286. številka. Ljubljana, soboto 13. decembra. VL leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja veak Jan. tsvteuii »onei^ijko ta dnevo po ■a*aaaikfli1 t« voiia p« pa«tl pi ojt-tuan, za atfiitrn-ageraae dttittle coio ijvo 16 goid., " k«1 Uka 8 g,. Id, ■» cotat i0*a 4 **>ld- ~ ** LJubljano ;uei i,oaiijanja na noju aa celo loto 13 fold., sa 8o(rt lota 3 gold. 30 kr., /.i en ineaeo I gold. 10 kr. Za podajanje na dom »» računa 10 krajo, ca mem.o, 30 kr. sa aotrt leta. — Za tujo dežele ta ooio leto 20 »old., i» pol leta 10 gold. — Za goupode učitelj« na ljudskih šobh In ia dijake velja znižana oena in r.loer: Za Llabljaae ta 6strt leta 2 *o!d. 50 kr., nt posti prejeman aa četrt lata 3 gcld. — Za oznanila se plaouj«- od cetirt-•topne petit-vrate 6 kr. še bo osuanilo enkrat tlaka, 5 kr. de ae dvakrat in 4 kr. še se tri- »11 večkrat tlaka. Vsakokrat bo placa šlempolj za 30 kr. JJopiai naj ae tsvoie fraakirati. — Rokupiai so no vračajo. — ;, ■ o-1 u ii vo je v LJubljani na celovški cesd v Tavoarjovi hiši „Hotel Evropa". OffrsvBistvo.na katero naj se blajjovoiiio pošiljati uarooriJr.e. r«k!*ro«ci^ ocnanUa r !, adtninintrnrlvn^ reči, j* v „Narodni) nuka«™!" v Taveinc ovi hiši Svoboda tiska in novinarstva. Iz Dunaja prihaja poročilo, daje poslanec Fux s tovariši v državni zbor prinesel nasvet, naj se zakonito odpravi časnički štempelj in davek od inseratov ali oznanil. Ta predlog pride, ko se po novem letu državni zbor zopet snide, na dnevni red v zbornici. Prejšnji državni zbor novinarskega davka nij hotel odpraviti. Ali ga bode direktno voljeni, to bo-dcmo videli. Videli bodcmo, koliko vreden je liberalizem nemške večine, kajti da bode opozicija za Fuxov predlog glasovala, to smemo vendar od poslancev pričakovati, čijih razna glasila imajo razen drugih trpljenj in preganjanj, tudi Se moro tega davka britko dovolj na vratu. Znano je, da je pred nekaj dnevi pruski deželni zbor poslancev sprejel nasvet, naj se novinarski davek odpravi, skoro enoglasno. Naša avstrijska zbornica, naši Nemci menda vendar ne bodo ostali za pruskimi kimovci, ki so od nekdaj vse vladi na ljubo storili, v tem vprašanji pa vendar samostalno postopali. Oproščenje novinarstva od davka je velik del novinarske svobode. O tej so pa vsi omikani narodi edini, da je potrebna. Saj se je izrek slavnega angleškega državnika She-ridana že bog ve kohkrat v vseh jezicih citiral: „Svoboda tiska je največja pravica narodova in najprva njegova svoboda; rajši se odrečemo vsem ustavnim svobodam, nego tiskovni svobodi, kajti tiskovna svoboda more rae druge svobode pribojevati." Mi v Avstriji imamo tiskovno svobodo na papirji zagotovljeno. To se ve, da je v dejanji iluzorna, kajti kadar se c. kr. državnemu pravdniku in policiji poljubi, pograbijo nam našo tiskovinske izdelke in jih uničijo. Pri posvetovanji o Fuxovem predloga ali za tem bode tudi ta anomalija morala na vrsto pi iti. Davek od koleka in inseratov je velik in najbolj občutljiv za neodvisne liste. „Slovenski Narod" na primer mora plačati tega davka okolo 4000 goldinarjev na leto. Kaj bi mi mogli s temi novci za zboljšanje, materijelno in duševno razširjenje lista storiti! In kako teško je neodvisnim listom, ki tako ogromni davek plačevati morajo, konkurirati z vladnimi organi, katerim tega davka plačevati treba nij, ker ga jim vlada javno ali skiivaj lehko odpiše. Razvidno je, da vprašanje odpravljcuja novinarskega davka nij nikakor notranje vprašanje žurnalistike same, nego uprav občno vprašanje; kajti kdo koncem plača ta davek in ga tudi pri prikrajšanih svojih listih trpi, nego naročnik? In da je baŠ novinarstvo oni veliki faktor, ki je ogromuo političuo probu-jenje denašnjega časa prouzročilo, ona velevlast, katere se poslužujejo in boje vse oblasti, tega ne bode nobeden tajil. Za to se mora vsakdo zanimati in potezati, da se žurnalistiki odmeri povsod prost pot. Politični razgled. No tratil Je deirl«. V LJubljani 12. decembra. K poročila o zadnji seji «f»ot*«c imamo še dustasiti, da so češki poslanci, vsi „stari" in „mladi1' poslali pismo, v katerem izrečejo, da ne pridejo v državni zbor. Sklicujejo se na nepreklicljivo osnovno postavo, cesarjev diplom od 20. okt. 1860, ki deželo m zborom daje pravico postave spreminjati; ti pravica pak je s postavo od 2. aprila 1x7;;, po kateri se direktno voli v drž. zbor, žaljena, torej ta zbor nepostaven. Čehi med soboj dalje razpor Širijo, posebno „stari". Tako „Poliiik" in „Pokrok" jako strastno pišeta proti, za reški narod gotovo nič men j nego Rieger zaslužnim možem, kakor so Sladkovski, Gregr, Č.žek itd. Sirijo stari celo že med narodom „nezaup-nice1' in jih silijo na podpisovanje. Med tem se „mladi" v „Nar. L." jako dostojno zagovarjajo proti natolcevanjem, da so „izda jalci" in proti enačim psovkam. VeČina provincijalnih čeških listov jim prav daje. Klerikalni poslanci &t£*jerskvya deželnega zbora bodo, kakor se sliši, tudi proti volilni reformi demonstrirali. K>ul»n4ttinski lahonski in ustavo-verski poslanci na dalmatinskem dež. zboru so vsi mandate položili, da bi tako vlado prisilili', naj deželni zbor, ki ima narodno-hrvatsko večino, razpusti. Izgovarjajo se po lisičje, da jo dež. zbor prevelike občinske davke dovoljeval, in da večina na /cd i njen jo s Hrvatsko meri in dela. — Vlada bi morala, ako Postavno ravna in tako, kakor na pr. na Češkem, samo v onih krajih nove volitve razpisati, kjer so dozdaj lahoni bili voljeni. A bode najbrž v vseh. To imajo Dalmatinci od tega, da so za direktne volitve glasovali! Of/ea-ski poslanec Gbyczy je osnoval svojo stranko, ki bo posredovala med desnico in levico, in šteje do 40 poslancev. — Tudi stranka skrajne levice je začela razpadati. Tnanje atriuvr. Vš'HiiviBsku budgetska komisija zdaj strašno dela, in kaže najboljšo voljo, da bi gospodu Magne, velikemu fiuancministru z naj-Ijubeznjivšo velikodušnostjo dala vse milijone, kolikor jih terja. V treh sejah zaporedoma mu je ta komisija brez vsega diskutiranja privolila 145 milijonov frankov novih davkov brez vsega ugovarjanja, ki naj bolj veliko maso zadevajo. Med čistimi legitimisti in orleanisti šo nij bilo dozdaj nikakega javnega poloma, ako-pram organi teh strank kolikor naj več morejo, I* te te k. Pisma iz Gradca. i. Zopet sem en dan iz pravd koval — ne sicer rumenjakov, a vendar goldinarje, glavo polno piavdarskih prepirov pridem domu in brž sem slonel nalegotnem kanapeji, ne mogoč se iznebiti pravd — čuj! iz sosedne sobe se oglase mehki glasi „Tioubadour"-ja. Kako hvaležen sem Ti, mila sosediuja, ah, ti glasi nijso glasi prepira, glasi so večnega mirn, rajskega veselja! Jedva dihaje poslušam zapo-redom stvaritve italijanskih mojstrov , brž pride Douizztti, Belliui, Verdi in Ysi meuda bivajo pri moji sosednji, vsi možaki „muzike miuolosti" ! Zdaj — tiho, Beethoven! Sonata o luninem svitu !......Slušaj, prijazni čitatelj, z menoj božjo harnianijo !......... Pre- igianaje! V sosednji sobi utihne glasovir in lahni koraki po sobi mi naznanjajo, daje moja sosedinja ga zapustila ! Še pa done v meni od nje proizvedene harmonije, v sladkih Čutih se zibljem, mila igralka pridi nazaj! in čuj ! Zopet lahni koraki, premakuenje stola, akordi in „Du lieber Schvvan!-* .... Gledam viteza bv. Grala, vidim Elso, divni labud vozi čoln po vodi . . . ., ko zaulišim robati hod robatega znanca pred sobo. Potrka, notri! — in pred menoj stoji znauec z barbarskim krohotom, ko mo vidi vsega zamaknenega na kanapeji sloneti in sliši glasovir iz sos< dne sobe. „Zaljubljeni norec! zakriči, kaj je pa zopet igrala? Gotovo italijauski stik in stok ! No bodi butast, vzemi suknjo, pol sedmih je že, hajdiva v gledališče, da Te mine sanjarenje! Lccocq te bode od Italijanov že ozdravil !i( In šla sva. že cel mesec je „Tagespoatu vedela govoriti o „briljantni napra>i", „krasni dekoraciji", „dragih novih kostumih" itd. za Lecocq-ovo opereto „Iluudert Juugfraueu", in denes se ima čudež prvikrat pokazati. Mnogo ljudi je v igrokaznici. Ouvertura se začne, slušam, iščem misli, ideje, ne najdem jih! Zastor se dvigne, tropa mornarjev v pivnici na morskem bregu, zadaj ladja, in čez nekaj časa izvemo, da je vlada poslala „na zeleni otok, 4000 milj od Londona" sto kolonistov, katerim je pa pozabila pridružiti sto žen j sedaj se ima sto devic nabrati in je z ladjo poslati na zeleni otok. Nabiranje devic, di.hod nabranih na zeleni otok, razdelitev moških in žensk — to skoz tri akte brez duha, brez vsakega res komičnega, ne samo to, brez vsakega smešnega momeuta skorej — to je opereta, kateri so trije pisali libreto, Lecocq pa kompozicijo, ki nij vredna, da se ena notua pola za njo potrati. In to je bilo DunajČanom nad vse vseč, to je polnilo večere na večere „Carltheatcr", to je prineslo komponistu in direktorju lepo svoto denarja! Sram Vas bodi! Pri vrči dobrega Reiningshausovcga piva sem pomiril nekoliko svoj srd nad zlorablje-njem muzike za tako brezumje, ali še doma sem prišel jezen in mnogokrat sem preklel drug čez druzega zabavljajo. „Union" v dve strani dolgem članku toži desni centrum, da je lažnik in intrigant. Ti napadi lete najbolj na vojvode de Broglic, AudiiTret-Pasquier in Dčcazes, ki so pobožnjaka Chamborda tako za nos vodili. — Listi so pisali, da roma zdaj Chambord po južni Franciji in koledujc za-se. „Union" pravi, da je to izmišljeno, in da je šol Chambord v Fnhsdotf nazaj. Itnckaz, da še Gradec nij tako spriden, ko Dunaj. Ti pa, mila sosedinja, igraj mi vsak večer, zbujaj divne glasove v strunah, naj božajo Tvoje in moje srce, naj me vnemajo za slavo boginje, kateri služiš, in za — Tebe! ideji, da velja skupnoj domovini Avstriji, katero želimo vsi krepko, mogočno, srečno in napredujočo, kl juhu vsemu prizadevanju one fanatične peščice, katera nas boče potisniti v obljubljeno deželo panger-manizma, ali one zelotične drhali kurijalistov, ki namerava nas podvreči samo nezraotnemu gospodarstvu vatikanskemu. Svečanosti so se pričele z iluminacijo (i. dec, drugi dan je bilo v kazinskej dvorani slovesno odkritje cesarjevega doprsnega kipa, potem slovesna maša in zvečer ples, ter na zadnje, 8. t. m., skupni obed. — Raz-svitljava bila je dostojna in za majbeno mest ice celo lepa; ni jso se sicer videli veliki dragoceni transparenti, ali luči, katere smo nahajali tudi po hišicah najbolj siromaških meščanov, pričevale so gotovo bolj o avstrijskem patrijotizmu, nego cele fronte čarobno iluminiranih palač dunajskih borsnih baronov. Veselo se je gibalo ljudstvo po ulicah in trgih, poslušaje sviranje domače godbe, katera je igraje razne narodne pesni in popotnice prekorakala mesto po dolgosti in širo-kosti. Glavna svečanost se je vršila drugi dan v kazinskej dvorani, kjer se je zbrala elita našega prebivalstva brez razločka narodnosti in političnega stališča. Omeniti moramo tu posebno g. dr. Leitmeier-ja, kateri je v nemškem in potem v daljšem slovenskem govoru lepo razvijal pomen imenitnega dneva. G. Leitmeier je kot dober govornik nže znan ter je tudi pri tej priliki, ako abstrahirarao od necega predithvrambičnega naduhljaja. svojemu dobremu imenu vso čast skazal. Konstatirati pa moramo pri tej priložnosti posebno dve za nas interesantni stvari: prvič, da se je govornik , dasiravno trd Nemec, vendar tako temeljito naučil našega jezika, da ga lehko v izgled stavimo marsikateremu naših „narodnih" poslancev, ob enem pa celej kliki onih dnševnorevnih, zastarelih birokratov, katerim se še d and ene s nemogoče zdi, slovenščini v uradih in šolah p r i z n a v a t i n ar a v no m c s t o. Drugič nas je pa veselilo, da je g. Leitmeier pri takej svečanosti javno in odločno pravičnost našega narodnega prizadevanja poudarjal ter naravnost izrekel, da Slovenec, ..kateri svoj narod zaničuje, samega sebe zaničuje." Mi si hodemo enake izraze dobro zapamtili; do-sedaj se le nadejamo, da govornikovi Čini in dela njegova ne bodo odslej nikdar nasprotovala njegovim besedam, ter da bode nekoliko njegovega spoznavanja prešinilo tudi one starokopitneže in ničevedce, kateri se sramujejo svojega slovenskega izvira , dasiravno jo skoro vsaka nemška beseda, katero izustijo, pamflet in britka ironija jeziku Teu-tovih potomcev. Pri banketu se je zbralo okolo 00 osob, večjidel uradniškega in vojaškega stanu. Izmed mnogih govorov in napitnic omenimo le lepo zdravico gimnazijalskega vodja dr. Zind-ler-ja, katera je veljala povzdigi šolstva in ljudskej izobraženosti, potem še dobro mišljene napitnice g. Leitmeier-ja. Pri večini drugih govornikov se je pa oratorični bucefal še zelo hudomušnega in nevkretnega skazal, tako da bi se jim lehko pomagalo z dobrim svetom, pri enakej priložnosti vsaj nekoliko posnemati diplomatično reservo našega modrega Barbota ali Poklukarja , ali pa Be trkati na grešne prsi ter se spominjati zlatavrednega starega pregovora: si tacuisses, philosophua mansisses"!! Slavnosti so tedaj končane, veseli hrup je potihnil, vse se je zopet vrnilo k svojemu navadnemn delu, Novomesto je postalo zopet mirno in tiho mestico, toda lepe svečanosti ne hodemo tako kmalu pozabili. Vsaj smo jo napravili bla'im namenom in združenimi silami, pozahivši naše krege in prepire, naše mržnje in naš socijalni in politični razpor! Upamo, da se hode enako skupno delovanje tudi pri dragih prilikah še doseči dalo! Iz l»r«*£k«»8r»» okrfijt* 7. dec. |Izv. dop.] Denes je imel krajni šolski svet v Artičih svojo redno (bolje neredno) sejo, pri kateri so bili razen enega zbrani vsi udje. Med drugim je bilo na dnevnem redu tudi „šolsko obiskovanje". O tem poroča učitelj , da je mnogo otrok nepostavno, šolo že po 3. — 4. letu zapustilo, i a predlaga končno, naj šolski svet vsaj s tistimi starši postavno postopa, ki otroke že po 3.—4. letu šoli odtegujejo, če mu že nij mar, zvršiti svojih dolžnosti pri tistih, ki so krivi, da otroci Solo jako neredno obiskujejo. Tudi opominja učitelj načelnika kr. Šol. sveta, da sklep, ki ga je šolski svet že pri seji 4. maja t. 1. storil — namreč, da se bode s tistimi, ki so krivi, da otroci neredno hodijo v šolo, postavno postopalo, — vestno izpeljuje. Teško je pač, ako celo načelnik kr. šol. sveta drugače, ko si pomagati ne more in ne zna, reče: „Saj nij, da bi mi morali vse tako storiti, ko postava veleva." — To se ve da. Zakaj bi se postav držali? Le vsak po svoji volji naj dela, potem bo gotovo dobro. O srečni Arti-čani, ker imate tako zvedenega in premede-nega moža za predstojnika, kateri vam kaže, da nij treba po postavah ravnati, Češ, „kaj ministri vejo, kaj jo kmetom potrebno" , — saj oni postavo dajejo, kakor predstojnik ve! — Artičani! pri prihodnji volitvi, ki bo meseca januarja, si pa zberite takih možev v občinski zastop, ki kaj veljajo in znajo. Iz llteloz 8, dec. [Izv. dop.J Pogubno mrtvilo sega po našem knjižnem delovanji in napredku, odkar nas kvari nenarodni raz dvoj na Slovenskem. Trdno se nam dozdeva, da se ta stropna goba steklaČa nij sklila na slovenskem zemljišči, nego vnesena je ta okuž-nina po naših pogubnikih in gojena, vsaj strastno negovana od ljudij zaslepljenih, mrzlih za blagost in bitek našega uaroda, katerim je namreč malo mar, je-li so ohranimo ali propademo, samo da svojim nerazboritim strastem razgrnejo vrata na stržaj. Pozitivnega ti narodni nasprotniki nijso ničesar dognali, le nekatere kratkovidce začasno zmotili, neko mržnjo do našinstva jim vcepili in zmešnjave godnjali. Volitvišča so dejanske priče za ne-naravnost te kvarne in tujepasne bilke. Na Stirskem ni se prijela, ne obetajoča zdravega sadu, nego otrov in jalovost. Ako je na vzhodu Slovenskega zdržal II., ni to nasledek ali vspeh novejšega motanja ali vitja, nego iskreno vsaj navdušeno delo pravih narodnjakov prvejše dobe, v kateri se je lešČeČe vžar-jala narodna zavest po izbor v oni okolici, kder je ouda bil vsak duhovnik čist narodnjak, za to pa se nij opuščalo ljudstvu nasve-tovati, oklepajte se svojih duhovnikov kot dušnih očev. Ta nauk je segel globoko v narod in ne da se hitro spremeniti, kajti nienjc prevejani prosti ljudje ne morejo lehko pojmiti sedanjega prevrata, niti prevideti pogi-beli. Na znoju naših trudov in na podlogi naše čvrste narodne delavnosti se je N., po-postančil. Z našim dičnim zarodom „Maticnj" ravna se, kakor bi navlašč se delalo na njen propad in razrušenje, ako skoro ne vzeme vodstva narodnejša roka v oblast, jaj mn! dohaja se in šega je indi, da društvo narodnim darom osnovana imajo za načelnike najodličnejše narodne osobnosti, in za tajnike do dna nČene in marljive pisatelje. Mlado leto trka na vrata, pa odnikod niti knjig niti velike skupščine za letošnje leto : kam to kani ? Smrtonosni partiknlarizem se neti v majceni domovini od trmastih, nezvedenih in ne računajočih trobeljakov. Narodno uradovanje? brez njega zlate gradove stavimo v zraku. Med posvetnjaki za našega vedenja edini biležnik rado obiran od domaČih temnikov piše 92°/o pisem slovenskih, a drugi ? — Med duhovništvom ? — Narodno uradovanje zagovarjali bila bi ne-opustljiva dolžnost vseh časnikov slovenskih brez iznimke, toda imenitnejše zadače jim polnijo predele. Od prostaka zahtevati bng zna koliko narodno popolnost, ponos in srčnost, a sam neraškuturski burkvasiti nima, zdravega pomena, z verhuncev naj se svetlina širi v nižave in kani že. Dejauski zgledi so hrastovi podseki. Vsak pošten iu le nekaj zveden narodnjak sluti in čuti grozni naval lomasteči proti nam in uže na nas, da nas zaduši; pritisk splezil je na teme uenravne grozovitosti in brezrazložnega nasilja. Glede na te in še mnoge druge črne prikazni z i naš zatiraui narod kličem vsem iskrenim in za narod resno marajoČim narodnjakom: na delo! um ti je dan. Z mladim letom podvojeno in potrojeno poslujmo na književnem p olj i, kar krepi politično. Domače stvari. — (Zapogrebom g. Moosa) v sredo popoludne je šlo silno veliko ljudi. Vojaška godba je svirala umrlemu narodnjaku Žalostne pohodnice na zadnjem potu; umrli je bil svoje dni namreč tudi vojak in v bitvi teško ranjen. Za njim so šli Sokolci se svojo in čitalniško zastavo, in so mu na gomili izvrstno zapeli žalostinko. Sploh je ves pogreb kazal, kako priljubljen je bil umrli, in kako vsako za domovino vneto srce za njim žaluje. — (Družba s v. Mohora.) „Bescdnik" piše: nV povzdigo domačega slovstva in v podporo slov. pisateljev je razpisala družba sv. Mohora za prihodnje leto osem daril, in sicer štiri za izvirne povesti, štiri pa za po-dučne spise raznega zapopadka v obsegu blizu pol tiskane pole. Razpis tudi letos nij ostal brez upljiva; izpodbudil je pisatelje po vseh pokrajinah milo Slovenije, k živahni, vse hvale vredni delavnosti. Do določenega obroka je bilo odboru poslanih dvajset rokopisov." — (Knjigo „do mači zdravnik") je „družba sv. Mohorja" dala župniku Volčiču pisati. To se pravi h krojaču po črevlje iti. Ali nemarno dovolj slovenskih zdravnikov? — (Kranjsko sir ar s ko društvo) je prosilo za eno izmed 5 državnih štipendij (po 500 in 300 gold.), ki so bile letos razpisane za ustanovljenje društev, ki se pečajo s pridelovanjem sira. Kazen kranjskega društva se je Še 15 druzih prosilcev oglasilo. Razsodba bode januarja meseca. — (Poslanec isterski ViteziČ)v zadnjo sejo državnega zbora niti povabila nij dobil. Torej so tudi na Du na ji tako točni kot drugod. — (G. KostrcnČič) Hrvat, uradnik v dvorni biblioteki na Dnnaji, je izročil dunajski akademiji znanosti rokopis, ki ga bode akademija tudi izdala, o protestantovsko-jugo-slovanski literaturi. V tej knjigi bodemo dobili mnogo izvestnih nepristranskih dat o početku naše slovenske literature, T r u b r a in njegovih vrstnikov. Za to že zdaj nase literarne može na to delo opozorujemo. — (Mrtev najden) je bil predvčera-njem v svoji hišici užitninski čuvaj vulgo leb-lajtar pri Kolezeji na Gradašici. Mož je pred tisti večer baje veliko žganja pil, doma si zakuril in se potem baje tako od ogljenca zadušil. — (Led ti) imamo v Ljubljani letos dovolj. Vozi se te dni tudi pridno v vse ledenice. — (O živinski kugi v Ptujem) se nam od tam piše : V naši ptujski okolici živinska kuga hudo razhaja. Do denes je na bregu blizu Ptuja 21 živinskih glav pod kugo palo. Najbolj poškodovana sta posestnika Zima in Senveter, katera sta dosti lepe živine izgubila. Daljo se je kuga po Velikem Okiči in po Stojo-cih razprostrla. Zadnja vas je edina, katera je na levem bregu Drave od te nesreče še do-zdaj obiskana. Okrajno c. kr. glavarstvo se vrlo trudi, dalje razširjenje kugi zabraniti, vojaki stojć pri vsaki hiši, pri kateri se bolna živina nahaja j potem je na Dravskem mostu vhod za živino zaprt, v mesto ne sme uo goveja živina ne perutina, tudi s kosmato kapo in kožuhom nikdo z desne strani Drave na levo ne sme, kar je zdaj v zimi zelo sitno. — Kako rc je kuga sem pritepla, to sc ne ve; dolžijo se nekateri mesarji, da so bolno Živino na Hrvatskem kupovali, in tukaj klali. Ali je ta uzrok istinit, to še nij dognano, to pa je resnično, da se je kljubu vsi prepovedi več živine iz krajev sem pripeljalo, v katerih je dolže časa kuga. — (Zavoljo živinske kuge) v Ptuju je koroška deželna vlada prepovedala iz prejšnjega mariborskega okrožja živino in surove produkte na Koroško uvažati. — (Drugi Sokolovski večer) bode v soboto 13. decembra 1873 v čitalničnem steklenem salonu. Program je: 1. Ouvertura, igra c. k. vojaška godba. 2. Vrh gora, zbor. 3. Berilo gosp. Jeločnika. 4. Dve pesni, poje g. Meden, spremlja gosp. Schantel. 5. Blum-lacher : Zgorno-bavarski landler, Potpouri slovenskih pesni, igra na citrah s posebne prijaznosti gosp. J. Blumlacher. 6. Cveterospev. 7. Geograiični ričet, humoristična deklamacija gosp. J. Nollija. 8. Ilop Marjanka, zbor. 9. Opeharjeni ogleduh. Burka s petjem od Jakob Alešovca. Osobe: Piškur, ogleduh. Glasnik, journalist. Natakar. Žabječani: Les jak, Preselj , Mernik. 10. Soldaška, zbor. 11. Muzikaličui brencelj g. J. Nollija, spremlja gosp. Schantel. 12. Velika tombola. — Med posameznimi točkami igra c. k. voj. godba. Začetek ob Va8. uri zvečer. — Ravnatelja: gg. Jeločnik in J. Nolli. Odbor. Razne vesti. * (Češko zavarovalno banko „Veltava") je, kakor „Pokrok" poroča, vlada razpustila, zavoljo veličin nerodnosti v vodstvu knjig in neizpolnjevanja svojih pravil. * (Knez K. Anersperg) kočevski, ki ima, kakor znano na Češkem velika posestva, in katerega je Smerling imenoval prvega kavalirja v Avstriji, moral je pred dvema mesecema več tisoč goldinarjev kazni plačati, ker so mu njegovi ljudje v Tehovu žganje kuhali, a c. kr. finančni urad za davek goljufali. * (Zamotana sreča.) V Trstu je neki štacanarsk deček zadel nedavno četrt velike srečke. Njegov gospodar je dobro vedel, da učenec nij imel nikdar nič denarja ; zato je terjal od dečka, naj pove, kje je dobil denar, da je srečko kupil! Ves skesan je obstal učenec, da je gospodu vzel kos blaga, ga prodal, in za ta denar srečko kupil. Gospod terja zdaj, naj se dobiček da vos njemu, ker se je srečka za njegov denar kupila. Sorodniki učenčevi pa se branijo dati denar iz rok. Začela se bo tedaj pravda, ki enake z nabiti še nij bilo. Narodno-gospodarske stvari. — Iz Srbije so javlja, da ima komisija katera so je že v zadnjem zasedanji skupščine izvolila, že od 16. novembra dela. Finančni minister ji je dozdaj tri predloge uložil: kovanje srbskega srebrnega denarja, ki bo imel ime srhliak; dalje, naj se na porabo tobaka naloži davek, (na pridelovanje tobaka ne), in, da naj se upeljejo metrične mere in vage. Minister ima Še veliko predložiti. Najvažnejže teh predlogov so: 1. ustanovljenje nacijonelne banke. 2. ustanovljenje borze za blago in efekte. 3. uredjenje razmer delniških društev. 4. poiskanje sredstev, da so žugajoča realitetua kriza odvrne. Kar se tiče narodnega gospodar-tva, bo imela letošnja skupščina veliko važnost. — Tudi na Ruskem kaže zahodno evropska denarna kriza svoj upljiv. Naprvo se je polastila kakor epidemija ruskih luk, ki posredujejo kupčijstvo z inoatranstvom. Iz Odese se naznanjajo čedalje bolj banke-roti, zdaj večji, zdaj manjši, ki razširjajo med tamošnjimi kupci velik strah. Med večjimi firmami, ki so v Odesi falirale, je ena, katere pasiva znašajo pol drug milijon sr. rubljev; neka druga pa ima 1,200.000 sr. rabljev pasiv. Pri drugih falimentib plavajo pasiva med 100.000 in 1.000.000 rnb. Kre-ditue banke, ki so povsodi dale, terjajo zdaj, kolikor mogoče hitro, da je zmešnjava še večja. Vsem bolnim moč in zdravje brez Ieka in brez stroškov. Revalesciere du Barry V ^Ooirr/etiff. Odkar jo Nj. sv. papež po rubi izvrstno Revalesciere du Hurry »rečno zopet ozdravel iu jo mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo te dragti) zdravilno hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni, katere brez porabo zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsah, pljunili, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v diišnjaku, v mehurji in na ledvici, tuborkole, sušico, naduho, kašelj, ncprebiivljivost, zapor, drl sto, nespečnost, uabogt, zlnto žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlieo in bljevanjo tudi ob čtmi nosečosti, scalno silo, otožnost, suSenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 76.000 Spričeval o ozdravljenji, ki so »c vsem zdravi lam zoperstavljalo: Spričevalu št. 711.877. 581», AVienerthorgasse, Ofen. 28. februarja 1872. Samo 2 dni Bcm užival Revalesciere. To izvrstno zdravilo jo pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tt zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpečo človečanstvo imenujem. Izvrstna Itevalescicre me je od nevarnega katara na pljueah in v diišnjaku, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katero bo vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečanstvu najboljšo priporočiti. Florijan KO lile r, c. k. vojaški upravnik v pokoji. TečuejSi kot meso, prihrani Revalesciere pri odrnfičonih in pri otrocih oOkrat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-lhscuiten v pnšicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — Revalesciero Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Da-nm)l, M »II IU« l> ...h-,.- št. 8, v LJubljani £ijitiii od 9. dec. do 11. dec. G. Ludvik Batier, rokovičar, 46 I., na oelablje-nji. — G. Ivana Jakše, učiteljska vdova, 71 1., na slabosti. — Treza Storliska, delavka, 56 1., na vodenici. — Franc Okorn, dolavsk otrok, 18 mcs., na kozeh. — Val. Volta, nadzornik, 38 1., na pljučni vodenici. — Alojzija Potokar, sirota, 25 1., na pljuč, tuberkulah. Dunajska borza 12. decembra (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Enotni drl. dolg v bankovcih . 69 glo\ 35 Enotni dri. dolg v srebru . . 74 „ 30 1860 dri. posojilo.....102 B 76 Okolje narodne banke , . 998 „ — Kreditne akoije..... 230 , 50 London ........113 , 50 Napol..........9 , 9 0. k. cekini.......— , — Srebro.........1« 9 , — kr. Za 1 gl. Pred sleparstvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za uro, merijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalce prcslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička taksno ure kupitii, za katero firma prodajalca ne da dovoljne garancije. Pri meni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzoinojo, dokni naJHtrogPjae Noli«luoNti 1 Neverjetno, pa resnično! Kf\ I j u i tf I švicarska moderna porcelan-email-ura, z lepimi soljankami •J" KI • lil M ^1* in cvetlicami cmailirana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vboge in bogato, z enoletno garancijo. Q |() j.« ii tf\ prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-verižico, z MAil šJj *" ©*• medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garant i Ini m listom, in z roBorvniin urnim steklom vred. Taiste kmno-časomerno uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. JO In I K ir\ velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki *** k^l* j0 najboljšo delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so te uro no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. rf,*y 1 j»» |W se dobijo moderne vojaško ure, lehke, lične, poleg tega jako elegantno *" . & In okusno, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno niski coni; k takej uri dubi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernom fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 5Ietnim garantilnim listom. I O j i« I «r| srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim k .«111111 111 J.«J A1* kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga- rantilnim listom vred. ^Hlliri I K 4)1 j 20 «rl Prava angleška srebrna Biderna ura, savoneto z dvojnim pokrovom, ► fllliu 1«J> mi *^\f m^I. najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim listom vred. Cnnin | O irI prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronomoter-ura z verižico, me- ► «HIIM MG9 i,1* daljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. I \ if I k. »IIIIU Krr *-sl« taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom. l^*||||0 I () nI 1 17 Prava angleška Prince of Walos-remontoarna ura, najmočnejšega ► l« «lil M. • obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talini zlatu: te uro imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vrod zastonj. J^jiiti«) I Q tri prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazono, z dvojnim ^ O • kristalnim steklom, in so tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato veri- žico, z medaljonom in garantilnim listom vrod. StfmiO I li <||j i 'T 0.| celo majhna ura za gospo, iz pravega srebra in prav pozlačena, s \~ n*1 >af O • pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vrod. Slo]||Q IW j|| 20 <**| Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-. . "7 11 »vf torna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše cmailirana, s fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. Stftlfin IK ali *>|l in cvl najfinejša prava angleška siderna ura, na 15 ru- ^ 1 . nU 111 &1' binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal- jonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. ^«11110 20 ITI 2% ***l Hl'ebrna remontoarna ura, se brez ključa navija, s talmi-zlato . CV* verižico in medaljonom vred. tS&IllO 25 lil z'ata llra za S°8P° z verižico, medaljonom in garantilnim 9 ^ li3tom vred. ^«11110 30 35 in 41-0 *H Prava angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po- _ ' v O krovom, garantovana in patentovana. ^aw c? A fe^ • w g v i * 1 ^ &*m prava angleška zlata siderna ura s kristalnim stoklom. feftlllO dO T5 ill 100 !>ViE^tJC "JL|M>,U,,**eW v al urah izvrso. Na posebno zahtevanjo so pošiljajo tudi uro in verižice na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošlje. visočini časT COn° 8° VC niŽj° °* ,iajnižj° P°v80d in jaz stojim s svojimi terjatvami na Val, ki si nove uro naročiti žele, V»I, ki stare uro za novo zamenjati hočejo, so proseni, so na mojo firmo obrniti. Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. KllKlov nuj dobro /apomni. (284—7^ Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan S eni en. Zdravniško spričalo o gospod lekar Wilhelniovem antiartriUeiieni aiitirovniatičiieiii krvočistilnem čaju. Na blagor trpečega človeštva čutim so prisiljenega, izvrstni krvočistilni čaj gospod lokar \V i 1 h o I m o v od zdravniško strani prav posebno priporočiti. Ta izdeiek, tako priprost, jo eno naših najizvrstnejših zdravil za vse notranjo bolezni iu take zunanjo, ki izhajajo iz spridonega soka. Imel sem piiiiko zgorajšni čaj tukaj v Ameriki, pri svojej obširnej praksi prav pogosto rabiti in našol sein, da se je celo pre-priealno izkazal pri sledečih boleznih: a) pri Hopiluili boleznih, posebno pri nahodu sapnikovih vej. posebno če jo izmet v jutro zelo eripijozen in mučen bil, dalje pri nadušnih težavah, v poslednjem slučaji je bil uein sijajen. b) pri želodčnih boleznih, ž lodčuem krči in nahodu, pri glavnem bedenji, izvi-rajoeeui iz pokvarjenega želodca, pri hi-pohondriji. Želodčnem otoku, raku in histeričnih težavah. c) |»rl otekanji l&rvnie, zlatih žilnh, iu Bicer posebno, ako je navadni zapor u/rok otekanja in trganja krvnic in iz tega sledečega krvaviji nja. d) pri orKauieuih srčnih hibah, za-klopnlh hibali, o) pri Milili iu Nlllliličiilh boleznih vniiUo »iste. posebno takih, kjer je mazanje bilo zastonj, in se je jodkali mesece dolgo brez uspeha jemal. Torej pri zastareli sifiii celo posebno. Tedaj ostane krvočistilni čaj gospoda lekarja Vi i 1 h e 1 m a tudi za Ameriko obo-gateujo zdravilskega zaklada. (3"J5—1) Novi Jork, 16. septembra 1873. Dr. Med, A. Ciroven, nemški praktični zdravnik v Novem .Torku, št. 73, Serenth Street, (L. S.i nekdanji nemški štabni zdravnik. Svarimo »red ponarejanjem in sleparijo. Pravi Willielmov autiartritični antirevma-tični čaj za eisč..-njo krvi se dobiva le iz prvo mednarodne fabrikaeijo \> illieliunvegu antiar-tritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah. Zavitek, v H obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jozicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr. Na ugodnost p. n občinstva se pravi \\ilhelinov autiartritični aiitirevmatični čaj za čišćenje krvi tudi dobiva: v Mariboru pri Alois Uiiandest u : v ('olji Bauiiiliai bo v i lekarni, Kauscheijevi lekarni, pri Kari Krisperju; v Loncu na Staj. pri L. Miillerju, lok.; v M o z i r j i pri Tribuču ; v Varaždinu pri dr. A. Hallerju, lok.; v Slov. G rade i pri .1. Kalligaritsi hit. lok. Gospodu Dr. J, II. TOlT-n, c. k. dvomi /tlraviiik m lobe na Dunaji. ltognergassr Nr. 2. Čutim se dolžnega. Vam v zadevi Vašo sloveče anatherinove ustne vode poročati, da jo vso moje upanje presegla. Raba anatlierinove ustne vodo jo dovolj za ntešenje najhujših zobnih bolečin, da se no povrnejo več. V priti trpeeega človečanstva priporooani anatlierinovo ustno vodo pri vseh ustnih in sobnih boleznih kot do/daj najboljše. Pooblastim Vas, te vrstice porabiti, kakor Vam je ljubo in se podpišem s posebnim spoštovanjeiii Dr. Romualdo Bellich, 1. r. Trst. 18. marca 1872. (73—4) Se dobiva: v lijubljaui pri Potričič in Pirker-ji — Jo s. K a r i n ge r-j i — A. K r i s po r - j i — Eduard Mahr-u — F e r. M o 1 h. S c h in i t t-u — E. Ri r s c h i tz - u, lokarji; — v Kranji pri L. Krispor-j i — Sob! Schaunig-u, lokarji; — v IMiberg-u pri Ilorbst-u, le-karji; — v Varaždinu pri Ilalter-ji, lokarji; — v Rudolfovein pri Dr. Rizzoli-ji, lekarji — J o s e f 1) e r g m a n - u; — v Krškem pri F o d. Hiimclieg-u, lek.; —v Kamniku pri J a h n-u, lekarji; v Gorici pri P on t on i - j i, lekarji — J. Kollor-ji; — v Wartenberg-u pri F. Gadlor-ji; — v Vipavi pri Anton. Dupe-r i s-u, lek.; —-Poatojn] pri K u p fe r se h m i d t-u lekarji; — v Skofjtloki pri C. Fabiani-ji, Ie-kiirji; — v Kočevji pri J. Rraune-tu, lokarji; — v Idriji, e. k. rudarska lokarniea; — v Litiji pri K. M ii h 1 w 8 n z o 1 -j i, lekarji; — v Ra- doljici pri Zalokar-jovi vdovi. Lastnina in tisk „Narodne tiskarueu.