ce^a 200 dinarjev šte. ka 32 i987) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje 1? avgusta 1987 Vegradovci težave uspešno premagujejo Veliko delajo na tujem Vled tistimi, ki se v tem času ubadajo z največjimi problemi, so gotovo tudi gradbeniki, ki jim zaradi pomanjkanja investicijskih vlaganj, zmanjkuje dela. Za V egrad pa vendar še vedno lahko rečemo, da težave uspešno premaguje in dosega zadovoljive poslovne rezultate. Ob polletju ni izgube izkazala nobena njegova temeljna organizacija združenega dela, vendar pa je ustvarjena akumulacija skromna. Kljub vsemu so lahko zadovoljni, še posebej, ker so letos, zaradi hude zime, izgubili veliko delovnih dni in začeli intenzivno graditi šele marca oziroma aprila. Zamujeno so delno že nadoknadili, saj so prerazporedili delovni čas in delajo zdaj. ko je gradbena sezona na višku, kljub dopustom, s polno zmogljivostjo. inflacija je poseben problem gradbenikov. Po letu in več, kolikor traja gradnja posameznega objekta, se namreč pogosto zelo negativno odrazijo napake ki so bile narejene ob sklepanju pogodb. Vseh podražitev na začetku ni mogoče predvideti in takšne probleme je mogoče razrešiti le ob razumevanju investitorja. Posebej pa je gradbenike v letošnjem letu prizadel tudi nov obračunski sistem. Na ugodne poslovne rezultate ob prvem polletju so imeli tudi tokrat pomemben vpliv rezultati doseženi na tujih gradbiščih, kjer ustvarjajo delavci Vegrada kar okoli 15 odstotkov celotnega pri-hodkai. Letos pomladi je delalo na tujih gradbiščih kar okoli 220 delavcev Vegrada, trenutno pa jih je tam okoli 150. Kot je povedal pomočnik direktorja za tehnične zadeve Vegrada Miroslav Bukvič, delajo na tujem pretežno kot podizvajalci skupaj z velikimi evropskimi firmami. To je v tem času doka j dobro, saj je rizik sprejemanja de! še posebej v deželah v razvoju, tako mnogo manjši. Izvajanje investicijskih del v teh deželah je v zadnjem času. ko je njihova gospodarska rast upadla, precej vprašljivo, saj pogosto odpove njihova plačilna sposobnost. V tem času so delavci Vegrada zaključili nekaj večjih objektov na tujem, med drugim klavnico zajcev v Vzhodni Nemčiji, ponosni pa so tudi na hotel, ki so ga gradili skupaj s Švedi v Berlinu. Trenutno si prizadevajo, da bi dobili v Vzhodni Nemčiji, kjer imajo tudi svojo enoto, dodatna dela in vse kaže, da jim bo to uspelo. Še več težav kot s pridobivanjem del imajo v tej državi, kjer imajo veliko lastne nezaposlene delovne sile, s pridobitvijo delovnih dovoljenj. Za dela pa se v tem času dogovarjajo tudi v Sovjetski zvezi. (Dalje na 4. strani) **ftajvečji jugoslovanski izvozniki < Gorenje letos deveto Po podatkih beograjskega Instituta za zunanjo trgovino se je sestavljena organizacija združenega dela Gorenje letos prvič uvrstila na listo največjih jugoslovanskih izvoznikov med prvo deseterico. Na lestvici vodi sarajevski Energoinvest (s 143 milijoni dolarjev izvoza), Gorenje pa je na devetem mestu z 68,8 milijoni dolarjev izvoza (ustvarilo je v prvem polletju j,35 % vse jugoslovanske prodaje na tuje). Med prvo deseterico so iz Slovenije tudi Iskra (na 3. mestu s 117 milijoni dolarjev izvoza, IMV na 5. mestu s 95 milijoni dolarjev izvoza in Sloveni-japapir na 10. mestu s 60,5 milijoni dolarjev izvoza. 15. avgust - tfkn graničarjev, neomajnih varuhov naših meja in naše nedotakljivosti. Ob njihovem prazniku iskrene čestitke. Graška gora Siciliji; narodno- zabavnih ansamblov Na Graški gori bo v nedeljo, 16. avgusta, spet zelo veselo. Tamkajšnje kulturno društvo Ivan Cankar bo v sodelovanju z radijem Velenje pripravilo priljubljeno Srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. Prireditev, letošnja bo že dvanajsta, pritegne vsako leto na Gra-ško goro veliko obiskovalcev iz Šaleške doline in slovenjgraške občine, pridejo pa tudi od drugod, podobno kot tudi nastopajoči. Tudi letos se bo prireditev začela ob 14. uri, pred tem pa bo od 11. uri avdicija. Obeta se vse- kakor veselo in zanimivo popoldne in rekordna udeležba nastopajočih, saj je prijavljenih kar 27 skupin. Super model um Gorenje Gospodinjski aparati Kupce želijo kar najbolj zadovoljiti V največji delovni organizaciji poslovnega sistema Gorenje, v Gorenju Gospodinjski aparati, so med tritedenskim kolektivnim dopustom opraviili zraven običajnih rednih vzdrževalnih del še nekatere večje posege. Za to so se odločili > prizadevanjih, da bi s kakovostjo izdelkov kar najbollj zadovoljili kupce, posebej še tiste na najzahtevnejših svetovnih tržiščiih, kamor so v letošnjem prvem polletju poslali 54 odstotkov vseh izdelainih gospodinjskih aparatov. Re?dno delo se je v Gorenju Gospodinjski aparati, po-dobnio kot tudi v delovnih organizacijah Notranja oprema, (Gorenje Procesna oprema iin Gorenje Elektronika Širokca potrošnja, začelo v poneedeljek, 10. avgusta. Vendar p)a so v posameznih obratih 02ziroma temeljnih organi-zacijaah združenega dela mnoggi delavci prišli na delo že zaadnje dni prejšnjga tedna, dda bi pripravili vse po-trebmo za začetek rednega obrattovanja strojev in naprav. . Naaštejmo najpomembnejša debla, ki so jih opravili med kolekktivnim dopustom: Naj-; delo, ki predstavlja 'aftžzaprav že začetek inova- fifc: e \ _ sp^jdtnj: 1 " " • a ■je j proizvodnega programa fc)spp®diniskih aparatov in njihove tehnološke modernizacije, so imeli v obratu Za- mrzovalne skrinje tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika. Povečali so proizvodne zmogljivosti v predmontaži in na liniji poliuretana, s čimer je omogočena odprava dela v nočni izmeni. Delali so tudi v drugih dveh obratih tega tozda, in sicer Zamrzovalne omare in Hladilniki. V tozdu Štedilniki so, v okviru prizadevanj za dvig kakovosti, obzidali peč v emajlirnici. V tozdu Pralno pomivalna tehnika pa so obnavljali prirezovalne linije in 500-tonsko stiskalnico, poso- V obratu Zamrzovalne skrinje so povečali zmogljivosti tako, da bodo dnevno izdelali v dveh izmenah 1000 zamrzovalnih skrinj dobili pa so tudi linijo za izdelavo bobnov za pralne stroje. Začeli graditi sedmo šolo Že prihodnje leto v novih učilnicah Po dolgotrajnem dogovarjanju smo v Titovem Velenju vendarle začeli graditi novo, nujno potrebno sedmo osnovno šolo. V ponedeljek dopoldne smo na gradbišču tega novega objekta v stanovanjski soseski Šalek III srečali nekatere člane gradbenega odbora, med drugim tudi predsednika Franca Avberška. »Z deli smo začeli.« je dejal, vendar nam vreme ni naklonjeno. Kljub vsemu izvajalci zagotavljajo, da z izkopom jame za temelje ne bo večjih težav. Trenutno je največja ovira cesta, ki jo je treba še prestaviti.« Rok za izgradnjo nove šole je deset mesecev, in predsednik gradbenega odbora meni, da ga je mogoče doseči, še posebej, ker so bila mnoga pripravljalna dela doslej že opravljena. Povedati pa je treba, da trenutno gradijo prvo fazo nove šole, to je objekt A v katerem bodo učilnice, zbornica in drugi prostori potrebni za pouk. Nova šola bo torej zača- sno brez kuhinje, jedilnice in telovadnice, za kar pa trenutno še niti ni potrebnega denarja. Problematična je tudi zunanja ureditev nove šole, saj bodo igrišča zavzela precejšen del zemljišča, kjer še stoji stanovanjska hiša, ki bi jo bilo treba čim prej prestaviti »Po informacijah, ki jih imam,« pravi Franc Avberšek, »občinski upravni organi še niso začeli postopka, ki je potreben, da bi se lahko pričelo z nadomestno gradnjo oziroma, da bi lahko pridobili to zemljišče.« Nerazrešenih je še nekaj drugih vprašanj. Zato bo imel gradbeni odbor, ki se bo sestal še v tem oziroma najkasneje v mesecu septembru, obilo dela. Storili bodo vse, da bo šola zgrajena pravočasno v predvidenih desetih mesecih. (bz) Pomagajmo! O hudem neurju, ki je v Pomurju povzročilo veliko škode, smo lahko veliko brali in slišali. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je poslal vsem medobčinskim svetom ZSS pobudo, da tudi ob tej veliki naravni nesreči izkažemo solidarnost s prizadetim območjem in njegovimi prebivalci. Organizacije združenega dela in posamezniki oziroma družbeno politične organizacije naj bi v ta namen prispevale sredstva. Vsa sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu Rdečega križa Slovenije — številka 50101-678-51579 — »Za pomoč ob neurju«. Občinski svet ZSS Velenje, ki nam je to informacijo posredoval, prosi vse tiste, ki bodo nakazali svoje prispevke, da jih o tem obvestijo. Cene, cene, cene O cenah v letošnjih poletnih dneh toliko govorimo in pišemo, da je prav, da jim tudi v Našem času namenimo nekaj prostora. Pa pustimo tokrat cene kruha, mleka, mesa ... O njih je bilo že veliko povedanega in se ustavimo pri cenah povrtnin in sadja. Na veliko kupujemo v tem času te dobrine, včasih pomislimo, da so drage, največkrat pa seveda ne vemo, da nas trgovci pri tem krepko vlečejo za nos. Cene na velenjski tržnici so na primer mnogo, mnogo višje od cen na drugih tržnicah. Paradižnik so že pred štirinajstimi dnevi prodajali na ljubljanski tržnici po 200 do 300 dinarjev (pa ne slabše kvalitete kot pri nas, prej bi lahko rekli, da je bila boljša, saj je tudi konkurenca večja), v Titovem Velenju je bil takrat še od 600 do 700 dinarjev. Lubenice so bile v Ljubljani po 300 dinarjev1, v Titovem Velenju 100 odstotkov dražje. Od Ljubljane do Titovega Velenja je res kar nekaj kilometrov, so morda cene višje zaradi prevoza? Da ne bi komu delali krivice, cene na velenjski tržnici primerjajmo še Naša tema s celjskimi. Sredi prejšnjega tedna so tam prodajali paradižnik po 200 do 300 dinarjev (tudi ta je bil lep in kvaliteten. saj je tu konkurenca dokaj velika), v Titovem Velenju pa so ga prodajali še vedno po 500 dinarjev. Cena je bila enotna, saj se tistih nekaj prodajalcev v Titovem Velenju očitno zlahka dogovori za nekonkurenčno ceno. le zakaj bi jo drug drugemu zbijali'1' Pa vendar se člov ek vpraša zakaj tako? Zakaj moramo plačevati Velenjčani za te dobrine v tem času, ko bi morale biti dostopne vsakomur, ti-liko več kot drugje v Sloveniji? Smo res tako zelo neumni, da nas na takšen način lahko izkorišča vsakdo, ki mu pač to pride na misel? In kje je naša družbena kontrola, kje so potrošniški sveti? Kako dolgo se bodo naši inšpektorji zadovoljili z listkom o nabavni ceni živila, ki je že na prvi pogled višja kot realna. Kako dolgo bomo še dovolili, da bodo prodajali na naši tržnici blago toliko dražje kot drugje? Najbrž še nekaj časa. saj smo menda v Titovem Velenju proti konkurenci. Ta namreč prizadene tudi trgovine in njihovo šepavo. pa tudi drago ponudbo, ki pa žal ni skromna le pri sadju in zelenjavi. Preostane nam torej, da si konkurenco najdemo sami, saj na primer, če kupujemo večje količine sadja in zelenjave, celjski trg niti ni tako daleč. Mira Zakošek 2. stran ★ AKTUALNO titovo velenje * 13. avgust 1987 Program ekoloških raziskovanj v občini Velenje Po zaključku štiriletnega raziskovalnega projekta »Velenje 2000« v okviru katerega so bile izdelane razvojno-raziskovalne naloge s področja gospodarskega, socialnega in prostorskega dolgoročnega razvoja občine Velenje, se je Občinska raziskovalna skupnost Velenje odločila, da bo v naslednjih štirih letih sofinansirala naloge, vključene v kompleksni program ekoloških raziskovanj, katerega cilj je s strokovnimi študijami meteoroloških, medicinskih, energetsko tehnoloških, urbanističnih, socialno-demografskih, ekonomskih, etnoloških in drugih dimenzij problematike varstva okolja, priti do prave identifikacije problemov in natančnejših analiz stanja okolja tam, kjer do sedaj čutimo pomanjkanje Interdisciplinarnosti postopka. Želimo priti do takšnih raziskav, ki bodo pomagale razčleniti različne ravni možnosti ukrepanja v dobro boljšega okolja in glede na pojavnost v prostoru nakazale vrsto in »doseg« ukrepa za razrešitev ekološke problematike občine Velenje, ki že kritično opozarja na razpad celotnega pokrajinskega ekosistema v območju Šaleške doline z obrobjem. Program raziskav v obdobju 1987-1990 vključuje naslednje vsebinske sklope: 1. Onesnaževanje in varstvo zraka z naslednjimi predvidenimi nalogami: — Družbeno-ekonomskeposledice onesnaženega zraka v Šaleški dolini — Proučitev mezoklimatskih razmer v občini Velenje — Meteorološke meritve v prometu (Op.: Predvidevamo, da je kataster onesnaževalcev zraka narejen) V izdelovanje teh nalog bodo vključeni raziskovalni strokovni sodelavci Hidrometeorološkega zavoda SRS iz Ljubljane, Zavoda za urbanizem iz Titovega Velenja in Urbanističnega inštituta SRS iz Ljubljane. 2. Onesnaževanje in varstvo voda z raziskovalno nalogo: — Hidrološka in degradacijska problematika voda z vključitvijo regionalne bilance razpoložljivih in potrebnih količin kvalitetne pitne vode (Opomba: Predvidevamo, da je kataster onesnaževalcev voda narejen) V nalogi sodelujejo raziskovalci in strokovni sodelavci Inštituta Univerze Edvarda Kardelja — Oddelek za geografijo v Lublja-ni. Inštituta za geografijo v Ljubljani, Zavoda za urbanizem Velenje in Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor-Center za varstvo okolja. 3. Ogrožanje tal in varstvo ter urejanje prostora z raziskovalno-razvojnimi nalogami: — Kvaliteta tal in kmetijskih pridelkov v povezavi s specifično problematiko razvoja kmetijstva v geomorfološko degradirani pokrajini — Vrednotenje možnosti za pridobitev nadomestnih kmetijskih površin izgubljenih zaradi aktivnosti RLV — Krajinske zasnove območja ugreznin V tem vsebinskem sklopu je predvideno sodelovanje raziskovalcev in strokovnih sodelavcev Kmetijskega inštituta SRS iz Ljubljane, Geografskega inštituta iz Ljubljane, Zavoda za urbanizem Velenje, Urbanističnega inštituta SRS iz Ljubljane, Biotehnične fakultete iz Ljubljane — Katera za krajinsko arhitekturo. 4. Odpadki (odstranjevanje, predelava, vpliv na okolje) z razvojno raziskovalnimi nalogami: — Kataster industrijskih, komunalnih odpadkov — Analiza katastra komunalnih in industrijskih odpadkov v občini Velenje (količine, vrste, mesto pojavljanja, prognoza) Zbiranje, odlaganje in recikla-ža odpadkov (tehnologija ravnanja z odpadki, možnosti odlaganja in reciklaže odpadkov, transport odpadkov). — Pokrajinski-ekološki vidiki izbora alternativnih lokacij za urejeno odlaganje odpadkov — Odlagališča odpadkov v občini Velenje kot degradacijski element pokrajine (Op.: Kataster posebnih odpadkov izdelan) Predvideno je sodelovanje raziskovalcev in strokovnih sodelavcev Razvojno-raziskovalne službe DO Gorenje Titovo Velenje, Zavoda za urbanizem Velenje in Kemijskega inštituta »Boris Kidrič« iz Ljubljane. 5. Ogrožanje gozdov, varstvo vegetacije in faune z razvojno-ra-ziskovalnimi nalogami: — Ocena poškodovanosti rastlinskega genetskega materiala v Šaleški dolini — Ekološko in ekonomsko usklajen model bodočega gospodarjenja z ogroženimi gozdovi na primeru Šaleške doline Predvideno je sodelovanje raziskovalcev in strokovnih sodelavcev iz Inštituta za biologijo Univerze Edvarda Kardelja Ljubljana, Biotehnične fakultete VTOZD za gozdarstvo in Gozdnega gospodarstva Nazarje TOZD gozdarstvo »Jelka« Šoštanj. 6. Hrup in varstvo pred hrupom Predvideno sodelovanje strokovne institucije še ni določeno. 7. Ogrožanje in varstvo naravne in kulturne dediščine z raziskovalno nalogo: — Kulturološka podoba občine Velenje kot ena izmed osnov za družbeni razvoj gospodarstva Predvideno sodelovanje strokovne inštitucije še ni dogovorjeno. 8. Radioaktivnost življenjskega okolja z raziskovalno nalogo: — Energetika in varstvo okolja Nalogo izvaja Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane v sodelovanju z mladimi raziskovalci iz SOZD REK Titovo Velenje. 9. Zdravstvena ogroženost prebivalstva Raziskovalna naloga tega vsebinskega sklopa bo potekala v sodelovanju Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana in Zdravstvenega centra Velenje. 10. Preoblikovanje obstoječih tehnologij (varčevanje z energijo z vključevanjem racionalnega izkoriščanja energetskih virov) Predvideno sodelovanje v tem vsebinskem sklopu s posameznimi raziskovalnimi inštitucijami je v fazi dogovarjanja. 11. Vrednotenje dolgoročnih razvojnih usmeritev v občini Velenje s prostorsko-ekološkega vidika z raziskovalno nalogo Dolgoročne razvojne usmeritve v luči prostorsko ekoloških in degrada-cijskih potez Šaleške doline Nalogo izvaja Znanstveni inštitut Univerze Edvarda Kardelja z zunanjimi sodelavci iz Zavoda za urbanizem Velenje in Geografskega inštituta Ljubljana. V okviru predstavljenih vsebinskih sklopov raziskovanj, so v letošnjem letu podpisane pogodbe z ORS Velenje za naslednje naloge, katerih vsebinsko zasnovo vam na tem mestu na kratko podajamo: RAZISKAVA ONESNAŽENOSTI ZRAKA V ŠALEŠK! DOLINI (Hidrometeorološki zavod SRS Ljubljana) ima namen podrobno analizirati podatke v zvezi z vplivom TEŠ na onesnaženost zraka v Šaleški dolini z obrobjem. Vključuje: — Obdelavo meteoroloških situacij in klasifikacijo po tipih vremena za čas meritev z avtomatsko merilno postajo ANAS v Zavodnjah od 1/7-1986 — 30/6-1987. Upoštevani bi bili poleg podatkov iz merilne avtomatske postaje še podatki z višinskih meteoroloških kart, z nižinske analize in podatki o vertikalni porazdelitvi meteoroloških parametrov. — Raziskavo procesov med meteorološko situacijo in onesnaženostjo zraka v Zavodnjah, pri čemer bodo upoštevani podatki o onesnaženosti z žveplo- »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena. Krstič-Pla- vim dioksidom, dušikovimi oksidi in ozonom. — Ocenitev vseh virov onesnaževanja zraka — Ugotovitve in zaključke na osnovi meritev v zvezi z razvojnimi usmeritvami TEŠ Ko bo začel delovati informacijski sistem merjenja meteoroloških parametrov na 6 lokacijah v občini Velenje, bo mogoče raziskavo prostorsko porazdeliti. HIDROLOŠKA IN DEGRADACIJSKA PROBLEMATIKA VODA Z VKLJUČITVIJO REGIONALNE BILANCE RAZPOLOŽLJIVIH IN POTREBNIH KOLIČIN KVALITETNE PITNE VODE (Znanstveni inštitut Univerze Edvarda Kardelja — oddelek za geografijo) je razdeljena vsebinsko v 6 sklopov obdelave: — Pokrajinske (naravne in družbene) poteze porečja (zaled- — s pomočjo določitve genetske mase biološko ovrednotiti rastlinske populacije na izbranih lokalitetah — ugotoviti odpornost prisotnih rastlinskih vrst z ozirom na občutljivost njihovega genetskega materiala — na osnovi genetske mase in teže poškodb predvideti vrstni red propadanja in eventuelnega izginjanja določenih rastlinskih vrst na izbranih lokalitetah — iz frekvenc poškodb genetskega materiala sklepati na rizi-čne količine genotoksičnih snovi iz zraka, padavin in usedlin. Z raziskavo bomo dobili celovitejšo podobo o dogajanjih na prizadetih področjih, o njihovi stopnji ogroženosti življenjskega okolja, obenem pa tudi napotila pri obnavljanju obstoječe vegetacije oziroma pogozdovanju prizadetih predelov. Naloga je utemeljena z biološkega, gospodarskega, naravovarstvenega, medicinskega in veterinarskega vidika, saj iz frekvenc in tipov poškodb genet- ja) pomembnejših vodnih virov občine Velenje — Vodni viri občine Velenje z oceno količin vodnih virov. Upoštevani so površinski tokovi, površinske vode, izviri — Regionalna ocena kvalitete voda in stopnja degradacije vodnih virov na osnovi že obstoječih merjenj kvalitete voda in vzorčno opravljenih dodatnih meritev in analiz. — Regionalna analiza vodne oskrbe in porabe pitne, tehnološke in hladilne vode. — Regionalna vodna bilanca (današnja in bodoča) z oceno vsestranske primernosti načrtovane porabe pitne in tehnološke vode — Vodni viri kot omejitveni ali pospeševalni razvojni faktor s predlogom optimalne prostor-sko-ekološko sprejemljive rabe vode in smotrnega gospodarjenja z omejenimi vodnimi viri OCENA POŠKODOVANOSTI RASTLINSKEGA GENETSKEGA MATERIALA V ŠALEŠKI DOLINI Z OBROBJEM (Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani) Poleg vidnih sprememb na rastlinah, onesnaženo ozračje povzroča tudi poškodbe genetskega materiala, ki se manifestirajo kot spremembe genetske konstrukcije rastlin in s tem povezane poškodbe informacijskega potenciala. Predlagana raziskava naj bi ugotovila stopnjo obremenitve genetskega materiala pri rastlinah, rizičnost in možne vzroke za nastalo situacijo predvsem v zvezi z emisijami iz TE Šoštanj. Namen te raziskave je: skega materiala pri rastlinah lahko sklepamo tudi na poškodbe genetskega materiala pri ljudeh in živalih in na ta način določimo stopnjo njihove ogroženosti. EKOLOŠKO IN EKONOMSKO USKLAJEN MODEL BODOČEGA GOSPODARJENJA Z OGROŽENIMI GOZDOVI NA PRIMERU ŠALEŠKE DOLINE (Biotehnična fakulteta — VTOZD za gozdarstvo, Gozdno gospodarstvo Nazarje — TOZD Gozdarstvo »Jelka« Šoštanj). Več kot 80 % ogroženih gozdov v občini Velenje zahteva posebno ekološko in ekonomsko obravnavo, ki naj odgovori na vprašanje, kako gospodariti z ogroženimi gozdovi, da bodo tudi v bodoče v čimvečji meri opravljali svojo pomembno funkcijo v krajini kot najpomembnejši naravni ekosistem. Naloga vključuje naslednje izhodiščne vsebinske postavke: — Inventarizacijo gozdov in njihovo zdravstveno stanje — Študijo rastnih zmogljivosti gozda — Prognozo razvoja pri različnih imputih (polucija in ostale obremenitve) — Možnosti ohranitve splošno koristnih funkcij gozda (proizvodne funkcije, okoljetvorne funkcije, kulturno pogojene funkcije — Vprašanje organizacijske strukture gozdarstva ENERGETIKA IN VARSTVO OKOLJA (Inštitut Jožef Štefan Ljubljana) Pri obsežnejših interdiscipli- narnih ekoloških problemih se SOZD REK Titovo Velenje povezuje tudi z raziskovalci Inštituta Jožef Štefan. Pri predhodnih raziskavah o možnosti sanacije Velenjskega jezera, kamor TEŠ odlaga elektrofiltrski pepel, so ugotovili, da je sanacija možna pri prenehanju odpepeljevanja oziroma ob ustreznem drugačnem načinu odpepeljevanja. Raziskujejo se možnosti nevtrali-zacije pepelne brozge z dimnimi plini, kar bi prispevalo k zmanjšanju onesnaževanja zraka z žve-plovim dioksidom, dušikovimi oksidi in drugimi plini. Poleg plinastih onesnaževalcev precejšen delež k onesnaževanju Šaleške doline prispevajo prašni delci, ki izhajajo iz dimnikov TEŠ, drugih industrijskih in posameznih kurišč ter z obstoječega suhega odlagališča elektrofiltrskega pepela. Zaradi relativno visokih vsebnosti urana in Ra — 226 v elektrofilterskem pepelu, je potrebno zbrati podatke o absorbi-ranih dozah ionizirajočega sevanja v bivalnih prostorih zgrajenih iz tega pepela. V letu 1987 bodo izmerjene koncentracije radioaktivnega plina radona in njegovih kratkoživih potomcev z metodo detektorjev sledi jedrskih delcev alfa na 50 reprezentativnih mestih v stanovanjih individualnih hiš in blokov ter posameznih ustanovah in sicer 2 x na leto. Iz koncentracije radona bodo izračunane tudi koncentracije kratkoživih radonovih potomcev, ki največ prispevajo k dozi ionizirajočih sevanj v bivalnih prostorih. Ob različnih vremenskih pogojih bodo izmerjene na nekaj izbranih mestih tudi trenutne koncentracije radona z alfa scintilacijsko metodo in rado-novi kratkoživi potomci s selektivno metodo spektrometrije alfa. Na osnovi zbranih merskih rezultatov bodo izračunane efektivne ekvivalentne doze na posameznika in predviden vpliv in morebitne posledice za zdravje ljudi, ki bi ga utegnilo povzročiti ionizirajoče sevanje zaradi vdihavanja radona in njegovih kratkoživih potomcev. V okviru predlagane večletne naloge Energetika in varstvo okolja v Šaleški dolini, katere so-financer je tudi ORS Velenje, bodo raziskani tudi vplivi novega načina odpepeljevanja (emulgat) na okolje. Zasledovali bodo izlu-ževanje nekaterih kritičnih elementov s poskusnega odlagališča in primerjali stopnjo zapraševa-nja okolja pri starem in novem načinu odpepeljevanja. Merili bodo izcedne vode s poskusnega odlagališča (p H, koncentracija Ca, K Na, sulfatnih in karbonatnih ionov, težke kovine) in na večih mestih v Šaleški dolini postavili zračne črpalke, s katerimi bodo na posebnih filtrih kontinuirano vzorčevali prašne delce v različnih časovnih obdobjih. Njihova analiza bo skupaj z meteorološkimi podatki dala natančno predstavo o njihovem izvoru in toksičnosti. Rezultati raziskave bodo pomembni za vrednotenje vpliva različnih onesnaževalcev na okolje, s katerimi bo mogoče ob izsledkih še drugih raziskav, celovito pripraviti program za sanacijo okolja v Šaleški dolini z obrobjem. ZDRAVSTVENA OGROŽENOST PREBIVALSTVA OBČINE VELENJE (Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana, Zdravstveni center Titovo Velenje). Demografski in zdravstveno statistični podatki kažejo, da ima onesnaženo okolje precejšen vpliv na zdravje ljudi, zato je potrebno opraviti celovito raziskavo vplivov in posledic onesnaženosti okolja na zdravje ljudi tudi v občini Velenje. Podrobno vsebinsko zasnovo vam bomo posredovali, ko bo podpisana pogodba o izvajanju te naloge. DOLGOROČNE RAZVOJNE USMERITVE V OBČINI VELENJE V LUČI PROSTORSKO EKOLOŠKIH IN DEGRADACIJSKIH POTEZ ŠALEŠKE DOLINE (Znanstveni inštitut Univerze Edvarda Kardelja — oddelek za geografijo Ljubljana). Stopnja degradacije okolja v občini Velenje je rezultat nenehne količinske rasti proizvodnje in porabe, splošnih značilnosti ekstenzivnega družbenega (gospodarskega) razvoja z ekološko pretežno destruktivno naravnano industrializacijo, urbanizacijo in nenadzorovano deagrarizacijo Zato je nujna ocena razvojnih planov s prostorsko ekološkega vidika s predlogom bodoče optimalne družbene razvojne usmeritve. Zastavljena naloga je vsebinsko razdeljena v 3 sklope obdelave in sicer: Občina Velenje je, kot urbano — rudarsko industrijski antropo-geno močno preoblikovan pokrajinski ekosistem. V tem sklopu bo narejena pokrajinsko ekološka analiza antro-pogenizi ranega ekološkega sistema z oceno preteklih trendov naraščanja snovno energetske in polucijske obremenitve Šaleške doline, oceno današnje stopnje obsega polucijske obremenitve z vidika regeneracijskih — samoči-stilnih sposobnosti, pregledom degradacije po posameznih po-krajinotvornih elementih in pregledom po posameznih obreme-njevalcih okolja ter degradacij-sico razčlenitvijo Šaleške doline. Socialno-ekološka analiza Velenja z okolico bo povedala, kakšen je odnos prebivalstva do onesnaženega okolja in kakšno je mesto ekološke problematike v hierarhiji vrednot kvalitete življenja. Ocena razvojnih planov s prostorsko ekološkega vidika bo narejena na osnovi ocene razvojnih planov dosedanjega razvoja, ocene domačih snovno-energetskih virov, ocene pričakovane polucijske obremenitve ob nespremenjenih trendih ali ob poudarjenih sanacijskih in tehnoloških ukrepih. Ta vsebinski sklop zaključuje bodoča celostna optimalna družbeno razvojna usmeritev občine Velenje. Skozi pregled vsebinskih zasnov posameznih raziskovalnih nalog želimo informirati javnost in jo vzpodbuditi k razmišljanju o okolju, v katerem živimo. Koordinator programa ekoloških raziskovanj pri ZAVODU ZA URBANIZEM VELENJE Mira SAJKO Gorenje Glin Predlogi za letošnja priznanja Komisija za priznanja in odlikovanja Gorenja Glin je že začela zbirati predloge za podelitev letošnjih priznanj delovne organizacije plakete Gorenja Glin, pisnega priznanja in denarne nagrade; ob njih pa bodo podelili tudi jubilejne znake. Komisija sprejema predloge samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov za priznanja do 15. avgusta. ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br- zojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev. - Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. .» 13. avgust 1987 * titovo velenje AKTUALNO nas cas ★ stran 3 Intervju z diplomiranim inženirjem Slavkom Janežičem, predsednikom KPO REK Franc Leskošek Luka Delajmo gospodarno, da bo kljub težavam videti rezultate Rudarsko elektro-energetski kombinat Franca Leskoška-Luke je kolektiv, ki je bil v zadnjem času velikokokrat omenjen. Vzrok za to so še vedno nerazrešeni družbeno-ekonomski odnosi v energetiki in premogovništvu, temu se je pridružila še načrtovana investicija v odpiranje Jame Šoštanj in izgradnje TEŠ V. Slednje je spodbudilo živahne razprave o varstvu okolja, kjer je bil sozd REK pogosto omenjen kot eden največjih onesnaževalcev Šaleške doline. Čeprav je poletje čas dopustov, so se v kombinatu Franca Leskoška Luke omenjenih problemov lotili z vso zagnanostjo. Obiskali smo jih in se pogovarjali s predsednikom kolektivnega poslovodnega odbora tega sozda SLAVKOM JANEŽIČEM, diplomiranim inženirjem rudarstva. Slavko Janežič je vse svoje življenje posvetil rudarstvu. Najprej je končal srednjo tehnično šolo in že leta 1949 bil prvič v Titovem Velenju na praksi, ko je delal pri poglobljenju Jaška Preloge, tega, ki ga bomo sedaj odkopali. 1950. leta se je v Titovem Velenju zaposlil kot rudarski tehnik, nadzornik, eno leto delal v jami, potem pa se vpisal na rudarsko fakulteto. Po končanem študiju se je spet zaposlil v našem mestu, vendar pa ga je potem za sedem let zapustil in se zaposlil na Geološkem zavodu v Ljubljani. Potem se je spet vrnil nazaj kot vodja študijskega oddelka v jami. — Kaj je bila takrat vaša glavna naloga? SLAVKO JANEŽIČ: »Glavna naloga je bila vpeljati mehanizacijo, mehanizirati odkopavanje jame. To nam je ob podpori sodelavcev in pripravljenosti tujih firm tudi uspelo, tako da lahko danes govorimo o rudniku kot popolnoma mehaniziranem, mehaniziranem v tolikšni meri in na tak način, da si strokovnjaki iz vsega sveta ogledujejo naše delo in naše izkušnje.« — Rudnik Velenje je posebnost v svetovnem merilu in to ne samo po količini proizvodnje 5 milijonov ton letno (takšno količino daje v svetu samo približno deset premogovnikov), ampak tudi po samem nahajališču premoga, ki je v siredini debel preko 160 me-tirov. To pa je pri mehanizira-nju rudnika gotovo zahtevalo drugačen pristop? SLAVKO JANEŽIČ: »Točno. Normalna mehanizacija, ki se v svetu proizvaja, je narejena za sloje debeline od enega do treh največ pa pet metrov. Mehanizacijo je bilo potrebno prilagoditi našim razmeram in izkoristiti veliko debelino sloja. Mi namreč pod zemljo odkopavamo premog, ki ima le deset tisoč GJ, ne pa 20—25 tisoč, tako kot v svetu. Prodaja pa se toplota, ne tone. Uspelo nam je, da je toplota iz lignita med najcenejšimi v Jugoslaviji, konkurira lahko celo ceni toplote pridobljene iz premoga na površinskih kopih. V svetu je to edinstven primer, da se premog takšne kvalitete, kot je naš, pridobiva pod zemljo. Ob tem pa ne gre zanemariti tega, da če bi bile urejene cenovne in tržiščne razmere, celo ekonomsko.« Odgovarjajoče mehanizacije v svetu ni bilo vedno na razpolago. Kaj ste storili? SLAVKO JANEŽIČ: »S firmami proizvajalkami rudarske opreme smo najprej adaptirali obstoječo opremo, nato pa razvijali novo, odgovarjajočo našim pogojem. Obenem, ko smo razvijali movo opremo s tujimi firmami simo razvijali tudi našo proizvodnjo mehanizacije, to je ESO, ki danes zadovoljuje potrebe po rudairski mehanizaciji, ne samo za maš rudnik, ampak tudi za drug;e v Jugoslaviji.« — Biti predsednik kolektivnega poslovodnega odbora siozda REK FLL s 7 500 zapo-sllenimi, letno proizvodnjo 4,9 [milijonov ton premoga in 31500 GW ur električne energija, kar je preko 40 odstotkov vse energije v Sloveniji, odgovarjati za poslovanje, ko vas kiot mrzel tuš nekaj časa poli-vrajo zdaj z enim, zdaj z dru-g;im problemom, zdaj z enimi, zcdaj z drugimi zakonskimi do-Icočili, je gotovo odgovorno. Ktako se znajdete v vsej tej mnnožici zakonov, zahtev in siklepov? SILAVKO JANEŽIČ: »To je težkco odgovoriti. Nekaj podatkov ■ ste že navedli, omenil pa bi še EJSO, ki se vedno bolj prebija v sveet, čeprav je zrasel iz potreb komhbinata, Sipak s prvenstveno naloggo dopolnilnega programa zapoDslovanja invalidov, Avto-park c kot popolnoma uslužnostna dejavtvnost za potrebe prevoza v sozddu in Tiskarno, ki si mora za svoj obstoj odpirati poti in si iskati delo tudi zunaj sozda. Te naloge nikakor ne more reševati en sam človek, pa čeprav bi bil genij. Zato je potreben tim, ki dela skupno, in ki se dopolnjuje. Tega v sozdu imamo. Je pa to odgovorna naloga, ki zahteva mnogo živcev, trdega angažiranja celotnega kolektiva. Kako se v tem znajdemo? Za to ni recepta. Prva je proizvodnja in šele nato z rezultati iščemo poti in tudi luknje za vse kar je ob tem potrebno.« — Ob vseh problemih, ki jih imate in jih skušate reševati, je s prvim julijem prišel nad vas še eden — zakon o zguba-ših, če lahko tako rečemo, ki ne loči slabega dela od dobrega in sistemske zgubaše enači z drugimi. To pa pomeni: sanacijski načrti, zajamčeni osebni dohodki ... Ampak vas ti ukrepi gotovo ne bodo zadevali. Ne znamo si namreč predstavljati rudarja z zajamčenim osebnim dohodkom. SLAVKO JANEŽIČ: »Zakon o zgubaših nam je zadal veliko dela in skrbi. Na srečo je njegovo izvajanje vsaj za nas prestavljeno na zadnje četrtletje, ko obljubljajo, to že ne vem kolikokrat, da bomo takrat našli rešitve za pokritje izgube. Kaj bi pomenili zajamčeni osebni dohodki za kolektiv s 7 500 zaposlenimi, ki lahko rečem, dobro dela, si ne znam predstavljati. Verjetno pa tudi odgovorni ljudje v republiki ne. Zato o tem ne razmišljamo in se skupaj z vsemi odgovornimi raje usmerjamo v iskanje rešitev za katere upamo, da jih bomo tako kot smo jih doslej, tudi tokrat pravočasno našli.« — Kako dosegate načrtovano proizvodnjo v letošnjih sedmih mesecih? SLAVKO JANEŽIČ: »Povsod presegamo načrtovano proizvodnjo, razen v TES, kjer pa je ta odvisna od potreb. Letošnje hidrometeorološke razmere niso zahtevale tolikšne vključitve TEŠ kot je bilo predvideno s planom in rezultat je viden na deponiji, ki presega 900 tisoč ton premoga. Vendar ta količina ne predstavlja večjega problema. Po izkušnjah iz prejšnjih let vemo, da v bolj sušni in hudi zimi, ta premog zelo hitro skopni. V rudniku pa je sedaj malo zatišje tudi v proizvodnji, ker smo v poletnih mesecih načrtovali prestavitev odkopov, vendar bo že ta mesec, predvsem pa v septembru, proizvodnja spet narast-la. Tako računamo, da bomo tudi letos izpolnili in presegli svoje planske naloge 4,9 milijonov.« — Kljub dobremu delu, visoki produktivnosti, iz leta v leto izkazujete izgubo, ki je na koncu sicer pokrita, vendar pa tako ni razrešena vrsta problemov, ki zaradi tega nastajajo v kolektivu. SLAVKO JANEŽIČ: »V polletju imamo, tako v rudniku, kot v TEŠ, preko 10 milijard dinarjev izgube. To je precej več kot smo je imeli v preteklih letih. Izguba, ki jo imamo kljub dobremu delu, zelo negativno vpliva na razpoloženje, pa čeprav je delo rudarjev in ostalih delavcev, še vedno dobro saj kljub temu uspešno opravljajo svoje delo, in dosegajo načrtovano proizvodnjo. Odraz izgube pa je v vse večji apatičnosti ljudi, delavci vedno manj zaupajo ideji samoupravljanja kot tisti usmeritvi, ki naj bi nas pripeljala do novega načina dela. V tem je največja težava in tudi velika politična škoda. O čem naj ob izgubi, za katero ni kriv, sploh še samoupravlja? Ta nerazjasnjen položaj vidimo na vsakem koraku pri delu v jami, ko postane človek apatičen do te mere, da mu je najpomembnejši zaslužek, ne pa proizvod, ki bi ga moral prodajati. Ve, da več kot ga proda, večja je izguba.« — Zaradi te izgube tudi ne more izpolnjevati obveznosti iz čistega dohodka, zlasti za komunalno in družbeno infrastrukturo. To pa je dodatna obremenitev za delavca — škoda za celo občino. SLAVKO JANEŽIČ: »Seveda so zaradi izgube posledice tudi v dolini. Vsaka organizacija mora, če dobro posluje, ustvarjati akumulacijo in jo vlagati v razširjeno reprodukcijo, bodisi svojega proizvoda bodisi proizvoda drugih panog v svojem okolju. Tako, da ta akumulacija odpre vsaj nova delovna mesta za otroke delavcev. V primeru izgube akumulacije ni in potem tudi ni vlaganja. Zato nas prizadene stalni očitek, da ne izpolnjujemo samoupravno dogovorjenih obvezno- stva in premogovništva, pripombe so bile samo na dohodkovne odnose. Predvidena reorganizacija pa zajema v glavnem tehnologijo, dohodkovnih odnosov pa ne. Reorganizacija, ki je v nekem smislu potrebna, bi bila že to, če bi do konca speljali organiziranost predvideno z družbenim dogovorom, ki smo ga podpisali pred štirimi leti, pa še do danes ni zaživela. In to v tistih točkah, kjer v sistemu treh sozdov potrebujemo skupne funkcije, skupne organe, ki pa niso bili niti postavljeni. Zato menimo, da bi lahko z veliko manj naporov, s tem pa tudi stroškov in časa, dopolnili sedanjo organiziranost. Obenem bi dosegli vse tisto, kar osnutek sti. Ob tem, da smo že tako prizadeti, ker nimamo čistega dohodka, ker nimamo ostanka dohodka, smo še kritizirani, da ne izpolnjujemo tega, kar tudi sami čutimo, da bi morali.« — Večkrat poudarjate, da je rešitev družbeno ekonomskega položaja elektrogospodarstva in premogovništva v ceni električne energije, s katero bi poleg enostavne in delno razširjene reprodukcije zagotovili tudi sredstva za sanacijo okolja. S I. avgustom se je v Sloveniji cena električne energije povišala za 38,9 odstotkov. To pa gotovo ne pomeni rešitev? SLAVKO JANEŽIČ: »Pod ceno ne razumemo samo tisto, po kateri se proizvod prodaja, ampak tisto, kar se za proizvod dobi. To je lahko tudi kompenzacija. Tako je v svetu. Če tam nekdo odredi cene, ki ne pokrivajo stroškov proizvodnje, ta pa se mora odvijati, je potem njegova obveza, da pokrije razliko iz drugih sredstev. Ne mislim seveda pokrivanja vsake cene, vsakih stroškov, ampak samo družbeno upravičene.' Podatki kažejo, da naši stroški niso pretirani, saj je GJ toplote iz našega premoga še vedno skoraj polovico cenejši kakor iz rjavih premogov. Podražitev 38,9 odstotkov bo pomagala. Ne smemo reči, da to ni nič. To je zelo veliko za tistega, ki kupuje, malo pa za nas, ki smo v preteklih letih s cenami zaostali. Rešitev iščemo v interesni skupnosti elektroenergetike in premogovništva, iščemo načine kako doseči, da bi, po možnosti, že ob devetmesečnem periodičnem obračunu, predvsem pa ob koncu leta, ne bili spet zguba-ši. Dokončne rešitve še ni. Želeli bi že enkrat začeti normalno poslovanje in gospodariti z rezultati svojega dela.« — Pred elektrogospodarstvom je nova organizacija, ko še prejšnja ni dobro zaživela. Kot je slišati, v vašem kombinatu nad njo niste najbolj navdušeni. Zakaj? Ali zato, ker je ta, kot nekateri pravijo že 20. po vrsti, ali pa morda ocenjujete, da ne prinaša rešitve najglobljih problemov? SLAVKO JANEŽIČ: »Naša stara bolezen je, da mislimo, da se bo vsaka stvar spremenila, če bomo Francla preimenovali v Miha. Nobena reorganizacija sama po sebi ne daje rezultatov. Rezultati so lahko samo v boljšem načinu dela. Skupščina je pohvalila delo elektrogospodar- sprememb zakona o organiziranju energetskega gospodarstva zasleduje in želi. Poenotiti bi se bilo treba na niv oju vseh treh se stavljenih organizacij, postaviti skupno izvajanje funkcij razvoja, financ ter prodaje in nabave energije. Tudi interni banki EGP, ki vedno bolj izpolnjuje svojo funkcijo, bi lahko še kaj dodali, da bi v nekem smislu postala skupna finančna služba. Tako bi bilo obračanje denarja v sistemu hitrejše, boljše, predvsem pa enakopravnejše in ne bi bilo potrebno toliko kreditov, kot jih potrebuje sistem danes.« — Poleg teh težav o katerih smo govorili, pa se je v zadnjem času nad kombinat zgrnil še en velik problem. Tudi pri nas smo se ekološko osvestili in spoznali, da je naše okolje hudo onesnaženo. Med največjimi onesnaževalci je gotovo vaš kombinat. Tako ni čudno, da ste bili v času javne razprave pogosto omenjeni. Kako vi ocenjujete ekološko problematiko Šaleške doline? SLAVKO JANEŽIČ: »Ekologija je poseben problem. Prav je, da se ga postavi z velikimi črkami na prvo mesto. Pojavi v dolini in okolici, poškodbe na gozdovih, ki so katastrofalne, nas opozarjajo, da moramo zelo hitro nekaj narediti. Vprašanje je samo kaj. Ali je to ukinitev proizvodnje, ali morda kaj drugega. Ukinitev proizvodnje bi pomenila stagnacijo. Po našem mnenju je rešitev v tehnologiji, ki bo omogočila proizvodnjo brez škodljivih posledic. To so čistilne naprave. Teh pa se ne da izdelati preko noči. Ne samo zato, ker ni denarja, ampak tudi zato, ker izgradnja teh naprav zahteva svoj čas. Če bomo začeli danes, jih bomo zgradili v treh letih, če prihodnje leto, se nam bodo spet za eno leto odmaknile .. . Začeti moramo čimprej, pripravljamo projekte, borimo se za denar in mislim, da ga bomo tudi dobili. Do takrat, da bodo čistilne naprave zagrajene pa bomo morali ukrepati drugače. Eden od teh ukrepov, ki ga že uresničujemo, so tuji premogi. Teh v dolino ne vozimo več. Drug možen ukrep je zmanjšanje proizvodnje električne energije v konicah. To seveda pomeni, da TEŠ ne bo imela več 740 MGW ampak samo 500 morda 550. Če pa bomo tako lahko zdržali v tistih kritičnih mesecih, ko je vsaka kilovatna ura nujno potrebna in pomanjkanje te ure pomeni redukcije, je drugo vprašanje.« — Za uspešno ukrepanje je seveda potreben dober informacijski sistem. SLAVKO JANEŽIČ: »Vsekakor, saj bomo z njim ob vsakem času vedeli, kaj se v dolini dogaja. Ugotovili bomo, če je res vse le krivda TEŠ. Nekaj je sigurno, toda ali je vse? Merilni sistem bo pokazal, ali ne pridejo škodljive snovi tudi od kje drugje, in ko bomo vse to vedeli, bomo lahko učinkovito ukrepali, vsaj kar se šoštanjskih termoelektrarn tiče. V prvi fazi bi škodo zmanjšali, v končni pa popolnoma prekinili z njo, saj bodo čistilne naprave zmanjšale količino žveplovega dioksida v zraku vsaj za 80, če ne za 90 odstotkov. Okolje pa je seveda največja dragocenost in ga moramo čuvati.« — Kako pa je z odlaganjem pepela in ugrezninami, ki nastajajo? SLAVKO JANEŽIČ: »Pri odlaganju pepela smo rešitvi najbliže. Z emulgatom bomo dosegli, da bodo jezera zelo kmalu očiščena oziroma spet oživljena. Druga stvar pa so rudarske škode. Tem se ne bomo mogli izogniti in zahteve, ia bi odkopavali počasi in sproti rekultivirali površine, so laične. Premog odkopavamo v ploščah in dokler niso vse plošče odkopane, na površini ne moremo rekultivirati. Pomikamo se od vzhoda proti zahodu, za seboj pa delamo re-kultivacijo. To se že vidi. Začeli smo na področju Tičnice in v prihodnjih dveh letih bomo prišli do stadiona. To površino bomo skušali čim bolj usposobiti za prvotni namen, to je kmetijsko proizvodnjo.« — Kaj pa jezera? SLAVKO JANEŽIČ: »Z jeze ri, ki nastajajo, je poseben problem. V dolini se še nismo dogovorili kaj z njimi. Ko smo nameravali nekdanje velenjsko turistično jezero zasuti, so se uprli ribiči. Sicer pa lahko predstavlja lepo, čisto, zdravo jezero pozitivno stvar tudi za gospodarstvo — za razvoj turizma, ribištva, da o rezervoarju vode ne govorimo posebej.« — V javni razpravi je bilo pogosto izpostavljeno vprašanje radioaktivnosti pepela. SLAVKO JANEŽIČ: »Razumem, da so ljudje zaskrbljeni, še posebej po nesreči v Černobilu, vendar pa moram ob tem povedati nekaj podatkov: Samo za ilustracijo naj povem, da je bila v 50. letih tudi pri nas velika ev-forija iskanja urana. Šli smo celo tako daleč, da premoga nismo smeli izvažati, ker naj bi bil v pepelu uran. Izjema je bil edino velenjski lignit. Količina urana v njem je bila tako majhna, da je praktično sploh ni bilo. In tudi meritve, ki smo jih sedaj opravili, kažejo nekaj podobnega. Pokazale so, da ima naš pepel od 9 do 63 bekerelov na m1, kar je zelo malo. Meritve smo opravili tudi v hišah. V Kavčah je hiša, ki ni zgrajena iz EFE zidakov in ima med 104 in 205 bekerelov, v drugi hiši (tudi brez EFE zidakov) so namerili 488 bekerelov, na Lipi pa ima hiša zgrajena z EFE zidaki in EFE malto le med 7 in 21 bekerelov. Zelo zanimivo pa je recimo, da ima v Kamni gorici zakristija grajena iz kamna 600 bekerelov. Ce pogledamo te primere, potem vidimo, daje gonja okrog radioaktivnosti našega pepela pretirana in ni osnovana na podatkih. Ob tem pa bi želel povedati še tole: tudi mi tu živimo, tudi mi tu dihamo. Podatki, ki veljajo za Zavodnje, ne veljajo tudi za mesto Titovo Velenje, ki je kar se žveplovega dioksida tiče, eno najčistejših v Sloveniji. Zato je preuranjeno iz tega sklepati na zdravstvene in katerekoli druge posledice. Menim, da moramo tudi zdravstvene analize ponovno proučiti in ugotoviti prave vzroke za obstoječe stanje. Nevarno je namreč, da bi zaradi napačnega zaključka prezrli prave vzroke za obolenja in s tem zamudili čas za njihovo čim hitrejšo odpravo. — Z ekološko problematiko Šaleške doline so tesno povezana vaša nadaljnja vlaganja. SLAVKO JANEŽIČ: »Investicija v Jamo Šoštanj ne pomeni povečevanja proizvodnje, ampak le nadaljevanje dolgoročno načrtovane proizvodnje premoga (4,9 milijona ton). Druga investicija, ki je pred nami, TES V, pa je načrtovana v več variantah. Po eni naj bi nadomestili izključno zmogljivosti zastarelih prvih treh blokov, po drugi bi zgradili močnejši blok, vendar ne z namenom, da bi kurili večje količine premoga. Ta blok bi bil rezerva v trenutku, ko bi potrebovali večje količine električne energije. Povedati moram, da predstavlja investicija v TEŠ V v vsakem primeru napredek in izboljšanje ekologije, saj ga brez čistilnih naprav v nobenem primeru ne bomo gradili. Zahteve, ki so postavljene do obeh investicij, je zato treba malo korigirati. Prav je, da se pogojuje gradnja Jame Šoštanj in TEŠ V z obvezo, da bodo dana tudi sredstva za čistilne naprave. Vendar pa je potrebno oboje pospeševati, da bomo čim prej nadomestili tri stare bloke z novim, modernim, čistejšim, ker bo le-to predstavljalo manjše onesnaževanje okolja«. — Vendar pa tudi zaloge premoga kopnijo in treba je misliti še naprej. Kakšna prihodnost se torej obeta? SLAVKO JANEŽIČ: »Naši načrti morajo zajeti tudi drug razvoj, vlaganja akumulacije v dolino. Odpirati moramo nova delovna mesta, saj nihče od nas ne želi, da bi naši otroci, otroci naših rudarjev iskali kruh po svetu, ampak da bi doma dobili svoje delo. To delo pa mora biti visoko strokovno, čim višje stopnje predelave. V to smer tudi pripravljamo načrte, v to smer bomo tudi skušali vlagati naša sredstva, kolikor jih bomo le lahko ustvarili, tako da bo dolina živela naprej. Čez 50 let, ko bo premoga manj, bo mogoče ostanek, ki bo še v jami drugače izkoristiti, vendar bomo takrat že imeli zgrajene zmogljivosti in tako tudi možnosti za zaposlitev vseh ; ljudi, ki živijo v dolini. Na to se-j veda moramo misliti že danes.« — Uspešen razvoj občine in tako velikega sistema kot je sozd Franc Leskošek-Luka sta neposredno povezana in si ga brez tesnega sodelovanja vašega in občinskega vodstva ne moremo predstavljati. Kako ocenjujete to sodelovanje? SLAVKO JANEŽIČ: »Mislim, daje sodelovanje predvsem v zadnjih letih vzorno. Sodelujemo in se dogovarjamo. Konflikti, ki se pojavljajo, so konflikti iz dela, ki to samo potrjujejo. Ne smemo pa jih jemati osebno, saj so to samo različni pogledi na razvoj in način kako, oziroma kateri stvari dati prednost. Vendar pa mislim, da je sodelovanje takšno kakršno je med velikimi podjetji in občino nujno potrebno. Če ste s tem vprašanjem mislili pogled na razvoj turizma v dolini, moram reči, da se tu ne razhajamo v vsebini projekta turizma, ampak imamo samo različen pogled na operativno izvajanje tega: ali narediti eno podjetje, ali v turizmu pustiti več podjetij; ali konkurenco graditi v sami dolini, ali vzeti kot konkurenco okolje, širšo družbo. Zadnji načrti so pameten kompromis želja, misli, in potreb širše občinske skupnosti in našega kombinata.« Kaj bi lahko dejali ob koncu tega pogovora? SLAVKO JANEŽIČ: »Delajmo gospodarno, delajmo tako, da bo kljub težavam, ki so danes v Jugoslaviji, le videti rezultate. 'Da bomo dobili akumulacijo, ki jo moramo pametno vložiti v nadaljnje investicije. In to takšne, v katerih se bo že videla vizija Velenja leta 2000, takrat ko bo začela energetika izgubljati vodilni pomen in bodo morale druge panoge prevzemati nalogo, ki jo je pred 30. leti imel rudnik. Gledati moramo, da bomo dali dolini življenje, to je tudi kulturno hrano, ki ji jo je treba dati. Človek pač ne živi samo od dela ali gledanja televizije, ampak mora imeti tudi vse druge stvari. Zgraditi moramo zato tudi ves potrebni infra-strukturni sistem doline « Milana Krstič Planinič M!ra Zakošek 4. stran ★ nSS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje -k 13. avgust 1987 Vegradovci težave uspešno premagujejo Veliko delajo na tujem (Nadaljevanje s 1. strani) Na jugoslovanskem tržišču so ponovno prisotni skoraj v vseh republikah, kjer so se uveljavili predvsem s svojimi industrijskimi programi (Vemont). Stanovanja pa gradijo uspešno v Beogradu, kjer imajo tudi svoj tozd, v Zagrebu in seveda v Titovem Velenju. Pričeli so tudi z izvajanjem večjih del ob Jadranu in v nekaterih termalnih središčih. Tu pričakujejo sovlaganje tujih firm. Dela imajo v Vegradu v tem času sicer dovolj, pa vendar je težav veliko, tudi zaradi tega, ker v Šaleški dolini gradimo vedno manj. Na ta problem pa se je kolektiv pravočasno pripravil. V Titovem Velenju jim je na področju stanovanjske izgradnje preostala le nadzidava stanovanjskih stolpnic ter nekatere nadomestne gradnje oziroma adaptacije. Zato se še nekaj časa intenzivno usmerjajo na Zagrebško področje, kjer gradijo trenutno 120 stanovanj, kmalu pa bodo to število povečali na 200. Raziskujejo tudi druga tržišča in seveda ohranjajo stanovanjsko gradnjo v Beogradu. Z industrijskimi programi pa so se že itak vsa leta usmerjali na celoten jugoslovanski prostor. V preteklosti smo lahko večkrat slišali, da je doseganje dobrih rezultatov Vegrada, tudi rezultat zategovanja pasov in nizkih osebnih dohodkov. »Osebni dohodki v gradbeništvu so in še zaostajajo za delavci v industriji in nekaterih panogah, še posebej za energetiko,« pravi Miroslav Bukvič. »Vendar pa mislim, da je naša politika delitve osebnih dohodkov realna in pravilna, glede na položaj v kakršnem smo in na ceno, ki jo dosegamo. V poprečju je znašal osebni dohodek Vegradovega delavca ob polletju 180 tisočakov, zdaj pa smo ga, glede na dosežene rezultate povečali in ocenjujem, da bomo v kratkem dosegli 240 tisočakov, kar pomeni sicer še vedno precejšnje zaostajanje za energetiko in nekaterimi drugimi, vendar pa je precej v primerjavi z ostalimi gradbeniki v Jugoslaviji. Zato lahko rečem, da ima naš delavec zagotovljeno socialno varnost pa tudi perspektivo za razvoj. Naše osebne dohodke bomo prilagodili gibanju inflacije in jih postopno dvigovali.« Čeprav so v Vegradu z doseženimi rezultati zadovoljni, ves čas sprejemajo ukrepe za odpravo notranjih slabosti oziroma za prilagajanje novim pogojem gospodarjenja. Eden takšnih ukrepov je prav gotovo tudi predvidena reorganizacija. Trenutno proučujejo predlog o oblikovanju enovite delovne organizacije. Nenehno se namreč ubadajo, na primer v tozdu Beograd, s prilagajanjem enkrat slovenski, drugič srbski zakonodaji, tozd v Ljubljani so pred dvema letoma že ukinili, saj je bil premajhen, da bi lahko samostojno nastopal na tako zahtevnem trgu, podobno pa sedaj ugotavljajo tudi za druge tozde, ki v sedanjih tržnih razmerah sami niso sposobni poslovati. Predlog bodo seveda temeljito pretehtali, saj želijo z reorganizacijo delovno organizacijo okrepiti, izboljšati delo in kvaliteto ter poenostaviti poslovanje. Elaborat o tem bodo izdelali do konca leta in če bodo ugotovili, daje oblikovanje enovite delovne organizacije Vegrad res najustreznejše, bodo takšno reorganizacijo izpeljali po najkrajšem postopku. Mira Zakošek ** ' * ■ . . " .. ■■ • : • . • • : - V Šaleški dolini je dela za delavce Vegrada vse manj Gorenje Tudi v fakturnem oddelku računalnik V novo oblikovanem fakturnem oddelku delovne organizacije Gorenja Gospodinjski aparati je bila prva predstavitev računalniškega fakturiranja, vodenja saldakontov kupcev, meničnega poslovanja in pregleda prodaje po temeljnih organizacijah združenega dela za skupni prihodek. Pri opredelitvi vsebinskih ciljev naloge, ki so seje lotili v Gorenju Gospodinjski aparati, so sodelovali strokovnjaki tudi iz drugih delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Ve- lenju. V projekt so vključene Gore-njeve delovne organizacije Gospodinjski aparati. Gorenje Notranja oprema. Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce in Gorenje Mali gospodinjski aparati ter delovna organizacija EKO Titovo Velenje. Zaposleni v na novo oblikovanem fakturnem oddelku Gorenja Gospodinjski aparati, ki so jim zdaj v pomoč osebni računalniki IBM, so na delovnem mestu opravili uvajalni računalniški seminar. Gorenje Glin Nazarje Kljub hudi nesreči lepi dosežki V nazarski lesni industriji so z dosežki v letošnjem prvem polletju zadovoljni, predvsem zaradi znanih pogojev gospodarjenja. Osnova za takšno trditev je dejstvo, da so v prvih šestih mesecih uspeli zadržati pozitivne trende iz preteklosti. Še naprej namreč povečujejo proizvodnjo in produktivnost, bistveno so povečali izvoz in zmanjšali stroške, v veliki meri pa so dopolnili tudi proizvodni program. Posledica tega so seveda razmeroma ugodni finančni rezultati in z njimi višji realni osebni dohodki, ki pa so razumljivo usklajeni z rastjo kakovostnih kazalcev gospodarjenja. Posebej spodbudno je tudi dejstvo, da v Nazarjah dobro uresničujejo tisti del sanacijskega programa, ki govori o strukturnih spremembah v proizvodnem in prodajnem programu. V tem obdobju so pričeli proizvajati nove izdelke iz ta-koimenovanega vrtnega programa, to so različne vrtne hišice, poleg tega so tu še strešna okna in drugi novi izdelki, ki so jih skoraj v celoti namenili in usmerili na konvertibilno tržišče. Proizvodnja ob polletju je bila za 16 odstotkov višja kot v enakem obdobju, predvsem na račun strukturnih sprememb in novih izdelkov. Največje povečanje beležijo v Žagarstvu, vendar ne zaradi večje proizvodnje, temveč zaradi višje stopnje predelave. Proizvodnja pohištva v Iverni se je glede na primerjalno obdobje povečala kar za 160 odstotkov. Surovih ivernih plošč so izdelali manj kot lani, vzrok za to pa sta seveda eksplozija in požar v tovarni, katerih posledica je izpad 1.500 kubičnih metrov plošč, sicer bi dosegli najmanj lanskoletno rekordno proizvodnjo. Najmanjši je porast v Stavbnem pohištvu. Izdelali so manj oken, vendar več senčil in drugih izdelkov, zaradi uspešne proizvodnje in prodaje novih strešnih oken, pa so dosežki boljši tudi v tej temeljni organizaciji. Na domačem in tujem tržišču so prodali za dobrih 12 milijard dinarjev izdelkov, kar je 110 odstotkov več kot lani. Prodaja doma se je povečala za 102, izvoz pa za 187 odstotkov. V prvem polletju so izvozili za 2,5 milijona dolarjev izdelkov, torej za toliko, kot lani v vsem letu. Načrte so torej dosegli, delež izvoza v celotni proizvodnji pa je celo večji od predvidevanj. Finančni rezultat je soliden, čeprav nekoliko pod pričakovanji, seveda pa so predvidevanja za leto naprej zelo varljiva zadeva. V drugem polletju pričakujejo nekoliko več problemov, zato bodo morali več dela nameniti področju trženja. Ob tem so prepričani, da bodo z zavzetim delom do konca leta nadoknadili izpad proizvodnje v tovarni ivernih plošč. To je seveda pogoj za uresničitev vseh letošnjih načrtov. Pomembno zagotovilo, da bodo zares uspeli, je tudi dejstvo, da so ob odpravljanju posledic nesreče v Iverni opravili tudi veliko rednih letnih vzdrževalnih del. Ob vsaj tako zavzetem delu kot v dosedanjih mesecih bodo torej poslovno leto sklenili v skladu s pričakovanji, ob tem pa so ostali na trdnih tleh in si ne delajo utvar, da je sanacija delovne organizacije sklenjena z temi ugodnimi rezultati in da so že uresničili vse cilje sanacijskega programa. Osnovni cilj tega programa ni bilo mesto med povprečnimi delovnimi organizacijami v slovenski lesno-predeloval-ni industriji, ampak mesto v zgornjem delu te lestvice. Ta cilj so torej šele pričeli uresničevati, nadaljnja pomembna naloga pa je še večje prestrukturiranje proizvodnje. To seveda ne pomeni, da bodo namesto pohištva pričeli delati rakete, kot sami pravijo, pač pa želijo uvajati izdelke, ki bodo namenjeni izvozu na konvertibilno tržišče. Želijo si, da bi vsaj polovico količine vsakega novega izdelka prodali na zahodno tržišče. Te izdelke pospešeno pripravljajo, pomembno pa je, da so si v preteklih letih v veliki meri zagotovili možnosti za še uspešnejši nastop na tujih tržiščih. Prav sedaj pripravljajo projekt »20 — 90«, kot so ga sami imenovali, pomeni pa, da naj bi leta 1990 izvozili za 20 milijonov dolarjev izdelkov. Letos bodo na tujem trgu iztržili 6 milijonov dolarjev. Naloga je zahtevna, vendar izvoz v prvem polletju in zavzeto delo zagotavljata, da bodo cilj dosegli. Seveda pa njihovi cilji niso izključno namenjeni le tujemu trgu. Pohištvo Vario, ki ga uspešno izvažajo, bodo ponudili tudi domačim kupcem. Proizvodni program tega pohištva prav sedaj dopolnjujejo in s temi dopolnitvami razširjajo možnost uporabe. Možnosti so zares številne, saj zajemajo pohištva za otroške sobe, postelje, pisalne mize in drugo, skupaj pa domačemu kupcu ponujajo 50 elementov za sestavo najrazličnejših omar. J. P. Izostanki 2 dela zaradi bolezni, nesreč in utege DO, DS, TOZD Poprečje 1986 Junij 1987 DO TEŠ _ TOZD TEŠ I. 5,30 4,30 _ TOZD TEŠ II. 3,56 4,39 — TOZD Vzdrževanje 5,01 4.11 — TOZD Inženiring 6,21 3,60 — DSSS 3,40 3,14 DO RLV _ TOZD Jama Pesje 8,85 9,44 _ TOZD Jama Preloge 11,82 11,23 _ TOZD Jama Škale 11,21 12,37 — TOZD Priprave 9,41 9.50 — TOZD Jamske gradnje 8,12 9,11 — TOZD Jamski transport 9,84 9,85 — TOZD Jamska mehanizacija 6,70 6,09 — DS Zračenje 6,87 6,92 — TOZD Klasirnica 5,53 4,52 _ DS Kopalnica 8,88 8,36 — TOZD Zunanja dejavnost 9.05 5,18 — TOZD Mizarska dejavnost 5,30 8,13 — TOZD Gradbena dejavnost 7,56 4,15 — DSSS RLV 2,84 3,96 — TOZD Izobraževanje 8,33 6,77 DO ESO — TOZD Strojni obrati 6,67 8,12 — TOZD Elektro obrati 4.97 1,82 — TOZD Vodov.-toplov. obrati 4,86 2,93 — TOZD Krovsko-ključ. obrati 8,30 8,41 _ DSSS ESO 2,99 3,20 _ REK, DO APS 3,30 3,43 — REK, DO Tiskarna 4,12 9,77 — REK, Družbeni standard 9,08 7,05 _ REK, DS Zavarovanje 2,15 3,09 — REK, DSSS SOZD 4,37 4,91 SIPAK 7,66 3,72 GORENJE DO GOSPODINJSKI APARATI — TOZD Štedilniki 8,06 8,31 — TOZD Pralno-pom. tehnika 8,66 7,94 _ TOZD Gostinska enota 7,15 13,10 _ TOZD Zamrzov. hlad. tehn. 8,38 9,26 _ DSSS GA 4,55 5,74 — TOZD Galvana 5,66 6,73 DO NOTRANJA OPREMA — TOZD Pohištvo 8,62 7,36 — TOZD Gradbeni elementi 6,74 5,72 - DSSS NO 3,91 5,57 DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE 5,68 5,99 DO GORENJE — Servis 6,80 6,63 DO GORENJE — Commerce 5,05 5,75 DS GORENJE — Interna banka 4,77 3,32 DO GORENJE — Raziskave in razvoj 2,44 3,11 DO PROCESNA OPREMA 5,59 3,05 GORENJE SOZD — Splošni posli 5,50 5,14 GORENJE SOZD - DSSS 0,59 1,23 GORENJE SOZD — DS Informatika in org. 4,13 5,80 DO VEPUAS 9,36 11,67 DO EKO — TOZD Serijska proizvodnja 8,29 7,91 — TOZD Instalacije 5,96 2,97 — TOZD Vzdrževanje 4,30 9,14 — TOZD Tehnološka oprema 3,60 5,10 — TOZD Komerciala-promet 9,36 2,36 - DSSS EKO 3,16 5,83 DO ERA - TOZD Koplas 3,88 5,17 — TOZD Maloprodaja 4,85 6,81 — TOZD Veleprodaja 6,71 6,70 - TOZD Kmetijstvo 8,35 4,95 - TOZD VINO Šmartno/Paki 4,40 4,07 - DSSS ERA 3,24 7,26 DO VEGRAD — TOZD Gradnje 7,96 6,20 — TOZD Mehanizacija 5,05 6,02 — TOZD Zaključna dela 5,55 5,11 — TOZD Vemont 6,90 5,97 — TOZD Inženiring 3,65 5,22 — TOZD Keramičarstvo 7,61 6,14 - DSSS Vegrad 3,02 1,95 CENTER SREDNJIH ŠOL — TOZD Rudarsko tehn. pouk 1,48 0,00 - TOZD EKŠ 1,60 0,48 — TOZD Dom učencev 7,26 4,27 TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ 7,28 10,32 ELKROJ — Konfekcija Šoštanj 5,84 8,93 MERX — TOZD Prodaja 4,89 6,25 — TOZD Pekarna 8,15 8,67 NAMA TITOVO VELENJE 5,83 5,87 DO VEKOS — TOZD Toplotna oskrba 2,63 4,73 — TOZD Komunalna oskrba 3,43 3,22 — TOZD Stanovanjska oskrba 5,66 5,90 - DSS Vekos 3,08 5,36 PROJEKTIVNI BIRO 4,76 6,57 ZAVOD ZA URBANIZEM 6,02 9,85 MODNI SALON 6,78 5,54 ŽTP, TOZD ZA PROMET 4,15 1,83 VIZ — TOZD Biba Ročk Šoštanj 3,68 0,54 - TOZD K. D. Kajuh Šoštanj 4,20 8,70 — TOZD Gustav Šilih Velenje 6,07 4,12 — TOZD Anton Aškerc Velenje 4,14 6,16 — TOZD V. Vlahovič Velenje 3,95 1,72 — TOZD Bratov Mravljak Velenje 8,18 2,21 — TOZD M. P. Toledo Velenje 2,45 2,53 — TOZD XIV. divizije Velenje 7,30 8.26 — TOZD Bratov Letonje Šm/P. 2,59 3,61 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE 8,55 6,55 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ — 2,44 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE — TOZD Bolnišnica 7,71 7,96 — TOZD Splošno zdravstvo 5,12 5,97 — TOZD Zobozdravstvo 5.10 5,45 — TOZD Zdravilišče 7,71 4,30 — DSSS Zdravstveni center 1.56 3,85 SKUPŠČINA OBČINE VELENJE 6,39 6,31 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA 2,47 2,62 LJUBLJANSKA BANKA 2,98 4,92 PTT - TOZD TITOVO VELENJE 5,32 4,17 DO INŽENIRING 5,80 4,18 GOSTINSTVO PAKA _ 8,71 GLASBENA ŠOLA FKK TITOVO VELENJE ni — podatka DOM ZA VARSTVO ODRASLIH — 5,88 BRIVNICE IN ČESALNICE - 9,03 OZS VELENJE - občinski odstotek 6,39 8,95 SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE 13. avgust 1987 it titovo velenje NASI KRAJI IN LJUDJE nas cas *stran5 15. avgust — dan graničarjev Sožitje vojakov in kmetov — varna meja 15. avgust je dan graničarjev. neomajnih varuhov naših meja in naše nedotakljivosti. V soboto bo zpto gotovo slovesno na vseh obmejnih postojankah, ko bodo vojake obiskali predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, domačini in drugi, jim čestitali ob njihovem prazniku in se jim zahvalili za izredne napore in uspešno uresničevanje odgovornih nalog ob državni meji. Slovesno bo v soboto tudi na karavli Podolševa, visoko nad Logarsko dolino, na nadmorski višini 1260 metrov, na obrop kih Karavank in Savinjskih Alp. Mi smo jih obiskali nekoliko prej, v začetku avgusta, ko je kazalo, da bo vreme lepo, potem pa se je vse drugače obrnilo. Prav hladen, zoprn dan je bil. In spraševali smo se, kako mora biti tukaj šele pozimi, če se že poleti temparature tako hitro spreminjajo, kako mora biti, ko okoli vseh oglov zavija in ječi veter, ko je povsod, kakor se ozreš sneg, vse belo. In mrzlo. Spreminjajo pa se tam, ob državni meji samo vremenske razmere in vojaki. Eni prihajajo, drugi odhajajo, njihova neomajnost pa ostaja ves čas enaka. Dolgčas? »Kje pa, čeprav nam drugi tega ne verjamejo. Vojaki delajo osem ur dnevno, vse drugo je prosti čas, ki še zdaleč ni dolgčas. Gledajo televizijo, igrajo šah, berejo knjige, v teh strminah igrajo košarko, radi pa pomagajo tudi okoliškim kmetom,« je rekel komandir karavle Vladimir Rogulja. llP* Do Solčave je devet kilometrov in le malokdo se odloči, da se spusti v dolino, saj tam v dveh gostilnah tudi nima kaj početi. Težko in naporno pa je pozimi, ko zapade tudi dva metra snega, in ko je delo na terenu še toliko težje. Na meji je tradicija, da vojaki pomagjao kmetom, da kmetje pomagajo vojakom, da si eni in drugi življenja drugače tudi ne znajo predstavljati. To sožitje je seveda tudi edini in pravi pogoj varnosti ob državni meji. Vojaki vzorno skrbijo tudi za okolico svoje postojanke. Vsaka generacija ji doda kaj novega. Ko vidijo, kako se spreminja podoba, velikokrat delajo tudi v prostem času. Pa vojaki? Ti prihajajo iz vseh krajev naše domovine. ZORAN POPOVIČ je iz Plan-dišta pri Vršcu. »V začetku se je bilo na razmere, ki vladajo tukaj, res težko navaditi. Prišel sem po- Zooran Popovič Neomajni varuhi naših me;' zimi, ko je bilo veliko snega. Vendar pa mi je življenje na karavli kmalu postalo všeč. Predvsem zaradi prijateljstva, ki vlada med nami. Vojaško življenje je tukaj veliko lepše, poleti tudi delo ni pretežko, vendar pa tudi jaz, tako kot vsi vojaki, »brojim dane«. Ne vsak dan, pa vendarle.« ARSLANI RUŽDI je doma v Strugi. Pravi, da bo te kraje gotovo še obiskal. Kot turist. Zanima Sead Hasanbegovič se za šport, s kolegi igra košarko, šah . . . »Kakšno prijateljsko tekmo odigramo tudi s tovariši s karavle v Logarski dolini. Z mladimi iz Solčave in Luč, s katerimi so vojaki prej odlično sodelovali, kot sem slišal, pa je nekoliko težje. Je že tako, da se generacije spreminjajo, nobena ni enaka prejšnji, vendar vseeno upam, da bomo sodelovanje spet obnovili.« SEAD HASANBEGOVIČ prihaja iz Prijedora, pravzaprav je Prijedor njegov rojstni kraj. Sead je pred ohdodom k vojakom leto in pol delal in živel v Ljubljani in tam ga delo spet čaka. »Predvsem mi je všeč, to dobro sodelovanje s sosedi, s tukajšnjimi kmeti. Drug drugemu pomagamo. Mi njim recimo pri spravilu sena, oni pa nam. Ker ima sosed telefon, nas lahko včasih pokličejo tudi od doma. Doslej še nisem bil v dolini, pa tudi tega, kako je tukaj pozimi, še nisem občutil ... Pripadnikom JLA ob meji v Podolševi v Logarski dolini, in kjerkoli drugod veljajo ob 15. avgustu iskrene čestitke. (mkp, J. P.) Slovesnosti ob 90-letnici bodo 22. in 23. avgusta ■i ■M MMH ŠTUDENTSKI SERVIS -ŠTTUDENTJE IN DIJAKI SCO, DELA NI Dober mesec je od tega, kar so tudi velenjski dijaki in študentje dobil li Študentski servis, katerega glavno dejavnost študentje dobro poznajo — posreduje zaposlitev za opravljanje občasnih in začasnih del in jim talko omogoča dodatna sredstva potrebna za študij... Občasna zaposlitev bi omogočila dodatna sredstva i 1 Podružnicam mariborskega Štcudentskega servisa, ki uspešno deblajo v Celju, Murski Soboti, Ptituju, Krškem, Ravnah na Koro-škeem se je pridružila torej še po-dnružnica v Titovem Velenju. Vsaj začčetek, oranje ledine, pa je tež-koo. Zato smo se tudi namenili na Keernikovo 1, v Jugobanko, kjer so ) študentom in dijakom odsto-pilili prostor, in se pogovarjali z Igqorjem Mehom, vodjem po-dnružnice v našem mestu. • I Kakšen je začetek? 1 Igor Meh: »Doslej smo oddali seffidemdeset del, vendar pa ima-mcto težave, ker večina delovnih orjrganizacij ne posluje z nami. De)elovne organizacije namreč niso o obvezane, da dijakom in štu- dentom plačujejo socialno in pokojninsko zavarovanje in zato so njihove urne postavke precej nižje, kot bi bile preko Študentskega servisa. Te postavke so nižje, ker imajo dogovor z občinsko inšpekcijo, da jim zavarovanja ni potrebno plačevati, poleg tega pa dajo tudi deset odstotkov nižjo netto urno postavko kot delavcu, ki ga nadomeščajo na delovnem mestu.« 9 Kako pa je z zasebnimi obrtniki? Igor Meh: »Ti prihajajo. Vendar pa je tudi tu problem. Preko nas lahko namreč ponudijo delo samo obrtniki, ki so vključeni v obrtniške zadruge. Samo 30 odstotkov obrtnikov v občini Vele- nje pa je vključenih vanje. Ti koristijo naše usluge, drugi pa seveda ne, ker jih ne morejo. To so predvsem gostinci in drobni obrtniki.« 9 Ste organizacije združenega dela in zasebnike dovolj informirali o možnostih, ki jih imajo pri Študentskem servisu? Igor Meh: »Bili smo v vseh organizacijah združenega dela, v vseh kadrovskih službah, pa tudi pri vseh odgovornih delavcih v organizacijah združenega dela. Tu torej ni problem, problem je, ker njim delo preko servisa ni ekonomično, ni rentabilno. Naša najnižja urna postavka je 1200 dinarjev, v organizacijah pa imajo urne postavke okoli 500 dinarjev, kar je več kot enkrat manj.« • Kaj pa delojemalci, dijaki in študentje? Igor Meh: »Tu je bil problem samo na začetku, ko še niso vedeli, kje Študentski servis je. Sedaj pa se večkrat oglasijo, ali pokličejo po telefonu in vsak dan lahko dobimo vsaj dvajset dijakov oziroma študentov.« • Ali se lahko kot delodajalci pri vas pojavljajo tudi občani? Igor Meh: »Seveda. Naročijo lahko opravljanje vrste del — od spravila premoga, pospravljanja stanovanja, čiščenja, pomoč pri selitvi in tako naprej.« • Za tiste, ki še nho odkrili, kje je Študentski servis? Igor Meh: »Na Kersnikovi 1 v Titovem Velenju. Delovni čas imamo od 7.30 do 14. ure, ob torkih tudi popoldan od 15. do 17. ure. Lahko pa nas pokličejo po telefonu številka 855-185.« M. Krstič-Planinc Znano je, kako se dajo stvari zapletati v nedogled — eni to počno z gostorečjem, drugi z molkom. V obeh primerih potegnejo ponavadi kratko tisti, ki so najmanj krivi in nič dolžni. Bati se je, da spet doživljamo podoben primer: obrisi nove epizode zgodbe o dokončni zmagi so vidni v zadnjih dveh številkah Našega časa. Beseda bo tekla o novi lokaciji skladišča gradbenega materiala ERE v Šoštanju. Zgoščeno povedano, je »zgodba« verjetno in očitno naslednja: ŽG Ljubljana kot lastnik in ERA kot najemnik zemljišča na južni strani železniške postaje v Šoštanju, sta maja letos RLV dovolila, da na območju skladišča gradbenega pravi tisti, ki menijo, da krajevna skupnost Šoštanj pri vsej stvari nima kaj govoriti in odločati. Naj jih zaenkrat opomnim le na dva dokumenta. 73. člen Ustave SRS med drugim pravi, da delovni ljudje in občani v KS odločajo o urejanju naselij in drugega prostora in varstvu človekovega okolja. 104. člen Ustave SRS določa, da imajo delovni ljudje in občani v KS pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. Statut občine Velenje v 90. Šoštanjska parcela (tretjič) materiala prične opravljati vrtanja za bodočo izgradnjo zračnega jaška. RLV je bil z dovoljenjem opozorjen, da si mora pridobiti gradbeno dovoljenje pristojnega občinskega organa (glede na dejstvo, da ob vrtini ni nikakršne table je mogoče sklepati, da RLV dovoljenja nima). Ob izdaji soglasja lastnika in najemnika zemljišča za vrtanje, KS Šoštanj ni bila obveščena, čez nekaj mesecev pa so jo seznanili z odločitvijo, da se celotno skladišče ERE nujno in obvezno seli na severno stran postaje ob Cankarjevi cesti. ERA bi torej najeto zemljišče v celoti prepustila RLV za nadaljevanje vrtanja in gradnjo zračnega jaška (mimogrede: postavitve tega objekta ne najdemo niti v dolgoročnem načrtu občine 86-2000, niti v srednjeročnem načrtu občine 1986-1990.'!!). Predsednik KS Šoštanj Matjaž Natek je javnost v NČ prizadeto seznanil z odporom Šoštanjčanov, da smrtno ranjenemu mestnemu tkivu pozvonijo še z enim navčkom. Kako tudi ne! Skladišče v središču mesta bi prineslo hrup. prah, težke kamione itd. Preseneča ga. da o celi zadevi samovoljno odločajo kar brez krajevne skupnosti Šoštanj, ki med drugim ftnansira in vzdržuje Cankarjevo cesto. In preseneča ga po pravici! Scenarij preseljevanja je zelo zanimiv in poučen, toda ima nekaj napak, ki niso le lepotne. Predvsem je iz igre že v začetku v celoti izločena krajevna skupnost in pristojni občinski (oblastni.) organi (Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ni npr. prejel še nobene priglasitve gradbenih del, direktor ŽTO Celje Bojan Trkaj pa KS in krajanom Šo-stanja že grozi z nujno in obvezno selitvijo skladišča, pričetkom zemeljskih del 1. oktobra letos ipd.) Na to želim posebej opozoriti. Če RLV za obstoječo vrtino in nameravano gradnjo nima lokacijske odločbe in gradbenega dovoljenja, potem nikakor ne bi smeli dopustiti, da se isto zgodi z nameravano prestavitvijo skladišča v center mesta. Če namerava investitor I ERA) resnično pričeti 1. oktobra z zemeljskimi deli, potem mora to storiti zakonito. Ne dvomim sicer, da delavci ERE tak namen imajo, toda naj vendarle opozorim, kaj to pomeni: a) v primeru, da nameravajo postaviti trajen objekt, morajo iti po križevem potu pridobivanja dovoljenj (sprememba dolgoročnega plana občine 86 —2000, sprememba srednjeročnega plana občine 86 — 90, izdelava izvedbenega prostorskega akta, izdelava lokacijske dokumentacije, izdelava gradbenega projekta in pridobitev lokacijske odločbe, pridobitev gradbenega dovoljenja); b) če nameravajo postaviti objekt začasnega značaja, morajo pridobiti soglasje ustreznega občinskega upravnega organa (KPGVO). Ob drugi možnosti moram opozoriti na dejstvo, da nimajo členu zahteva, da so vsi delovni ljudje in občani dolžni smotrno gospodariti s prostorom, varovati okolje ter temu ustrezno urejati naselja in prostor v občini. Krajevne skupnosti, OZD in druge organizacije in skupnosti so dolžne skrbeli in so neposredno odgovorne za varstvo okolja v občini. Skupščina občine lahko vedno posreduje z ustreznimi, tudi prisilnimi ukrepi, kadar se ne spoštujejo dogovorjene akcije za varstvo človekovega okolja. Vsekakor dovolj za trditev, da sploh ni pomembno, ali bosta lastnik zemljišča in investitor iskala soglasje KS tudi v primeru postavitve začasnega objekta: krajevna skupnost Šoštanj je dolžna ukrepali, če bi nameravani poseg v prostor ogrožal človekovo okolje. Ukrepati pa bi moral še kdo. Naj še enkrat posežem po Statutu občine Velenje: 88. člen pravi takole: »Programski, planski in vsi drugi dokumenti, s katerimi se načrtuje izgradnja objektov ali druga poseganja v naravno okoje, morajo vsebovati ukrepe, s katerimi se zagotavlja zaščita človekovega okolja. OZD, kije pooblaščena za izvajanje strokovnih zadev na področju prostorskega in urbanističnega planiranja (pri nas Zavod za urbanizem Velenje, op. pis.), ne more predložiti v sprejem, skupščina občine ali drug pristojni organ pa ne sme sprejeti programov ali lokacij posameznih objektov, če niso vsebovani potrebni ukrepi, s katerimi se zagotavlja zaščita človekovega okolja. Inšpekcijski organi so dolžni prepovedati in ustaviti izgradnjo vsakega objekta oziroma izvajanje drugih del, če s projektom ali posebnim dovoljenjem niso predvideni ukrepi za zaščito življenjskega okolja ali se predvideni ukrepi ne izvajajo« (vsa podčrt. pis.). Da bi lahko KS Šoštanj zakonito opravljala svojo vlogo v našem toliko kritiziranem sistemu, morajo biti najprej izpeljani vsi postopki, kijih predvideva naša nedvoumna in natančna zakonodaja s področja urejanja prostora in varstva okolja. V teh postopkih ima jasno določeno vlogo tako investitor objekta, kot tudi skupščina družbeno politične skupnosti (to pa so v našem sistemu in v tem primeru praktično vsi prizadeti). V primeru, da bi investicija vendarle stekla mimo poti, ki jih zahteva naš samoupravni socialistični sistem (v kar pa ne verjamem in nočem verjeti), bodo morali takoj ukrepati inšpekcijski organi in SDK — če ne drugače s prepovedjo oziroma ustavitvijo gradnje objekta. Če pa se tudi to iz meni neznanih razlogov ne bi zgodilo, potem krajevnih skupnosti (in še česa) pravzaprav pri nas ne potrebujemo več. Vane GOŠNIK Arslani Ruždi Vissk jubilej velenjskih Gasilsko društvo Titovo Velenje bo ta mesec proslavilo visok jubilej, 90-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Velenjski gasilci se na to pripravljajo že od pomladi naprej, ko so izdelali program dela in aktivnosti, ki se bodo zvrstile na dan praznovanja. Veliko dela je pripravljalni odbor vložil v pripravo in izdelavo biltena, ki ga bodo natisnili v 1.500 izvodih in z njim prikazali zgodovino društva od leta 1897 do danes. Kronološko bodo opisani vsi pomembni dogodki, bilten pa bo seveda obogaten s starejšimi in novejšimi fotografskimi posnetki. Gasilci bodo visok jubilej proslavili 22. in 23. avgusta. Prvi dam bo v večernih urah svečana sejia upravnega in nadzornega odbora, na kateri bodo spregovorili o prehojeni poti društva. Ob tej priliki bodo najzaslužnejšimi članom, ki so največ prispe-valli k uspešnemu delovanju društva, podelili priznanja. Naslednji dan bo osrednja gasilska pro-slaiva, katere pokrovitelj bo sozd Gorenje, slavnostni govornik pa boi predsednik gasilske zveze Slmvenije Branko Božič. Istega dnie bo še gasilska parada po Sa-lešiki cesti, na kateri bo sodelovalo od 600 do 800 gasilcev iz vse Slcovenije. Sodelovali bodo tudi gassilci iz sosednje Avstrije, s ka- terimi imajo Velenjčani navezane prijateljske stike. Gasilci Titovega Velenja bodo ob praznovanju bogatejši za novo pomembno pridobitev. Gre za novo sodobno tehnično-reševal-no vozilo, ki jim ga bo svečano predala občinska organizacija za požarno varnost Velenje. Vozilo bo služilo izključno za reševanje ob prometnih nezgodah in za prečrpavanje vnetljivih, strupenih in drugih nevarnih snovi. Opremljeno je z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki, v njem pa je tudi mala ambulanta. Ker je upravljanje s takšnim vozilom zahtevno, bodo zato usposobili nekaj članov. Za prvo pomoč rabijo sanitetno osebje, zato Novo tehnično-reševalno vozilo, s V opremljeni bodo veseli vseh, ki se bodo s svojo strokovnostjo vključili v delo društva. Zaželjeni so tudi drugi, ki bi s svojim strokovnim znanjem in delovnimi izkušnjami lahko prispevali k še uspešnejšemu delu društva. Drugi dan praznovanja bodo gasilci poka- erim bodo velenjski gasilci še bolje zali tudi s kakšno tehniko razpolagajo in katere pripomočke imajo. Za zaključek pripravljajo vrtno rajanje, s katerim želijo popestriti celotno slavje, dobiček pa bodo seveda namenili za nova gasilska sredstva. B. Mugerie 6. stran * HBS CSS KULTURA titovo velenje -k 13. avgust 1987 Poletna mednarodna violinska šola Idealni pogoji za delo Od 28. julija do 12. avgusta je potekala na Glasbeni šoli Frana Koruna Kožeijskega v Titovem Velenju četrta mednarodna poletna violinska šola, ki jo je vodil profesor Igor Ozim. Mednarodne violinske šole se je udeleževalo 25 violinistov iz Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Demokratične republike Nemčije, Avstralije, Združenih držav Amerike. Japonske in Danske. Ideja o organizaciji takšne šole se je pred štirimi leti porodila v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so tudi pripravili prvi dve srečanji. Letos že drugič pa je potekala v Titovem Velenju, kjer so pogoji dela kot je povedala predstavnica Cankarjevega doma iz Ljubljane Zlata Jeseničnik, mnogo boljši. Z našo Glasbeno šolo ta ustanova tudi sicer dobro sodeluje, saj izmenjujejo koncerte in druge prireditve. Mednarodno poletno violinsko šolo je v Titovem Velenju vodil naš rojak Igor Ozim, ki je zdaj redni profesor v Koelnu, Bernu in Londonu. Nad takšno obliko dela je tudi on zelo navdušen, saj se je zelo na hitro, brez posebne reklame, razrastla v mednarodno. »Nivoje letos zelo visok,« je dejal, »je zares mednaroden, kar je vsekakor razveseljivo, saj se razrašča izključno z ustnim pripovedovanjem posameznikov.« Igor Ozim in vsi udeleženci poletne violinske šole so bili zelo zadovoljni s pogoji dela pri nas v Titovem Velenju. »Na novo glasbeno šlo ste Velenjčani upravičeno ponosni,« pravi Igor Ozim. »Pogoji dela so zame in moje študente kar neverjetni in ocenjujejo jih študenti, ki hodijo tudi po drugih tovrstnih tečajih in vedo, kakšne so možnosti drugje. Vsak ima tukaj svojo sobo, kjer lahko vadi od 8. zjutraj pa vse do 22. ure. Vem, da je to za osebje šole hudo, za nas pa izjemno ugodno, bolje sploh ne more biti.« Četrto polletno mednarodno violinsko šolo so v Glasbeni šoli Frana Koruna Kožeijskega v Titovem Velenju sklenili z dvema zares bogatima violinskima večeroma. Z vrhunskim programom — najvišjega nivoja se je v ponedeljek in torek zvečer predstavilo občinstvu 16 udeležencev te poletne šole. (mz) MPZ Svoboda Šoštanj Obisk madžarskega zbora Redni bralci utrinkov s področja kulturnega življenja in dela kul-turnoumetniških skupin v naši občini se bodo še spomnili opisa z gostovanja MePZ »Svoboda« iz Šoštanja na Madžarskem, o katerem smo poročali lani decembra. Vtisi iz tega nadvse uspešnega gostovanja in prenekatere pridobljene izkušnje so pevcem zbora še vedno živo v spominu, zato se tem bolj veselimo ponovnega snidenja s pevci MePZ »VAftOSI VEGIES KAR« iz mesta H0DMEZ0VARASARHELY, katerih gostje smo bili ob njihovem 10-letnem jubileju. Gostje bodo pri nas od 16. do 19. avgusta in si bodo ogledali poleg Kumrovca, kjer jih sprejmemo, tudi prenekatere značilnosti in zanimivosti naše občine. Zbor prihaja iz precej večjega kraja kot je Titovo Velenje. Leži na jugu v neposredni bližini drugega največjega madžarskega mesta Szeget, s katerim se trdno povezuje na upravnem, izobraževalnem in kulturnem področju. Značilnosti mesta Hodmezo-vasarhely so predvsem bogata keramična industrija, ki po razvoju sega v davno zgodovinsko preteklost, močan razvoj predvsem srednjega šolstva ter izjemna kulturna dejavnost. Njihova latinska gimnazija se ponaša z izjemno bogato knjižnico, ki hrani materiale izjemne zgodovinske in literarne vrednosti. Med preli-stovanjem smo našli mnoge zapise in dela,' ki izhajajo iz davne slovenske in jugoslovanske zgodovine. Pomemben člen v verigi kulturne dejavnosti kraja je MePZ Varosi Ve-gyes k Kar, ki šteje okrog 50 pevcev. Sestavljajo ga pretežno mladi pevci, med katerimi je največ dijakov in študentov, med tem ko so ostali pevci zelo raznolikih poklicev. Repertoar zbora je kljub relativni »mladosti« izredno bogat in pester. Velik del repertoarja predstavljajo umetne pesmi iz obdobja klasike z vsemi znanimi imeni in deli sodobnih skladateljev. Veliko pozornost zbor namenja ljudski in delavski pesmi Njihova interpretaeija je izjemno doživetje za poslušalca. Zbor vodita zborovodja STEINER BELA, ki je tudi uspešen komponist, ter drugi dirigent lAnyi LAJOS. Kvaliteto zbora dokazuje turneja po zahodni Evropi, ki jo pričenjajo pri nas, nadaljujejo pa v Italiji in Franciji. Vsem ljubiteljem bogatih doživetij, predvsem pa ljubiteljev kakovostne zborovske, umetne in ljudske pesmi, se bodo naši gostje predstavili na dveh skupnih koncertih z MePZ »Svoboda« Šoštanj in sicer: v ponedeljek, 17. avgusta ob 20. uri v atriju velenjskega gradu, v primeru slabega vremena pa v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju in v torek, 18. avgusta prav tako ob 20. uri pred »Vilo Široko« v Šoštanju. Če bo vreme slabo bo prireditev v dvorani kulturnega doma v Šoštanju ob istem času. Za vse obiskovalce bosta koncerta lepa in bogata kulturna popestritev poletnih počitniških dni, k čemer bo prispeval nedvomno tudi izjemen ambient. Želimo jim obilo pevskega užitka. Pevcem madžarskega zbora, našim gostom pa želimo čim lepše bivanje pri nas in vsaj delček tiste prisrčnosti ob njihovi predstavi, kot smo je bili deležni pevci MePZ »Svoboda« pri njih na Madžarskem. Jožica Ferenc pevka MePZ »Svoboda« Šoštanj Anekdota Na današnji dan leta 1857 je umrl francoski pisatelj Eugene Sue (zares Marie-Joseph). začetnik tako imenovanega kolportaž-nega romana (rojen 1804). Sue je bil sin zdravnika in na očetovo željo je tudi sam študiral medicino, vendar ni bil preveč navdušen za to vedo. Namesto da bi se poglabljal v anatomijo in patologijo, sa je posvetil slikarstvu in glasbi ter zložil celo dve opereti. Kljub temu je nekako dokončal medicino in oče ga je skoraj nasilno vkrcal na ladjo za ladijskega zdravnika. Toda takoj ko je Sue prišel na ladjo, je poklical k sebi oba svoja pomočnika in jima rekel: >iKot bosta v kratkem sama opazila, se ne razumem na medicino prav nič, zato bosta zdravniško službo na ladji opravljala vidva. Omejil se bom na to, da bom skrbel za higieno, kar bi pravzaprav lahko opravljal vsakdo in ni povezano z direktno odgovornostjo. Lahko noč.« Po tem govoru je odšel spat. Združenje ioferjev in avtomehanikov Velenje Avto šola TEČAJI CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Pričetki: 17. avgusta ob 10. in 17. uri 24. avgusta ob 10. in 17. uri 31. avgusta ob 10. in 17. uri Avto šola pri ZŠAM Velenje pričenja s teoretičnimi tečaji — cestno prometnih predpisov za kandidate motornih vozil vseh kategorij. Tečaji v skupinah po navedenem urniku bodo organizirani v dopoldanskem in popoldanskem času skupno s tečajem PRVE POMOČI za voznike motornih vozil. Prijave in informacije vsak dan v prostorih ZŠAM — DELAVSKA UNIVERZA VELENJE - telefon 854-928. Kulturni center Ivan Napotnik Koncert Linha Singersa V okviru poletnih kulturnih prireditev bo v nedeljo, 16. avgusta, ob 20.30, v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju gostoval znani češkoslovaški ansambel LINHA SINGERS, ki združuje odlične pevce in glasbenike vseh glasbenih žanrov. Njihov edinstveni način izvajanja jim omogoča njihova popolna pevska tehnika. Tako s petjem obvladujejo tudi težke instrumentalne sklade in pri tem izkoriščajo vse prednosti človeškega glasu. Ansambel LINHA SINGERS poznamo že izpred 2 let, ko je na koncertu na velenjskem gradu navdušil velenjsko občinstvo. Tudi letos se bo predstavil z glasbo 17. in 18. stoletja in seveda tudi s sodobno glasbo. V ansamblu nastopajo skoraj vedno štirje pevci in 4 pevke ter 6 instrumen-talistov. V teh poletnih dneh se nam torej v nedeljo obeta edinstven kulturni užitek in vabimo vse, da ne zamudijo tega kulturnega dogodka. Vstopnice po 2000 din bodo prodajali pri blagajni doma kulture v Titovem Velenju v petek in soboto od 13. do 15. ure ter eno uro pred koncertom v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju. Ob gradnji sedme osnovne šole Izpolnjene in neizpolnjene obveznosti V 29. številki Našega časa je bila na prvi strani objavljena vest, da so podpisniki samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za izgradnjo VII. osnovne šole že poravnali polovico obveznosti in da so sredstva za prvo fazo izgradnje zagotovljena. Žal ta novica ni povsem točna in daje preveč potuhe vsem tistim, ki sporazuma niso podpisali ali niso poravnali obveznosti, ali pa so sporazum ignorirali. Danes objavljamo listo vseh udeležencev in njihovih obveznosti ter prispevkov. Dodamo naj še, da je bil Samoupravni sporazum za gospodarske organizacije dan v razpravo in sprejem že 18. novembra 1986, sporazum za negospodarstvo pa 19. februarja letos. Sredstva za šolo, ki se končno že gradi, se zagotavljajo iz več virov: iz samoprispevka šestih mestnih KS, s SaS združenega dela, s sredstvi Izobraževalne skupnosti, sredstvi kredita izvajalca del Vegrada, lastnih sredstev VIZ združene amortizacije in garancije Ljubljanske banke. Svoje obveznosti so v celoti ali polovično poravnale naslednje organizacije in se jim ob tej priliki javno zahvaljujemo: Gorenje (vse DO razen Gorenje Servis), REK RLV, REK Sipak, REK Elektrostrojna oprema, Vegrad (v celoti), Veplas, Vekos (solidarnostna dnina), Zavod za urbanizem, ERA, Nama, Tržnica Emona, Modni salon, Brivnice in česalnice, Glasbena šola, Gorenje Raziskave in razvoj, Center za informiranje, propagando in založništvo, Delavska univerza. Kino, DSSS Zveze te-lesnokulturnih organizacij, VVZ Šoštanj, Center za socialno delo, Ljubljanska banka-Temeljna banka Velenje, Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti, Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje, DS za varstvo pred požari, VIZ Velenje, Center srednjih šol Velenje, Zdravstveni center Velenje, Občinska zveza prijateljev mladine, OO ZSS, OK SZDL, OK ZKS, OO ZZB, OK ZSMS in Peko Tržič kot edini od poslovnih enot s sedežem izven občine od skupno 39 poslovnih enot s skupno 503 zaposlenimi! Sporazum so sprejeli, niso pa še nakazali sredstev, ker so v trenutnih likvidnostnih težavah oz. bodo nakazali naknadno: Elektrokovinarska oprema, REK Tiskarna, Veko, Paka, VVZ Velenje, Dom za varstvo odraslih, SDK, DSSS SIS gospodarstva, Sodnik za prekrške. Odklonili sprejem sporazuma ali na več urgenc sploh niso odgovorili: Gorenje Servis, REK TE Šoštanj, REK APS, Inženiring, Projektivni biro, Merx, GG Nazarje, PTT, Tovarna usnja Šoštanj, Elkroj, Kulturni center, Rdeča dvorana. Delovna skupnost UO skupščine občine Velenje, Družbeni pravobranilec, OO RK. Zasebni obrtniki in pri njih zaposleni po posebnem sklepu in dogovoru s kompenzacijo pri Upravi za družbene prihodke: od 416 obrtnikov jih je vplačalo Ie 53. Po dogovoru naj bi vse organizacije v tem obdobju do 1. 6. 1987 vplačale vsaj 50 % svojih obveznosti; vplačale pa so le 37,1 %. Po sklepu skupščine Občinske izobraževalne skupnosti se vse nadaljnje obveznosti mesečno valorizirajo za 9,8 %, kar naj bi za silo pokrilo tekočo inflacijo in naraščanje cen, zato Občinska izobraževalna skupnost ponovno apelira, da organizacije poravnajo čimprej svoje obveznosti, tiste pa, ki se do sedaj še niso odzvale naj ponovno obravnavajo to problematiko, saj sta vzgoja in izobraževanje naša skupna naložba. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE POLETNE TURISTIČNE PRIREDITVE V TITOVEM VELENJU Zabavno glasbeni večer pred Namo — petek, 14. avgusta ob 17. uri Večer pod Lip'co — RC Trebeliško — sobota, 15. avgusta, ob 18. uri Srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin — Graška gora — nedelja, 16 avgusta, ob 14. uri Sejem je živ — Staro Velenje — petek, 21. avgusta, ob 15. uri Razstava slaščičarskih izdelkov — KSC — sobota, 22. avgusta, ob 9. uri Noč ob jezeru — Velenjsko jezero — sobota, 22. avgusta, ob 20. uri. VABLJENI! Turistično društvo Titovo Velenje 1KI' IN l0JJLUJ REDNI KINO Četrtek, 13. 8. ob 18. in 20. uri POLETJE V ŠKOLJKI - slovenski, mladinski. V gl. vi.: Denis Sluga. Petek, 14. 8. ob 18. in 20. uri NAVAHO GROM - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Mark Gregory. Petek, 14. 8. ob 10. uri, sobota in nedelja, 15., 16. 8. ob 18. in 20. uri POLICAJ ŠT. 1 — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Jackie Chan. Ponedeljek, 17. 8. ob 18. in 20. uri, torek, 18. 8. ob 18. uri ZAPUŠČENI KANJON-ameriški, znanstveno-fantastični. Vgl. vi.: Step-hen Collins. Dvignjeni zastor 51 Trezna glava J&l Hudičevo težko je ohraniti tre- KIM i 11 fi Hudičevo težko je ohraniti trezno glavo, če ti nekdo kar naprej trobi isto. Govorjenje o turizmu, ki nas bi baje lahko rešil vseh težav, je že ena teh znanih in obrabljenih pesmic. Je pa to(govorje-nje) tako vztrajno, tečno in boleče, da nas spominja na eno sub-tilnih metod mučenja ljudi: trdno te privežejo na stol, na obrito glavo pa ti spuščajo vodo. Kapljico za kapljico . . . dokler ne znoriš. Potem si sposoben storiti karkoli. Če tako hočejo, se greš tudi turizem, zakaj pa ne! Mi seveda nismo izjeme. Zakaj pa bi tudi bili! Preverjene metode mučenja so nas spravile tako daleč, da s topim navdušenjem prikimavamo idejam, ki ka-nijo iz naše doline napraviti turistično meko. Razgledani in pametni pravijo: hotelček tu, hotel-ček tam, nekaj malega skakalnic, minigolf, kamp, tenis ... pa bo! Dinarjev, dolarjev, mark, lir, drahem, guldnov in rubljev. Zadeva je vendarle preprosta. Turisti danes zahtevajo lepo naravo, neizumetničeno ljudsko kulturo, prijazno gostinsko in trgovsko osebje, občutek varnosti, dobre prometne povezave, spontano druženje, bogato oskrbo . . . Ni ga pravega turizma brez uspešnega spoja naštetih zadev. Poglejmo naš Jadran! Skoraj ga ni lepšega morja na svetu, turizem pa ... da se ga bog usmili. Avstrijska Koroška istrži od turizma več kot cela Jugoslavija. Pa je na Jadranu hotelov in podobnih objektov, kot bi jih s puško nastreljal. Nekaj se kratkoročno sicer da narediti z nizkimi cenami, dolgoročno pa je podcenjevanje lastnega dela, naravnih lepot (ki jim turisti jemljejo prvobitnost, tega nikar ne pozabimo) in . . . ponosa, zgrešena naložba. Seveda, lahko nam z naštetimi objekti uspe privabiti tuintam kakšnega tujca, celo skupine (športnike naprimer), toda ti bodo prišli predvsem zaradi smešno nizkih cen. Ali se spominjate, kako podcenjujoče ste se smehljali »ubogim« Čehom, ko ste pred desetletjem vandrali tja na izlete? Zdelo se nam je, da smo izvoljeno ljudstvo, ko smo lahko po oštarijah za majhne denarje zganjali vsakršne bakanalije, jedli in pili na veliko, kupovali tamkajšnje ljudstvo z najlon srajcami, čokoladami, čigumiji, vegeto . . . Toliko, da jih nismo zaničevali zaradi njihovega nizkega standarda, otročjih cen, slabe oskrbe. Turizem je danes po svetu gospodarska panoga, vsaj enakovredna drugim. Z njim se ukvarjajo znanstveniki, najboljši gospodarstveniki, ministri (pri nas ga nimamo!), visokošolske ustanove. Če bi hoteli turistično povsem obrobno območje, kot je Šaleška dolina, narediti za močan center, bi najprej morali imeti trden koncept. Toda v njem se ne bi smeli znajti le zidovi in objekti, ampak vse kar zraven sodi. V nasprotnem primeru bi načrtovana vlaganja lahko prinesla ni-čeve sadove (spomnite se kalva-rije z Goltmi). Poudarjanje »komparativnih« prednosti se lahko izkaže za zmotno in celo smešno, če se v relativno kratkem času izkaže, daje bila ocena zmotna, bomo imeli v dolini še enega dinozavra, ki mu bo treba na vse pretege pomagati iz izgub. Pri tem seveda ne gre za vprašanje, kdo bo za to odgovoren: gre enostavno za to, kakšne finančne ne-učinke bodo imele predvidene investicije. Vsekakor obstajata dve skrajni možnosti: ali razcvet enega od sektorjev občinskega gospodarstva, ali pa novo in veliko izčrpavanje že tako majhne akumulacije. Turističnim načrtom velja seveda vobče pritrditi. Smo eni zadnjih, ki bi želeli, da naša dolina še naprej ostane »industrijska puščava« (Štih). Potrebujemo razcvet terciarnega in kvartarnega sektorja gospodarstva. Turizem je (lahko) eden glavnih motorjev za razvoj mnogih dejavnosti (kultura, šport, trgovina, specializirana ponudba, informatika, grafična dejavnost. . .), po drugi strani pa se ga brez naštetega sploh ni mogoče iti. Toda na vseh teh področjih smo občina, ki lebdi v sivem slovenskem poprečju. Vlaganja v (ozko) turistično infrastrukturo bi (kot rečeno) lahko, ne pa tudi nujno, pospešila razvoj naštetih in drugih dejavnosti, vendar ob enem in nujnem pogoju: da bi turisti prihajali. Pa še nekaj je! Ne le, da nimamo razvitih spremljajočih dejavnosti, ne le da nimamo atraktivnih naravnih lepot, še več: še to naravo, ki jo imamo, brezobzirno uničujemo. Na zadnji seji skupščine je bilo povedano, da je bil eden redkih ugovorov nameravanemu turističnemu razvoju prav ekološko stanje. Ugovor je bil elegantno obit s sklepom, da morajo industrijske in energetske organizacije, ožja in širša družbenopolitična skupnost storiti vse za zaščito okolja. Toda kaj, če tega ne bodo storile? In veliko znakov je, da ne bodo?! Toda tudi če bodo, kdaj se bodo pokazali učinki? Čez 5, 20, 50 let0 Kako se bodo do takrat oplajala vlaganja v turistične zidove? Menimo skratka, da bi bilo družbeno akumulacijo bolj smotrno najprej vlagati drugam. Najprej seveda v gospodarstvo, vendar v male, fleksibilne obrate. Npr. v informatiko, grafično industrijo, alternativne energetske vire, strojno industrijo, tekstilno industrijo, predvsem pa v drobno gospodarstvo in obrt. In kulturo! Razvite kulturne dejavnosti so eden bistvenih pogojev za razcvet turizma. Poletne kulturne prireditve so že pred časom merile prav v to smer, toda na žalost niso naletele na širše »družbenopolitično« zanimanje in podporo. Ni skrivnost, da smo z njimi v Sloveniji začeli prav v Velenju (če odmislimo Ljubljanski Festival), danes pa imajo podobne prireditve skoraj v vsakem večjem kraju. Prepozno bo, ko bomo imeli zidove, pa nič bistvenega, kar tu-rista-gosta pritegne prav v določen kraj. O načrtih in idejah bi skratka veljalo razmišljati. Tudi poklicno! Kaj ni nenavadno, da v občini nimamo »ministra« za turizem, ki bi se poln delovni čas ukvarjal s tem, za kar naj bi šle težke milijarde? Iz hobija lahko nastane le — hobi! Vane GOŠNIK RAČUNALNIK, RAČUNALNIK, POVEJ,S KATERO FRIZURO NAJLEPŠA V DEŽELI BOM TEJ! NAJAVITE SE PO TEL. 855-615 Torek, 18. 8. ob 20. uri, sreda, 19. 8. ob 10., 18. in 20. uri PRIN-CEZA Z ASFALTA — francoski, erotski. V gl. vi.: Marianne Basler. KINO DOM KULTURE Četrtek, 13. 8. ob 20. uri NAVAHO GROM - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Mark Gregory KINO ŠOŠTANJ Sobota, 15. 8. ob 18. uri NAVAHO GROM - ameriški, akcijski. Nedelja, 16. 8. ob 18. in 20. uri POLETJE V ŠKOLJKI - slovenski, mladinski. 13. avgust 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas *stran7 KOLEDAR ČETRTEK, 13. avgusta -LILIJ ANA PETEK, 14. avgusta -ANASTAZIJA SOBOTA, 15. avgusta -MARIJA NEDELJA, 16. avgusta ROK PONEDELJEK, 17. avgusta -RADIVOJ TOREK, 18. avgusta -HELENA SREDA, 19. avgusta -MARIJAN M ALi OGLAS! KOTNO SEDEŽNO GARNITURO IN KOMBINIRAN HLADILNIK za prikolico prodam. Mihevc, Veljka Vlahoviča 47, telefon 857-674. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za 1. in 2. letnik srednje šole. Samo Zabovnik, Skale 144. OSEBNI AVTO GOLF UGODNO PRODAM. Registracija do julija 1988. Telefon 855-302. OSEBNI AVTO »KADET C« letnik 1976 ugodno prodam. Telefon: 854-017. UGODNO PRODAM RABLJENO ŠKOLJKO za R 4 (potrebna menjava blatnikov«). Telefon: 853-321 — interna 309 — dopoldan. ŠTEDILNIK GORENJE. 4 plin. plinska pečica, cena po dogovoru. Telefon 858-875. PRODAM ZASTAVO - 101 GTL 55. letnik 1986. garažirano. Telefon 701-812. OSEBNI AVTO P-126 prodam. Telefon 882-326, Mravljak, Koroška 50, Šoštanj. R 4, STAREJŠI, ZA DELE, PRODAM. Informacije po telefonu 855-151 (274), dopoldne. PRODAM NEDOGRAJENO HIŠO V OKOLICI TITOVEGA VELENJA Telefon 853-481. dopoldan. JADRALNO DESKO BURJA PRODAM. Telefon 853-107, popoldan. DVA JOGI VLOŽKA t GODNO PRODAM. Telefon 853-205. R-4 TLS, letnik 1976, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 857-372. NOVEJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Šoštanja ali Titovega Velenja, z možnostjo priklopa na toplovod, kupim. Telefon 88II ZASTAVO 750 lux prodam. Telefon 855-248, popoldan. CITROEN GA. letnik 1981, ugodno prodam. Telefon 721-191. V" R? 111 NSKE ZVOČNIKE PIONER CSš 757 100—150 W prodam. Cena 40)SM in Tomos avtomatic A-3. cena 30)SM. Telefon 858-810. KOLESA ROG SPRINT. SENIOR in žemsko pony, s tremi presta\ami. vsa v odličnem stanju, prodam. Lojze Ba-tič;, Foitova 8, telefon 857-601. IŠČEM SOLIDNEGA PARKE-TARJA za polaganje in brušenje mozaik parketa. Informacije po telefonu 884-177. PRODAM OSEBNI AVTO GOLF DIZEL, letnik 1985. Telefon popoldne 853-614. SADOVNJAK Z ZIDANICO V ANDRAŽU PRI POLZELI, prodam. Prodam še plinsko napravo za avto Lavatto ter nov gorilnik za kurilno olje. Telefon 721-420, popoldne. PRODAM 5 m' rudninske bele mivke. Telefon 856-182, po 20. uri. POLOVICO HIŠE, 100 m2 stanovanjske površine z vrtom prodam. Telefon 854-047. TRAKTOR ŠTORE 404 Super, 1000 delovnih ur prodam. Telefon 854-582, popoldne. GARAŽO VZAMEM V NAJEM V TITOVEM VELENJU ali v Šoštanju. Informacije po telefonu 858-717. ZASTAVO 750, letnik 1978 po delih ugodno prodam. Telefon 853-321, interna 424. SKORAJ NOVO DIRKALNO KOLO SENIOR prodam za 80.000 din. Telefon 854-769. MALO RABLJENO OPREMO: pralni stroj, hladilnik, štedilnik (2 + 2) vse iz Gorenja, ugodno prodam. Telefon 858-022, popoldan. INŠTRLIRAM OSNOVNOŠOLSKE IN SREDNJEŠOLSKE PREDMETE ter nauk o glasbi. Telefon 854-652. GOLF DIZEL, letnik 1983, dobro ohranjen, 48.000 km, ugodno prodam. Telefon 853-842. PRODAM BRAKO KAMPER PRIKOLICO, rabljeno dve sezoni. Informacije Na Stritarjevi 2, Malinovič. PRODAM KOTNO RJAVO SEDEŽNO GARNITURO. Cena po dogovoru. Telefon 856-472 ali 856-851. DEŽURSTVA Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 15. in 16. avgusta dr. Eta Rogan. Šalek 10. Titovo Velenje. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 14. do 21. avgusta Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 32, Titovo Velenje, telefon 858-704. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD OBČINA VELENJE CENTER SREDNJIH ŠOL OŠ ANTON AŠKERC OŠ BRATOV MRAVLJAK OŠ VELJKO VLAHOVIČ OŠ VELJKO VLAHOVIČ OŠ VELJKO VLAHOVIČ OŠ VELJKO VLAHOVIČ GORENJE INTERNA BANKA MURŠIČ JOŽE - AVTOLIČARSTVO MURŠIČ JOŽE - AVTOLIČARSTVO MURŠIČ JOŽE - AVTOLIČARSTVO ROŠER BRANKO - OKREPČEVALNICA DO GORENJE - OBRAT SLOV. BIST. OŠ ŠOLA ANTON AŠKERC OBČINA MOZIRJE OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE šolski pedagog PU zemljepisa in zgodov. PU tehnične v. in matematike dipl. psiholog PU razrednega pouka PU telesne vzgoje PU razrednega pouka ekonomski tehnik avtoličar avtoklepar pomožni klepar delavec brez poklica blagovni manipulant snažilka dipl. psiholog — šolski pedagog in koordinator šolske svetovalne službe — PU ZE in ZG (lahko pripravnik) — PU teh. v. in matematike (lahko pripravnik) — šolski svetovalni delavec — PU razred, p. (lahko pripravnik) — PU telesne v. (lahko pripravnik) — PU razrednega p. (lahko pripravnik) — evidentičar — avtoličar — avtoklepar — pomožna avtoličarska dela — natakarica (ženska) — komisionar — čiščenje (polovični DČ) — pedagog—psiholog—strokovni del. X nč 8 270.000 X nč 8 260.000 X nč 8 260.000 X nč 8 260.000 X nč 8 260 000 X nč 8 260.000 X dč 8 260.000 1 nč 8 130.300 ? nč 8 250.000 2 nč 8 250.000 ? nč 8 160000 X nč 8 150.000 X nč 8 145.000 X dč 8 70.000 X nč 8 220.000 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas. ROK P = rok prijave. OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev r DOM ZA VARSTVO ODRASLIH TITOVO VELENJE, KIDRIČEVA 23 Razpis Na osnovi določil 136. in 137. člena Statuta in sklepa sveta Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje, Kidričeva 23 razpisna komisija razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje računovodstva Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje. Za vodjo računovodstva doma je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje. — da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri — da ima najmanj tri oziroma pet let delovnih izkušenj — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja Kandidat bo izbran za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DOM ZA VARSTVO ODRASLIH Titovo Velenje, Kidričeva 23 z oznako za razpisno komisijo. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o : Titovo Velenje * 1 ŠT. del. DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet TOZD jama PRELOGE RAZPISUJE dela oziroma naloge VODENJE TOZD JAMA PRELOGE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj V stopnja (srednja) strokovne izobrazbe rudarske smeri; — najmanj 3 leta delovnih izkušenj; — strokovni izpit za delo v metanski jami; — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD. Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Kadrovska služba DO RLV. Partizanska 78, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri Srečno! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedka Ludvika Vovka iz Mislinje se iskreno zahv aljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi društvu upokojencev Mislinja in njegovim pevcem ter govorniku, godbi Tovarne usnja iz Šoštanja ter kolektivom TGO Gorenje Titovo Velenje. Merx TOZD Radlje in FSPN Ljubljana. Prav tako hvala duhovniku iz Celja /a lep obred. Mislinja. Ljubljana Žalujoči: žena Marija, sin Vojko in hčerka Melita z družino r W Ne jočita se oče. mali. . . če ne morem i: groba vstali, vama bridko je živeti, meni v grobu težko je ležati. ZAHVALA Ob nenadni, nenadomestljivi izgubi našega dragega Borisa Plazla se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in pospremili našega dragega Borisa na njegov prerani grob. Hvala dr. Kolšku. govornikom in duhovniku za opravljen obred. Ati, mamica, sestrica, bratec, omi ter ostalo sorodstvo Alpinistične novice Kotalkarski klub Velenje Nova disciplina — plesni pari na kotalkah Krajevna skupnost Cirkovce " - Kolesarski vzpon v Zavodnje Zveza telesno kulturnih organizacij občine Velenje bo organizirala v počastitev 100-letnice kolesarstva na Slovenskem v nedeljo 21 avgusta, kolesarkarski vzpon v Zavodnje. Več o tem v prihodnji'številki Našega časa. Trim pohod na Storžič Zadnji vikend v mesecu avgustu bo pripravila Zveza telesno kulturnih organizacij občine Velenje dvodnevni trim pohod na Storžič. Program pohoda, podrobno ga bomo predstavili v prihodnji številki Našega časa, bo primeren /a vse občane. Zanimive in predvsem smešne igre, ki so jih prejšnjo soboto organizirali Restavracija Jezero, Delo in Kompas ob velenjskem jezeru so pritegnile številne obiskovalce, ki so bodrili ekipe Vegrada, Ere, Reka in Gorenja. Najbolje se je izkazala ekipa Ere, drugi pa pravzaprav nič manj, saj uvrstitev tokrat ni bila najpomembnejša — važna je bila zabava in te so bili deležni vsi — nastopajoči in obiskovalci. Sabrina Matei, Monika Svoljšak, Martin Šumnik Eden izmed ciljev, ki so si ga zastavili velenjski kotalkarji ob organizaciji mednarodnih kotalkarskih tekmovanj, je bila tudi želja po strokovnem sodelovanju s klubi iz tujine, še posebej z italijanskimi, ki imajo na tem področju najbogatejše izkušnje. janska trenerka Sabrina Mattei, ki je v Italiji pomočnica trenerja državne reprezentance. V Titovem Velenju je bila prvič pred enajstimi leti, kot tekmovalka. Menila je, da je skupina, ki jo je teden dni trenirala zelo obetavna in da je škoda, da ni mogoče, da bi jo treniral že usposobljen trener. Kljub zelo kratkemu času so se namreč veliko naučili, saj imajo očitno za ples na kotalkah veliko smisla. Pogovarjali smo se tudi z mladimi kotalkarji. Monika Svoljšak je nameravala s kotalkanjem prenehati, z veseljem pa se je priključila skupini plesnih parov, ker ji je ta panoga najbolj všeč. »Čeprav smo trenirali le teden dni, smo se veliko naučili, saj nam je italijanska trenerka vse nazorno pokazala. Zares sem navdušena in kotalka-la bom še naprej,« je dejala. Podobnega mnenja je bil tudi Matej Šumnik, ki kotalka že štiri leta in sicer tekmuje kot posameznik, v športnih parih pa je osvojil s Katjo Čater naslov republiškega in državnega prvaka. Kljub temu, da mu ti dve zvrsti kotalka-nja ugajata, se je navdušil za plesna kotalkah in ga bo tudi v bodoče z veseljem treniral. M. Zakošek »Naša želja pa se je zelo hitro uresničila,« pravi Milka Šinkovec, dolgoletna predsednica kluba in ena izmed organizatorjev letošnjega mednarodnega kotal-karskega tekmovanja. »Že prejšnji mesec so nam iz kotalkarskega kluba Bologna iz Italije sporočili, da nam bodo poslali trenerko za plesne pare. Za to disciplino je med mladimi Velenjčani veliko zanimanja, pa tudi za gledalce je najbolj privlačna. Doslej je pri nas nismo razvijali, ravno zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in literature. Italijanska trenerka je bila med nami teden dni in ves čas je pet parov pridno vadilo. Žal nam vreme ni bilo naklonjeno, zato smo morali vaditi pretežno na parketu. Pa tudi na tem področju smo dobili izkušnje in spoznali, da je mogoče vaditi tudi tako. Naši kotalkarji so v tednu dni osvojili štiri osnovne plese, prav vsi pa so nad to novo disciplino zelo navdušeni. Osnove za nadaljnje delo je pridobila tudi va-diteljica Tatjana Goršek, prav tako pa smo dobili tudi dovolj ustrezne literature in glasbe.« Nad treningi v Titovem Velenju je bila navdušena tudi itali- Vreme je zopet pokazalo svojo muhavost in prenekate-re odvrnilo od odhoda v hribe. Tisti pa, ki so se za to odločili, so doživeli enega tistih nepozabnih dopoldne-vov, ko je vsa Slovenija, do koder seže pogled, prekrita z meglo, nebo pa je kristalno čisto. Jaka Prelog, nekdaj najaktivnejši in najboljši plezalec v kopni skali, na našem odseku, je za svojega soplezalca v steni Turške gore izbral komaj 12 letnega sina Uroša. Z njima v navezi je bil še Rojs Rejc iz Maribora. Preplezali so mogočni, desni steber, po smeri Szaley- Gerin. Posebej težaven je zgornji del, ko smer z grebena zavije v navpične plošče (IV). Podvig Uroša je enkraten in mu čestitamo. Avberšek in Kotnik, sta plezala v steni Raduhe. Za začetek sta splezala smer Pla-te (IV), nato pa Levo od Plat (VI). V tretje sta se podala v Edijev steber, ki je ena najlepših in najtežjih smeri v tej steni (VI, Al, 2) in ima dolgo zgodovino še iz časov, ko ni bila v celoti preplezana. V stebru, ki je najizrazitejši v levem delu Male Raduhe, so si naveze alpinistov dolgo in brezuspešno prizadevale izsiliti prehod na vrh. Gladka in malo previsna plošča je bila dolgo nepreplezana, dokler nista leta 78., prav Avberšek in Kotnik našla rešitve. Avberšek je v gladki steni odkril drobno, za noht veliko poličko, kamor je obesih hudičev krempeljc, to je nekakšen kaveljček in je plezanje z njim precej tvegano, potem pa stopil v streme in se prijel za precej dober oprimek, ki se od spodaj ni videl. Stvar je bila rešena, vendar le v steni, saj sta poleg hvale požela veliko jeze in zavisti od zavrnjenih. Četrta smer ta dan je bila Palma (V + ), v kateri sta imela manjšo nezgodo. Avberšku se je pri napredovanju, izru-val oprimek in je bil padec neizbežen. Ustavila ga je vrv pet metrov nižje. Razen prask in malo strahu ni bilo hu jšega in je s plezanjem lahko nadaljeval. V četrtek, dan po obilnih padavinah, so se Ostrouh, Lujs in Urbane s kajaki spustili po deroči Savinji. Narasla reka je poka- zala zobe in s številnimi pastmi prevračala kajakaše. Plavanje po mrzli Savinji, pa je bilo vse prej kot prijetno. V narasli vodi so napori, da rešiš kajak, veslo in sebe ogromni. Nikjer ni mirnih zalivov, v kakršnih se kopajo ob lepem vremenu. Prevrnjen čoln zajame vodo in postane pretežak za vleko proti obali. V drugi roki držiš veslo in edino kar ostane je, da počakaš, da te tok vode potisne k obali. Včasih se to zgodi šele po več sto metrih. Rešilni jopič in čelada sta nepogrešljiva. Kajakarili pa so spet v nedeljo, vendar je bila Savinja že bolj umirjena. Ekipo so sestavljali Vovk, Cerjak, Muldi, Lujs in Urbane. Taborniki znova med angleškimi skavti Prihodnje leto bo minilo deset let, ko so velenjski taborniki in skavti iz Cambridgea navezali tesne medsebojne stike. Ti se izražajo tudi v medsebojnih obiskih, spoznavanju obeh dežel. V ranih torkovih jutranjih urah so se velenjski taborniki vrnili iz Velike Britanije, sicer zelo utrujeni po naporni in dolgi avtobusni vožnji, pa vendar polni lepih in nepozabnih vtisov. Nekaj jih bomo v prihodnji številki Našega časa predstavili. (S. Vovk) Je »Lučki dan« zares opešal? Turistične in narodopisne prireditve z dolgoletnim izročilom seveda po kakovosti svoje vsebine nihajo iz najrazličnejših razlogov. Vse od navadnih veselic z zvenečim imenom, do zares bogatih in pestrih doživetij za staro in mlado. To velja tudi za »Lučki dan«, ki je pred leti komajda še preživel, z veliko volje, vztrajnosti in domiselnosti pa so ga Lučani dvignili na zares zavidljivo raven, celo do najboljše turistične prireditve v Sloveniji. Popolnoma upravičeno. Lani je bilo v Lučah zares ves dan pestro, zanimivo in seveda tudi veselo. Prikaz dela in življenja nekoč skupaj z ostalo ponudbo je bil zares enkraten, Luče so bile pravi pravcati narodopisni muzej, v živo seveda. Vsi so bili navdušeni in veliko jih je prišlo tudi letos. Do- ber glas seže v deveto vas, glas o Lučah je segel še dlje. Zal so bili letos nekateri obiskovalci razočarani. Saj je bilo v Lučah tudi letos zanimivo in veselo, toda primerjava med lanskim in letošnjim letom je bila preveč očitna, za tiste, ki so lahko sami primerjali in za tiste, ki so se prvič prišli prepričati o vsem kar so lani slišali. Nihče ne trdi, da se Lučani letos niso potrudili. Znova smo videli in slišali ljudske godce, videli kosce, žaganje na »martrah«, te-sanje lesa, predice, tkanje platna in še marsikaj, toda spomin na pretekla leta vseeno kljuva. S tem seveda ni rečeno, da v Lučah prihodnje leto ne bo znova tako kot so nas »navadili«, Lučani to znajo in zmorejo. J. P. V tednu dni se je pet plesnih parov veliko naučilo praznik Zadnjo nedeljo je bilo zelo veselo v krajevni skupnosti Cirkovce, kjer so proslavili svoj krajevni praznik Civilna zaščita je nabavila nekaj najosnovnejše gasilske opreme, saj v kraju nimajo gasilskega društva. Krajani so med vajo, ki so jo uprizorili (gasili so požar), lahko videli, da so člani Civilne zaščite dobro usposobljeni. Za tem pa so pripravili šaljivo tekmovanje v katerega so pritegnili številne krajane te sicer majhne in redko naseljene krajevne skupnosti. Prav vsi, gledalci in tekmovalci, so se med tekmovanjem do solz nasmejali, saj so bile igre zares zelo smešne. V Cirkovcah je prireditev malo. zato se jih krajani še toliko bolj razv eselijo iti jih lahko rečemo, kar vsi obiščejo. Nedeljska je zares dobro uspela in najbrž jim bo v lila polno mero poguma, da jih organizirajo v prihodnje še več. (mz) Plavanje — Rednakova solidna Glede na skope podatke z mladinskega balkanskega prvenstva v plavanju v turškem Izmiru, ki so bili na voljo v ponedeljek, je v naši reprezentanci dokaj uspešno nastopila tudi Renata Rednak. Po drugem dnev u tekmovanja je na 200 metrov krav i osvojila sedmo mesto, na 400 krav i pa peto. Poletne igre Delo - Kompas