moj oče, peli me v gledišče, veliko bolj te bom potem spoštoval in te rad imel. O će: Eh! to pa ni prav, naj reče kdo kar hoče: Kako bodo spoštovali otroci svoje stariše, če jih tikajo. Sej še mi kmetje otroke vedno napeljujemo k spoštovanji starišev, vender kmalo pozabijo, ali pa zanemarijo to dolžnost. Ce nas bodo pa otroci še tikali, bo zginilo spo-štovanje. Le poslušajmo dva soseda, ktera se vikata navadno, kadar se kaj prepirata, kako hitro se spremení beseda Vi v Ti. Le pri divjih še manj olikanih ljudstvih kakor smo mi kmetje najdemo šego, da otroci tikajo svoje stariše. V izgled naj nam bodo omikani Fra nco z i, ker pri njih otroci svoje stariše tudi vi kaj o (vous). Sin: Tudi jez sem ravno te misli. Nemska gospoda pa pravi, da mora zdaj tako biti, ker je to splošna navada zdanjega sveta — je tak modi! Ce je pa ta modi, naj bo, saj ni treba, da bi nam postava bil! VišnjagorskL Coperm'ca v FeIdkirchen-u. Na parski mejí v vasi „Feldkirchen" imenovani z orozjem iz rok, z ojstro sabljo, z jako ramo, z dobro priliko, vse pa s pomočjo Božjo, ako Bog dá ! Za zdravje našega cveta na sred belega sveta, cerkve Jeruzalemske živi neka nesrecna zena, ktero so pahnili sosedje njeni iz družbe svoje, ker v gerdi vraži zapopadeni mislijo, krasne naše Riščanske bogomolje iéétï____m • t / ^ • m m 11 a » 9 9 za se vsaki da je copernica. To pa se je takole zgodilo: Blizo let je 9 ker je ondi nekega kmeta nesreća zadela 9 da mu je već živine pocepalo in o'staïa je hudo birati začela; na njegovem podu je dvakrat ogenj vstal, otrok mu je zfcolel in vec druzih nesreč ga je zadelo, tako pravi Riscanin Bogu moli in v njo milošnjo nosil da ji jaki gospod Bog pomore in izbavi (resi) iz paganske r o e, '^HMMM^^HIH^HHMH kev in samostanov ako Bog da! Za zdravje vsih naših okolnih cer ga I da nam bojo ktera vsaki Bog poma da ma je po pravi poti, glavi ui u^iu iJi/ni ub ^ a j u /ittutiu , tanuj i?"' ?----------J ------- " rojiti začelo, da to se ne godi po zunej ® apnom in kamenom okincene in orožene, od od otrej s srebrom in da mu mora biti na rejeno. Nekteri njegovih sosedov, ravno tako kratke pameti kakor on, ma torej svetjejo: naj gré k tistemu glasovitemu možaku zlatom, z z mili mi brati R Riscanske, ako Bog dá peli (krucifiksi) in podobami, naj bolj pa ' kakor v prave in srečne mesta i zdravje naših mašnikov, Z blizo Pasove, ki zna copernice 55 pa nati a Ni mu bilo ki naprej grejo, cerkve odperajo, liturgije pojejo, in za treba dvakrat réči. Vražni kmet se spravi berž na pot nas grešne Bogu se molijo! Molitva jim prijetna bila mogočnemu mojstru, ter ga zarotí: naj mu pomaga P" Bogu, ako Bog dá! Za zdravje našega okolišneg iz nadlog, sej mu placa, kar tirja. Mojster se koj na- pa glavarja, knezov in vitezov, berzićev (hitrih) in mla- , kopaćev in dičev (mladenčov), tergovcov in potnikov t v V pravi, vzame coperniško palico in nekaj želiš saboj, gré s kmetom v Feldkirehen. Tam je zacel celo hišo kopačevi In za zdravje vsakega junaka brata R prekucovati, planke okoli poslopij podirati in hlev pre- voljnega in nevoljnega! kteri je v volji, Bog ga poderži j kopavati, da bi spodil hudobnega „duha" od hiše. nikjer ga ni oajdel, anago A! kteri je pa v nevolji, Bog ga nevolje znebi, da se bra namesto njega pa strašno ne- tov nagleda, da se sonca ogreje, da se vinca napije, in mnogo mercesov, slepirjev, mv», nusm^v, — — —© — v—~..........» ----- pajkov itd. Ko je vès ta merčes pokončan iň v 5 dnéh ěem bratu domaćinu, ako Bog dá! krot kašarjev, da mu Bog dá vlast in oblast, kakor danes nam pri ^ m f m X /\ ^ mm a 1 n /^S n vi nir a \ ) n rv /I ^ f CC - ^ . * in 4 nočéh vse osnaženo bilo > vračar gospodarju iti eeli družini napovedal, da 5, noć bo copernico panal" 7. Za mize, obraza in ustanka (v stanju). „Zdrav si mi bratec, zdrav! Za zdravje te po in jim jo o pol noć i pokazal, ker na njegov klie se bó štene mize in poštenih obrazov! Kdor je to mizo pomogla prikazati hudobna baba, ki je vso to nesrećo hiši stavil, pošten mu obraz bil! Da Bog dá, kdor jo je naredila. Ko se noć stori, zacnè vračar zares svoje burke. Spremljen od gospodarja in cele njegove družine, od postavil tega leta, postavljajo tudi k leti polno in ča-stito, srećno in bogato mnogo let, pa vse iza svojega življenja, on in njegova deca za njim, ako Bog dá! Z * poljá; v levi roki nese kadilnico in kadí z zeliši, ki jih je sabo prinesel, v desni derží coperniško palico, zmiraj mermrá nekaj, česar nihče ne razume, delà križe in za^- mBstu sedeli, s kterega bi lahko vstalí! In ko ti dojdo rotuje. Ko ura polnoći bije, se ustavi, d vigne palico ta čašica in zdravica, pol je popij sedeć, pol pa stoječ, hlapcov in dekel, gré slepár 3krat okoli hiše, hleva in verhom jo stavil, ravno jo zdigal, polno in bogato, srećno in častito, ako Bog dá! Pa časno sedli in pošteno ostali ! in vedno na unern 5 pomagal Bog sedecim in vstajocim mesta sedeli, s kterega bi lahko vstalí! kviško in na vès glas kliče trikrat copernico — in glejte! naključi se, da je neka uboga kmetica, ker je v njeni in zdrav si mi, zdrav Kobe. hiši nekdo ponoći nevarno zbolel, na pomoć klicat šla svojo žlahto, in da ravno memo gré, ko slepar copernico kliče. „Jo je že zlodi pribasal" — zavpijejo iz , ki jih je slepar okoli vodil, in planejo čez revo. Ce je bolj vpila in prosila, naj jo Novičar iz austrianskih krajev 9 55 enega gerla vsi ponočnjaki fcrtf im ' ' i 1 ^ ^áUjJUfalH Iz zlatnega Praga 13. maja. Jedna gotovo zanimiviših novic na polju jugoslovanskega književstva, je V • tišti glas, kterega čitamo v 99 novinah srbskih i pusté, ker jim ja ni nič žalega storila, bolj jo sujejo in rim L P. Nenadovič poziva jugoslovansko kte ob pretepajo, dokler jim slepar sam ne rêce, da je že do- I HMHHfei WĚ V je ne činstvo k naročnini na delo iz zapuščine rajnega via «ti. Od tega časa ža je 5 let preteklo dik kega Pet Petroviéa Nje goša II imenuje nobeden gre, smé. drugac kot v copernico, vsak ji iz poti V tem delu prepeva přeslavní pesnik vse vojske Černo ako jo sreća, v nobeno hišo in noben hlev ne gorcev s Tur Će kje kaka živina zbolí ali se kakav druga ne- bena imenitna od najstarejih do najnovejih časov. No sreca komu primeri: ona je vsega kriva. Ce jo zvečer nobeno slavno ime ni ostalo prigodba (kakor omenjeni oglas pravi) na svojem mestu neomenjeno 9 včasih v izbici njeni vidijo proti nebu roke viti in ob- Naslov ti junaški pesmi, pravi gorski cvetlici, kakor jokovati svoj žalostni stan, že se dili čaje berž: „bote vi so vse delà Petrovice 9 9 je » S 1 ob od i a d Natiskuje 9 kmali bo spet kaka nesreća! copernica je ponoći se že in ni dvoumiti, da bo sk na beli dan prišla ze spet s peklensko hadobo govorila u Zastonj svarijo , naj in poducnjejo fajmošter že več let neumne ljudi, ne bojo tako slepí in tako hudobni do nedolžne reve, zastonj jim dokazuje učitelj njih prazno vražo: vse ne bo natisnjen imenik veselilo, tudi mnoge Obseglo bo delo kakih 13 tiskanih pol v osmerki ročnina mu je le 8 grošev Je Na 30 krajc. v papirju) y pomaga nic! Od tište pri starih in mladih nesrecne noci velja uboga reva za copernico! kar je za tako obsirno delo gotovo malo. Na koncu knjige kov. Serčno nas bode ke imena v njem najti. ne zametujejo knjig Jagoslovani Serbske zdravice (Konec.) 9 Naj Serbi vidijo, da s cirilico natisnjenih knjigo slovansko, kterega koli narečja, ako je s lat 9 ne kakor oni, ki večidel vsako 6. Za častitost snida in shoda. „Za slavo in pohvalo našega snida in shoda tega J. ! Kjerkoli se zastajali (srečevali) in dělali, bro storili in opravili, snid ni bil snid, in dogo dogovor nico pisana, prezerajo in zametujejo neslovanska ptujinska ali celô paganska kakor da bi bila Naročnina sve-do bil 9 kakor med srečnimi in častitimi brati R • v v ako Bog dá 5 Nobeni se deželi nemolili in z dnarmi neodkupovali, ni z jakostj služili na „Slobodiadoa razpisana je le do 13. m a j a (30. aprila na starem stilu); vendar bo g. Nenadović, kteremu se naročila v Be li grad pošiljati imajo, menda do zadnjega naročilni čas podaljsal. Iztiskov se bode le toliko tiskalo, kolikor se bo oglasilo naročnik maja y , , UI ti januovju Otupili, U III pu >V « Hun I DC UUl d- ¥ C V 1U nili in osvetili, prijatlom z jezikom iz ust, sovražnikom davalo ampak vsaki se obra- več iztisov imenitnega tega delà se po tem ne bo pro Zorislav. 160 lz Vinice na Dolenskem 13. maja. Letina se se smejo povedati, ktere pridejo v vradnih časnikih na dan nam prav dobro kaže: jabelka, hruške, slive in cesnje Prestopki te prepovedi se bojo kaznovali dooOOíl., pa tudi bodo prav polně; sterni lepo stojijo, vinske terte tudi se bo tak list zaterl ali časnik začasno prepovedal. obetajo lepega in sladkega grozdja dosto, kterega ljudjé Dnnajski vládni list od 17. t. m. je naznanil deržav komaj pričakujejo. Letos pri nas ljudjé večidel stradajo, dohodk i n troske pretecenega leta 1853 Po vendar glad oljn terpijo, ker letina tako lepo in do- snamemo iz tega naznaniia sledece: Dohodk i redni so izverstni pa 1 mil. v pri "" v " ' bro kaže. Ce nam ljubi Bog obvarje sadje, bomo za- znesli 235 milionov in 930.102 naprej dovolj živeža imeli, kterega vém, da je vsakemu 206.891 skupej tcdaj 237 mil. 136.993 treba. Dragina vina ni velika, dosto dobrega je po 3 fl. meri z letom 1852 tedaj za lOmil. in 771.855 fl. ve č) r vedro J. B c. omenjeni dohodki pa so se nabrali iz 60 mil lz Ljubljane. Tudi učenci tukajsnjega gimnazija so vpleli s koncertom v sredo žalo cvetličico v věnec ljubljanskih slovesnost, ki so se obhajale v spomin veselega zaročenja Nj. velićastva presvitlega našega cesarja. Hvalevredno so se obnašali verli gosp. pěvci in govorniki v svojih nalogah. — Preteklo nedeljo so vpričo svetlega g. knezoškofa in mnozih višjih oblastnikov stolni dekán, prečastiti gosp. Karl Zorn slovesno obhajali petdeseto obletnico nove maše; pririigar so jim bili izverstni govornik gosp. korar dr. Pogačar; po opravlje-nem cerkvenem obhajilu je bilo veliko kosilo pri gospodu knezu. — Gosp. dr. Nagy je vnovič poterjen za c. k. MHU Do_ m ljišnih davk i s k i h davkov , . 224 p r i d o b-6 mil. 452.790 fl. dohodu i nekih iz 8 mil. 448.334 davkov, iz 28 mil. 893.299 V • tnin ski h davkov iz 20 mil. 728.163 Inih dohodkov. iz 21 ? il 9 za prodani tobak, iz 5 mil. 234.851 9 467.565 ki so jih loterije skupile. Dolgov na davkih je konec leta 1853 bilo 25 milionov. — Stroški redni pa so znesli 286 milionov 313.610, izverstni 7 mil. 647.018 fl 9 skupej tedaj 293 milionov in 960.62S so se takole razdelili: za deržavi 819.173 ■HHHH^^HHHH Ti stroški pa 66 mil. d o 1 g za potrebe naj sj ke h • v 6 mil. 760.292 fl., za potrebe ministerst h zdraviteljskega svetovavca krajnske kronovine. služeni gosp. fajmošter J. Zalokar so se že preselili licij v Ljubljano, kjer hočejo domovini svoji še, kakor rajni Vertoveć, koristiti s spiso\anjem potrebnih knjig v domaćem jeziku, kterega so izversten mojster. P 20 mil. 313.519 fl., za potrebe višj blasti 10 mil. 387.661 za traj e po rski ma do 111 mil. 967.916 za potrebe ministerstva d nar st 26 mil. 49.176 ministerstva p Slavni gosp. kustos Đežman dan na dan pridno delà v mu-zeumu; poslednji ćas pa je imel posebno veliko opraviti s tištim medvedom , ki je bil unidan vstreljen na Mokrici dja 18 mil. 988.545 9 ministerstva kupcijst b e r t n i š t in deržavnih zidanj 15 mil. 284.992 ministerstva bogocastj nad Kamnikom, in je bil muzeumu izroćen, da se vversti nabéri krajnskega živalstva; delo je moglo hitro spod rok iti, ker je divjačinar že željno mesa in tac čakal. > 9 ministerstva u n a n ministerstva k m e t i j s t 621.278 863.512 398.214 fl. itd. „Oest. Corr in nauka njih oprav 4 milione 1 in mi d ni n s t a dostavlja temu naznanilu, da so se v pričujoćem letu deržavni dohodki tako ve- Kmalo bomo vidili v muzeumu to pošast, ktere meso bi selo pomnožili, da že v pervih 5 meecih presežejo dohodki na spremenljivih in nespremenijivih davkih lanskib nam vendar še Ijubši bilo kakor objem njegov Gosp. dr. Stru pi nam je z veseljem povedal, kako pridno pervih 5 mescov za 7 milionov C davek so se spet letos nekteri učenci tukajsnjega gimnazija reje svilnih ćervićev poprijeli; to oznanuje veselo příhodnost svilo reji na Krajnskem. Pravo tako! — Gosp. Lor. Lavtižar, dosihmal kaplan na Dobravi, se po-slovuje v „Danici" od svojih prijatlov in znancov, ker na sto. v Z za prihodnji mesec je 35 čez Semering se bo nek odperla na dan godu presv cesarja 9 18 augusta t. 1. Iz k t u r šk vojske se je poslednji čas ie to zvedilo, da so bili Rusi v hudi bitvi pri Ni ko poli 28 prila premagani in da gre za gosp. Baragom za misionarja v Ameriko. so zgubi v • 1500 vojakov se umaknili nazaj. Al to je Obraz precast, škofa Baraga, ki so se dali na Dunaji le malenkost proti temu, kar se pri S i list godi ker od naj imenitnejšega obrazarja Kriehuber-a malati, prodaja bukvar Lercher v Ljubljani. — Perve letošnje češnje so nam Vipavke včeraj prinesle. Novičar iz mnogih krajev Presvitli cesar so 15. dan t. m. ukazali, da se se dan na dan strašno krešejo ; trije rusoveki generali Krulov, Samovin in Adlerberg vodijo obsedo, in bombe švigajo sem ter tje, da je groza. Sam Paskievič je přišel z Gorčakovom v K da od tod zapo ima b 95.000 h kor da bi austrianska vlada ze vojsko 9 krutov nabrati, neka veduje vojski pri Silistrii. Prijatli Rusov in prijatli Tur kov gledajo tedaj radovedno zdaj na Si list padla ali se obderžala. Pa tudi poveljnik turško ali bo 5 ampak zato 9 ker se tursko-rusovska vojska zmiraj bolj zapleta in se na izhodnih in severnih mejah austrianskega cesarstva moćna armada postavlja. Ker bi utegnile prihodnj godbe nevarnost žugati cesarstvu, so ukazali cesar terdnjave pri Ruščuku Said-paša se pripravlja na bi kakor da bi rusovska armada že pred durmi bila • v pri tev, Vsak dan bo tedaj zdaj slišati od Poljsko maršira veliko rusovske armade h prigodb Na En oddelk tudi austrianska armada izhodnih deželah pomnoži 9 da turških bark je jadral 6. dan t. m. iz Carigrad na v južno- m severno cerno morje 9 se združit z anglezko-francozkimi barkami 9 zatega voljo je novo rekrutiranje po Tudi rusovske barke so se iz Helsingf vzdig trebno. Na koncu tega pisma, s kterim je ukazana bera 95.000 mož, pravijo cesar, da, zanašaje se na vsigdar zveste domoljube svojih podložnikov , so terdno prepričani, da v tem in vsem drugem, kar bi se še utegnilo ukazati v prid in čast cesarstva, bojo zvesti podložniki z veseljem pripravljeni vselej storiti. — C. k. ministerstvo je prepovedalo, da v nobenem časniku in v nobenem tiskopisu se ne smé nič povedati od marširanja kje ta ali uni oddelk stoji, kako mo- nile, se združit s tistimi, ki so pred Kronstadt m Čern og so se za povelje austrianske in rusov ske vlade začasno pomirili Stan kursa na Dunaji 18. maja 1854. Obligacije deržavnega dolga 5 4 3 2'/ " i 2 0/ 0 2 99 99 97 99 85 7 6»/4 69 V, 56 43 fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 84% fl. MIHH 29 „ eesarske armade čán da je itd, vati kar odkri 9 z eno besedo 9 nic se ne smérazgla svetu namene vojniške; edine tiste Oblig. 5% od leta 1851 B 107 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 84 Zajemi od leta 1834 . . 229 99 99 99 99 99 V) 99 Windišgrac. Waldštein. 99 99 99 » 2°„ » 20„ »10» 2Q3/ 8 99 10 „ 6 fl. 26 55 99 1839 121 y, „ Kegleviceve Cesarski cekini. Napoleondor (20 franko v) 10 fl. 55 Suverendor.......18 fl. 30 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 38 fl. Odgovorni vrednik; Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.