P C. Post ale. Esce ogni mt-co/edf e venerdi — 18 marzo 1927 Posamezna it ev ilka 25 atotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj, Stane za celo leto 15 L. » pol lela 8 » * četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto /rr 40. •V« naročila bxez do* poslane naročnine se ne moremo ozirati, Odgovorni urednik: Polde Kemperle. st. 22 V Gorici, v petek 18. marca 1927. Leto X. Nefrankirana pisma s* ne sprejemajo. Oglasl 3« računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List u.daj* konsorcij »Gor. Stra* lc*. — Tisk Katoli&k* tiskarnc v Gorici. Rie va Piazzutta S/. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli htev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Slavimo slavo___ Slavimo slavo slovanskih aposio; lov sveiih bratov C'rtla in Metodu! föos poteče 1100 let od rojstva sv. ^irila in vesoljni krščanski svet se «o ob praznovanju te pomembne obletnice spominjal obeh svetih Magovestnikov, ker je njuno veliko< z&odovinsko delo tako iesno spoje? J*° in medsebojno prepleteno, du &a^ni mogoče ločiti in razdeliti. * udi nas goriške Slovence veze xveta dolžnost, da dostojno in pr'u S;Cn? Präznujemo to spominsko slavje ter se s srcem in z dušo po; Ulobimo v blagoshvljeno delovanje svetih solunskih bratov. Kdor po- gjeda v našo književnost, v nase domove in naše cerkve, bo opaziL aa svoju apostola premalo poznumo ln Premulo častimo. In vendar sta °na dya mogočna orjaka, ki stojita ob robu davnine in dvigata zastor, l?za katerega stopajo naši predniki, «ö tedaj nevedni sinovi feme, v ve: M ° ^ svet°vne povestnice in pod blagodejni vpliv solnca božje Res; nice. Nismo poučeni kako nameravajo naše cerkvene in svetne ustanove proslaviti 1100 letnico Cirilovega rojstva. Uverjeni smo pa, da bodo v polni men izpolnile casino nahu go. Kar se cerkvene proslave tiče, nam ne pristojajo nasveti in pobu's ae. Naj priponmimo samo, da so Wovenci cast Hi svet a brat a kot sveU mka ze v 10. sioletju in se je potem to češčenje nudaljevalo skozi ves srednji vek do današnjih dni, ko i se je zlasti po prizadevanju nepo- j zabnega škofa Slomšeka krepko Pozivilo in poglobilo. Naj bi se zla; •s'n v letošnjem letu razvnelo v mo* Spcep plamen navdušenja in gore; Cllj moliiev! Pač pa moramo naslo* , Vlfi na naše prosvetne in druge kuh I turne organizacije prav odločen poziv, da se v letošnjem spomin; skem letu oddolžijo na vreden in primeren način sv. zaščitnikoma krščanskega prosvetnega del a. Saj nas celo naš jezik in naša izobraz- ba spominjata apostolske gorečno; sti svetih bratov. Let a 1863. je bila tisočletnica prh hoda velikih blugovestnikov na Nio- ravsko. Praznovali so jo vsi Slovani in tudi drugi narodi. Tudi v Rimu so slavili ob tej priliki sveia brata. Največje slovesnosti so se vršile na Velehradu na Moravskem. Med Slovenci so bile številne prireditve in vsi slovenski časopisi so prinašali članke o sv. Cirilu in Metodu. Leta 1885. so vsi Slovani z velikimi slav; nostmi praznovali tisočletni spomin smrti sv. Metoda. Po vsej slovenski zemlji sta se sv. Ciril in Metod slat vila v cerkvenih in drugih govorih in iakratni ljubljanski škof Missija je v proslavo solunskih apostolov izdal poseben pastirski list. Kako naj proslavimo spomin ve? likih bratov letošnje leto? Z otro; ško udanostjo, iskreno hvaležnost: jo in trdno zaupljivostjo! Otroško* iidani bodimo verskim resnicam, kutere sta ozmtnjevala sveta moža pred davnimi stoletji našim prednu kom in delajmo po njunem vzoru, da pride kraljestvo božje čimprej med nas. Iskreno hvalezni jima bo- dimo, ker sta vžgala v naših srcih ljubezen do rodne besede in nas učila jo spoštovati in ceniti. S tr; dnim zaupanjem verujmo in po svo* jih močeh ponmgajmo, da se cim- prej vresniči, za kar sta zivela in tr- pela: vesoljna cerkvena edinostf Spravi med krščanskim zahodom in katoliškim vzhodom bodi posvečes no letošnje spominsko leto. Dr ^n'c ženevsko zborovanje UlSLVa ttarodov ic imclo preccj Sa; Neprodirna stena, ki so jo ¦Imfk! nestrpneži prav tako era* hni D anCOski' SC rUŽi VSak dan O1-l- 1 njateljstvo, za zdaj vsaj ttirno sosedstvo, sc bo utrdilo. To* la se so na obeh straneh na delu nacionalistične silc, ki skušajo obe ^oscdi razdvojiti. Se najdejo kako Sovo Jabolko razdora, in prav v -enev, sc jim jc zadnjič znova za* Kotalilo pod no«e jabolko prcpira, saarsko vprasanje. nvmnmŠki zunAnii minister Strese^ vnraLnCiePOStaVil ™ dncvni red SpCm.° «Praznitvi okrožja Po francoskih Polki^cmX^ nc stranke, ki ne marajo zbIižanja s 1 rancozi, marvec tuhtajo naerte za osveto, so neprestano podpiha- vale žerjavico, ki je tlela. Po easo* Pisih smo brali o zavratnih umorih |rancoskih častnikov in vojakov. ßr* ko se je to zvedelo v Parizu, so narodno nestrpni listi bruhnili 7n'lSVO!..zatajcvani žolč na Nemce sni^VP ' da sc irancoske čete pa n" T Smejo (>dP()kiicati. Krivda PravMi na ncmSki strani, ncgo se ohn -VUdi pri Francozih, ki so kot v * na ncmÄkcm ozemlju notom Zaydüni tiežcli. Naravno je tak/, « a , je Ncmcu ob vsaki se K° ncdolžni nerodnosti kakci'a Kaj se godi po svetü? francoske^a vojaka kri zavrela. Neprestano je plapolal tarn ob Saari zubelj sovraštva. Trebalo ga je potjasiti, da se še kaj hujšetfa ne vname. rso nalo.uo si je naložil Strese- mann v Ženevi. Stopil je k Briandu in ^a pobaral, kako kaj meni za-- stran odpoklica francoskih cet. Francoski minister je pa .aotovo stal še prevee pod vtisom z doma in ni dal točne.Ua ocl^ovora. To pa ni Ncmca oplašilo, marveč je dal vedeti, da bo na javni seji sprožil vprašanje in se bo glasoyalo. Vsi elani Društvcncj*a odbora so bili proti temu, ker bi se pri glasovanju prav Ljotovo pokazala velika nee= dinost. Utfled Društva narodov bi vsled tega obledel. Zato so vsi napeto čakali pre= tekle sobote, ko se je imela odlo« eiti besedna bitka med Streseman* nom in Briandom. Prvi je stavil pogoje, rtaj se določi dan ko bodo francoske eete šle iz saarske kot? line; dru.^ie, štcvilo čet, ki ostane jo še na mestu se mora znižati na par sto; ta varnostna četa mora biti sc* stavljcna iz moštva različnih držav. Briand jc na prvo toeko pristal, le proti mešanim eetam se vpira in trdi, da je 800 mož premalo za var* stvo železnic in javnih naprav. V tem vstane s sedeža angleški zunanji minister in skuša prav du= hovito pomiriti Francoza in Nem- ' ca. Prosi Stresemanna, naj se nikar ne kuja za 200 mož gor ali dol, saj je Briand že na prvi dve točki pri* stal. Po pet in pol urni politični razpravi so se možje politiki zcdi* nili, da bodo Francozje izpraznili saarsko okrožje tekom treh mesc* cev. Ostane naj le 800 mož za var^ stvo. V Žencvi so se zedinili in — ska? lili vesclje vsem tistim prijatelj* skim in neprijateljskim državam, ki so si že mcncale rokc od veselja, da sta si Francoz in Nemec spet v laseh. Domači razgrajači. Oba zunanja ministra francoske? ga in nemškega je pa doma še ča? kala vroča juha. Francoski nacio? nalisti so vpili, da jc Briand zlezel Nemcem pod peto; nemški so pa sramotili Stresemanna, da sc je spet enkrat pustil od Brianda uka? niti. Nemški zunanji minister j;e je v pondeljek vozil iz Ženeve v Bcr? lin; žc na prvi nemski postaji si je lahko kupil desničarske liste, ki so mu očitali, da je ravnal po svoji glavi. Monarhistično glasilo ,Kreuz? zeitung' jc naravnost pisalo, da jc ženevsko zborovanje dokazalo ne« možnost zbližanja med Nemčijo in zapadnimi velesilami. Nemški na- cionalci so očitali ministru, da je sklcnil gnil kompromis. Raje naj bi odredil glasovanje in bi se pokaza? lo, kdo je za in kdo jc proti Nem? čiji. Nacionalna glasila so krepko pozivala svoje ministre, naj Strese? mannu pri prvi ministrski seji krepko levite bero. Takšno branjc pač ni moglo tek? niti braveu v salonskem vozu, ki je tlrdral proti Berlinu. Še bolj jc pa moral biti Strese? mann razočaran, ko je zvedel, da tudi njegovi lastni liudje nergajo. Levc stranke so mu ocitale, da jc prevee poslušal nacionalcc. Čcmu je bilo treba v Ženevi junačiti in igrati vlogo močncga moža. Saj je že od vsega začctka bilo jasno, da se bo saarska zadeva mogla resiti le, čc obe strani nekaj odjenjata. Mi moramo reči, da so ti glasovi sc najbolj pravilno presojali po? Stresemann prijadra k bregu. Ob tem vsesplošnem kritiziranju Strescmännove zunanjc politikc je vse kazalo na to, da bo ministrski svet strogo meril Stresemannove ženevske korakc. Vladnc kroge je plašila tudi Stresemannova grožnja. da bo odstopil, če mu ne dajo prav. Z njegovim odstopom bi se zrušila cela Marxova# vlada. To bi bilo za Nemčijo usodepolno. Desničarji bi sinatrali padec Marxove vlade za svojo zmago. Razmerje med Francijo in Nemčijo, ki sc komaj izboljšuje, bi se napelo in naenkrat bi vsa dosedanja politika stala na glavi. Hvala Bogu, nemška republi? ka se je topot izognila tej nevar? nosti. Scstal sc je pod Hindenbur? govim predsedstvbm ministrski svet, ki je poslušal Stresemannove razloge. Tudi hemško ? nacionalni ministri so uvideli njih upravice* nost. Soglasrio so odobrili zünanjo politiko glede saarskega vprašanja in gledc dogovora s Poljsko zarädi nemških šol v Gornji Šlcziji. V poslanski zbbrnjci bodo riiör? da nacionalisti malb porazgrajali, a se bodo vendarlc üklonili veeini. Stresemann se bö pa zadovoljno smehljal, ker je spet splaval na vrh. Nc smemo pa domnevati, da je le Stresemannova in Briandova po- litika sporazuma, vsaj kakor se na zunaj kažc, edini stvaritelj sprav? nega duha. So še drugi bolj važni in mogoeni stvaritelji. Kaj pravzaprav povzroea nape? j tost, mržnjo in sovraštvo med na* i rodi? Francoski pregovor pravi, da čc za vsc vzroke zveš, moraš vsc odpustiti. To je res. Napetost med ljudstvi izvira ponajveč iz nepo* znavanja, iz napačnega razumeva? ) nja drug drugega. 29. maja lanske? ga leta so se zbrali v Luxcmburgu odlični zastopniki francoskega in ncmškega naroda. Ustanovili so »Comite franco?allemand d' Infor? mation et de Documentation« (fran? cosko?nemski odbor za medseboj? no obveščevanje). V tem odboru ne sede le politiki ali trgovski za? stopniki, marveč tudi francoski in nemski knjižcvniki, umetniki, čas? nikarji. Odbor ima cn sedež v Ber? linu, enega v Parizu. Naloga teh podružnic je, dajati toena in nepri? stranska poročila o obeh državah. V berlinski ccntrali dobe Francozi podatke o življenju, mišljcnju in eustvovanju Nemccv, v pariški pi? sarni pa Ncmci cnaka obvestila o Franciji in francoskem 1 judstvu. Od časa do časa se člani odborov se? sta ja jo na skupne seje. Že iz tega kratkega popisa je za vsakogar umevno, da more franco? sko?nemški sporazum napredovati le, če se z dobro voljo odstranijo hotene ali nehotenc slabc predsta? ve Francozov o Nemcih in obratno. Na to pot, ki so jo brihtni domo* ljubi obeh narodov ubrali, bodo morala stopiti tudi druga ljudstva, če noče svet v najbližji bodočnosti dati besede strupenim plinom in topovom. Okno v svet. Krščanska vzajemnost. Urednik ljubljanskega »Sloven? ca«, ki se mudi v Berlinu, je govoril z drjcm Marxom. Nemski ministr? ski predsednik, vodja katoliškega centruma, je v razgovoru dejal, da bi bilo potrebno, čc bi se včasih se? stajali vodilni krščanski politiki iz raznih držav. Marsikake socialne in gospodarske ovire se bi lažje v prijateljskem razogvoru premagale, kot pa pri uradnih diplomatskih l^ogajanjih. V znak hvaležnosti. V glavnem mestu Besarabije v Višinjevu bodo Romuni postavili spomenik Mussoliniju. To bo znak hvalcžnosti, da jc ltalija priznala | Besarabijo Romuniji. Pred Šangajem. Kantonske čete imajo zmeraj več upanja na popolno zmago. Zdaj je prestopila na njih stran šc kitaj? ska mornarica pod admiralom Yan? goiri. Cujc se tudi, da bodo Rusa Borodina imenoväli za diktatorja cele južne Kitajske. Ruska diplbmacija. Anglija bi rada zavarovala Sebc proti Rusiji na tak način, da bi vse obmejne drzavc proti Rusiji našuh? tala proti Moskvi. Ruska diplorha* cija pa prav spretho tržc tb mrežo. Tudi ona si skusa pridobiti obmej? ne cirzäve. 2 Lcroriskö Jb že pod? pisala pogodbo. S Turčijb je skle? nila ugodno tt-govinsko pogodbo. Skuša si pridöSiti tudi vse baltiške države. Stran 2. >GORIŠKA STRA2A« DNEVNE VESTI Trg sv. Jelerja. Ga je še nekaj, na ne več toliko kot včasih. Na Travniku so ponaj? več izbirali srpe, kose in kmcčko orodje. Po vseh ulicah od Kornja do izvoznega trga so pa stali voz pri vo? zu vozovi s semenskim krompirjem. Čez 300 vozov so ga pripeljali. Ce? no je imcl po 1.10 do 1.40 lir. jHest? na občina jc bila tudi vescla tega krompirjevega navala, saj je do? bila na taksah kakih 900 lir. Prosimo g. prefekta, da naredi red pri osebnih izkazni? cah. Naj se enkrat za stalno določi, kako naj se izpolni rubrika »nazio? nalita« v osebnih izkaznicah. Ima? mo slučaj na Vojskem, da se vpi? suje »nazionalitä italiana« tudi za Slovencc. V Sp. Idriji prav pišejo »cittadinanza italiana«; to pač velja tudi za Slovence. Ali pa naj se piše kot v sosednji obeini Gorenji Tri? buši »nazionalitä slovena« in naj se pristavi »cittadinanza italiana«. Ob* činski načelnik in tajnik na Voj? skem se izgovarjata, češ, kaj bo pa g. prefekt rekel? — Čudno je tudi, da zahtcvajo od vseh Vojskarjev odtis palca. Kaj so vsi obcani sum? ljivi? Zeleni kriz nam sporoča, da se je v četrtek prcselil iz dosedanjih prostorov v ulico Morelli St. 26. Tja se od zdaj naprej obračajte. Telefon ostane isti št. 250. Odbor društva »Skalnica« bo imel v nedeljo dne 20. t. m. ob 4M> popoldne v društvenih prosto? rih sejo, ki naj se je udeleže vse odbornice. Predsedništvo. Vodstyo fašja. Včerajšnji »Piccolo« poroča, da se na prefekturi še vedno vrše ži? vahna posvetovanja zastran sesta? ve novega fašistovskega vodstva. Kvestura je tudi vse potrebno od? redila, da se ohrani mir in red v mestu. V nedeljo bo novo vodstvo slovesno ustoličeno. Pokrajinski tajnik je kot smo že poročali inže? nir Franc Cacccsc, doma iz notra? njosti kraljestva; v vodstvu so še korminski župan, fašistovski kon? zul Francisci, učitelj Corubolo, in? ženir Barich, inženir Franzot, pro* fesor Ma^zocco in stotnik Bramo. KAJ SI KORISTIŠ, ako kupiš ceno tcstenino? Napol? nijo se samo želodci, ne izdajo pa nič. Tcsteninc »Pekatete« so zelo redilne in ker se zelo nakuhajo, jih rnanj potrebuješ od drugih. Zanes? Ijivo prave v ]A kg originalnih za? vojih. Ali že veste? Mogoče vam še ni znano, da je iz* šla marčeva številka »Našega čol? niča«. Po vsebini in obliki prekaša »Naš čolnič« vse družinske liste. S to številko se je pa naravnost po? stavil! — Treba je, da se postavite tudi vi! Nabirajte po vseh vaseh naročnikov! Ne bo vam žal, kajti za nizko ceno 10 lir dobite list, ki prinaša prekrasne povesti, opise in veliko lepih slik. Pri upravi smo zvedeli, da so poslali tretjo številko vsem, ki dosedaj niso vrnili »Čol? niča«. S tern so postali naročniki in njihova dolžnost je, da naročnino čimpreje poravnajo. Kar najtopleje priporočamo »Naš čolnič« in pro* simo vse prijatelje, da povsod agi? tirajo zanj. Generalni fašistovski tajnik Turati bo imel 24. aprila ve? lik govor v Podgori (najbrže na Kalvariji). Tistc dni namreč se bo v Gorici vršlo veliko zborovanje vseh fašistovskih visokcšolcev. Obsojeni novinar. Ljubljanski sodniki so te dni iz? rekli obsodbo nad odgovornim urcdnikom »Slov. Naroda« drjem Jožetom Birso, našim rojakom iz Gorice. V omenjenem listu je nam? reč izšel hud napad na jugoslovan? skc škofe, češ. da so oni proti kon? kordatu med Jugoslavijo in sv. sto? lico. Birsa je obsojen na- 10.000 di? narjev in na en mesec zapora za? radi obrekovanja. De Pinedo, pogumni italijanski letalec se naha? ja1 sedaj s svojim letalom »Santa Maria« v Paraguayu v sredini južne Amerike. Za gospodarsko zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo bo ve? liko pripomogla odločitev, ki so jo sklenili vcliki trgovski krogi v Nemčiji, da pošljejo v Jugoslavijo posebno odposlanstvo strokovnja? kov, ki bodo proučevali gospodar? ske razmerc v Jugoslaviji. Za go? spodarskimi strokovnjaki si bodo ogleda'li Jugoslavijo tudi številni nemški časnikarji. Po 12ih letih! V tolažbo mnogim, ki še vedno čakajo na povratek svojcev iz sve? tovne vojne ali pa že molijo za po? koj njihove duše, jim povemo, da se vjetniki še zmeraj oglašajo. Iz Čepovana nam pišejo: Dne 8. t. m. je prejel v Dolu št. 28. pri Čepovanu Jožef Bratuž, vul? go Žcfovc, po dvanajstih letih do? pisnico od svojega sina Antona iz Rusije. Lahko si mislimo veselo iz? ncnadenjc družine, posebno pa o? četa, ko je zvedel, da mu sin še ži? vi. Vsi so bili prepričani, da je pa? del na fronti. Kaj euda, da sta oče in mati zaplakala ob veselem poro? čilu! Sin piše, da dela v rtidniku, hudo trpi in prosi, da mu oče pošlje listine, da zamore priti domov. Sc? veda mu je oče hitro vse oskrbel in sedaj vsi čakajo, kdaj pride, da po? ve o usodi še drugih, ki morda ena? ko trpe in čakajo rešitve. Prebrisana zločinka. Človek bi dejal, ko to prebere, da se je tak zločin mogel izvršiti komaj v kakem velikem mestu. Pa se je zgodil sredi naše lepe in idi? lične Vipavske doline. Tako?le je bilo: Posestnik Ivan Vidic iz Sv. Kri? ža je šel 9. marca t. 1. po opravkih v Ajdovščino. Po končanih poslih se je krepčal v gostilni pri Slokarju v Ajdovščini. K njcmu prisede do? mačinka Arzela Amalija iz Malih Žabelj št. 224. Ko ni mož pazil, mu spusti v kozarec nekaj uspavalnih praškov. Domov grede se Vidic, ki je nosil v listnici par tisočakov, onesvesti. Ničesar se zavedajoč gre, ko se prebudi, naprej proti Cesti. Spotoma se vstavi še v go? stilni pri Kravosu. Ko hače plačati svojega pol litra, zapazi, da nima več listnice. Ves preplašen gre brž javit v Ajdovščino k orožnikom. Naslednji dan je Arzela šla v Gorico, kjer je ostala do 13. t. m. Medtem pa so nekjc našli pobotni? co za naročnino »Goriške Straže«, glasečo se na Vidičeve ime. Ta je peljala sled do Arzele, ki so jo vstavili na dobraveljski postaji, ko se je vračala. Ko so jo orožniki ču* vali, je nenadoma zaprosila, naj jo puste na stran. Ko so preiskovali turn okoli, so našli lepo v zemljo potlačeno škatljico uspavalnih pra? škov. Tako se je dokazalo, da je prebrisanka vzela posestniku Vidi? cu listnico, ko se je ta premagan od uspavalnega sredstva nezave? sten zgrudil. En bankovec od tisoč lir so potem našli na križkem po* kopališču. Preiskava bo morda še druge zanimivosti spravila na dan. Ne nasedajte na limanice! Ze zadnjič enkrat je bilo v »Stra? ži«, kako hodijo po deželi razni sle? parji, ki kot agenti ali kaj drugega izvabljajo od ljudi denar. Prav tak slučaj kot smo ga zad? njič popisali iz idrijske grape, se je pripctii pred kratkim v Borjani. K neki vdovi, kateri je umrl mož pred par mcseci v Ameriki, je prišla ka? kih 35 let stara ženska in je pravila, kako je poznala v Ameriki njene? ga moža in kako je bil bolan in ka? ko je umrl. Prebrisanka je vdovo celo nagovarjala, naj ji izroči zava? rovalne listine po možu, ker ona da bo preje lahko dvignila 25.000 lir zavarovalnine. Vdova je sleparko primerno postregla in jo prenočila. Naslednje jutro je prišla v hišo še soseda, ki ima hčerko v Clevelandu. Ncznanka je tudi o tej vedela dosti povedati in je celo zatrdila, da po? šilja hčerka po njej eel zavoj ob? leke, čevljev in še denar. Vse sku? paj pa da ima zdaj nekje pri Go? rici. Dejala jc, da so bili zavoji pre? težki, da bi jih s sabo prinesla. Pač pa je povedala, kdaj naj prideio v Kobarid h korijeri, ko prinesc za? voje. — V nedeljo zvečer je ne? znanka šla v gostilno, tarn pila in plesala, da je bilo veselje. Slučajno so bili tarn navzoči tudi nekateri, ki so bili v Ameriki in so začeli sprašcvat tujko. Tej je pa kar be* sedi zmanjkalo. Fantom, ki so ž njo plesali, sc je pa zdelo, da je plesal? ka prej — moški kot pa ženska. Drugo jutro jo je neznanka zgodaj odkurila proti Kobaridu. Na dolo? čeni dan gresta vdova in njena so? seda v Kobarid h korijeri. Toda tujke ni bilo — o-d nikoder. Pač pa so čakale na njo poleg naših Bor? jank šc tri druge ženske, ki jih je slcparka, oziroma slepar na sličen. način ociganil. Tridnevnica Apostolstva molitve v cerkvi sv. Ivana. V sredo 23. in četrtek 24. t. m. se bo vršila pobožnost ob 5. uri zjutraj in ob 7 in pol zvečer. v petek 25. pa popoldne ob 4. uri. Bla'goslovila se bosta tudi dva lepa kipa: presv. Srca Jezusovega in prečistega srca Marijinega. Udeležite se v obilnem številu. CERKVENE SKLADBE ZA VELIKONOČNO DOBO. a) Slovenske skladbe. 1 1. Sicherl s Premri: 15 velikonoö nih pesmi. To je gotovo naša naj? lepša velikonočna zbirka. — V nji so za meš. zbor prirejene že stare, a še vedno lepe melodije, kakor: Cvekova — Skalovje groba, Rihar? jeva — Zveličar naš, Vavknova — Dan presveti in Riharjeva — Jezus je vstal od smrti, ki ima zlasti v sredi pristno naroden ton. Zadnji aleluja v tej pesmi je treba peti v SU taktu in ne v 4/.„ kot je zapisano, ker to zahteva ritmična enotnost skladbe. Poleg teh starejših pesmi sta sprejeti v zbirko tudi dve lepi Premrlovi — »Zveličar gre iz gro? ba« (str. 8) in nad vse mogočna »Jczus premagavec groba« (str. 9). 2. Hribnr: Posfni in velikonočni napevi. Ta zbirka ni sicer tako srečna kot Hribarjcva zbirka ad* PRABABICA (Ob uprizoritvi ,Mladike' v Gorici.) Med najpretresljivejše nemške žaloigre prištcvamo Fr. Grillparzcr? jevo »Prababico«. Ko je umetnik pisal to pretresljivo žaloigro, se je 5 dni zaprl v sobo, da bi v tihoti nemoteno zasnoval tragično dcja? nje. Našli so ga pri pisalni mizi s solzami v očeh. V lažje umevanje priobčujcmo kratko vsebino, kate? ro naj bi vsak udeleženec prečital. V mogočnem gradu sredi gozdov, koder se potikajo roparji, gospo? duje grof Borotin. Prastara, odlič? na rodovina je zagrešila v pretek? losti hud zločin. Prababica Berta je varala svojega moža in grešila s svojim ljubimcem. S tem grehom je nakopala rodbini trajno proklet? stvo. Za svoj greh se pokori s tem, da hodi v viharnih nočeh po graj? skih sobanah, dokler ne umrje zad? nji Borotinov potomec. Usodni čas se bliža. Izmed mo? gočnega debla Borotinov je ostal živ le stari grof s hčerko Bcrto. Imel je sina, ki je pa kot majhen deček nenadoma izginil. Očc je menil, da je nesrečno padel v graj? ski ribnik in utonil. V resnici pa so sina — Jaromir mu je bilo ime — ukradli roparji. Roparski pogla? var Boleslav ga je vzgojil kot last? nega sina in mu prikrival poko? Ijenje. Žaloigra se začne s prizorom, ko grof v pismu izve, da mu je umrl stričnik, zadnji moški potomec Bo« rotinov. V bolestnih vzklikih razo? dene hčerki usodo odličnih Boroti? nov. Berta ga tolaži in razodene svojo ljubav do Jaromira, ki jo je z lastno življensko nevarnostjo ne? koč rešil v gozdu in jo vzljubil. Ni? komur se niti oddaleč ne sanja, kdo je ta Jaromir. Kraljevi vojaki so bili poslani v grajsko okolico, da iztrebijo ropar? sko zalego, ki je napadala popotni? ke. V hudem boju z vojaki se je Jaromir komaj rešil na grad, kjer ga je gostoljubno sprejel grof in njegova zaročenka Berta. Na tož? no, obupano lice Borotinovo je po? sijal žarek radosti, ker jc upal, da v zetu Jaromiru dobi vrednega na? slednika. Kraljevi stotnik javi, da so roparji pobiti in se nehote za? plete v prepir z Jaromirom, ki je ropar je zagovarjal. Staro prokletstvo je privrelo na ; dan. Tudi Jaromiru se je ponoči I prikazala prababica, do pičice po? | dobna groiovi hčcrki Berti. V gra? | du zavlada strah, ki globoko pre? tresc družino in služabništvo. Da bi grof Borotin pokazal svojo udanost napram kralju, sklene, da gre osebno v boj zoper roparje. S stotnikom odideta v viharno noc, da iztrebita še zadnjo roparsko za? lego. V temni noči se bije boj. Tudi Jaromir se je skrivaj splazil iz gra* du, da bi pomagal — roparjem. V krvavcm boju je bil Jaromir ranjen. Z grofovim mečem je smrtno ranil tudi — Borotina. Na krvavem šalu, ki mu ga je dala v spomin na zaro? ko Berta, je ncsrečna deklica spo? znala, da , je njen zaročenec — ropar. Jaromir hoče skrivaj zbežati z grada. Pred begom pregovori Berto, da mu sledi. O polnoči naj bi se sestala v grajski grobnici. Medtem je grof umiral. Vojaki so zašledovali roparje in pripeljali pred umirajoeega Borotina ropar? skega poglavarja Boleslava. Starec je razodel nesrcčnemu očetu, da ga je umoril lastni sin. Pred grobnico se srečata Jaromir in pobegli Boleslav, ki izpove ne? srečnemu sinu, da je umoril očeta. V groznem obupu se zateče Jaro? mir k Bogu. Do mozga ga je pre? tresla vest, da je sin Borotinov in da je z lastno roko umoril — svo? jega roditelja. Ko je Berta zaznala grozno vest in v Jaromiru spoznala lastnega brata, se je v obupu za? strupila. V grajsko grobnico, kjer je v krsti ležalo truplo umorjenega Bo« rotina in nesrečne Berte, pride o polnoči Jaromir, ki ni še ničesar zvedel o Bertini smrti. V grobnici se mu prikaze iz krste prababica. Nesrcčni morilec jc mislil, da ima pred seboj Berto, ker je bila pra? babica do pičice podobna ncsrcčni vnukinji. Z ognjevitim hrepene? njem hoče, naj gre ž njim. Praba? bica sc mu razodene, odkrije mu v krsti ležcče truplo mrtve sestre in ga zakolje. Ob grobeh nesrečnega rodu Bo? rotinovega je jokal zadnji grofov služabnik. S tem je bila krivda oprana in Borotinovega rodu ni bi? lo več. »GORISKA STRA2A« Stran 3. ventnih in božičnih, v katerih je skladatelj prav dobro pogodil raz* Položcnje dotične dobe, a jo ven* dar priporočamo, zlasti šibkejšim zborom. 3. Železnik: Velikonočne pcsmi. okladatelj sam nam je sporočil, da lzidejo v kratkem te pcsmi; po nje* govi lani izi.šli zbirki 9 Marijinih Pesmi sodcč, smcmo upati, da bodo ßotovo zadovoljile naše boljše zbo* re. Njegove »Postne pcsmi (14)« so ravno te dni izšle; dasi nekoliko pozno, sc jih bodo vendar bolj 'Zurjeni zbori lahko naučili za pred* stoječe postne nedelje. Žclcznik gre v cerkv. glasbi dosledno svojo pot; ustvaril si je svoj poseben slog, ki 2a v vseh dosedanjih skladbah sPrctno uporablja. Višja glasova vodi pogosto v tercah, v basov* skem partu pa ju spremljajo kvint* ni postopi. Naprcdni organisti naj tfa le študirajo! 4. Hladnikove velikonocne pesmi s° Popolnoma razprodane. b) Latinske skladbe. 1. Officium nwjoris hebdomadae curri caniu. To najnovejšo koralno *nJigo, ki je v platno vezana in °premljena s krasnim tiskom bese* dila in not, bi morala imeti vsaka' cerkev, v kateri se poje oficij Ve* ukega tedna. Kmalu bo 25 let, od* kar je pokojni papež Pij X. izdal uekret o zopetni uvedbi starega, pristnega, trudicionalnega korala; v katerih naših cerkvah pa že pojo te častitljive ,večnolepe melodije? 2. Cantus chorales majoris heb* domadae ex editione vaticana. Do* cim jc gornji Officium pripraven bolj za duhovnike, jc ta zbirka na* lašč prirejena za pevce, oziroma or; ganiste. Vsebuje vse koralne nape? ve Velikega tedna; stane 4 L. 3. Hladnik, Te Deum za mešan zbor in orgle (dober organist!). 4. Hladnik, Regina coeli, za meš. zbor in orgle. 5. Springer: Koralni odgovori (mašni in drugi) s spremljevanjem orgel. 6. Griesbacher, Repertorium cho- rale, I. in II. zvezek. V I. zvezku so poleg drugih tudi velikonočni graduali in ofertoriji, a v II. introiti in komunije. Ena1 naj? oolj praktičnih in obenem lepih zbirk spremcnljivih mašnih spevov! Vse navedene skladbe dobite v Katoliški knjigarni v Gorici J.B. Gospodarstvo. Jugoslovanski krompir. V prihodnjih dneh dobi Zadruž* na zveza v Gorici 1 va'gon dolenj* ^Kega krompirja. Vse tiste, ki so ga arocili, pozivljamo, naj ga čimprej avignejo. O pokojninskih prošnjah. VeJeli smo iz Rima naslednja Pojasnila o pokojninskih prošnjah: Iz novih pokrajin prihaja v Rim yse polno prošenj po več letih, ko Je bila prosilcem ustavljena začas* na podpora. Prosilci v mnogih slu* cajih zamenjujejo začasno podporo s Pravo pokojnino. Te prosnje se pS0 ZaVrniti' ker Prihajajo pre* . Nato opozarjamo vse one, ki ima* jo pravico do vojne pokojnineTn za'katere bo potekel v kratkem peU letm rok k, se računa od dncva ko so predložih nekatere upravne ali pa zdravniske dokumente, da bi jim bila priznana začaisna podpora in se niso dovolj brigali, da bi se jim bUa priznala definitivna pokojnina. ^1. 59 invalidnega zakona doloeu* je: Prayica prositi za likvidacijo pokojnine, odškodnine in vojnih vzdrževalnin preneha, po 5 letih, od dneva, \0 so ^ile upravnim ali zaravniškim potom ugotovljene ra* ne' Poskodbc in bolezni, ki so po* vzroeile invalidnost v smislu čl. 54 C] CQte^a invalidne^a zakona. rsi ^ dcločujc tudi še naslednje: aor ne vloži v enem letu od dncva ugotovitve ran in bolezni prosnje za definitivno pokojnino, ima pra* vico do pokojnine samo od prvega dneva onega mescca, ki sledi me? secu, v katerem je bila vložena pro* šnja z dokumenti. Važne dolžnosti delodajalcev. V »Gazzetta Ufficiale« dne 8. marca 1927. St. 55 je bil priobčen kr. odlok od 24. februarja 1927 St. 241, ki prinaša izvršilnc določbc k sin? dakatnemu zakonu od 3. aprila 1926 št. 563. Imcnovani odlok določuje, kako in kdaj naj se izpolnijo prija* ve delodajalcev, ki jih predpisuje čl. 5 sindakatnega zakona in višino prispevkov, ki jih bodo morali pla* čevati dclodajalci in njihovi usluz? benci v letu 1927. Čitateljem »Gor. Straže« jc zna« no, da bo moral vsak delodajalec in vsak uslužbenec (dclavec) plačati sindakatu, v ka'tcrega spada po svoji stroki in ki bo kot sindakat priznan od vlade, vsakoletni pri? spevek, če je vpisan ali če tudi ni vpisan v sindakat. Razna sindakatna udruženja bo* do svoji'm članom dala potrebna na? vodila; ravno tako bodo gotovo žu* pa'nstva tudi razglasila vse važne določbe novega kr. odloka. Radi važnosti predmeta priobču* jemo v našem listu najvažnejše do* ločbe novega odloka. Dolžnost delodajalcev. Do 25. marca morajo delodajalci krajevnemu strokovnemu udruže* nju, v katerega1 so vpisani ali h ka* teremu po svoji stroki pripadajo in ki jih po zakonu predstavlja, prija* viti število delavcev oziroma usluž« bencev, ki so bili zaposleni v njiho* vem podjetju do 1. januarja 1927 leta. V prijavi jc treba navesti posebej število uradnikov, delovodij, delav^ ccv, žensk in ncdoraslih izpod IP. leta. Poleg prijave števila delavcev je trcba v posebni prijavi navesti šte? vilo vodilnih uslužbencev in urad* nikov, ki smejo v imenu podjetja podpisovati. Posebej je trcba pri- javiti tudi število vsch uradnikov, ki so nastavljeni v smislu zakona o zasebnih uradnikih in ki imajo nad 800 lir mesečne place. Do 15. julija 1927. morajo delo* dajalci prijavo ponoviti in v njej navesti število uslužbcncev, kakor smo ravnokar pojasnili, ki so bili zaposleni v njihovih podjetjih do 1. julija 1927. Poleg števila uslužbencev in tvrd? ke podjetja je trcba v prijavi ozna* iti tudi, s čim se podjetje peča. Opozarjamo, da morajo do 25. marca1 in do 15. julija 1927 leta iz* polniti vsi delodajalci to predpisa* no prijavo in jo vložiti pri svojem strokovnem udruženju, če so vpi* sani ali če niso vpisani v udruženju. Člen 5 sindakatnega zakona od 3. aprila 1926. št. 563 določuje za de* lodajalce, ki bi ne prijavili in ki bi izpolnili napačno prijavo kazen do 2000 lir. Tajništvo Političnega društva »Edinosti« je pripravljeno prizadc* tim pomagati. Kaj je novega na deželi? Pevma. Tatvina, kakor se je zadnji čas razpasla v naši vasi nikakor ne sme več dalje. Da bomo imeli mi po* sestniki gozdove, vinograde in po* Ija samo zato, da bomo davke od njih plačcvali in jih drago obdelo* vati, sckali in brali bodo pa drugi, tudi ni prav. Ukrcniti moramo ne* kaj na vsak način, da ta čudni ta* tinski komunizem zatremo. Konč* no bi pa tudi radi vcdeli, kaj naš poljski cuvaj dela in zakaj ga sploh tako drago plačujcmo? Renče . Kot smo žc javili uprizori prosv. društvo »lskra« v ncdcljo 20. t. m. ljudsko igro v petih dejanjih (10 slikah) »Mlinar in njegova hči«. — Kcr vlada za to igro vcliko zanima* njc, pričakujemo obilö vdelcžbe. Začctck ob 3l/i> uri. Ker je igra zelo dolga, prosimo cenj. občinstvo, naj bo točno! Trnovo pri Gorici. Čudno se pri nas obnašajo ne* kateri fantje. Ni jim bilo zadosti norenja v pustu, morali so nadalje* vati še v postu. Harmonika je škri* pala v neki zascbni hiši in celo svin jino jc bilo trcba jesti na veliki postni dan, ker je niso mogli v pustu vsc pospraviti. Hišne gospo* dinje naj bi klobase raje za druži* no hranile kot pa jih dajale za pu* sta. Zamera gori, zamera doli, take razvade je treba uničiti. — V pustu sc je poročilo pri nas 6 parov. Bog jim daj sreče v novem živlienju! — Naše izobražcvalno društvo spi. Fantje imajo premalo korajže, da bi kaj začcii, pa tožijo, da ni vodje. Vsak količkaj izobražen mladenič bi, čeravno nc s petjem, pa s čem drugim pričel. Čepovan. Dne 1. t. m. je umrl v Dolu naj* starejši mož vse župnijc Luka Ve* Hkonia. Imel je 87 let 5 mesecev in 8 dni. Še minulc jeseni je kosil tra* vo in delal v polju. Naj počiva v miru! Sv. Mihael. Minuli čctrtck okrog polnoči je iimrla g. Rudolfu Lcban v cvetu let žena Alojzija roj. Velikonja. Osem dni poprej je še povila čvrstega sinčka. Toda nemila smrt io je po kratki bolezni iztrgala iz srede do* mačih. Zapušča tri majhnc otroči* če. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj ob velikem številu vašča* nov. Na njeni zadnji poti ji je za* pelo v slovo tukajšnjc izobr. dru* štvo par žalostink. Naj ji bo lahka domača gruda! Ostalim naše iskre* no sožalje! — Kljub temu, da smo imeli razglas, kateri prepovcduje na pust se šcmiti in hoditi za klo* basami, jc bilo pri nas in tudi v Ozcljanu veliko število šcm. Plesa* lo se je le nekaj po zasebnih hišah. Le skoda, da se je ena harmonika prevcč napila in da se je ples tako hitro zaključil. Cerovo. V »Straži« smo čitali, da je izšel odlok, da mora1 učiteljsko osobje poznati jezik, značaj in običaje ljudstva, kjer jc v službi itd. V naši duhovniji smo imeli pred par me* seci učitcljico, ki jo jo otroci ljubili in spoštovali, ker jih je znala učiti drža*vnega jezika s pomočjo sloven* ščine in so tudi dobro napredovali. Žal, so jo brž premestili. Prišla jc druga, ki ne razume slovcnsko. Zato tudi ni takega napredka v soli. Ko smo mi starejši v solo hodili, so bili učitelji v zvezi s starši. Ti so nas vedno doma' prašali, kaj smo se v šoli učili in so nam pri učenju po* magali ter včasih tudi z brezovko odganjali brezbrižnost. Danes pa ni več te vezi med solo in domom. Starši. Štjak. Nočemo nobencga zbadati, pač pa rcsnico jasno povedati. Grozno je gledati, kako se letos občinc ba* hajo s svojimi občinskimi proraču* ni. Da nc boste rnislili, da smo mi z vsem na zadnjem mestu, povemo tudi mi svojega. Naši očetje so z nekaj kronami krili vse občinskc stroške. Sedaj so pa kar 77.000 lir naračunali in to še s pripombo, da bomo morali šc lctos v dveh obro* kih plačati, ko že tako težko plačti* jemo lanskega, ki je štirikrat manj* ši. Pridelka nimamo druzega, ka* kor to božjo kapljico, ki je pa le* tos zelo redka in je ni mogoče pro* dati. — Občina sama menda nima drugega čistega dohodka kot onih borih 120 lir od lova. Komaj par let jc, odkar so pripcljali na občinski urad poln voz žar, volilnih kabin itd. Čemu danes vse to? Jeseni so pripcljali drugi voz miz, stolov, omar itd. Imeli smo dobcr pisalni stroj, na katerega je vsak lahko pi- sal. Naročiti ie bilo treba novega! Iz aprovizacijskih časov smo imeli tchtnico decimalko, katerc usodo iz usmiljenja zamolčimo. Sola se jL v par mesecih dvakrat belila. Ene sobe za dušnega upravitclja, ki je za to prosil, pa ni bilo mogoče. Da* lje se sliši, da je v proračunu poleg številnih uslužbencev in nadusluž* beneev, katerim šc vsem imena ne vemo, tudi občinski čuvaj s 3.000 lirami place. Lahko bi se se kaj po* vedalo. Z visokih mest pa čujemo, naj štedimo! Več obcinarjev. Rihenberg. Pišemo ravno čez leto in dan, odkar jc »Straža« prinesla odlok kr. komisije za upravo furlanskc pokrajine, glasom katerega so bili podvrženi kazni 200—2000 lir vsi oni, ki bi pobirali jajčka ali ptičke iz gnezd. Mesto nedoraslih otrok, bi imeli biti kaznovani mi starši oz. varuhi za take prcstopke. — Ta od* lok je ižšel 15. marca 1. 1. Mi smo to vpoštevali in se držali tega; ne* kateri iz strahu pred kaznijo, dru* gi zopet iz »srčne in gospodarsko uvidcvne ljubezni do ptičev in nji* hovega zaroda« — kot jc »Straža« lani blagohotno pripomnila, ko je naznanila ta odlok. V naši občini živi neki mož, po poklicu jc pek in gostilničar. Ima pa šc en poklic, ta je, da lovi price. Narejeno ima precej veliko umet* no drcvo ,katcro nosi seboj: po* dobno je božičnemu drevescu, le da visijo namesto bombonov po njem limance in na teh ptički. — Gospod urcdnik. ne objavljajte več v »Stra* z\« nikakih odlokov o ptičjem var* stvu. To nima pomena. Mi nc bo* mo ščitili nc jajc, ne mladičcv, če bo na zimo s kakim dovoljenjem prišcl zopct kak ptičji lovcc na dan, tcr zalagal vas Goričane s ptičjim mesom po 10 lir kilo. Fojana. V Rarbani pri Fojani je preminul 10. t. m. \5 letni mladenič Vencelj Pule. Pri delu je dobil akacijev trn v nogo, ga je izvlekel in delal na* • prcj. Njegovo stanjc se je po par dnevih zelo shujšalo in zdravnik je j dognal zastrupljenje krvi. Fant je še 14 dni neizmerno trpel, več moš* kih jc moralo biti vedno pripravlje* nih, da so ga1 ob napadih držali. Vsa obilna zdravniška skrb ga ni mogla I rešiti. Do zadnjega trcnutka je bil ¦ pri popolni zavesti, ganljivo je več* krat jemal slovo od svojih sta'rsev, bratov, sester in znancev. Potrpež* Ijivo in vdan v božjo voljo je šel v j boljše in večno življenje. Današnji razuzdani svet ni še imel časa ga pokvariti. Ravne. Za« zaključek pusta moramo tudi mi še nckaj povedati v spodbudo fantom in dcklctom, še bolj pa njih matcram. Da sc je na pust precej norelo, ni trcba praviti. Prav na po* seben način so pa1 pri nas pepelnico praznovali. Namesto, da bi šla mladina k pepeljenju v cerkev kot je stara krščanska navada1, so pa ne* ki fantje vlačili po vasi kotel pcpcla in ga trosili dekletom po glavah. Te so se seveda krohotalc. Čcdno! Ustje. Ker se mnogi jezijo radi dopisa iz našc vasi v zadnji »Goriški Straži« št. 20 in dolžijo mene, da sem jaz dopisnik, prosim cenjeno uredništ* vo, da s tcm dopisom potrdi, da ni* sem jaz v nikaki zvezi z gori ome* | njenim dopisom. Tisti pa, kateri I me dolžijo, da sem jaz dopisnik, naj f si zapomnijo, da ko bom jaz kaj | pisal, sc bom podpisal s svojim pol* nim imenom. — Fnmc Ferjnnčič, Ustje 55. — Potrjujemo. Uredt 1 ništvo. Stran 4. »GORISKA STRAZAe Scča. Dne 14. t. m. sc je tu ponesrečil miličnik Henrik Plet, doma iz Fur? lanijc, še*le 23 let star. Hotel je eez par tramov onstran zmvnih »Korit« iti je padel v prepad, odkoder so ga drugi dan z vso težavo dobili. Na* povedujejo lep pogreb. Naj v miru počiva. V Trenti je pričela znovič pre- iskava rLvdi lansko leto umorjenega Ivana Berginc (Štrukeljca). Zaprli so 6 o-seb in zdi se, da bodo topot krivei razkrinkani. Natanencjše bo* mo poročali o priliki cbravnave. idrijske novice- Po vseh čakalnicah kr. rudnika sc je razglašalo te dni glede nabave živil po znižanih cenah iz centralne* ga skladišča železničarjev v Trstu. Dobro je to za nas rudarje, ee mo* remo dobiti kje blago po znižani ceni. Mi se te^*a prav.nič ne brani« mo, ker vsi vemo kakšna mizerija vlada danes med rudarji, da kmalu ne homo mogli kupovati najpotreb- nejših stvari. Zakaj pa ne bi rud* niško ra'vnateljstvo napravilo eno tako filijalko v Idriji, da bi se lahkp kupovalo direktno in bi si vsak člo^ vek lahko ogledal blago, kakšno je. Pogoji, ki jih objavljajo dsnašnji oglasi po čakalnicah niso povoljni, ker je treba blago naročiti iz glavs ne zaloge železničarjev v Trstu ne da( bi ga rudar videl. Blago pride in trcba f^a je plaeati. V glavnem pa ne najdemo niti najpotrebncjših vsakodncvnih živil, kakor slanino in koruzno moko, dasiravno jo vsak rudar težko je, je vendar njegov vsakdanji živež, ker drugega rudar, ki ima družino, še ne vtegne kupiti. Malo zelja, malo repe, krompirja, fižola si pridela z velikim trudom, ako je letina dobra, a gorje mu, ako je lcto tako kakor prošlo. Še kar so imeli nasajcncga, še to je vzela po^ vodenj in pomoei od nikoder no? bene. Omeniti je pri gledišču še glede odda'je ključev društvom, ki imajo prireditve iger. Zadnji slučaj je bil žigosan že v časopisih in vendar se stvar do danes še ni popolnoma nič izboljšala; še ved.no trpimo na tej bolezni. Zdi se nam, da1 so vsi klici brezpomembni. Upamo pa, da se bo vendar želja občinstva vpo« števala od strani rudnika\ ker mo* ra vsak prireditelj dosti drago pri* stojbino plačati. Najmanj 14 dni prej pa je treba vaj na odru pri vsaki igri. , Listnica uredništva. Voice: Via S. Caterina 1—2, Tri* este. VABILO k REDNEMU OBCNEMU ZBORU Slovenske čebelarske zadruge, v. z. z o. j. v Gorici, ki se bo vršil dne 27. marca 1927 ob 10. uri predpol- dne v Gorici, Via S. Giovanni 6. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za lcto 1926. 6. Volitcv naeelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Na jet je posojila. 9. Slučajnosti. Ako ne bo obč. zbor sklepeen ob določcni uri, se bo vršil glasom pra= vil, elen 26. drugi občni zbor pol ure nozneje ob vsakem štcvilu na* vzoeih elanov. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: Prva Kmeeka gospodarska zadruga v Se* lu na Vipavskem 30 L; preplačila za »Nova pot« in »Trojni cvet« 11 L. — Srena hvala! Kmeeka posojilnica v Devinu vabi svoje Clane na OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v uradnem prostoru dne 27. marca ob 31/!» uri popoldne. Na dnevnem redu bo: 1. Poročilo o poslovanju zadruge. 2. Odobritev raeunov. 3. Volitev načclstvn in nadzorstva. 4. Slueajnosti. Odbor. Motor na nafto »Satima« ali »Bolindars« 10 HP v dobrem stanju je na prodaj. Naslov pove uprava »Goriškc Straže«. Hiša v Dornbergu« z zemljiščem ali brez zcmljišča tik države cestc, pripravna za vsako obrt je na pro* daj. Ccna po dogovoru. Naslov po* ve uprava »Goriške Straže«. Prostovoljna prodaja posestva na Ptujski ^ori. Rudi rodbinskih riizmer se proda prostovoljno lepo posestvo na Ptu jsk? gori, znameniti božji poti v Sloveniji. Posestvo obstoji iz hiše štev. 7 v neposredni bližini romar? ske cerkve, dobro idoee ^ostilne z Uospodarskimi poslopji, dalje hise štev. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zclcnjavo, pristave s pripadajoeim posestvom. Proda se skupno ali ]">a po siede- eih skui">inah: 1. Gostilna hiša štcv. 7 z ^ostil* niškim inventarjem, uospodarskim poslopjem in vrtom z zelenjavo. 2. Hiša štev. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo. 3. Pristava s posestvom skupno ali po parcelah. Prodaja, odnosno pareelacija na lieu mesta na Ptujski tjori se vrši na Jožefovo 19. t. m. dopoldne ob 10. uri v Klemeneiecvi f4ostilni. Pojas- nila daje in sprejema ponudbc od* vetniška pisarna drja Ivana Fer* mevc, odvetnika v Ptuju. Cena pri* merna, plaeilni po^oji, us^odni. Gostilna se odda v najem v sre* dini mesta. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Semenski krompir I. vrste je na prodaj pri Ivanu Culot, Via Mo« relli št. 4 — Gorica. Krojaški učenec s triletno prakso želi vstopiti h kakemu krojaškcmu mojstru, da bi j4a izučil v rezanju in krojenju. Ponudbe na upravo »Gor. Straže«. SEMENA. Domača črna triletna detelja, lu* cerna, trave čiste in mešane z dcte* ljo, krmilna pesa nemška »Ma* muthec in »Eckendorf«, čebuljčck in vsa vrtna scmena dobite v triio* vini JOSIPA MUNIHA, Sv. Lucija ob Soči. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Amertko: »Conte Biancamano« 5. 4. 1927. »Conte Rosso« 22. 4. 1927. Iz Genovc v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 31. 3. 1927. »Princjpessa Giovanna« 13. 4. 1927. »Principe di Udine« 26. 4. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13M> dneh. v Avstralijo: »Re d' Italia« 29. 4. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listkc za« stopnik /*'. Rosich, Gorica, Via Contavalle št. 4. ACQUA DELL'ALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, \'ia Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. Dr. A. Grusovin sc je prcselil s svojim zdravniškim ambulatorijcl v ulico Arcivescova» do št. 7., I. nadstropje, nasprotJ škofije. Podjetje jnž. IMjj. je obnovilo svojo zalo.Uo posQmezniti Dutomo' ilshih delov za Fiat 18 BL 18 HP, 15 Ter, CU troen, Diatto, Ceirano, Ansaldo, Saurer, GMC. Bogata izbera vložs kov (cuscinetti) za vse vrste vozil. ZALOGA GUM PIRELLI, FIRESTONE, GOOD JEAR. Boric a, tiling IX. flnosto, St. B j Naročila se pošiljajo po vsej deželi I potom lastnih korijer. Ferje za postelje iz Čcskega po ceni za kilogram: belo, U- puljeno L. 25, boljše vrste L. 32, mehke vrste L, 40, 48, _r 55, najfinejše L. 65 in 75, pcr- -^iiica L. 115. Pošiljatev točna in prosta carine. Vzorci brezplačno. Blago, ki ne ugaja, se lahko vrne ali zanienja. — Benedikt Sachse 1, Lobes St. 9 presso Pilsen (Boemia). —-----------_. _ _ — Plačam najvišje cene za kože lisic,podia- T|-^ -^ -J- ^-^ ^» sic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev in ** ¦¦- ¦• ^-^ ^^ • I ALTER WINDSPACB^ fiorica,Jia Carted Ji PODRUŽHICA Ljubljanske hreditne banhe v Borici Corso Verdi „Trgrovsfr&i Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Din]sS),maw Contrala LlUBLlitNil Din. io'ooo.ooo Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. iovaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Šcnoa. ' poslovenil F. S. Cvetkov. »Oh nesrečnik! Kaj je bilo v pi^ smu?« ßa je vprašal gvarcHjan. »Nc vein, oče, a'li vsekakor hudo za vse.« V tem jc planil v sobo ^rajščak Hreljanovič. »Gospoda!« je zavpil brez sape, »beneške ^aleje se bližajo sen j ski luki. Kapitän Barbo, od Rabatine vojske je prišel dragonec in Vam je donesel list.« »O Bo^*! Reši nas zlega!« je pre; križal k'vardijan roke. »Pretcči nas hočejo.« je zavpil Posedarič bled, »po morju Benečai* ni, po kopnem izdajalci! Zberimo pamet, ^ospoda, nc tratimo časa zastonj! Rabata arc / veliko vojsko, da podavi senjske Uskokc. Toda1 vseh ne sme najti. Jaz mislim, naj nas ostane v mestu samo 300 ljudi in z njimi manj odlični vojvode, a šeststo junakov naj odide iz mesta z vojvodo Orlovičem, Stipanovi? čem in Radičem šc to noč in z njimi vsakdo, kdor se je kedaj bil z Be* nečani. Ti, Jurij, ostaneš, tcbe po* zna samo hirška ^lava.« »A, vi knez?« jc vprašal ^var- dijan. Jaz sem knez, plemič, vla'stelin in nisem najemnik, jaz ostanem, da čuvam svoj stari dvor in ^rb, ki se sveti pred svetom in cesarstvom.« »Tudi jaz ostanem!« je vzkliknil Orlovič. »Ti ne smes.« je odvrnil knez, »ljudje morajo imeti vodnika. Vi pričakujte zunaj po planinah do* qodkov, ki imajo priti. Mcd tem bom vse javil nadvojvodi. Poleg tega veš, da bi Benečani tvojo glavo rajši vidcli na vrhu svetega Markai v Benetkah. nego na tvojih rame- nih.« »Kakor je knez rekel, tako naj bo!« je sklcnil Barbo, »na delo, ju- naki! Jaz ostanem seveda v Scnju in moja skrb bodi, da ne postane iz mušice slon. Sedaj z Bogom, da vi; dim, kaj mi pise Rabata.« l\.rčma »črričga Nike« je bila pra* zna. Svctilka je žalostno brlela v ti* hem mraku, a gospodar Niko je scdel s povešcno glavo pred prazs nim sodom. Zunaj je tulil vihair, skrivaj so letele sence oboroženih ljudi, a z burjo vred se je razlegal meniški zvonec. V tem trenutku so sc otvorila vrata in skozi nje se je prikazalo mršavo, oglato lice s si* vimi brki pod črno uskoško kapo. Sive oči so se zabliskale — beli zo? bje zarežali. »Niko — Niko!« je viknil tujec polglasno. »Kaj jc?« jc vprašal gospodar. »Daj mi žganja, Niko!« Niko je dvignil glavo. »Tebi, Bogdanič? Tebi maloprid* ncž? Niti kaiplje!« ,Pa zakaj vendar ne, sladki Ni* ko?« jc vprašal Uskok, vstopivši v kremo. »Ker ne poznaš ne Boga, ne po= štenja, ker si oplenil cerkcv Matere Božje na Krku, ker si osramotil ženc in ubil dete na Räbu, ker si prava pijavka.« »Pa bomo videli!« se je nasmehs nil Uskok ter pograbil npž, »žčjeh scm, novcev nimam. Toči, pes! Ra* bata pride, vino ti bo ceneje?« In kakor kü'ca se je dvignil Bogdanovič na krčmarja. Niko jc zgrabil za se* kiro. Ali v tem hipu je lopnila moč* na pest Bogdanoviča na zcmljo. (Dalje prih.)