Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI U
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Naredba, s katero se pooblašča ministrstTO financ, da smo prodati državne žpalne priprave za žganjekuho. Naredba o posojanju priprav za žganjekuho v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem, v Slavoniji, Bački, Baranji, Banatu, Sloveniji, na Primorskem in v Dalmaciji Pravilnik o štipendistih ministrstva za narodno zdravje kraljestva Srbov, Hrvatov iu Slovencev. — Razglasi osrednje vlade : Razglas o izplačilu depozitov moštvu bivšo avstro-ogrsko vojno moruarnice. — Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se prepoveduje nočno delo v pekarski iu kolačniški obrti. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo, s katero se za občini Slovenski Plajberk in Bled uveljavlja naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravici občin do posega po stanovanjih. - Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglas, da je okrožna javna bolnica v Murski Soboti prevzeta v upravo in nadzorstvo zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro. — Razglasi delegacije ministrstva' financ za Slovenijo in Istro: Ustanovitev provizornoga davčnega okrajnega oblastva v Borovljah. — Razglasi vojaških obla štev : Izkaz o evidenčnih konjih. Preklic tiralice. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Naredbe osrednje vlade.
716.
Naredba z dne 25. ]uli]a 1919., br. 1568, s katero se pooblašča ministrstvo financ, da sme prodati državne žgalne priprave za žganjekuho.
Člen J.
Priprave za žganjekuho, ki so jih odvzela oblastva bivše avstro-ogrske monarhije in ki so v lasti države Srbov, Hrvatov in, Slovencev, se morajo proti povratku svoječasno prejete odkupnine vrniti prejšnjim lastnikom, ki najdalje do dne 15. oktobra 1.1. neovržno dokažejo svojo pravico. Zgalne priprave, glede katerih ni mogoče neovržno dokazati, kdo je bil lastnik celotne priprave, se morajo prodati na javni dražbi.
C 1 e n 2.
Licitirati morejo samo one osebe, ki jim je bila žgalna priprava rekvirirana in ki imajo sedaj v posesti sadovnjak ali vinograd. Noben kupec ne sme kupiti več kot eno žgalno pripravo. Kupec prevzame dolžnost, da ne bo žgalne priprave prenaredil v nobeno drugo svrho in da jo bo branil za proizvajanje žganja.
Člen 3.
Vzklicna cena znaša štiri krone za kilogram sirove teže žgalne priprave.
Člen 4.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 8. oktobra 1919.
717.
Naredba z dne 25. JnliJa 1919., br. 1568, o posojanju priprav za žganjekuho v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem, v Slavoniji, Bački, Baranji, Banatu, Sloveniji, na Primorskem in v Dalmaciji.
Na! podstavi pooblastila v naredbi z dne 10. oktobra 1914., veljavni kot zakon za bivše avstrijske pokrajine (drž. zak. št. 274), in v zakonu r. dne 7. decembra 1914., veljavnem za Bosno in Hercegovino (Zbirka zakona i naredaba za Bosnu i Hercegovinu, br. 167), kakor tudi na podstavi zakonitih naredb o izjemnih odredbah ob vojni, veljavnih za Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino (zak. čl. LXIII. iz leta 1912. in L iz leta 1914), s katerimi se vlada pooblašča, dai T izrednih primerih, nastalih vsled vojne, od-redi, kar je treba, na pridobitnem polju in predpiše kazni za neizvrševanje teh naredb, odreja vlada kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog ministra financ to-le:
C1 e a 1.
Podjetniki žganjar«, zavezanih narejnini, in posestniki žgalnih priprav, ki služijo za proizvar-
janje davščine prostega žganja za domačo porabo, so do nadaljnje odredbe zavezani dopustiti, da one osebe, ki nimajo priprav za žganjekuho, proti primerni najemnini uporabljajo njih žgalne priprave v zmislu naslednjih določil.
Ta dolžnost velja tudi za posestnike takih priprav, ki služijo za rektificiranje žganja, zavezano narejnini, ali pa za proizvajanje alkoholnih pijač in takšnega žganja! po destilaciji.
C1 e n 2.
Osebe, ki žele proizvajati žganje na tuji žgal-ni pripravi (člen 1.) ter se glede izposoditve žgalne priprave in glede najemnine morejo sporazumeti z lastnikom dotične žgalne priprave v istem okolišu oddelka finančne straže, morajo to pismeno ali ustno prijaviti pri kompetentnem oddelku finančne ^straže ter naznaniti vrsto in količino snovi za proizvajanje kakor tudi, ali so to snov pridelovali sami, ali so jo kupili, ali naj se kuhanje vrši proti plačilu davščine ali pa davka prosto in ali jim je bila žgalna priprava na podstavi zakona o vojnih dajatvah rekvirirana ali ne. Istočasno morajo prijaviti kraj in čas, kje in kdaj namerjajo kuhati. Oddelek finančne straže pošilja te prijave v primernih časovnih presledkih, urejene po občinah, vodstvu preglednega okraja finančne straže. Ta organ mora, vpoštevaje posojanje, ki ga je lastnik žgalne priprave že dogovoril z drugimi strankami v istem okolišu oddelka finančne straže, odrediti, katere osebe so upravičene uporabljati tujo žgalno pripravo, jim nadalje odkazati priprave, na katerih morejo proizvajati žganje, ter določiti, po kateri vrsti in v katerem delovnem času jih smejo uporabljati. Vodstvo takega preglednega okraja finančne straže, ki ne razpolaga z zadostnim številom žgalnih priprav, naj se zaradi primerne dispozicije žgalnih priprav obrne na finančno oblastvo prve stopnje. Ob sicer enakih razmerah naj se žganjekuhi orati plačilu davščine daje prednost pred ono, ki je davščine prosta, žganjekuhi iz doma pridelanih snovi prednost pred žganjekuho z materialom tujega proizvoda in tako tudi proizvajanju žganja po onih osebah, katerim je bila žgalna priprava rekvirirana na podstavi zakona o vojnih dajatvah, prednost pred kuhanjem po drugih osebah.
Ako se odkazana tuja žgalna priprava da prenesti, je njen posestnik zavezan, dal dopusti prenos žgalne priprave; ni pa primoran dopustiti, da bi sc v drugi roki uporabljala na njegovem zemljišču.
C1 e tr 3.
Finančno oblastvo prve stopnje določuje po svojem prostem preudarku najemnino za uporabo tuje žgalne priprave. Iznos najemnine se mora plačati pred pričetkom uporabe, drugače se pa uporaba lahko prepove.
Člen 4.
Zoper odredbe vodstva preglednega okraja finančne straže (člen 2.) se more vložiti rekurz na finančno oblastvo prve stopnje, zoper odredbo teh oblastev (člen 3.) pa na delegacijo ministrstva financ. Ta rekurz se mora oddati pri finančnih organih, odnosno oblastvih, ki sol izdala dotične odredbe, in sicer v roku 14 dni od dne, ko je bila odredba vročena. Zoper odloke finanč-
nega oblastva prve stopnje, oziroma delegacije ministrstva financ, ni dopustno nobeno nadaljnje pravno sredstvo.
Člen 5.
Dejanja zoper odredbe, ki so se izdale na podstavi te naredbe, kaznuje politično okrajno oblastvo prve stopnje z denarnimi globami do 500 kron ali z zaporom do enega meseca.
Ako se lastnik žgalne priprave ponovno brani, da bi zadostil odredbam finančnega organa v zmislu odstavka 3. člena 2., mu sme finančno oblastvo prve stopnje po svojih organih, da se izvrše te odredbe, odvzeti žgalno pripravo, ter jo oddati osebam, navedenim v odstavku 2. člena 2.
Člen 6.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Naredba bivšega avstrijskega finančnega ministrstva z dne 3. avgusta 1915., drž. zak. št. 227, je s tem razveljavljena.
Delegacija ministrstva financ za Slov^rdjo in Istro v Ljubljani,
'	dne 8. oktobra 1919.
718.
Pravilnik o štipendistih ministrstva za narodno zdravje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
Člen 1.
Ministrstvo za. narodno zdravje pošilja po potrebi v inozemstvo štipendiste, da se izobražajo v medicinskih znanostih ali v kaki drugi panogi iz obsega sanitetne stroke, po določilih zakona o čuvanju narodnega zdravja.
Štipendisti se dele v dve kategoriji:
1.	) Začetniki, ki šele začno študije in prejemljejo popolno štipendijo. Stipendisti morajo predložiti izpričevalo o opravljeni zrelostni preizkušnji, potrdilo o neomadeževanosti (v prvi vrsti okrajnih, odnosno policijskih in občinskih oblastev), izpričevalo, da so neoženjeni, in izpričevalo dveh državnih zdravnikov, da so telesno in duševno zdravi. Prednost imajo odlični in vrlo dobri po učenju in vedenju.
2.	) Studenti medicine, ki so ob svojih stroških začeli študije, pa jih spričo obubožbe ne morejo nadaljevati ob svojih stroških. Njim se po presoji kvalifikacije, ki mora biti ista kakor za začetnike, daje državna podpora, ki ne more biti večja od popolne štipendije.
Vse prošnje za štipendijo in podporo z vsemi potrebnimi listinami se odkazujejo sanitetnemu svetu, ki od števila, vzetega v misel, vedno predlaga dvojno število kandidatov; izmed teh postavi ministen za narodno zdravje po enega za štipendista.
Glede podeljevanja podpore za dovršitev študij oddaja mnenje istotako sanitetni svet, ali jo je treba podeliti.
* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 98 z dne 25. septembra 1919.
Člen 2.
Koliko znašaj popolna! štipendija, določuje minister za narodno zdravje, ki pri tem vpošteva krajevne in druge razmere, katere vplivajo na stroške za življenje in vzdrževanje.
Člen 3.
Vsi štipendisti imajo razen pravice do štipendije ali podpore, ki jo dobivajo za osebno vzdrževanje, pravico do potnih stroškov na kraj Študij (ako niso že tam ob času, ko so dobili pravico do podpore) in za vrnitev v domovino. Ra-. zen tega imajo pravico do vseh šolskih taks: za kurze, vpisnine in preizkušnje kakor tudi do povračila stroškov za natisk doktorske disertacije. Denar za te takse dobivajo pravočasno, stroške-pa morajo naknadno opravičiti z uradnimi potrdili šolskih oblastev, odnosno z overjenimi potrdili tiskarjevimi.
Člen 4.
Vsak štipendist mora z ministrstvom za narodno zdravje podpisati pogodbo, ki obseza te-le pogoje:
1.	) Da bo ves svoj čas uporabljal izključno za študije, za katere mu je štipendija ali podpora podeljena.
Ako bi se želel baviti še z drugimi medicinskimi strokami, ki jih šolski program ne obseza kot neizogibno potrebne za redno pripravljanje za preizkušnjo, mora prej zaprositi odobrila, od ministrstva za narodno zdravje.
2.	) Da bo študiral na tistem vseučilišču, ki mu ga odloči minister za narodno zdravje. Po izkazani potrebi se more tudi odrediti, da se vseučilišče izpremeni.
3.	) Da bo redno zahajal k predavanjem, v laboratorije in klinike ter pravočasno opravljal predpisane preizkušnje.
4.	) Da bo pravočasno ministrstvu za narodno zdravje pošiljal poročila o kolokvijih, kjer so ti predpisani, in o drugih obveznostih, ki so pogoj za redne študije na fakulteti, a koncem vsakega šolskega tečaja o svojih študijah tudi izpričevala o opravljenih preizkušnjah. Po dovršenih študijah je dolžan ministrst'-u za narodno zdravje izročiti 25 izvodov doktorske disertacije, kjer je ta predpisana, za knjižnico ministrstva.
5.	) Po dovršenih študijah se mora takoj vrniti v domovino in se staviti na razpolago ministrstvu za narodno zdravje, razen če mu minister za narodno zdravje dovoli, da ostane v tujini še nadalje zaradi specializiranja v tej ali oni stroki.
6.	) Zavezuje se, da bo državi služil dvakrat toliko časa, za kolikor je dobil štipendijo ali podporo.
7.	) Ce ne izpolni pogojev v točkah l.,j2., 3. in 4. tegai člena, se mu štipendija ustavi, on pa mora državi povrniti vso vsoto, ki jo je prejel kot šolnino in kot druge takse, o čemer izdado, ako je štipendist nedoleten, starši ali varihi pred njegovim odhodom v tujino obveznico, ki jo on podpiše, ko postane polnoleten. Eventualno, ako bi po svoji krivdi prenehal biti štipendist tega ministrstva, pa bi nadaljeval in dokončal študije ob svojih stroških, se zavezuje, da bo državi služil dvakrat toliko časa, za kolikor je dobil štipendijo ali podporo. Cc bi neopravičeno odlagal preizkušnjo, se štipendistu po presoji in na predlog sanitetnega sveta dovoli še en rok, da opravi preizkušnjo. Ako je ne opravi tudi v tem roku, sc mu odtegne štipendija ali podpora.
8.	) Ako po končanih'študijah na način, predpisan v točkah 6. in 7. tega člena, ne bi hotel izpolniti svoje obveznosti, dane v točki 5. tega člena, si minister za narodno zdravje pridržuje pravico, da mu ne dovoli pravice zdravniške prakse v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
9.	) Ako pa štipendist ali tisti, ki ima državno podporo, po svoji krivdi ne dokonča študij, bodisi da se mu ukrati podpora ali štipendija in mu je s tem onemogočeno nadaljnje Studiranje, bodisi da jih opusti svojevoljno, mora državi povrniti vso vsoto, sprejeto kot štipendijo ali podporo, z drugimi taksami vred.
10.	) Pogodba se spiše in overi v dveh isto-pisih, izmed katerih ostane eden v arhivu ministrstva za narodno zdravje, drugi pa se izroči štipendistu ali onemu, ki dobi podporo.
C1 e n 5.
Minister ima pravico, kadarkoli se mu vidi potrebno, da se o uspehu in vedenju gojencev prepriča po šolski upravi, po naših poslaništvih
v inozemstvu, delegacijah ministrstva za' prosveto (kjer take poslujejo), pa tudi po posebnem odposlancu. Vse te minister lahko določuje tudi za to, da nadzirajo štipendiste.
Člen d.
O vseh štipendistih, ki uživajo kakršnokoli podporo ministrstva, se bo vodila evidenca, zaradi česar se priredi tudi register štipendistov, v katerega se bodo vpisovali vsi podatki: o času prejete štipendije ali podpore, kolokvijih in opravljenih preizkušnjŠh, izdanih taksah in roku, ko morajo dovršiti študrje itd.
C 1 c n 7.
Ta pravilnik stopi v veljavo, kol ga podpiše minister za narodno zdravje in ko sp objavi v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V Beogradu, dne 30. avgusta 1919.
Zastopnik ministra za narodno zdravje, minister za socialno politiko:
V. Korač s. r.
Razglasi osrednje vlade.
St. 11.473.
Razglas.
Mornarniški odsek likvidujočega vojnega ministrstva na Dunaju je obvestil ministrstvo za vojno in mornarnico, oddelek za mornarnico v Beogradu, da bo izplačal depozite moštvu bivše avstro-ogrske vojne mornarnice.
Nadaljnja navodila in prijavnice se dobivajo pri mornarniški vojni postaji v Zagrebu, pri delegatu vojne mornarnice na Sušaku, pri evidenčnem in informativnem uradu za mornarnico v Ljubljani, pri komandi brodovja kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kotorski Boki in pri delegatu vojne mornarnice v Splitu.
VBeogradu, dne 19. septembra 1919.; mor. št.6021/E.	na5ejn|a oddelka:
konteradmiral Wickerhauser s. r.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
719.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo,
s katere se prepoveduje nočno delo v pekarski in kolačniški obrti.
§ L
V	pekarski in kolačniški obrti mora počivati delo od 21. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Ta prepoved velja tudi za vse one obrate, kjer se proizvaja kruh ali pecivo za prodajo ali porabo v obratu.
Od te prepovedi so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, kurjenje peči). Za ta dela pa je uporabljati v omenjenih nočnih urah le neizogibno potrebno število delovnih oseb. Izključeni so vajenci, mladostne pomožne delovne osebe in delavke.	,
§ 2.
Politična oblast prve stopnje je pooblaščena, da na odnosno prošnjo izjemoma prekine prepoved § 1., prvi odstavek, za največ 30 dni v letu, ako se obrat vsled višje sile nepričakovano prekine.
§ 3-
Odsek ministrstva za prehrano in obnovo dežel v Ljubljani more začasno razveljaviti za posamezne kraje ali obrate prepoved § 1., prvi odstavek, če gre za zadostno preskrbovanje prebivalstva s kruhom ali pa za nujno vojaško potrebščino.
§ 4.
V	primerih §§ 2. in 3. je plačati nočno delo za najmanj 50 % draže nego normalni delovni čas.
5 5.
Prestopke te naredbe kaznujejo politična ob-lastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 1000 kron ali z zaporom do treh mesecev. Ako prestopi naredho obrtnik, se more razen tega odrediti, da se mu odtegne obrtna pravica, če so dani pogoji § 133. b, odstavek 1., lit. a, obrtnena reda.
Osebam, ki so bile obsojene zaradi prestopka prepovedi, določene v § 1., prvi odstavek, te naredbe, se more vdrugič odtegniti pravica § 1., drugi odstavek, da smejo ponoči opravljati tam navedena dela.
§ 6.
Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
V	Ljubljani, dne 26. septembra 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Golia s. r. Prepeluh s. r. Dr. Ravnihar ». r.
Dr. Verstovšek s. r.
720.
Naredbapoverjeništva za socialno skrbstvo.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. januarja 1919., št. 295 Ur. 1., se uveljavlja za občino Slovenski Plajberk in občino Bled.
V	Ljubljani, dne 7. oktobra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Prepeluh s. r.
Razglasi (ležalna vlade za Slovenije.
Ispremembe v osebja.
Višje deželno sodišče je imenovalo
1.	) za poduradnike:
pri okrožnem sodišču v Mariboru: Josipa V o 1 a v š k a in Ivana Z a pušk a, slugi istotam; pri okrožnem sodišču v Celju: Alojzija Hribarja, slugo istotam;
2.	) za strojnika pri okrožnem sodišču v Mariboru : Josipa N o v š a k a, jetniškega paznika istotam;
3.	) za sodne sluge:
pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani: invalida Franca J e r e 1 e t a; pri deželnem sodišču v Ljubljani: Ivana Zrimška, jetniškega paznika istotam, invalida Ivana Skrabarja in invalida Josipa Gnezdo, le-tega extra statum; pri okrajnem sodišču v Ložu: Cirila Gerjola in invalida Franca Peternela; pri okrajnem sodišču v Škofji Loki: invalida Tomaža S o š t e r-ja; pri okrajnem sodišču v Rožeku : invalida Martina W eißbacherja; pri okrožnem sodišču v Celju: Blaža Skarabota, bivšega sodnega slugo v Kanalu (začasno), invalida Alojzija Resmana in invalida Ivana Arnška; pri okrajnem sodišču v Šoštanju: Antona Arama; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Ivana Žoharja, kaznilničnega paznika v Mariboru, Ferdinanda Plesničarja, bivšega šolskega slugo v Gorici (začasno), in Ivana Sablat-n i ga, jetniškega paznika v Ljubljani; pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni: Josipa Irgoliča; pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu: Franca Kranjca in Ivana Brumna; pri okrajnem sodišču v Ljutomeru: Antona Kuneja; pri okrajnem sodišču v Marenbergu: Pavla B a j c a; pri okrajnem sodišču v Pliberku: invalida Antona Bezjaka; pri okrajnem sodišču v Ptuju: Ivana Bambiča, bivšega sodnega slugo v Rottenmannu, Franca Weiß-bacherja, Ivana Bedrača in Matevža O grič a, upokojenega orožniškega stražmeštra v Hajdini; pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici: Avgusta Vivoda, jetniškega paznika v Ljubljani; pri okrajnem sodišču v Velikovcu: Antona Bizjaka, bivšega jetniškega^ paznika v Gorici (začasno) ; pri okrožnem sodišču v Novem mestu: invalida Ludovika St e p i č a; pri okrajnem1 sodišču v Crnomljuj invalida Franca Novaka; pri okrajnem sodišču v Kočevju: Josipa Korošca in invalida Miroslava Po-
tiska; pri okrajnem sodišču v Kostanjevici: invalida Vinka Mlakarja; pri okrajnem sodišču v Krškem: invalida Franca Pungečar-j a : pri okrajnem sodišču v Mokronogu : Edvarda Peterlina; pri okrajnem sodišču v Radečah: Jerneja Petriča; pri okrajnem sodišču v Ribnici: Franca Kranjca, bivšega šolskega slugo v Pulju (začasno) ; pri okrajnem sodišču v Trebnjem: invalida Antona Pene o; pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah: invalida Rudolfa Vandota; pri okrajnem sodišču v Višnji gori: invalida Ivana W e i ß b a c h e r j a.
Premeščeni so: k deželnemu sodišču v Ljubljani Martin1 K o p u š a r, sluga okrajnega sodišča v Radovljici; k okrajnemu sodišču v Cerknici sluga Jakob Smer d el j, okrajnega sodišča v Senožečah; k okrajnemu sodišču v Kamniku sluga Ivan Schaffer, okrajnega sodišča v Kočevju ; k okrožnemu sodišču v Novem mestu Franc K o r o s c h i t z, okrajnega sodišča v Trebnjem ; k okrožnemu sodišču v Mariboru sluga Ivan R o b i n š a k, okrožnega sodišča v Novem mestu; k okrajnemu sodišču v Velikovcu sluga Jakob Kore n t, okrajnega sodišča v Škofji Loki; k okrožnemu sodišču v Celju sluga Josip Lednik, okrajnega sodišča v Brežicah; k okrajnemu sodišču v Konjicah sluga Mihael Grobo v še k, okrajnega sodišča v Gornjem gradu.
St. 6362.
Kavčnik s. r.
Razglas.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro je z odlokom z dne 8. oktobra 1919., št. 6362, okrožno javno bolnico v Murski Soboti prevzel v svojo vrhovno upravo in svoje nadzorstvo.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 8. oktobra 1919.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
.... .-------------
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
St. 5136/pr. ex 1919.	2399
Razglas.
Finančno ministrstvo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, generalna direkcija nepo-srednjih davkov, je z naredbo z dne 20. avgusta 1919., št. 3194, naknadno odobrilo ustanovitev provizornega davčnega okrajnega oblastva v Borovljah za okraja Borovlje in Rožek.
V Ljubljani, dne 29. septembra 1919.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Razglasi vojaških oblastev.
Izkaz o evidenčnih konjih.
Mesečni izkazi o izpremembah pri evidenčnih konjih so po veliki večini jako neredni. Konji, obdeljeni z razvidnicami, se prodajajo, ne da bi se navedel natančni naslov novega posestnika. Celo razvidnica se pogostoma ne odda s konjem, češ, da bi se tako prikrila vojna usposobljenost evidenčnega konja in se dosegla višja cena.
Okrajna glavarstva, občinski uradi in posestniki evidenčnih konj se opozarjajo na te-le stavke, natisnjene na vsaki razvidnici: „Ako se konj za trajno prepelje v drugo občino, mora posestnik to izpremembo naznaniti obema občinskima predstojnikoma. Ce pa preide konj v drugo posest, je treba hkratu razvidnico izročiti novemu posestniku, lako dosedanji kakor tudi novi posestnik mora naznaniti izročitev, oziroma prevzetje konja. Ime in bivališče novega posestnika mora naznaniti on sam kakor tudi dosedanji posestnik pristojnim občinam.“
Zoper slehernega takega posestnika evidenčnega konja, ki sc ne bode ravnal po teh jasnih 'določilih, se bo kazensko postopalo. Občinam se naroča, naj se strogo ravnajo po pouku, natis-•njenem na hrbtu razvidnice; okrajna glavar-
stva pa se prosijo, naj izkaze občin kontrolirajo in eventualno takoj vrnejo. Odslej se morajo vsi izkazi po okrajnem glavarstvu pošiljati evidenčnemu uradu. Direktno poslani izkazi se bodo vračali.
Urad za evidenco konj v Ljubljani, dne 9. oktobra 1919.
S 984/19.
Preklic tiralice.
Tiralica, izdana pod tusodno opr. št. S 984/19 z dne 27. septembra 1919. zoper Josipa Račiča zaradi zločina po § 4., se preklicuje, ker je imeno-vanec že v tukajšnjem zaporu.
Vojaško sodišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 8. oktobra 1919.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Freds. 2704/19/19—2.	2346 3—1
OLclic.
Okrajno sodišče v Šoštanju je še v nobeni zemljiški knjigi vpisano parcelo št. 584 (mlin-ščino) katastralne občine Pake pripisalo k zemljiškoknjižnemu vložku št. 76 katastralne občine Pake.
Dopolnjeni vložek, ki ga je moči vpogledati na okrajnem sodišču v Šoštanju, stopi v moč z dnem 1. oktobra 1.1. Od tega dne se morejo nove lastninske, zastavne in druge zemljiškoknjižne pravice do te nepremičnine pridobiti, prenesti ali razkrepiti le z vpisom v zemljiško knjigo.
Da se uravna vložek glede novovpisane nepremičnine, se uvaja postopanje v zmislu § 20. zakona z dne 25. julija 1871., d. z. št. 96, ter se vse osebe,
a)	katere na podstavi pravice, pridobljene pred dnem 1. oktobra 1.1., zahtevajo predrugačbo predmetnega vpisa,
b)	katere so si že pred dnem 1. oktobra 1.1. na to nepremičnino ali njen del pridobile zastavno, služnostno ali drugo za knjižni vpis sposobno pravico, ako naj se ta pravica vpiše kot spadajoča k starim bremenom,
pozivljejo, naj podado svoje odnosne priglase najkesneje do
zadnjega dne decembra t. 1. na okrajnem sodišču v Šoštanju. Sicer bi izgubile pravico, uveljaviti dotične zahteve proti onim tretjim osebam, katere si v dobri veri pridobe zemljiškoknjižne pravice na podstavi neiz-podbijanih spisov.
Priglasitev je tudi potrebna, ako je pravica razvidna iz kake sodne rešitve ali ako glede te pravice visi na sodišču kak predlog stranke. Zoper zamudo oklicnega roka ni postavitve v prejšnji stan; tudi ni dopustna podaljška tega roka za posamezne stranke.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v	v Ljubljani,
dne 11. septembra 1919.
Dr. Rogina s. r.
C 38/19—2.
Oklic.
Matiji Ž a ga r j u, bivšemu posestnikovemu sinu v Gornji Brigi, je vročiti v pravdni stvari Uršule Loserjevc, posestnice v Dolenji Brigi št. 9, po drju. Rajhu, odvetniku v Kočevju, tekoči pri okrajnem sodišču v Kočevju zoper njega na opravičbo predznambe pri vi. št. 54 katastralne občine Dolenje Brige, sklep in tožbo z dne 20. marca 1919., opr. št. C 38/19—1, s katerima se je določil narok na dan
2 9. decembra 1919. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 3.
Ker je bivališče Matije Žagarja neznano, se mu postavlja za skrbnika v obrambo njegovih pravic gospod Viktor Medved, sodni oficial v p. v Kočevju. Ta skrbnik ga bo zastopal v ozna-menovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Matija Žagar ali ne 'zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 27. septembra 1919.
A 226/19.	2350 3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Podpisano okrajno sodišče naznanja, da je umrla dne 18. septembra 1919. Alojzija Kern, zasebnica v Globasnici, ne da bi bila zapustila naredbo poslednje volje.
Ker je sodišču neznano, ali in katerim oseban» gre dedinska pravica do njene zapuščine, se po zivljejo vsi tisti, kateri namerjajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino zase, naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase, izkazavši svojo dedinsko pravico, za dediče. Sicer bi se zapuščina, kateri s« je med tem postavil za skrbnika gospod Andrej Kert, posestnik, p. d. Žafran, v Globasnici št. 66, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila; nenastopljeni del zapuščine ali, če bi se nihče ne zglasil zaf dediča, vso zapuščino pa bi zasegla država kot brezdedično.
Okrajno sodišče v Dobrli vasi, oddelek I.,
dne 28. septembra 1919.	.
A 313/18.	2349 3—2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Uršula Haiges, rojena Žnidaršič, bivša vdova Kres, posestnica na Jarčjem vrhu št. 24, občina Bučka, je dne 24. julija 1918. umrla. Poslednja volja se je našla.
Zapustničin sin Ludovik Kres, ki mu gre po materi nujni dedni delež in čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se tekom enega leta od danes dalje zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina a ostalimi dediči in z gospodom Petrom Počem, železniškim uradnikom v p. v Krškem, ki se je postavil odsotnemu Ludoviku Kresu za skrbnika.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek I., dne 1. oktobra 1919.
T V 11/19—2.	2327
Amortizacija.
Po prošnji Terezije Venguštove, zasebnice v Celju, se uvaja postopanje»za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki je bila prositeljici baje ukradena: „Vložna knjižica južnoštajerske hranilnice v Celju št. 25.981 z vlogo 1282 K 66 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V.,
dne 20. septembra 1919.
T V 12/19—4.	2368
Amortizacija.
Po predlogu Jožefa Matka, posestnika pri Sv. Juriju, kot skrbniku zapuščine Ivana Matka in Terezije Matkove pri Sv. Juriju nad Turjem, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih dveh hranilnih knjižic, ki sta bili baje ukradeni, in sicer vložne knjižice posojilnice v Celju št. 18.541, glaseče se na ime: Ivan Matek z vlogo 12.000 K, in vložne knjižice hranilnice in posojilnice na Dolu št. 2631, glaseče se na ime: Terezija Matek z vlogo 3400 K.
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižici nista vd» veljavni.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V., dne 29. septembra 1919.
L I 6/19—19.	2373
Okli e.
S sklepom okrajnega sodišča v Ptuju z! dne 17. junija 1919., opr. št. L I 6 19/14, se je Franc Pop oš e k, posestnik v Podvincih, zaradi zapravljivosti omejeno preklical.
Za skrbnika se mu je postavil gospod Janefe Horvat, posestnik v Podvincih št. 11.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I., dne 29. septembra 1919.
Ra z grl a. s.
2381
Vpisale so se v trgovinski register dne 24. septembra 1919. firme:
Firma 1297, Rg. A II 267/1.
a)	Ivanka Praprotnik s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina s mešanim blagom, imetnica: Ivanka Praprotnik, trgovka v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 75.
Firma 1306, Rg. A II 268/1.
b)	Aleks Oblat s sedežem v' Ljubljani,
obratni predmet: trgovina s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami.
imetnik: Aleksander Oblat, trgovec v Ljubljani; Sv. Petra cesta št. 28.
Firma 1314, Rg. A II 269/1. «)	Franc Stebi
s sedežem na Gl inčah pri Viču, obratni predmet: trgovina s konji, imetnik: Franc Stebi, trgovec na Glincah pri Viču št. 10.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 24. septembra 1919.
Firma 1263, posam. II 100/4.	2380
Rci.Z£fl£liS.
V registru se je vpisala dne 24. septembra 1919. pri firmi:	F Terdina
s sedežem v Ljubljani nastopna izpremeniba : Prokura se je podelila Francu Kovaču, poslovodji v Ljubljani, Rožna utica št. 41.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 24. septembra 1919.
2364
Firma 136/19, zadr. II 44/10.
Razila-s.
Vpisalo se je pri zadrugi:
Hranilnica in posojilnica v Podzemlju,
registrirana zadruga z neomejeno zavezo,
v zadružni register, da je iz načelništva izstopil Valerijan Učak, bivši župnik v Podzemlju, in da je vstopil v načelništvo Gregor Cerar, župnik istotam.
Okrožno kot trgovinsko lodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 30. septembra 1919.
St. 292.	2400
Razglasilo.
Po § 64. zakona z dne 26. maja 1909., staj. dež. zak. št. 44 iz leta 1909., je višja komisija za agrar-ske operacije za Slovenijo postavila sodnika drja. Frana S p i 11 e r j a,-M u y s a krajnim komisarjem za agrarske operacije, da izvrši glavno razdelbo skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 58 katastralne občine Spodnje Rečice, sodni okraj Gornji grad, za 43 posestnikov v Spodnji Rečici.
Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj.
S tem stopijoi v veljavnost določila zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44 iz leta 1909., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank, kakor tudi glede izrecil, ki jih ta oddado, ali poravnav, katere sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarske operacije.
Višja komisija za agrarske operacije v Ljubljani,
dne 25. septembra 1919.
Oriszentpeter-Muraszombat, ki teče v območju deželne vlade za Slovenijo,-t. j. od Hodoša do I Murske Sobote.
Na tej progi so te-le postaje in postajice:
a)	postaje: Hodoš (doslej Ürihödos), Salovci (Sal), Petrovci - Križevci (Peterhegy - Tot-Keresztur), Gorenja Lendava-Mačkovci (Fel-sölendva - Mätyäsdomb), Pucinci (Battyänd) in Murska Sobota (Muraszombat);
b)	postajici: Stanjovci (Kerkaszabadhegy) in Moštjanci-Vaneča (Musznya-Vaslak).
Ker ta proga nima nobene zveze z ostalimi
progami v Sloveniji, se bo izvrševal začasno samo prevoz oseb, psov, prtljage, ekspresnega, brzovoznega in totvornega blaga (izvzemši ži-vad) v lokalnem prometu po posebni, za to progo izdani začasni tarifi.
Obratno vodstvo je v Murski Soboti.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1919.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju 'mestne občine ljubljanske.
(Od dne 28. septembra do dne 4. oktobra 1919.)
Število novorojencev 15, mrtvorojencev 1, umrlih 23. Od umrlih je 12 domačinov in 11 tujcev. Umrli so: za grižo 5 (med njimi 2 tujca), za vratico 1, za jetiko 3 (med njimi 1 tujec), vsled nezgode 2, za raznimi boleznimi 12. Med njimi je 11 tujcev in 13 oseb iz zavodov. Za in-fekcioznimi boleznimi so oboleli: za tifuzom 4 (med njimi 2 tujca), za grižo 36 (med njimi osem tujcev in 5 vojakov), za vratico 1, za malarijo 1 tujec (bivši vojak).
Mestni fizikat v Ljubljani,
dne 9. oktobra 1919.
Firma 1247, zadr. V 69/35.	2334 3—2
Ra.2&£fla.&.
V zadružnem .registru’ se je izvršil dne 19. septembra 1919. pri zadrugi:
Sodarska zadruga v Tacnu pod Šmarno goro, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Tacnu nastopni vpis:
Po sklepu občnega zbora z dne 2. marca 1919. se je zadruga razdružila in je stopila v likvida-cijo.
Likvidatorja: člana načelništva Josip Cižman in Martin Medved.
Likvidacijska firma:
Sodarska zadruga v Tacnu pod Šmarno goro, registrovana zadruga z omejeno zavezo, v likvidaciji.
Podpis firme: Pod likvidacijsko firmo se likvidatorja podpisujeta svojeročno.
Upniki naj se zglase pri zadrugi.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 11. septembra 1919.
Št, 291.	2401
Razglasilo.
Po § 64. zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44 iz leta 1909., je višja komisija za agrar-1 St. 278 C TI/1834/II. ske operacije za Slovenijo postavila sodnika drja. Frana S p i 11 e r j a - M u y s a krajnim komisarjem za agrarske operacije, da izvrši nadrobno razdelbo parcele št. 621, ki je vpisana pod vl. št. 52 katastralne občine hraške (Hrastje), sodni okraj Kozje, za; dva posestnika v Creš-
Razne objave.
«97
novcu.
Firma 141/19, zadr. II 16/15.	2363
Ra.z£fln>s.
Vpisalo se je pri zadrugi:
Hranilnica in posojilnica v Hinjah, registrirana zadruga z neomejena zavezo, v zadružni register, da je iz načelništva izstopil Jakob Zore, posestnik na Lopati št. 31, in da je vstopil v načelništvo Fran Oberstar, posestnik na Lazini št. 6.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 30. septembra 1919.
Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj.
S tem stopijo v veliavnost določila zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44 iz leta 1909., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank, kakor tudi glede izrecil, ki jih ta oddado, ali poravnav, katere sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarske operacije.
Višja komisija za agrarske operacije v Ljubljani,
dne 27. septembra 1919.
Obj&vst.
Južna železnica. Železnica Wien—Pottendorf—
Wr.-Neustadt. Lokalna železnica Liesing— Kaltenleutgeben.
Lokalne tarife, II. del.
P o v i š b e.
Z veljavnostjo izza dne 15. oktobra 1919. do preklica, oziroma do izvedbe v tarifah, so tovor-nina in druge pristojbine zgoraj navedenih tarif na progah v Nemški Avstriji povišane za 150 %, t. j. dvainpolkratno. Ulomki vinarjev so zaokroženi na cele vinarje. Ta povišba se tiče tarif po stanju dne 1. septembra 1918.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1919.
St. 16.845.
Razpis natečaja.
Na državni realki v Mariboru se odda služba veroučitelja z zakonito določenimi prejemki.
Prosilci za to službo naj predlože redno opremljene prošnje po predpisani poti višjemu šolskemu svetu v Ljubljani do dne
30. novembra 1919.
Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 29. oktobra 1919.
Predsednik: Vadnjal s. r.
St. 1593/11.	-	2398
Ol>j aa-v jr-.
Južna železnica.
Iskalna tarifa, II. del. Razširitevveljavnostnegapodročja izjemne tarife 1/b zarjavipremog itd.
Z veljavnostjo izza dne 15.oktobra 1919- do uvedbe po tarifi je postaja Gratwein sprejeta kot pošiljalna postaja v veljavnostno področje izjemne tarife 1/b, navedene v „Lokalni blagovni tarifi, II. del, za prevažanje mrličev, blaga in živil, živali na progah južne železnice" (veljavna izza dne 1. avgusta 1917.).
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, dne 30. septembra 1919.
2396
/
St. 1656/1—VI—19.
Ra-zglas.
Železnice kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev Ravnateljstvo Ljubljana.
Prevzem obrata na prekmurski progi od Murske Sobote do Hodloša in uvedba začasne tarife za to progo.
Z dnem 5. oktobra 1919. prevzame ljubljansko ravnateljstvo obrat na onem delu jugozapadne ogrske lokalne železnice Körmend - Zalalövö-
St. 424/III—2.	*412
O st/vai.
Južna železnica.
Izza dne 5. oktobra 1.1. se z ozirom na izredne razmere in z odobritvijo komisariata ministarstva saobraćaja (§ 2. ž. o pr.) dopuščajo povzetja v zmislu § 72. železniškega obratnega pravilnika samo pri pošiljitvah, katerih predaj na m namembna postaja je v območju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1919.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.