Štev 41. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovini plačana. 12. oktobra 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D.in., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa na polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo alí opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. "Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje". Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči B Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v ,,Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta ta edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo .NOVlN*. Naši patronati. Majo naše cerkve dvoje vrste patronate: držav ne f privatne. Državni patron naših cerkev je bio vogrski verski fond (valfásalap), privatni pa veleposestnik. Prvoga ne moremo terjati, nájveč mogoče to lehko včinimo i smo tüdi dužni vči-niti, da na nas spadajoči deo madjarskega verskoga fonda zahtevamo i dobimo. Madjari se moro toti z tem zagovarjati i braniti pred plačilom, ka mi njihovoga verskoga fonda nesmo bogatili, ar je Jožef II. v našoj Slov. Krajini ni-ednoga kloštra ne odpravo, a naše zahteve pa lehko podpremo z tov istinskov trditvov, da vogrski verski fond le davno ne bi stao, če ga dače podložnikov bivše Madjarske bodisi posredno, bodisi neposredno ne bi bile podpirale vzdržavale. Naš kraj ga je zato tüdi. Pa to je delo naše oblasti, da se potegüje za nas i nam reši na nas spadajoči deo pri pogajanji z Madjarskov. Bole živo nas interesirajo privatni patronati. Veleposestnik (grof, püšpek itd.) kak patron, je dužen bio .na novo zidati i gordržati cerkvi naše, farofe naše i drüga cerkvena poslopja. Farniki so davali samo delavce i foringo. Tü pa tam je patron pomágao vzdržavati tüdi mesto farnikov njihovoga dühovnika. To je bila poprek dužnost patronov ali bole povedano ta prava je mela cerkev, te olejšave so vživali farniki do izvedba agrarne reforme. Če sama cerkev ne privoli,; njoj ta prava niedna država ne more i ne sme vzeti, to so njena imanja po bo-božem rendejüvanji. Ka što cerkvi da, je njeno i njoj nemá juša níšče toga dara vzeti. Takši dari so patronatske dužnosti. To je z edne strani istina Z drüge strani je pa pali nepobitna zahteva ljübezni i pravičnosti: sirmakom, ki ne morejo preživljati svoje familije, trebe pomagati. Dajte njim zato zemljo, štero veleposestnik ne more obdelati sam, njega pa odškodüjte za odvzeto zemljo. Dobro, a ka pa bo zdaj z patronatsko dužnosti? — Siromak, ki zemljo dobi, bo mogo to pIačati — pa poleg toga duga si naloži ešče edno velko breme — mogo bo zdržavati cerkvi i cerkvena poslopja, ar je dobo veleposestniško zemljo, na šteroj je te terh dozdaj ležao. I tak se zna zgoditi ta naopačnost, ka veliki kmet, ki ne dobo zemlje, da par foriag-ali peških delavcov k cerkvi, sirmaki do jo pa mogli zidati iz svojega, če se podere, ar so dobili patronovo zemljo. Kak se tü naj pomaga? Ali obdrži terhe veleposestnik i zato ‘njemi da država več zemlje, ali pa prevzeme patronatske terhe država i te mo vsi z svojov povekšanov dačov mogli te nositi, ali pa plača fara veleposestniki patroni teliko oralov zemlje, štere dobi cerkev, z šterimi de se ta mogla gordržati. Ali bi mesto fare to zem-Ijo küpila država? — Ka de pa zahtevala za to od farnikov ?! Lehko imenüvanje plebanoša, lehko ešče več. Jakó važna pitanja so to. Spravili smo je na dnevni red, da bi j cerkveni krogi i farniki i patroni i oblast i Siromaki tü svoje povedali. Prosimo, Zglasite se. NEDELA. Po Ris. 18. Evang. sv. Mataja. IX. 1-8. Jezuš v ladjici na morji. Po toj je prišo v svoje mesto Kafarnaum. Sv. Maticerkev je ta ladjica, svet je morje, Kafarnaum pa so nebesa Živa kotriga bodi Kristušove Materecerkvi, te prideš v njegov varaš. Ljübi bližnjega po Jezušovoj zapovedi, te si živa kotriga. Ljübezen do bližnjega.*) I to veselje, se loči od večine drügih veselj po tom, da je ncmoto, Čisto do dna. To je ne veselje kaljeno s skuzami, z bridkostmi i vkanatni ; to neje veselje, pomešano z zanemarjenov dužnostjov, z vočimetanjom slabe vesti; to neje tisto veselje greha, zavolo šteroga je morala biti düša Kristušova žalostna do smrti, ne, to je vedro, plemenito, rajsko veselje. — i pravo bi, nemin- vo je to düšno veselje s šterim nam Bog plačüje našo lübezen do bližnjega. Njegova srebrna vretina ne prišümi v srce samo tisti hip, gda bližnjemi skažemo ljübezen, da se včasi posüši kak drüga veselja tak naglo minejo.. ne, vretina toga veselja teče celo živlenji Šče 80 letnoga starca napunjava z radostjov spomin na dobro delo, štero je včino mogoče kak 15 leten mladenec; ja, celo do smrtne vöre se blagodejno razleva tok toga veselja; mogočno valovi i namaka püščavo naših zadnjih dni na sveti i od-naša z zemle našega srca navlako bridkosti i smrtne bojazni.... O, vidi se, da teče stüdenec toga veselja, iz samoga božega Srca i da je stüdenec vode tekoče v večao živlenje. (Jan 4,14) *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani Glasi. Slovenska Krajina. Volitev pridobninske komisije se bo Vršila 26. oktobra v nedelo, od 8 do 1 popoldnevi v M. Soboti i D. Lendavi na davčnoj oblasti. Imena onih, ki smejo voliti, bodo raz-grnjena do 15 okt. na davčnoj oblasti. Če bi što plačao pridobnino (dačo od haskov) i li bi ga vönehali, ma juš prizivati pri davčnoj oblasti. Ta komisija bo sprejemala pritožbe proti pridobnina ki jo plačajo obrtniki, trgovci itd. Voli se pet članov f pet namestnikov. Davčna oblast da pojasnila, Zglasite se tam. Kandidate si pa poiščite, štere znate, ka so dobri za vas, ki plačate pridobnino i je javite našemi tajništvi v M. Soboto. Tü si pogučite, kak te volili. Izišla je knige „ Mesto na Gori,” 14 govorov kanonika dr. Mihaela Opeke v Ljubljani od Materecerkvi. Dobi se v Ničmanovoj knjigarni. Priporočamo jo. Slovo vzemem od svoje rodbine, od mojih staršov ljübljenih i vücov, od lepe Slovenske Krajine i Odidem v 15. leti svoje starosti v S. Bethlehem. Na podporo Novin pa pošljem 5 Din. Karba Ana. Kobilje. Cerkev de že skoro gotova. Patron cerkvi ostane isti, ki je bio v kape i, sveti Martin. Novembra 1-ga de že popol-noma gotova, ta, da de že lejko posvečena na Martinovo, 11. novembra. Kaj zmore dobra volja male občine ka takši dar prinese. Vu vojno muzikalno šolo (soldačka banda) se sprejmejo dečki od 12 do 16 let stari, če starišje privolijo i če so zvršili bar štiri razrede osnovne (domače) šole. Prošnje se moro do 15. oktobra vložiti f Vršec, komandi šole. Več pove glavarstvo ali občinski urad. Živinski sejmi se odprli. Turniške občine prošnjo so poslanec Klekl podpirali pri g. ministri dr. Kulovci i prošnja je bila poslühnjena, kak se je to naznanilo na velikom shodi naše stranke t Črensovcih. Železnica naša se lepo gradi. Gotova je postaja pri Lipovcih i že se šinje na našoj strani tüdi polagajo. Oktobra 17. je god sv. Margete Alakok, šteroj je dober Jezuš svoje presveto Srce razo-deo. Te den je vmrla l. 1690. Ar malo častilcov Srca Jezusovoga zna za njemi god, zato to tü naznanimo. Z ednim naznanilo, da se dobi slovenska knjiga, štera popiše njeno življenje. Pišite po njo na upravništvo "Glasnika" v Maribor, Koroška cesta 5. Predavanje, kak trbe z grozdjom i vinom ravnati, se bode vršilo v G. Radgoni od 13 do 15. oktobra. Do 10. okt. se javite na glavarstvi, što šče iti, ar če ne bo zadosta poslüšalcov, predavanja ne bo. Proti pijanstvi je odredo g. veliki župan, da se po nedelaj i svetkaj ne sme točiti alkohol v gostilnah, štere so blüzi cerkvi, i je zabranjeno meti pintešijo županom v uradnih pro-morali, na policijsko vöro se pa najbole ostro more paziti. Odlikovanje. Sveti oča so odliküvati dr. Matija Slaviča, vseučelišnoga profesora v Ljubljani z tem, da so jih imenüvali za svojega hišnoga prelata. Iz srca čestitamo! M. Sobota. Naši Žerjavovi demokratje ne morejo pozabiti, da so dol s konja spadnoli. Pri občinskih volitvah bi radi par demokratov dobili v občinske odbore V te namen so ustanovili Fabijola u Cerkev v katakombah. H Boj. Med tem pogovorom je Fulvij odküro s trga, ves bled od sramote, straha i žalosti, lüstvo pa je tülilo i füčkalo za njim s pesnicami. Fabiola se je zahvalila prefekti i je mignila Siri, štera je blüzi nje stala i na Sirino reč so stopili štirje robi z nosilnicov. Fabiola je ne püstila, da bi se što drügi dotekno dragoga tela nego sama i Sira. Položili sta je na nosilnico, pokriti z dragocenov odejov i veleli, da naj prinesejo robi mantrnico v njeno lastno hišo. Sami sta tüdi šli za njimi, na ednok stopi k njima nekša mala deklica, vsa objokana, i jivi jokajoč prosi, če tüdi sme z nima. Na pitanje, čida je, odgovori: „Jaz sem sirotica Emercncijana. Agneški sestra po mleki!" Fabiola jo prijazno prime za ročico i jo pela seov. —- Komaj odnesejo telo, kda se vsiple cela vnožina krščenikov, dece, les i moškij na zemlo, da bi z sivačom, z robci i prtiči zgrabili ali pobrisali bar edno kaplico od, njene krvi. Biriči' so z biči vdrli nad nje, ali ne je pomagalo nikaj - veliko jij je pri tom svojo krv pomešalo s krvjov mantrnice. — Kda príde kakši vladar pri svojem kronanji v varaš i po staroj šegi meče i razsipava peneze med lüstvo, gvüšno tak želno ne hrepenejo po njih, nego so krščeniki hrepeneli, da si zagrabijo i poberejo edno kaplico sv. manterniške krvi. Vendar so se vsi omaknili dijakoni Reparafi, ki je tüdi prišeo z malov kanticov v roki, da bi jo napuno s prelejanov krvjof Agneške i obeso to pri njenom grobi — v gvüšno znamenje mantrništva. Tretji deo. Razsodni den. Tertul se je naravnost podao v palačo casara, kde ga je že Čakao Korvin s pripravle-nim casarskim odpisom, šteri je bio v prvih par rendaj prav redno i Čedno pisan. Ár njemi je bilo dovoljeno vsaki čas stopiti pred casara, zato se je preci podao v palačo t javo Agneški smrt, kak kakšno drago uradno stvar. Posebno je omeno ljüdsko nevolo i nezadovolnost, štero je velko vekše narisao, kak je bila v istini, i je pristavo, da je vsega toga kriv Fulvij, ki se je pri toj priliki preci nepremišleno i grdo ob-našao. Njegovih najvekših grehov pa je ne povedao, ar se je bojao, da ga ne bi poslati k njemi v preiskavo Ž bi tak ne štero nakano i špekulacijo mogeo opüstiti. Povedao je, da je Agneškina vrednošča ne ravno velka, i da bi se ljüstvo dalo s tem najbole potolažiti, če bi cesar njeno vrednoščo milostlivo podaro Agneškinoj najbližnoj sorodnici i pravoj dedinji, gč. Fabioli, pa da bi to preci pózdignolo casarovo slavo Ž čest! Fabiolo pa je popisao žensko čüdovite vučenosti i dike štera prav goreče časti domače bogove i casarovomi božanstvi prikažüje aldov den za dnevom. "Ve jo poznam" dene casar i se nasmehne kak da bi se na ka prav smešnoga spomno. (Dale.) 2 NOVINE 12. oktobra 1924. kr. notar Koder, carinik Rožič i sodec dr. Mak bovi demokratski list pod imenom "Murske Novine", da bi ž njimi v svoj protiverski kapitalistični tabor spravili par ljüdih, ki se dajo zapelati. — Čeravno dajo "Mursko" ime svojemi listi, ne de naš domači list i čeravno do ga za "Novine" zvali, do se od naših ločile kak se neba od zemlje, ar naše so i ostanejo krščanski list, demokratske „Novine“ so pa vsikdar bile i tüdi bodo protiverski list. Zato pazite, ka Orjuncom i Sokolom ne nasedete! — (Pa bomo že vidili, kak do pisali i te sodbo Povemo. Vr.) V Ameriko sme potüvati iz cele mariborske oblasti komaj 15 oseb. Na Prekmurje spadne 8, 5 za Okraj M. Sobota i 3 za D. Lendavo. Županje, ki bi radi spravili v red nerédne občinske račune iz prvejših let, kda se je kakša krivica včinola proti prebivalstvi, naj prosijo od g. velikoga župana na državne stroške računov preglejüvača. Občinske volitve, kak je naš shod zahtevao 28. sept. v Črensovcih, bodo i to v najkračišem vremeni se razpišejo. Tak je javljeno od g. velikoga župana samoga. Knige "Hodi k oll. Svestvi" v leder vezane Se pali dobijo v Črensovcih v uredništvi Novin i M. Lista. Cena 25 Din. — Segajte po njih, ar jih nega dosta. Ki nemajo lastnih tropin, smejo küpiti i brezplačno žgati za svoj poseo za drüžino od 5—10 kotrig 16 metrov, do 5 kotrig 10 metrov, od deset kotrig više broječo familijo pa 20 metrov tropin; kotrige se računajo nad 18 let stare. Küpčijo pa morajo financom prijaviti. — Ki za odajo majo žganico, (trgovci, oštarjašje), morejo do 15. okt. javiti financom v dvema izvodoma, da ščejo žgati. Sledkar de to do 15. augusta za javiti. Naš katekizmuš se bo nanovo štampao. Gospod plebanoš Bašša so ga že poslali cerkvenoj oblasti v Maribor na odobritev. Ne küpüjte zato tečas nikšega, dokeč te ne zide. Dr. Korošec minister je dao odredbo, da so vse stare knige, štere so lani bile v pelane v šolo ešče, letos za šolo. Zato je za nücat i naš stari katekizmuš. Demokratje so ga šteli vöporinoti, ali nesi njim je posrečilo. Staroga rabite, ki ga mate, dokeč g. Baššov ne izide, drügi pa Počakajte na njega. V Dolnjoj Lendavi je po otvoritvi novoga šolskoga leta palik začno dramatlčni odsek narodne čitalnice uprizarjati igre. Dne 4. t. m. je uprizoro igri "Satan" i "Kakšen gospod, takšen sluga". Obilo zabave i smeha je nudio gledalcom g. Boc.— Izpit je položo pri višjem deželnom sodišči v Ljubljani g. Josip Geder, pisarniški Pomočnik v Dolnji Lendavi. Čestitamo! Za rezervnoga podporočnika sta napravila izpit v Ljubljani pri dravskoj diviziji gg. učitelja Janko Horvat (Cörov) i Ivo Horvat (Zvonarov) iz Türnišča. Čestitamo! Za Martinišče so dali ali nabrali sledeči: Gomboši Peter Šalamenci dali 25, Gomboši Karol, Anton, Andrej iz Šalamenec, vsakši 25, Titan Matjaš z Bakovec 50, Virag Agata, slüžkinja v Ižakovcih 250, Andrej Bašša Cmurek 10, N. N. 10, neimenovana iz Srdice 300, N. N. iz Bakovec 10, Cipot Jožef Mlajtinci 15, na gostüvanji pri M. Rantaša v Bakovcih nabrala M. Vigali 60, Bakan Štefan glavni nabirateo v Nedelici 91, Žižek Mihael nabrao v Ižakovcih 158, Anton Erjavec glavni nabirateo v Satahovcih 220, 14. Roža v Sodišincih 160, na Kranjskom v Vesi Korita nabrala dekla Franca Skube 339, meseca junija so dali v Ižakovcih Sreš Ana 10, Zver Andrej 73, Zver Marija 100 Din. To zadnjo trojo šumo smo že objavili samo imena smo pozabili. Uradna naznanila. Finančno okr.ravnatelstvo v Maribori opozarja vse pridelüvalce vina, da so zavezani v 10 dnevaj od dneva, gda so sprešali vino, prijaviti vse vino pristojnomi oddelki finančne kontrole. Nadale je vsaki, ki oda vino, dužen, da prijavi oddelki fin. kontrole odano vino, prle kak je zroči kupci. Na vsako takšo prijavo dobi oda-vateo vina od fin. kontrole kontrolni list, šteroga mora zročiti küpci, ki mora küpleno vino v 24 vöraj prijaviti. Što toga ne včini, plača štrof od 1000 dinarov. Küpec, šteri vina v 24 vöraj ne prijavi se bo smatrao za švercara i ga čaka štrof. Država. Šolske pocitnice na deželi. Minister prosvete g. dr. Korošec je dovolo, da se v časi od 1. sept. do 31. oktobra sme redni pouk pretrgati za 8 dni. O prekinitvi trbe tri dni prle obvestiti okrajni šolski svet. Sme se prositi tüdi za pódugšanje prekinitve. Zamüjeni dnevi se naj nadomestijo pri prostih dnevaj. Spomin českim vojakom je postavljen v Kragujevci v Srbiji, gde so je nedužno spoklali v svetovnoj vojni sovražniki. Slovesnost je zastopala Vlada po ministri Hadžici i dr. Korošci. Familije spoklanih vojakov i par poslancov je tüdi prišlo k slovesnosti z Českoga. Svet. Boj za veronauk v Angliji. V angleškom parlamenti je bio stavleni predlog, da se veronauk vrže iz šole. Pri glasanji za te predlog se je skazalo, da je glasalo za njega 162, proti pa 223. I tak je te predlog prepadno. Domača politika. Radič za kraljestvo. V Krašici je meo Radič govor, gde je naznano poslüšalcom, da on ne proti tomi, da bi se kralj odpravo z Belgrada, ar on je vez med Srbi, Horvati i Slovenci, nego naj se da Horvatom pravica. — Mi tüdi to pravimo, naj se da Slovencom pravica. Jezeroletnico horvatskoga kraljestva bodo Horvatje obhajali. Pri toj priliki pošljejo rimskomi papi kelih z napisom: "Hrvatski narod Svetomi Oči Piji XI. Jezušovomi namestniki na zemlji — Povodom 1000 letnice njegovoga kraljestva."— Liberalci to narodno svetoj delo tüdi napadajo. Čemeri je zdaj vse, ka so ne na vladi. Pogajanja z Madjarskov so se začela. Dela 12 odsekov. Radičova stranka i vlade. Radičevci so ešče ne stopili vu vlado i se vsikdar bole vkraj držijo. Zrok je to, ka te ne bi mogli na nikoga porinoti odgovornosti, ka se v orsagi godi i ne bi mogli naroda slepiti z praznimi obljübami. Pa odgovorni so itak oni za vse krivice, štere so se godile, ar so je ne šteli Odpraviti s tem, ka bi prišli pravočasno v Beograd. Svetovna politika. Francija. Herriot min. predsednik (socialist) se izjavo, da cerkev loči od države i odpravi poslanstvo pri sv. Oči v Rimi. Francoski Kardinali so v lepom, a odločnom pismi protestirali proti nameravanoj krivici. Anglija. Mednarodna konferenca v Londoni je sprejela sklep, da se odpravijo potni listi. To moro zdaj še posamezne države sprejeti. Nemčija je Zaprosila Drüštvo narodov, da jo sprejme za svojo kotrigo. Slovaška. Andrej Hlinka, voditeo slovaške ljüdske stranke i prvoboriteo za autonomijo Slovaške zdaj obhaja svojo šestdesetletnico. Dühovnik je. Ar je ljübo svoj zatiran narod, je mogo kušatl dosta preganjanj i voze tak od Madjarov, kak Čehov. A Bog ga je podpirao i Rimska sv. Stolica ga je nazaj postavila na faro, štero njemi je madjarske Vlada po krivici vzela svoj čas. Dosegno je narodne pravice za Slovake i dosegne njegova borba gotovo tüdi autonomijo. Papeštvo velesila svetovnoga mira. V vseh časaj so bili papovje odločni zastopniki mira. Pred vsakov-vojekov so opominjali vladare, da z vojskov v stran, ar je pogüba naroda. Največkrat neso bili poslühnjeni i istinsko je prišla pogüba. Med tem, da so prostozidarji i socialisti, ki so glasili v svet, da prineso narodom mir, šli v boj, je papeštvo pa dalo v svojih spisali Osvedočenje, da se bori za mir. "Daj nam mir, Gospod, v naših dnevaj. Pri-prošnica nam bodi Ona, ki je rodila krala mira," so zapisali papovje. Med celov svetovnov vojnov so glasili papovje mir i napravili za narode telko, kak níšče drügi. Za mir so se borili. A proti tomi je prostozidarska Italija dosegnola, da so papi zabranili södelüvanje na mirovnoj konferenci. I zdaj sklepajo od mira v Ženevi brez pape, ki je že večkrat proso za 'mir i zapovedao moliti, mašüvati za mir. Ne bo stalen te ženavski mir. Ženeva. 47 držav Drüštva narodov je enoglasno sprejelo, da se kemprle pozove sem razorožitvena komisija. — Seje so dokončane, na zadnjoj se je volilo šest stalnih kotrig. Kitajci, ar nesö bili zvoljeni, so zamerljivo zapüstili sejo. MALI OGLASI Anton Klemenčič, trgovec v Beltincaj naznanjam vsem svojim prijatelom i znancom, da sam dobo vse felej manufakturno blago za zimo, štrikano za velko i malo deco. Dobro blago po nizkoj ceni. S poštovanjem Ant. Klemenčič. Pazite! Vsaki, što se je prepričao, Iehko posvedoči da se dobi najbolše blago za obüteo, dobro zdelane kože prve vrste poplati, najfinejší boks i vse šoštarske potrebščine po jako zmernoj ceni edino le v trgovini pri Škafar Jožefi v Beltincih. Či ne verjete, poskusite! Važno! Čtite! Saboli! Kramarje ! Senjarje! Lepi štofi, primerni za odajo na senjah i za zgotovleno obleko se razodava po zvünredno nizkoj ceni. Vsakši si lehko blago osebno ogleda i se naj zazava na oglas v Novinaj. Ne zamüdite ugodne prilike! Naslov pove upravništvo toga lista. Oda se v Velkoj Polani poleg cerkve, gde de nova fara, zidana hiša s 1 1/2 plügom grünta. Hiša je jako primerna za trgovino. - Interesantje se naj obrnejo na ŠTEFAN HORVAT v Velkoj Polani št. 100. FAL CIGEO I ČREP. Puconska ciglenica oda cigeo i črep — zavili pomenkanja prostora— küpcom, ki ga odpelajo od dnes naprej do konca toga leta, proti plačili v gotovini po naslednjoj znižanoj ceni: cigeo (za zidanje) po 550 Din. črep (Fab.) po 1400 ,, za 1000 falatov. - Prodam prvovrstno posestvo, 50 oralov njiv, travnikov, šume zidano veliko stanovanjsko i gospodarsko poslopje, živi i mrtvi inventar, vküp ali na več delov za 450.000 D-„SILVAR‘‘ Ljutomer, Stari trg 47. Falo Češko perje ! Eden kg. seroga česanoga perja 70 Din., na pol belo 90 Din., belo 100 Din., bolše 120 i 150 Din., mehko 200 i 225 D., bolša vrsta 275 D. Pošiljatve so carine proste, proti povzetji od 300 D. naprej, poštnine prosto. Minta zobston. Blago se tüdi zameni i nedobro vzeme nazaj. Naročíla se po-šilajo samo na BENEDIKT SACHSEL, L o b e z št. 80 kod Pilzna, Čehoslovaška. Poštne pošiljatve idejo iz Čehoslov. v Jugoslavijo okoli 14 dni. Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. je najbolši škrilj (pala) za pokrivanje strehe je bolši od vseh drügih materialov, lehki, nezgorljivi,dugo drži i je tüdi n a j f a l e j š i. Dela se po staro Hatchekovoj formi "ETERNÍT". Za pokrivanje strehe se da večletna garancija. Izdelavle se v Solini pri Spliti v zalogi je pri Čeh & Gašpar-i, trgovina z mešanim blagom, železninov, polskimi pridelki. MURSKA SOBOTA, Prekmurje. KUPITE! PRODATE! Posestva, gostilne, trgovine itd. želite. Realitetna pisarnica „S1LVAR“ Ljutomer, Stari trg 47. ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.