^oStnlna plačana ? gotorlnL Leto XV., štev. 99 -a, v. LJubljana, četrtek J. maja 1934 Cena 2.— Din I 1JUAJUMP ' - »• upraviuaUu; Ljubljana. Knalljeva ali ca a. — 1'eieton fit 3122, 8123, 3124. 3125. 3126. Lnseratnj oddeleK: LijuDIjaoa, ftelea-Durgova al 3. — Tel 3492, 24V2. podružnica Maribor: Gosposka ulica 51. 11. — leleton 9t Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. — TeletoD St. 190. rtačunl pri poŠt Aek eavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, WiPr «t KM 241 Naročnina znaSa mesečne L)in ih.— Za inozemstvo Din tO._. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telelon 8122. 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telelon št. 2440. Celje, Stros8mayerJeva ulica štev. l. Telefon «t 6ft Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu Avstrijski prvi maj Letošnji prvi maj je vsekakor začetek novega poglavja avstrijske zgodovine. Še lansko leto je bil v svojem bistvu tradicionalni socialistični praznik, akoravno so žičnate ograje okrog notranjega mesta, puške, strojnice in celo topovi v naglici mobilizirane garnizije Že kakor z železnim prstom kazale v drugačno bodočnost. Letos je bila že na predvečer slovesno potrjena nova ustava in prvi maj je zasijal kot prvi dan nove dobe. Kaj prinese ta doba Avstriji, kaj Evropi? »Neue Freie Presse« je v slavnostnem uvodniku govorila o prvem majniku ljudske skupnosti, češ: odslej ne bo več razredne mržnje, ker jo bo nadomestila solidarnost stanov. Kance-lar Dollfuss je napram ameriškemu novinarju poudarjal, da je glavni notranje politični pogoj avstrijske življenjske zmožnosti in neodvisnosti stabilnost. To stabilnost naj menda zajamči nova ustava. Ne more se resno ugovarjati, da more Avstrija ohraniti svojo neodvisnost samo tedaj, če se sama izkaže v političnem in gospodarskem pogledu sposobno samostojnega življenja. Zato mora zanimati vse, ki smatrajo avstrijsko samostojnost za glavno podlago srednjeevropskega ravnovesja in tedaj evropskega miru, ali politična pot, ki jo je nastopila Avstrija z letošnjim prvim majem, vodi do resnične notranje stabilizacije. Način, kako je bila sprejeta, izglaso^ vana in razglašena nova ustava, tu ne sme motiti. Ves svet ve, da je avstrijski parlament umrl že pred letom dni in za to nikogar ne preseneča, da si vlada o ustavnosti in zakonitosti poslednje seje parlamenta ne beli glave. Saj je bila ustava že pred sejo parlamenta objavljena v uradni zbirki zakonov. Vprašanje pravne kontinuitete je morda zanimiv tema za teoretike, praksa pa je šla po poti, ki jo pozna zgodovina pri vseh državnih prevratih, po uveljavljenju realne politične moči. Danes je ta dejanska moč nesporno v rokah Dollfussa in Starhemberga. Toda tudi po novi ustavi je nosilec državne ideje narod in iz njega izhaja vsa oblart. Tudi v novi ustavi, ki sicer ne pozna pojma republike, ni nobene višje sile, ki bi bila izvor državne oblasti. Predsednik in kancelar nista nositelja. temveč samo reprezentanta oblasti in suverenitete in vsaj formalno ju postavlja na njuni mesti narod sam. Zato ni vse eno, kako sprejema novo državno osnovo ta isti narod, ako tudi ni bil poklican, niti pripuščen, da zavzame svoje stališče. Parlament lahko razpusti ali okrne, kdor ima v rokah dejansko moč. Strankam kot organiziranim skupinam se more odvzeti ingerenca in omejiti ali ukiniti delovanje. Ne more se pa z zakonom opredeliti volja in mišljenje ljudskih mas, kakor se ukinejo mandati njihovih zastopnikov. Slika zadnje seje dunajskega parlamenta je torej pomembna y toliko, kolikor se iz nje spozna, kako gbda avstrijsko prebivalstvo na novi državni red. O socialistično usmerjenem delavstvu, čigar 72 poslancev je bilo izključenih od vsakega sodelovanja, ni treba še posebej poudarjati, da Dollfuss-Star-hembergovo zakonodajo odklanja. Socialistična stranka je sicer razpušeena, voditelji so v ječah ali izven državnih mej. Ostale pa so še ogromne množice, onih 42 odstotkov vseh avstrijskih vo-iilcev, ki so še pri zadnjih volitvah oddali svoj glas za socialno demokracijo. Menda se nosilci današnjega režima sami toliko ne varajo, da bi verjeli v bajko o zapeljanem delavstvu, ki se skesano vrača v vladno stajo, ko so mu bili odvzeti voditelji - zapeljivci. Topovi in strojnice so slabo sredstvo za pridobivanje src in senca pet sto otrok in tri sto žen, izkrvavelih na dunajskem tlaku, stoji še vedno med zmagovalci in premaganci krvavega karnevala. Poleg njih stoji molče ob strani Win-klerjeva nacionalno - stanovska fronta, io so neklerikalni kmetje in obrtniki. Njihovi zastopniki so od seje izostali, kajti ona dva državna uradnika, ki sta glasovala za vlado, tu ne štejeta. Še težje kakor Landbund pa pada na politično tehtnico opozicija Velenemcev. Njih stranka sicer v parlamentu ni zalegla mnogo, toda gospoda Foppa in Hampel sta v resnici glasnika vedno naraščajoče armade kljukastega križa. Iz njunih ust je govorila nacionalna inteligenca, v kolikor ni iz konjunkturnih nagibov uklonila tilnika pod vladni kav-dinski jarem. In kar je glavno: v tem taboru je ogromna večina nacionalne mladine, ne samo one z visokih šol. To je bodoča generacija, ki bo enkrat nastopila dediščino današnjega strahova-nega rodu. Ustava je bila odobrena v resnici samo po krščansko socialnih mandatarjih, klerikalna stranka je pod novim reži-nom dosegla izpolnitev dolgoletne žeje- poraz marksističnega sovražnika in 'npetno zavzetje Dunaja, seveda za ceno lastnega življenja. Zato pa bi bilo BUREN 1. MAJ V FRANCIJI Polom levičarske revolucionarne akcije — Barikade v Parizu Krvavi spopadi med komunisti in policijo Pariz, 3. maja, k. Revolucionarni dan, za kakršnega so ekstremne levičarske politične in sindikalne organizacije proglasile včerajšnji 1. maj, je doživel popoln polom, ker se pozivu levičarjev niso odzvale delavske množice, ki štejejo v pariški pokrajini 380.000 ljudi. Tudi že tradicionalna prvomajska stavka ni uspela. V par.škh industrijskih okrajih, pa tu-"li na dežeL ie prišlo do mnogih incidentov m je moiala nastopiti policija z vso enjrg'jo, da je vzpostavila red: toda v spijšnem so imeli ti incidenti le lokalen značaj in so bile vse akcije demonstrantov v kali zatrte, ne da Di se prelivala kri. Zvečer je b i objavljen kratek komunike policijske prefekture, ki ugotavlja, da se je ves promet razvijal v popolnem redu, da je le 32.000 delavcev sledilo levičarskemu pozivu k stavki ter da je bilo zaradi tega drugih 42.000 delavcev prisiljenih zapustiti delo v tovarnah, ki so ga stavkujoči paralizirali. Do prvih incidertov je prišlo na Boule-vardu Poniatowskega takoj po komunističnem zborovanju. Stotine demonstrantov so prepevajoč internacionalo skušale predreti policijske kordone in prodreti proti centru mesta. Policija se je spočetka umikala, da ne bi povzročila dejanskega spopada, kmalu pa je mobrlna garda napadla demon" strante s puškimi kopiti in jih prepodila. Resnejšega značaja so bili incidenti v okraju Alfortvilleu, kjer so demonstranti pod vodstvom komunističnih agitatorjev okrog poldneva uprizorili pravo vstajo. Ob 13. je bil prekinjen tramvajski promet, dva tramvajska vozova razbita, vse električne napeljave prekinjene. Pod zaščito močnih policijskih oddelkov je sicer četa delavcev skušala popraviti električne napeljave, toda z bližnjih hiš so jih komunisti napadli s kamenjem in s streli iz revolverjev. Delavci in redarji so se za hip umaknili, takoj na to pa so pridrveli v okraj avtomobili s policisti, da napravijo red. Komunisti so sprejeli redarje z revolverskimi streli skoraj z vseh hiš. Besna bitka, ki je dosegla svoj vrhunec v ulici Veron, je trajala pol ure. Policijski organi so vdrli v hiše in po hudih naporih pregnali iz njih komunistične vstaše. Okrog 30 ljudi so reševalni oddelki z vso naglico odpeljali v bolnišnice. Vse je že kazalo, da je komunistični odpor premagan, toda proti 16.30 so se znova začuli streli. Ko je dve uri pozneje neki policijski avtomobil drvel po ulici Veron. so ga vstaši ustavili in hudo ranili šest policijskih agentov. Ta uspeli napad je bil povod, da je na stotine komunist >v pian io na ulico in postavilo na obeh straneh močne barikade. Policijski oddelki s>j se tedaj za hip umaknili, vstali pa so se utrdili ne samo v ulici Veron, nego tisli v sosedr.;ft ulicah Berthelot. Seine in Parmentier. Ko so policijski agenti in mobilna garda pričeli zopet napadati, so se jim vstaši zlahka upirali. Bili so oboroženi s puškami in revolverji, s praznimi steklenicami, z železnimi drogovi in kamenjem, s čimer so se nekaj časa brez težave ^raniii. Vodstvo policijskih oddelkov je tedaj spoznalo, da bi brez prelivanja krvi, kar je prefekt izrecno zahteval, ne moglo obvladati upornikov. Zato so se začeli pogajati. Uporniki so pristali na kapitulacijo pod pogojem, da takoj izpustijo iz zaporov vse pristase. Trgovinska pogodba z Nemčijo podpisana Po šesttedenskih pogajanjih sta minister Demetrovič in nemški poslanik v. Heeren v torek podpisala novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Jugoslavijo Beograd, 2. maja. AA. V torek 1. maja ob 20. so v kabinetu ministra za trgovino in industrijo g. Jurija Demetro-viča podpisali novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in našo državo. Pogajanja za sklenitev pogodbe so se začela že 15. marca, toda zaradi mno-gostranskega materiala in velikega obsega so bila končana šele te dni. Pogodbo je podpisal z naše strani trgovinski minister g. Juraj Demetrovič, v imenu Nemcev pa nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren in šef nemške delegacije g. Otto Sarnow, načelnik nemškega ministrstva za narodno gospodarstvo. Podpisovanju je prisostvoval tudi nemški delegat, legacijski svetnik g. Schnure, z naše strani pa šef ju-goslovenske delegacije g. Milivoj Pilja, načelnik oddelka za trgovinsko politiko, dr. Milan Lazarevič. načelnik oddelka za industrijo, dr. Korošec, načelnik kmetijskega ministrstva. Jaša Grga-ševič, šef odseka za turistiko in g. Dik-lič, tajnik kabineta trgov, ministrstva. Obenem s trgovinsko pogodbo so podpisali tudi konvencijo o prometu potnikov. Beograd, 2. maja. AA. Minister za trgovino in industrijo Demetrovič je povabil po podpisu trgovinskega dogovora nemško delegacijo na Izlet s parni-kom do Smedereva. Minister Demetrovič se je z nemškim poslanikom na našem dvoru v. Heerenom in člani nemške in naše delegacije odpeljal danes dopoldne ob 10. Na ladji je priredil kosilo nemški delegaciji na čast. Ladja se je zvečer vrnila v Beograd. Člani nemške in naše delegacije so se udeležili nato večerje, ki jo je priredil nemški poslanik v. Heeren. Barthoujeva misija Priprave za poglobitev zvez med Francijo in njenimi prijatelji ter zboljšanje odnošajev z Italijo Pariz, 2. maja w. Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister Bar-thou podal svoje prvo poročilo o svojem potovanju v Varšavo in Prago ter splošen pregled zunanje-političnih problemov, zlasti o razorožitvi, o srednjeevropskem vprašanju in o položaju na Daljnem vzhodu. Po raznih vesteh objavljenih v francoskih listih, je Barthou obenem sporočil svoj potovalni načrt za prihodnje mesece. Določen je za sedaj samo datum njegovega odhoda na zasedanje sveta Drušitva narodov v ženevi, kamor bo odpotoval za nekaj dmi. Tudi 29. maja, ko se bodo zopet pričela razorožitvena pogajanja, namerava Barthou oditi v ženevo. V načelu je sklenjeno tudi Barthoujevo potovanje v Bukarešto, kjer ho francoski zunanji minister vrnil Titulescu poset. To potovanje bo najbrže sredi junija. Obenem bo bržikone obiskal tudi Beograd. V francoskih Listih so se v zadnjem času pojavili glasovi, da je obnova francosko-jugoslovenskega prijateljstva prav tako potrebna kakor obnova francosko-poljskega prijateljstva. Ženeva, 2. maja g. Tukaj smatrajo, da se more v najkrajšem času pričakovati obisK francoskega zunanjega ministra Barthouja v Rimu. Glavni prednnet posvetovanj med Barthoujem in Muesolini- jem bo sredinje-evropsin položaj v smislu rimskega pakta trojice in zlasti bodoče stališče češkoslovaške. Zanimivo je, da je bil sklep francoskega zunanjega ministra glede obiska v Rimu storjen tik po njegovem obisku v Pragi. Zaradi tega je verjetna domneva, da se je Barthou ponudil za Posredovanje med Malo antanto in podpisnicami rimskega pakta, torej Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Za to je seveda potrebna pripravljenost češkoslovaške za sodelovanje pri novi gospodarski ureditvi v Podunavju v smislu pasta treh, pri Mus soliniju pa namen, da podpira to sodelovanje. Nameravano potovanje Barthouja v Rim se obenem smatra kot zelo važen dokaz, da so se odnošaji med Italijo in Francijo bistveno »boljšali Splošno pričakujejo, da bodo imela pogajanja med Barthoujem in MussoMnijem pozitivne uspehe, predvsem, da bodo omogočila potovanje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Rim. Tudi o potovanju dr. Beneša v Rim smatrajo v diplomatskih krogih, da se bo izvršilo v najkrajšem ^a-su in sicer, kakor se zdi, okoli 15. naja Vse te dogodke spremlja Nemčija z največjo pozornostjo, ker je znano, da se vrši zbližanje češkoslovaške z Italijo. Pri incidentih v Alfortvilleu je bil hudo ranjen policijski komisar Dcnoi.v, poleg njega pa je obležalo 15 demonstrantov in štirje drugi policisti. Do manjših incidentov je prišlo tudi v drugih okrajih, tako v Bobigninu, v (Jha-rentonu, v Mainsons-Alfortu, v Gennevil-liersu, v Gentillyju, v Bicestreu, v Arcueilu in v Versaillesu. Tudi z dežele poročajo o večjih in manjših incidentih. V Lilleu so komunisti vdrli v firostore socialistične organizacije in pretepli voditelje sindikalnih reformistov. V Toulonu je stavka zavzela večji obseg. V vojaških arzenalih je stavkalo 70 odst. delavcev. V Le Havru je počivalo skoraj vse delo v pristanišču. Tudi v Dieppu je bila stavka skoraj popolna. Počivalo je delo v vseh tovarnah in podjetjih, le v tobačni tovarni in na pošti je prišlo nekaj delavcev na delo. V Bordeauxu so stavkali le grafiški delavci. V San Quentinu je bil ustavljen ves tramvajski promet. Pri tamkajšnjih izgredih je bil ranjen neki policijski komisar. O sabotažnih dejanjih pri telefonu in brzojavu poročajo iz Le Hav-ra, Dieppa in Boulogna. Komunisti so pretrgali 47 izmed tamkajšnjih 49 medkrajevnih telefonskih in brzojavnih zvez. Pariz, 2- maja č. Kmalu po polnoči so v pariškem okraju Des Gobelins nenadoma zopet izbruhnili veliki nemiri. Demonstranti so navalili v ulico Nationale in razdrli vse cestišče. S kosi asfalta so si zgradili barikade in pričeli besno streljati na policijske oddelKe. Policijska prefektu-ra je nemudoma odposlala ojačenja okrog trda D' Italie, kamor je bil odposlan tudi poseben oddelek s slep-ilnimi žarometi, ki so jih v preteki« noči prvič uporabili kot sredstvo proti demonstrantom. Vodstvo po licijske akcije proti komunistom sta prevzela sam prefekt in direktor mestne policije. Polioija je dve uri oblegala zabari-k.adirane komuniste, ki so se umaknili šele davi o Krog 3. v bližnje zasebne hiše. Ko se je zidanilo, je policija dobila nalogo izprazniti ta poslopja. Prišlo je do novih spopadov, ki so dosegli svoj vrhunec okrog hotela »Bretagnec, v katerem so se komunisti do dokira utrdili. Policija je tedaj Pričela rabiti bombe s plinom za solzenje. Poldrugo uro pozneje je bil red toliko vzpostavljen, da so večino stražnikov in agentov odpoklicali iz akcije. Listi poročajo, da je policija aretirala 600 komunistov. Večji oddelki policije so še davi blokirali ves mestni okraj Jean d' Are ter preiskovali hišo za hišo. Ulice so zelo opu-stošene. Ponekod so razdejani celo asfaltni pločniki. Komunisti so za nocoj napovedali nove nerede. Proslava v Nemčiji Berlin. 2. maja. Za 1. maj sta predsednik Hindenburg in kancelar Hitler objavila skupen proglas na narod. V njem pravita, da se je prvič v nemški zgodovini pripetilo, da so izostale bratomorne notranje borbe. Dosegli smo, o čemer so sanjali naši predniki. V enem letu je nemški narod napravi! veliko delo. Z orožjem miru ie izvoieval veliko zmago nad bedo in pomanjkanjem ter brezposelnostjo. Sedanje pokolenie je lahko ponosno, ker more reči o sebi. da le izvršilo svoio dolžnost. Zato mu bo to delo dobro zapisano v nemški zgodovini. Naša dolžnost pa je, da se zahvalimo nemškemu narodu za ta njegov podvig, ki mu ni rri-mera. Rojstvo nove Avstrije Za proglasitev nove avstrijske ustave je Dollfussova vlada organizirala po vsej Avstriji velike svečanosti Dunaj, 2. maja AA. Ob proglasitvi nove ustave so se včeraj vršile na Dunaju velike manifestacije. Dopoldne je na stadi-Qnu manifestiral,, okoli 6000 otrok za zveznega kancelarja Dollfussa. Poklonitvena povorka zastopnUov osmih stanov, ustanovljenih na podlagi nove ustave, se je izprcmenila v manifestacijo kancelarju Dollfussu, ki so ji prisostvovali ves diplomatski zbor in drugi dostojanstveniki. Sprevod je korakal več ur mimo tribune, kjer sta stala zvezni kancelar Dollfuss in dunajski župan. Vse ulice od dunajske mestne hiše pa tja čez Ring do Pratra so bile polne ljudi. Sodijo, da je bilo na ulicah več stotisoč navdušenih meščanov. Govor kancelarja Dollfussa po radiju so prenašali po zvočnikih na vseh trgih na Dunaju in v vseh velisih lokalih. Tudi v vseh večjih mestih na deželi so se vrSile velike svečanosti pod milim nebom. Neprilike italijanskih miličnikov Dunaj, 2. maja. č. Včeraj je prispelo v Avstrijo 150 rasističnih miličnikov z moto-cikli. da bi sodelovali pni proslavi 1. mara. Potovali so preko Trbiža proti Dunaju, med potjo pa je nišlo do hudih incidentov med njimi in avstrijskimi narodnimi socialisti. Tako so opazili na skalah zarisane znake kljukastih križev, v bližini Murzzuschlaga pa so naleteli na žeblje, ki so se v več presledkih ponavljali. Fašisti so imeli kar 200 defektov. Svoja kolesa so v Miirz-zuschlagu oddali v popravilo v raznih delavnicah, na več krajih pa so jih delavci sabotirali in demonstrantivno vzkli!:aK v Italijanščini: »Evviva Matteoti« Yo je roveli-nika fašističnih miličarjev tako razdražilo. da je pograbil revoiver in ga sprožil. Pri tem je neka oseba dobila smrtne poškodbe in jim kmalu nato tudi podlegla. Uvedena preiskava je dognala, da je bila žrtev docela nedolžna. Ponoči ie v kavarnah v Murzzuschlagu prišlo do hudih spopadov med heimwehrovci in narodnimi socialisti. Tudi na nadaljnji poti proti Dunaju so imeli fašistični miličniki več hujših neprilik. Na Dunaju so bili gostje avstrijskega H-eim-wehra. Politična amnestija Dunaj 2. maja č. Kancelar Dollfuss je predložil predsedniku republise odlok za obsežno politično amnestijo o>b proglasitvi avstrijske ustave. Amnestiranib je tudi večje število socialnih demokratov in članov Schutzbunda, ki so aktivno sodelovali pri februarski revoluciji, o katerih pa je dokazano, da niso igrali večje vloge. Za voditelje in organizatorje revolucije na Dunaju in v posameznih podeželskih mestih amnestija ne velja. Nova vloga patriotske fronte Dunaj. 2. maja. vk. Pri sprejemu novinarjev je sporočil generalni direktor patriotske fronte, da bo ta fronta v kratkem zakonito priznana in da bo postala nosilka avstrijske državne misli s ciljem, da zbere vse državljane v okviru samostojne. nen> ške in krščanske zvezne države. Zvezni voditelj in deželni voditelji bodo s tem zakonom dobili pravico intervencije pri oblasteh, ki bo dajala oblastem dolžnost, da v okviru zakona razpravljajo o vlogah imenovanih funkcionarjev. Nadalje bo odrejeno, da se dvakrat na leto objavi lista članov patriotske fronte. zgrešeno misliti, da vlada v klerikalnem taboru nedeljeno navdušenje za novi državni red. Znano je, da krščansko socialni kmetje z velikim nezaupanjem gledajo na rastočo moč plemstva, repre-zentiranega po knezu Starhembergu, in težko prenašajo izgubo svojega soodlo-čevanja. še večje je nerazpoloženje v delavskih vrstah. Kunschakovo in Koll-mannovo krilo stare Luegerjeve demokracije ni tako maloštevilno in brezpomembno, kakor bi vladni krogi radi verjeli. Značilno je. da se je cerkev, ki po novem redu največ pridobi, previdno distancirala od metod, s katerimi je bil uveljavljen, s tem, da je pravočasno od- poklicala duhovščino iz politične arene. Kardinal Initzer pa se je slavju prvega maja odtegnil in odpotoval z Dunaja. Po zaupanju v stalnost režima to pač ne diši. Stanovska ureditev se nahaja šele v najskromnejših prvih početkih. Praksa bo pokazala, ali bo mogla stanovska organizacija zadostiti težnjam po uveljavljenju ljudskih množic, ki danes niso več tako nezavedne in politično nešola-ne, da bi hotele trajno stati ob strani pokoriti se ukazom in nositi bremena na katerih nalaganje ne bi imeli nobenega vpliva Pred vsem pa se bo mora lo izkazati, ali bo stanovski okvir sposoben, da premaga interesna nasprotja med podjetnikom in delavcem, med delom in kapitalom, ker le v tem primeru se bo smelo govoriti o izločitvi razrednih razlik in o koncu razrednega boja. Današnja situacija v Avstriji je močno podobna oni med vojno, ko je bilo ljudstvo zbegano vsled splošne bede in ustrahovano po vojaški sili in vojni ju-stici. Primer svetovne vojne pa kaže na to, da takemu stanju ni usojena trajnost, kajti revolucija leta 5918. ni bila samo plod vojnih porazov, temveč v prvi vrsti plod zgoščene nezadovoljnosti v zaledju. Ustava, rojena v takih razmerah. se bo ohranila le. Če bo imela dovolj moči da vzgoji novi rod v pokorščini vojaškega tabora. Poset zunanjega ministra v Sofiji Sofija. 2. maja. p. Snoči je predsednik vlade Mušanov sprejel novinarje ter jim sporočil, da je bil na sestanku z jugoslc-venskim poslanikom dr. Cincar-Markovi-čem definitivno dogovorjen program obiska jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jev-tiča v Sofiji. Jevtič bo prispel v Sofijo 7. maja zjutraj. Na meji ga bodo pozdravili zastopniki vlade, ki mu bodo dali na razpolago tudi poseben vlak. Danes je objavila tudi uradna poročevalska agencija službeni komunike, ki napoveduje uradni poset jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevti-ča za 7. maj. G. Jevtič bo ostal v Sofiji dva dneva in bo imel pri tej priliki razgovore z bolgarskimi državniki. Dobava premoga TPD za državne železnice Beograd, 2. maja. p. Ekonomsko-finančni odbor ministrov je na predlog prometnega ministra odobril, da se dodeli Trboveljski premogokopni družbi 80 odstotkov lanskih dobav premoga za državne železnice pod pogojem, da izenači cene premoga z ostalimi dobavniki premoga za državne železnice. To bi pomenilo 4 do 5 odstotno znižanje dosedanjih cen. po katerih je TPD dobavljala premog železniški upravi. Radikalno-socialna stranka propadla Beograd, 2. maja. p. Kakor znano, je notranje ministrstvo svoječasno odobrilo osnovanje radikalno-socialne stranke. Ker pa sedaj organizatorji stranke niso mogli izpolniti določb društvenega zakona in niso zbrali potrebnega števila pristašev, ie ministrstvo notranjih zadev odobritev stranke odklonilo in prepovedalo njeno nadaljnje delovanje. Poštni oddelek prometnega ministrstva Beograd, 2. maja. p. Na osnovi uredbe o poštno-telefonsko-brzo javni službi Je prometni minister odredil, da se osnuje za vodstvo teh strok pri prometnem ministrstvu poseben odsek, ki ga bo vodil pomočnik prometnega ministra inž. Dobrosav Ratajc. V njegovo kompetenco spadajo tudi vsa osebna vprašanja v kolikor niso pridržana oblastnim direktorjem, nadalje organizacijske zadeve in materijalni izdatki do višine 100.000 Din »JUTRO« Št. 99 Četrtek, 3, V. 1934 Pogrebna seja avstrijskega parlamenta Zaključek seje, ki je formalno trajala 14 mesecev -Sprejem nove avstrijske ustave - Odobritev konkordata Dunaj, 1. maja. Zadnji april je avstrijskemu prebivalstvu prinesel nezaželjen in le majhni skupini poklicnih politikov potreben dar v obliki nove ustave. V politični zgodovini je malo primerov, kjer bi ljudsko zastopstvo b-a&o in malo priznalo, da je nepotrebno, in oddalo svojo zakonodajno moč drugi korporaciji brez vsake nejevolje, brez parlamentarne borbe in brez ogorčenih debat. Tako postopanje bi pričalo o izrednem velikodušju, ako bi ne bile znane okoliščine, zaradi katerih je dunajski parlament hiral polnih 14 mesecev in se le po sili razmer še enkrat sešel, da manifestira svojo nemoč ter neslavno izgine s politične po-zornice. Pojav sam na sebi je gotovo svoje vrste rekord, osobito če upoštevamo, da je bila zadnja seje parlamenta otvorjena lani 4. marca, zaključena pa šele letos 30. aprila. Čitatielji, ki so zasledovali razvoj avstrijskih notranje-političnih zmešnjav, se bodo gotovo spomnili, kako si je dunajska poslanska zbornica lani sama onemogočila vsako poslovanje, ko je odložil predsedstvo dr. Renner, ko je temu vzgledu sledil dr. Ramek in ko je tudi drugi predsednik dr. Straffner zapustil svoje mesto, ne da oi bil zaključi«! sejo. Na tisti seji je namreč Dollfussova vlada ostala v manjšini m bi morala izvajati posledice, da ni vodja dunajske socialne demokracije dr. Renner postopal tako nepremišljeno in prenagljeno. Postopek treh članov predsedstva zbornice pa je vladi takoj olajšal položaj, sai je brez velikih naporov dosegla, po čemer je tako zelo hrepenela: vladati brez parlamenta s samovoljnimi zasilnimi naredbami. Kancelar Dollfuss je v posebni poslanici takoj naznanil javnosti, da zbornica ni več za delo sposobna, ker po odstopu pred-sedniitva ni mogoče sklicati nobene pravo-močne seje. To čudno stanje je trajalo polnih 14 mesecev in medtem je bila vlada tako marljiva, da se ji je nabralo nič manj kakor 471 naredb, od katerih sta vsaj dve — predlog nove ustave in konkordat z Vatikanom — taki, ki potrebujeta nekoliko širše sankcije, nego jo more nuditi sklep Dollfussovega kabineta. V tej zagati je vlada začutila, da parlament le ni tako brez" pomembna stvar, če že ne iz drugih ozirov, tedaj vsaj zato, da se ohrani novi ustavi videz pravne kontinuitete. Tako je Dollfuss rad pozabil, da je lani zapel zbornici pogrebno Jesem in začel je premišljati, kako bi se izmotal iz zadrege. Nesporno je bilo, da sta bili ostavki Renner je in Rameka pravomočn5. sai vlada ni priznala Rennerjevega preklica ostavke, ko je veliki socialistični gromovnik uvidel svojo strahovito pogreško in jo hotel popraviti. Tudi Ramekova ostavka je s tem postala pravomočna, dvomljiv pa je bil samo primer Velenemca Straffnerja, ki ni dal formalne izjave o ostavki marveč je kar tebi nič meni nič zapustil predsedniško mesto, ne da bi bil zaključil znamenito sejo 4. marca 1933. Ker pa je Straffner nasproten Dollfussu in početju njegove vlade, ni bilo niti govora o tem, da bi on sklical zbornico k nadaljevanju prekinjene seje in ji tudi predsedoval. Kancelar Dollfuss s: je za izhod iz tega položaja izbral ko-modnejšo pot. Predsednik republike Mi- klas je kot drugi ustavni čmitelj pooblastil dr. Rameka, da predseduje seji, dasi bi mogel priti za to funkcijo v poštev edini dr. Straffner. Vprašanje prezidija je bilo tedaj rešeno na avtoritativen m spričo dejstva, da drugi predsednik ni bil podal formalne ostavke, kakor jo je Ramek. gotovo tudi nezakonit način. Ramekove seje se je udeležilo 76 poslancev; poleg krščanskih socialcev še 6 hajm-werovcev, 2 zastopnika Landbunda in 2 Velenemca. Slednja dva sta imela nalogo, da protestirala proti nezakonitosti vsega postopka, zlasti proti kršenju poslovnika. Ramek je kratko odgovoril Velenemcu Hamplu, da ima vlada po medvojnih pooblastilih iz 1. 1917. pravico spremeniti poslovnik in naznanil zbornici, da so po februarski vstaji bili razveljavljeni vsi socialistični mandati (72). Vse to je trajalo dvajset minut, nakar je predsednik zaključil sejo, ki je formalno trajala 14 mesecev, ter otvoril takoj novo sejo, ki se je imela baviti t omenjenimi 471 izjemnimi naredbami. Vse te naredbe »o bile takoj odka-zane ustavnemu odboru, ki se je na mestu sešel in seveda odobril vse predloge. Pol ure odmora, ki ga je predsednik Ramek dovolil zbornici, dokler je ustarni odbor »obdeloval« naredbe, je bilo dovolj, ua je odbor priznal ustavnost naredb in jih predložil zbornici v sprejetje. V tretje je bila otvorjena seja in Hampel je zopet zaman poudarjal protiustavnost Dollfussovih naredb. Ramek yi. ugotovil, da so v skladu t dotedanjo ustavo, češ da ustavni odbor ni našel v njih nič protiustavnega. Preden je došlo do glasovanja, je drugi Velenemec Hoppe še enkrat naglasil, da se po poslovniku sme izvršiti veljavna izpre-memba ustave samo ob navzočnosti vsaj 83 od 165 izvoljenih poslancev. Zlasti pa ie opozarjal Vatikan, da na ta način sprejeti konkordat ne bo imel mednarodnopravno nikake veljave, ker bo protizakonit in protiustaven. V imenu krščanskih socialcev je nato dr. Aigner ugotavljal, da so časi demokracije minuli in da avstrijski kmet ne rabi demokracije, ki mu ne more zagotoviti reda in miru. Krščansko-socialna stranka bo kot svetilnik katoliške zavesti vzpostavila konfesionalno šolo in v Avstriji obnovila sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti. Poročevalec inž. Winsauer se je nato izrekel proti temu, da bi kdo v tako posvečenem trenutku polemiziral z Ve-lenemcem Hoppe jem. »Bog naj današnii sklep poveliča s svojim blagoslovom.« i« zaključil poročevalec. Predsednik Ramek je ugotovil, da je prisotna polovica poslancev, da znaša ave-tretjinska večina 64, ter je ob protestu Hoppeja odredil glasovanje. Toliko glasov je tudi dobila avstrijska .ustava. Tretje či-tanje 471 zakonov, med temi celotne ustave m konkordata je trajalo natanko eno minuto. Velenemca Hampel in Hoppe sta glasovala proti in sta po glasovaniu jezna odšla: spremljali so ju porogljivi klici krščanskih socialcev, ki so ravnokar odpravili republiko, parlamentarizem in demokracijo. »Narodni svet je dovršil svojo nalogo.« je predsednik Ramek zaključil zadnjo sejo avstrijskega parlament \vstriia je stopila v novo razdobje. Glavne določbe nove ustave Nova avstrijska ustava s? začenja z besedami: >V imenu Boga Vsegamogoonega, od kat°rega izhaia vsa pravica, dobi avstrijski narod za svojo krščansko nemško državo na stanovski podlagi naslednjo ustavo«. Ustava vsebuje 182 členov. V njej ni nikjer več besede »republika«. Glede stanovske ureditve vsebuje ustava le načelne določbe. Podrobno se bo morala stanovska ureditev še le izvesti. Določenih je 6edem glavnih stanovskih skupin: 1. kmetijstvo in gozdarstvo. 2. industrija in rjdarsfvo, 3. obrt, 4. trgovina in promet. 5. denarništvo in zavarovalništvo. 6. svobodni poklici in 7. javna služba Podrobnosti bodo urejene s posebnim zakonom, za katerega določa ustava. da emeio o njem razpravljati 1? »domovini zvesti člani zakonodajnih organov«. Vsa zakonodajna moč je v rokah zveznega zbora, ki so mu kot posvetovalni organi prideliene štiri zbornice. Posvetovalne zbornice so: a) Državni svet. ki bo imel 40 do 50 članov Imenuje iib zvezni predsednik za dobo 10 let. M Zvezni kulturni svet. Imel bo 30 do 40 članov. Izbrani bodo iz vnet predstavnikov cerkve in verskih zajednic. šolskih, vzgojnih in ljudskoprosvetnih ustanov, umetnosti !n znanosti. c) Zvezni gospodarski svet. ki bo imel 7f) do 80 članov, izbranih iz vrst gospodarskih stanovskih organizacij. č) Deželni svet. ki mu pripadata po dva Člana za vsako deželo in za »zvezno mesto« Dunai. Zvezni zbor T,3 štiri posvetovalne korporacije odpošljejo svoje zastopnike v Zvezni zbor. ki bo tvoril zakonodaino oblast, po naslednjem ključu: državni svet 20 članov, kulturni svet 10. gospodarski svet 20 in deželni svet 9 članov, tako da bo štel zvezni zbor 59 članov Zakonodaina iniciativa je edino v rokah vlade. Ako hoče vlada izdati nov zakon. ga ho morala najprej poslati v oceno vsem štirim posvetovalnim zbornicam. Posvetovalne zbornice razpravljajo o zakonskih predlogih na svojih sejah, ki niso javne. Na osnovi mnenj vseh štirih zbornic mora vlada izdelati končni osnutek zakonskega predloga, ki ga nato predloži zveznemu zborj. Zvezni zbor zakonskega predloga ne more izpremeniti. marveč ga mora ali spreleti ali pa odkloniti Edino izj°mo tvori državni proračun. O njem ne razpravljajo posvetovalne zbornice, marveč ga vlada direktno predloži zveznemu zboru, ki ga = svojo odobritvijo vzakoni Ljudsko glasovanje *e lahko vrši samo v dveh primerih: a) katar hoč* vlada potom liudskegn glasovania lobiti odobren je zakonskega predloga, ki A list*1) in Gornikom Francetom (je bil drugi na isti listi) je sklical za nedeljo 29. aprila ustanovni občni zbor bojevnikov, združen z javnim shodom v restavracijo Gabrenja na Rakeku. Letaki po vaških gostilnah so oznanjali, da pride d°set >kanonov< iz Ljubljane in da gre za borbo za svobodo. Naiavliali so polne okrašene vozove kmečkega ljudstva iz cele Cerkniške in Lo5k3 doline, ki jih bosta spremljali lofcka in cerkniška godba. Vse to je zaradi krasnega pomladanskega vrem!?na izostalo. Iz Ljubljane ni prišlo deset kanonov. temveč samo trije manj znani gospodje. Okoli tre-tie ure popoldne s? je nabralo pred restavracijo Gabrenja 284 bojevnikov, med njimi 109 boievni;. Upamo, da med tem Številom ni bilo nobenih golih radovednežev. >Slovenecc od 1. maja poroča, da je bilo — 1000 bojevnikov! Ako pomislimo, kdo je bil v pripravljalnem odboru, je tako poročanje takoj razumljivo. Ljubljanski gospodje so začeli streljati s svojo znano tmmicijo. ki pa Jim ie ob *U na štiri že pošla. Navduše-nia. smejanja, nevolje, nevernih obramrv, zaničevanja in začudenja, da so taki ciricusi danes mogoči, je bilo na kupe. Tsti dan ob 2. se je vršila v restavraciji Pomiceli na Rake-ku redna letna skupščina JNS za srez Logatec. Na njej je bilo zastopanih 13 občinskih organizacij JNS z 82 delegati za preko 2000 organiziranih članov JNS v srezu logaške-m. Dobro informirani ^Slovenec« je Doročal. da je istočasno z bojevniki iir.el svoj »shocK nar. posl. dr. Ra-pe s 34 poslušalci. Naibrž so se Slovenče-vemu poročevalcu, ko j>e šel iz bojevniškega shoda na sresko skupščino JNS. njegova povečevalna očala pokvarila, da je namesto občnega zbora videl javen shod in namesto 82 pooblaščenih delegatov le 34 poslušalcev! Resni ljudje se pe sprašujejo, ali f? v nacionalnem in državnem interesu, da se tik ob meji na tako nedopuste ulice v mestu so bile mahoma pobeliene. Toča je nedvomno napravila na njivah in posebno po sadnih vrtovih znatno škodo Iz sodne službe Beograd, 2. maja AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja je imenovan za apelacijskega sodnika v Ljubljani v 4. skupini 1, stopnje dr. GaSper Stojkovič, sodnik na okrajnem sodišču v Ljubljani. — Za kanclistko pri sre-skem sodiSču v Kranju je postavljena Vida Hostnik, doslej dnevničartca. na no ved Dunajska vremenska napoved ss četrtek: Poletno vreme, na zopadu in jugozapadu zelo oblačno, krajevne nevihte. »JUTRO« št. 99 3 SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU — četrtek, 3. V. 1934 Maši krafi Id ljudje Trije najvišji predstavniki na glavni skupščini jugoslovenskega Sokolstva v Beogradu V prvi vrsti sede od leve na desno: predsednik narodne skupščine dr. Kosta Ku-manudi, zastopnik Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlovič in predsednik vlade Nikola Uznnovič. Morje, ti s! zdravje! Ali ne slišite, kako prosi vse naokoli skrivnostni glas, ki prihaja kakor mila prošnja ljubeče matere sem od morja: Pustite male k meni priti! Morje buči in se peni ob pečinah, kakor da bi se hotelo razpršiti Jirom velike nase domovine. Razburkano je morje, ker rohni pod njim jeza bogov nad onimi, k: so zakrknjeni in gluhi, da nočejo čuti klica: Pestite male k meni priti! Razdivjano je morje v divje visokih valovih, kateri hite stran od naših obal. kakor da bi se naše modro Jadransko morje hotelo preliti drugam v jezi nad nami. ker smo v srcih in dušah zanemarjeni, da nočemo svojih duš in src razliti v globine morja, da bi bili eno z njim, združeni v neizmerni ljubezni, udanosti in požrtvovalnosti. Preko morske gladine tuli vihar, da bi ga čula vsa domovina in šla vase vzbujat spoznanje: morje je za nas vse zdravje in bogastvo. Postoterjevo zdravje in bogastvo mora biti morje za nas. kateri v novi mladi svobodi hočemo, da na široko odpiramo krila, da smo vsi kakor samo zdravje iz nebes in da si nakujemo veliko bogastva; kajti dosedaj smo živeli v revščini in pomanjkanju. dr naša slovanska kultura ni mogla pognati vrhov gori pod nebo, kamor nas"dviga in kliče k Vstajenju sam veliki Bog. V knjigi božje Previdnosti in Modri> sti je zapisano: Slovan mora biti gospodar in čuvar najlepšega morja vseh svetov, kajti samo on je poklican in izbran, da preko tega morja razlije čez gladine vseh morij dobroto in ljubezen svo jih velikih src. da bi z ljubeznijo in dobroto prepojena morja pljuskala ob države narodov, kakor pada dobri dež na razsušeno zemljo. Jadransko morje je Bog ustvaril kot krono Stvarstva. To krono je v svoji veliki modrosti podaril najmlajšemu izmed slovanskih narodov v svobodi, ker je duša te-qa naroda neomadeževana, velika in globoka ter sposobna, da iz te krone pusti izžarevati blagoslov in srečo na vse strani. Morje Jadransko nam je dano kot večni blagoslov iz nebes, kot žarišče zdravja za naše duševno, telesno in gospodarsko življenje. Prva in največja misel pa veljaj Tebi, ■mladina! Tebi. mladina, buči in šumi mor- Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda še dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. je Adrijansko v ponos, v srečo in v zdravje! Razigrano se smehlja in vriska morje, ker po njem zopet plava slovanski brod, na brodu pa natvarja in kuje ves mladi jugoslovenski rod. Morje, ti si kakor zdravje! Pravo, resnično zdravje je in hoče biti nate morje zlasti za tebe. mladina! Šume nje in bučanje morja se zato izliva v en klic in v en opomin: Pustite male k meni priti! Ali se Vam ne zdi, da je ta klic mehak ln dober, kakor da bi ga ponovno govoril sam Kristus! In ali se Vam ne zdi, da lega preko duše črni greh, ako ostajamo gluhi za ta klic. Ali se Vam ne zdi, kakor da bi od nekod prihajalo svarilo: ne zametujte darov zdravja in bogastva, da se ne 'zkaže. da tega niste vredni! Morje je velika naravna zakladnica najučinkovitejših zdravil, ena sama bela roža, ki v sebi skriva sokove za ozdravljenje najhujših ran. Že pred davnimi stoletji so ugotovili zdravilno učinkovitost inot-skega zraka in morske vode ter na splošno morskega podnebja. Z jodom prepojeni zrak blažilno in zdravilno vpliva na dihalne organe, kopanje v slani morski vodi poživlja organizem, daje nove sile in ra mnoge bolezenske kali, za katere drugod ni leka. In solnce v sinji Dalmaciji ob obali modrega Jadranskega morja! To solnce ustvarja čudeže. Bolehni, bledičasti, potrti, otožni, utrujeni na duši in na telesu se vržejo v globino solnčnih žarkov, da pridejo nazaj na površje kakor novo mlado življenje. Morje je bilo dosedaj eldorado in zdravilišče bogatašev, visoke aristokracije in vseh večjih ljudi, katerih zdravje in življenje je imelo posebno vrednost v očeh družbe in ustaljenega družabnega reda. Morje je bilo kakor sam paradiž, kamor je vstop dovoljen samo izbranim. Novi čas, čas nove demokracije pa je to bogato naravno zdravilišče odprl širokim vrstam ljudstva, da v objemu južnega solnca iščejo in dobivajo zdravje, katero jim drugod ni moglo biti dano. Toda ljudstvo ve, da so vrata v veliko zdravilišče naše zemlje vsakomur ra široko odprta, toda vendarle zaprta, ker med množico naroda ni sredstev, ki so za bivanje ob morju potrebna. In vendar: morje je last naroda, vsakega posameznika v narodu. Zato je prav, ako Jadranska straža stalno in neprestano kliče: dajmo narodu morje, da se duše in sr ca naroda zlijejo z globino in širino morja v eno samo veliko valovanje za čast, slavo in ponos našega morja. Ves narod se mora okopati v čudežni vodi morja, da bodo njegove misli stalno romale k jadranski obali in da bosta duh in ozračje tega morja razlita sirom domovin'}. Znano je, da je bivanje ob morju zdravstveno posebno koristno nežni mladini v šolski dobi. Ko je zdravnik izčrpal vse modrosti svoje znanosti, na koncu skrbni ma- mica še svetuje: »Oobro bi bilo, ako otroka pošljete malo na morje«. In kar premorejo materina s:ca, store. Kjer je le rr>2iO dane možnosti, slede zdravnikovim nasvetom ali lastnemu zdravemu instinktu. Razširila se je organizacija počitniških kolonij ob morju. Toda — vse to je malo, komaj za nekaj sto otrok in še ti so doma samo iz krajev, kjer je mladinsko skrbstvo resnejše in popolnejše organizirano. Na tisoče otrok po. mora <-stati doma — biedih, suhi, otožni, brez življenja. Zlasti v delavskih družinah Lica otrok proseče ifi obupno stegujejo poglede tja doli proti morju. Finančno dobro osnovana delavska zavarovanja v kulturno višje stoječih drža vph v lastnem delokrogu in z las:nimi sredstvi organizirajo preventivno skrbstvo za zdravje dece in mladine. To skrbstvo dobiva svoj posebni izraz v lastnih po?.t-niških kolonijah za mladino. Kolon.je so raztresene po podeželju in v velikem številu tudi ob morskih obalah. Invalidno zavarovanje mnogo žrtvuje za to, da v zgodnji mladosti utrdi zdravje svojih bodočih zavarovancev. Pri nas za tako delavsko-mladinsko skrbstvo ni ne sredstev in tudi ne zakonite možnosti. Delavska mladina pa tako hrepeneče obrača pogled tja doli na jug, kjer je zanjo zdravje doma! Jadranska straža hoče z blago in dobro roko poseči tja, kjer do danes ni bilo primernega skrbstva. Ona hoče mladino iz vrst delavstva, kmet-sko mladino in vso raztreseno zapuščeno mladino dvigniti k solncu. da tudi v dušah te mladine zažari velika molitev: morje Jadransko, ti si naše, ker smo mi s teboj! To plemenito stremljenje Jadranske straže mora dobiti vsestranski blagoslov! Dr Joža Bohinjec Zdravi,lepi zobje: jn eoran OB 1 - zobna pasla^ - ' 3 \ * ' ■ ■Jft" N. ' i Zagonetka neprestanih požarov Ptuj, 2. maja. Huda nesreča Je zadela v nedeljo zjutraj posestnika šorlija Franca na Polenšaku. Ko je bila družina še v nujtidnejšem spanju, je okoli 2 zjutraj začelo goreti gospodarsko poslopje, ki je bilo le delno zidano. Ogenj Je uničil zgradbo s precejšnjo zalogo sena in slame. Razen gospodarskega poslopja so zgoreli tudi številni sodi, slamoreznica in razni kmetijski stroji. Edina krava pa je dobila hude opekline. Zaradi pomanjkanja vode in ker Polenšak nima gasilnega društva, se je ogenj še razširil na stanovanjsko poslopje. Dobri sosedje so pomagali reševati, kar se je rešiti dalo. Tudi stanovanjsko poslopje je uničeno. Posestnik je imel poslopje zavarovano komaj za 6000 Din, škode pa je okoli 60.000 Din. šorliju je zločinska roka hotela že dvakrat zažgati domačijo, a je šorli neznanega moža obakrat pregnal. Tretjikrat pa se je zločin le posrečil. Upamo, da bodo naši vrli orožniki zločinca izsledili. Komaj je pogašen ogenj v eni vasi, že začne goreti v drugi. Takoj naslednjega dne je okoli 20. začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Kaca Janeza v Rošnji na Dravskem polju. Ogenj je uničil poslopje do tal in ž njim vred tudi skoro vse kmetijsko orodje in večjo zalogo sena. Na pomoč so prihiteli gasilci od Sv. Janža na Dravskem polju, ki so ogenj lokalizirali in preprečili, da se ni vžgalo še stanovanjsko poslopje. Ljudska govorica trdi, da sta ogenj podtaknila dva neznana popotnika, ki sta prosila za prenočišče, pa jima je bilo odklonjeno. V okolici Ptuja so našli nekateri posestniki na hišnih vratih napise, grozečimi s požigi. Pri posestniku Stalcerju v Orešju je nekdo napisal s kredo na vrata, da mora tudi ta hiša zgoreti. Orožniki zasledujejo zločinca. Ljubljana spet na zračni cesti Ljubljana, 1. maja. 1. maja sta spet prideii obratovati letati med Ljubljano in SuSakom in Ljubljano - Zagrebom - Beogradom in Skop-Ijem. V kratkem pa dobimo še zvezo s Celo v cem in preko njega z drugimi arednje in zapadnoevropskimi mesti. Prvega poleta redne zračne zveze med najbliljima postajama Zagrebom in Sušakom so se udeležili novinarji ljubljanskih dnevnikov, poleg njih pa tudi trije potniki. Neka mlada Ljubtjan6anka je potovala v Beograd, rna- nemu gradbenemu podjetniku g. Slavcu iz Kranja se je pa mudilo po opravkih v Zagreb. Novinarji smo v Zagrebu prestopili v letak), ki je prispelo z Dunaja in nadaljevali do sn6a5kega letališča, od koder smo po kratkem postanku vzleteli prorti Ljubljani. V Zagrebu so se nem pri-iružili zastopniki tamožnjth listov ln tudi na Suša-ku se je naše število pomnožilo za moža. Potovanja s trimotornlmi letali znamke ' idSpartan«, kakršna izdržujejo proge z Zagrebom in fraakom, kasneje pa tudi s Celovcem, sc nad vse udobna. Letala so najnorvejfte konstrukcije, notranjost je prav udobno urejena, varnost pa je zaradi treh motorjev taka, da izključuje. vsake pomisleke proti potovanju z letalom. Saj more letalo tudi le z enim samim motorjem leteti in pristati, ko bi v dveh motorjih hkrati nastala napaka, kar pa Je skoro nemogoče. Časovno pripraven letalski red in zmerne cene so najlepše vabilo, da se na3e potujoče občinstvo v čim večjem številu oo-služi letalskih zvez. Prvi tržni dan pri Sv. Jakobu Ljubljana, 2. maja. Tako, šentjakobski okraj je danes vendarle dobil svoj trg, to se pravi, trg je že imel, celo zelo lep je šentjakobski trg, toda branjevk ni bilo in tržnih dni. In vse to bo poslej v permanenci. Najimenitnejše pri novem trgu je bilo že to, da je bil otvorjen brez slovesne otvoritve in celo brez banketa. Dobro znamenje, da bo stvar menda res držala. V prav ranih urah se je začel Šentjakobski okraj oživljati, potem pa je bilo vse dopoldne tako živahno, kakor v tistih lepih dneh pred vojno in nekaj let po njej, ko je bil Stari trg tako rekoč ljubljanska City. Nu, Stari trg se ni dosti iz-premenil. še vedno je tako patriarhalno prijazen, kakor je bil — in to je prav. Takisto pa je tudi prav, da je šentjakobski trg po svoji obnovi ves paraden. O, zdaj se bo tam dalo dan za dnem še kaj dobrega nakupiti, pa v naglici tudi pogovoriti o tistih ljubljanskih novicah, ki po navadi n? pridejo v časnike. Ta lepa in koristna tržna tradicija bo — upajmo — vsaj delno uspevala tudi med zelenjavo na šentjakobskem trgu. Kar se zelenjave same tiče — vsega je bilo za začetek zadosti. — Grah, tukaj grah, gospa! Za angelčke, tako je sladak — po pet dinarjev, reklamna cena dans! — Cvetača, nikjer več zdaj ne dobite takšne! Najcenejša in najboljša v Evropi! Berilu Jugu v slovo... Ljubljana, 2. maja. Se pred nekaj dnevi je v veseli družbi prijateljev obhajal svoj god. Kdo ga ni poznal, tega vedno zadovoljenega, vedrega, smehljajočega se Bertla, ki je tako ljubil življenje in družbo, da je bila njegova največja sreča, če je mogel sredi njih zakro-žiti domačo slovensko pesem. Prav na dan 1. maja, ko se je slovenska zemlja kopala v vsej prelestni pomladni lepoti, smo ga spremljali k večnemu počitku k Sv. Križu. Bil je res lep pogreb, kakor ga zasluži tako blaga duša. Spredaj gojenke mestne ženske realne gimnazije s šopki, za njimi krsta, obdana od vencev, ki so jih poslali dragemu Bertlu v slovo sorodniki, prijatelji in znanci, ki jih je imel povsod dovolj, za krsto bratje Jugi s soprogami in deco in potem dolga vrsta pogrebcev, njegovih tovarišev in prijateljev iz Sokola na Taboru in iz bivše Hedžetove trgovine, kjer je Bertl služboval, licejski profesorski zbor ln mnogo dam in gospodov. Bertl je bil pristna slovenska duša, ki mnogo potrpi in malo toži. Med vojno je bil prestreljen skozi prsi, ko je Sel iz Jar- KULTURNI PREGLED Akademija Jadranske straže Podmladek Jadranske straže v Ljubljani je v okviru Jadranskega tedna priredil v soboto 8. aprila, v veliki dvorani hotela Union slavnostno akademijo, na kateri so nastopili sami člani podmladka. Uvodoma je meščanska šola na Viču pod vodstvom 2. Kernca zapeia novo himno jadranskih stražarjev, ki jo je skomponiral prof. Saša fiantel z njemu lastno lahkotnostjo in m> lodioznostjo. Harmonikarji I. drž. realne gimnazije so nato pod vodstvom g. Ranči gaja zaigrali nekaj narodnih pesmi v priredbi za harmonike, nakar je oktet HI. drž. realne gimnazij1? zapel dve pesmi Ma-rinkoviča in Jereba. Baletni nastop II. dekliške meščansko šole je prav dobro uspel e Chvatalovim »Rajanjem mornarjev«, prnv tako deklamacija budnice »Mi jadranski smo stražarji« Marije Grošljeve. Dve učen ki II. drž. realne gimnazije sta zaigrali Dvorakov sedmi slovanski ples štiri ročno na klavirju, zbor I. d-kliške meščanske šole pa ie pod vodstvom konservatoristke Vide Rudolfov zapel dve Pregljevi pesmi (po narodnih). Tri učenke uršulinske žen-skp učiteljske šole so nato zaplesale Pino Mlakarjev simbolični ples »Gor čf>7 izaro« 7 mnogo res umetniškega podajanja. Mešani zbor drž. klasične gimnazije je pod vod- stvom g. Luke Kramolca zapel dve pesmi Forsterja in švikaršiča, nakar je sledilo prav odlično narodno kolo, ki so ga plesale učenke mestne ženske realne gimnazije. Gojenec drž. trgovske šole je leipo in občuteno podal pesem »Galebi« prof. Saše Šant-la. Višek večera je pa seveda bil nastop klavirskega tria drž. konservatorija, ki ga sestavljajo violinistka Francka Ornikova, violončelist Gustav Šivic in pianistka Pia Menardijeva. Izvajali so Ha^dnov klavirski trio na vzoren način ter so naravno izstopili iz okvira prireditve in ji podali točko, ki bi sodila na strogo umetniško komorno prireditev. Gojenci drž. trgovske akademije so nato ob različnih lnčnih efektih v zboru deklamirali Žuoančičevo »Kovači« nakar je sledil kot zaključna točka nastop učencev drž. meščanske šole na Viču s SiSevim dramatskim zborom »Buči, morje Adrijansko!« Akademija je prav dobro uspela v smislu namena in cilja prirediteljev, le žal, da se 'inionska dvorana ob tako pomembni pa-triotični manifestaciji ni napolnila popolnoma. kar bi tudi spričo pestrosti sporeda docela zaslužila. L. M. š. Prihodnja številka »Ljubljanskega 'Zvona«. Uredništvo revije »Ljubljanski Zvon« nas obvešča, da izide še v teku prihodnjp-ga tedna aprilska številka sbuipno z majni- ško kot dvojni zvezek s pestro in zanimivo vsebino. »Življenja in 9veta« 18. številka (z datumom 6. maja) priobčuje poleg nadaljevanja dr. Travnerja eoisa 5 Kuga na Slovenskem« dal® članek »Filozofija tehnike«, nadaljevanje razprave dr. Maksa Kremžar-ja »Evgenika« in Antona Kappusa potopis »Med šarplaninskimi ovčarji*, nekoliko jezikovnih in literarnih bPležk. Kresalovo novelo »Mimo cvetoče jablane«, inter^santne nove podatke o Hititih in celo vrsto drugega poučnega in zabavnega gradiva, ki uvršča »Življenje in sveti« med najzanimivejše publikacije tedna. L. 51. škerjanea nova skladba. Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester bo izvajana prvič na slavnostnem koncertu dnta v Južni Srbiji, ko je spisal monografijo o Ohridu, starodavnem mestu ob enem najzanimivejših jezer Evrope. Turistu., ki bo prišd v te kraje, bo poslej na razpolago spis, ki po vsebinski zaokroženosti in vabljivi opremi niti malo ne zaostaja za podobnimi knjižicami o srednjeevropskih ali zapadnoevrepskih turističnih krajih. Da ima Ohrid s svojim krasnim jezerom turistično bodočnost, leži na dlani, zato je turistično društvo »Jug« v Skoplju prav storilo, ko je izdalo to lepo ilustrirano, v Ljubljani natisnjeno knjižico! Najnujnejše informacije o zvezah z bhridom ter resume v nemškem in francoskem jeziku izpopolnjujejo praktično uporabnost tega opisa ohridskih starin in znamenitosti. »Slovenska in hrvaška moderna lirika« je naslov daljšega referata, ki so ga objavili praški »Naiodnf Listy« v številki z dne 1. t. m. iz peresa naš »ga sotnudnika, dr. Otona Berkopca. Pisec poroča o knjigah: Dragutin Tadijanovid in Olinko De-lorko. »Hrvatska moderna lirika^ in A. Vodnik - R. Ložar »Slovenska sodobna lirika«. Dr. Beikopca simpatična ocena bo morda dosegla svoj namen: opozoriti češko literarno občino, zlasti pa prevajalce iz iugoslovanskih jezikov, na našo originalna liriko. In redkvica in solata in špinača — vse ponujajo branjevci in branjevk«. nekateri podjetnejši, zaradi začetka in reklame, najbolj pa se ponavlja po starem: »Gospž, kej kupe t'?« čisto vsem gospodinjam, ki so prišle pogledat in izbirat, seveda prvi tržni dan pri Šentjakobu ni ustregel. To bi bil čudež. Toda zanimanje je bilo izredno. V štirih vrstah ob cerkvi, v senci košatih kanadskih topol razvrščenih 72 klopi za 250 prodajalk, vse zasedeno, vse obloženo od be-rivke in cvetja do pomaranč, belušev in piščancev in smetane. — to je dalo trgu zelo mikavno sliko. Pa prihodnje dni se predstavijo za stojnico tudi mesarji. I no, potem se bo pa šentjakobski trg lahko hvalil tako rekoč z avtarkijo. Takoj zjutraj si je novo tržišče ogledal tudi gospod župan in je videl, da je dobro. Z njim sta bila mestni fizik in tržni ravnatelj, nekateri občinski svetniki pa so še potlej v solnčnem dopoldnevu opravljali nadzorstveno promenado, ogledovali promet in povpraševali: — No, kako je? — Oh no, — bo že Bog dal! so po vrsti odgovarjale branjevke. Ljubi Bog je pri vsaki noši novosti pričujoč. In kakor on odloči, tako je potem pravilno. Kar lahko pričakujemo, da bo tu naklonjen, zakaj novi trg je v senci cerkve dobrega priprošnjika in ob vznožju velikega znamenja. ka po vodo za druge. Strel ga je prebil tako, da ni zadel nobenega važnega organa in Bertl je ozdravel. Pred pol letom je prestal hudo operacijo notranjega ušesa, ki se je prav zaradi njegove zdrave narave lepo posrečila, vendar ni bila izključena nevarnost, da se bolezen povrne. Pa se je res vrnila trenutno in Bertl je odšel z njo. Rajnki je bil marljiv sotrudnik Sokola I. na Taboru, kjer je sodeloval pri vseh prireditvah. Nesebičen do skrajnosti Je rad dal narodu, kar je imel. V svitu prvomajskega večera so ga za-grebli blizu grobov slovenskih vojakov, katerih tovariš je bil v svetovni vojni. Vsi. ki smo ga poznali, mu ohranimo najlepši spomin. Čuvajmo nas Jadran! Žrtvujmo za mladi rod! ■H*3 Oi£»*<*I.MO «•«»»* - MfO* :' RIVOL s a v o n c r £ m e pou dre p. o u a t r a* r o i /T LEPOTA JB BOŽANSKA ISKRA v ženi, ki jo mor« on» -redno notftii itn j« nik la-r ne ia.nema.rjtt. 2eoa mo>r« prcračevftti umt4-aoet, po kateri pridobi . Uporabljajte FARD DE RTVOLI. Po' je prijetno parfumiran® rdečolo, ki daj« vašemu obraarc prekrasno barvo, ki spotnčnja na 1 ep cvet ali na zreJ ead. Dobiva se v najlepših barvah Framboiflee, Bninnotte, Roe« Oo-ra.il. Ro®e pour bloni. Mandarin« *n P^fuge de Soir. Dobijo s« >>vw>d ia eeno 10.— Din. a kjer ni na zalogi, jo ram pošlje PARFUMERIJA IN KOZMETIKA RIVOU francosko skladišče, Osijek. Brezplačno vam poSljemo naS eenčk tn kataJog ta polepšava n j«. B&omače vesti ♦ Kraljica Marija kot dobrotnica revne dece. že deset let poslujejo v Beogradu kuhinje za revno šolsko deco, ki jih oskrbuje Nj. Vel. kraljica Marija. V Beogradu ne bo siromašnega šolarja, ki še ne bi bil kedaj gost teh dobrodelnih ustanov. Zdravniki šolskih poliklinik skrbijo za to, da pridejo v kuhinje za revno deco res najpotrebnejši. Kakor v Beogradu, tako so tudi v drugih mestih pod pokroviteljstvom in s pomočjo kraljice ustanovljene kuhinje za revno deco. Po površni cenitvi je oslabljeno v takih kuhinjah najmanj 2000 revnih otrok. ♦ Osebna vest. G. minister n. r. Ivan Pucelj je za tri tedne odšel na zdravljenje v Vmjačko Banjo ter ta čas ne »prejema korespondence. ♦ Iz sodne službe. Postavljeni so: za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Orožen Fran, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani, in Baričevič Jože, sodnilk sreske ga sodišča v Ljubljani; za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu šavelj Anton, starešina sreskega sodišča v Ribnici in Pakiž Silverij, starešina sreskega sodš-šča v Novem mestu Kacjan Anton, sod-dišča v Celju Radej Anton in Detiček Mirko, sodnika sreskega sodišča v Celju; za starešino sreskega sodišča v Ljubljani Jerman Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; za starešino sreskega sodišča v Novem mestu Kacijan Anton, sodnik okrožnega sodišča v Novem mesitu; za sodnika sreskega sodišča v Črnomlju Tome Jože, sodniški pristav pri sreskem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Višnji gori Poljanec Franc, sodniški pristav pri sreskem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Ormožu dr Obran Adolf, sodniški pristav pri sreskem sodišču v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča v Gornji Radgoni dr. Gorup Milan, sodniški pristav pri sreskem sodišču v Ptuju; po službeni potrebi je premeščen k sreskemu sodišču v šoštanj Levstik Andrej, s sreskega sodišča v Ormožu; na lastno prošnjo so premeščeni: k okrožnem« sodišču v Ljubljani Kovač Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; k sreskemu sodišču v Ljubljani Rus Jože, sodnik sreskega sodišča v Višnji gori in Bidovec Valentin, sodnik sreskega sodišča v Radovljici; k sreskemu sodišču v Celju, dr. L. Berlic, sodnik sreskega sodišča v Konjicah; k sreskemu sodišču v Konjice Punčuh Valentin, sodnik sreskega sodišča v Brežicah; k sreskemu sodišču v Radovljici Torelli Albin, sodnik sreskega sodišča v Črnomlju in k sreskemu sodišču v Brežicah Pance Vinko, sodnik sreskega sodišča v Gornji Radgoni. Za revmo, išias, otrpelost, želodčne In ženske bolezni! ČATEŠKE TOPLICE (45.50 C) Najbolj vroče radio-termalno kopališče v dravski banovini! Od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnev-no pavšalno zdravljenje za ceno 1.100 Din, 10-dnevno 600 Din (soba, 4-krat dnevno dobra hrana, dnevno 1 kopel, 1 zdravniški pregled, dovoz in odvoz od postaje Brežice ali Dobov^ takse. Prospekti na zahtevo. + Osafcne vesti s pošte, V poštni službi so premeščeni: Ivan Voljč iz Ljubljane na G-robelno, Josip Mihelj z Grobelnega v Planino pni Rakeku; pripravniki Emerih Aplenc, Zlata Vojskova in Ljudmila Ker-ševanova iz Ljubljane 1, Danica Glaserje-va in Izidor Hrovat iz Kranja, Milan Kaf-fou iz Maribora 1, Bogumila Peternelova iz Celja in Valerija Osipovič iz direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani — vsi na pošto Beograd 1; zvanioniki Franc Grin-tal iz Ljubljane 7 na Ljubljano 1, Marija Kokolova iz Ljubljane 1 v Kranj, Josip Knžnik iz Murske Sobote v Ljubljano, Elizabeta Jakličeva iz Metlike v Beltince, •Ivan Sabo iz Ljubljane v Osijek in Josip Jaztoinšek s Pragerskega v Ljubljano 2. Upokojeni pa so: Otolija Logarjeva in Marija Windischerjeva v Kranju, Alojzija Kelučeva iz Maribora, Frančiška Trevno-va v Ljubljani in Ivan Tramšek v Mariboru. Uradnica Ana Rihteršičeva iz Ljubljane 7 je umrla. + Odbor ljubljanske sekcije Jugosloven-skega novinarskega udruženja, ki je bil izvoljen na nedeljskem občnem zboru v Sv. Juriju ob juž. žel., se je na včerajšnji odiborovi seji konstituiral in je sestavljen tako-le: predsednik Virant Stanko, podpredsednika dr. Ahčin Ivan in Brozovič Fran, tajnik: Kosovel Staao, blagajnik: Potočnik Drago, poslovodja: Prunk Josip, odborniki: dr. Berce Lojze, Borko Božidar, Kasper Udo, O zim Rudolf, Terseglav Fra-n, dr. Vatovec Fran, Zupančič Josip in Zeltznikar Aleksander. Nadzorstvo tvorijo: Beg An te, Kremžar Fran, Rehar Radivoj in Ribnikar Adolf. V razsodišču so: Gmajner Tone, dr. Kuhar Alojz in Zobec Anton. V upravo »Tovariškega sklada« so bili določeni: dr. Berce Lojze kot načelnik ter Kosovel Stano in Zobec Anton kot člana. Za referenta za sekcijsid penzijski fond je bil določen Seumig Fran, ki je obenem član uprave centralnega perzijskega fonda. ♦ Starešinsko društvo Triglava v Mariboru obvešča člane, da vodi društvene posle še nadalje dosedanja uprava v Mariboru, ker so bili sklepi poslednjega občnega zbora o prenosu sedeža in o volitvah odbora razveljavljeni po pristojnem upravnem ablastvu. Po pravomočnosti tega odloka se bo vršil izredni občni zbor dru-•tva. Odbor. — To obvestilo smo, s prošnjo za objavo, prejeli od odbora starešinskega Triglava s podpisom tajnika g. dr. šijanca. V pojasnilo čitateljem pristavljamo naslednje informacije: Starešinsko Iruštvo Triglav ima svoj sedež v Mariboru. Pred tedni je imelo svoj občni zbor, o katerem je izšel v listih komunike, ki je rekel, da je občni zbor izvolil nov odbor z univ. prof. g. dr. Milanom Vidmarjem kot predsednikom in ob enem sklenil, prenesti sedež društva iz Maribora v Ljubljano. Stari odibor je ugotovil, da sklep o PTenosu sedeža ni bil storjen v skladu z društvenimi pravili in da je torej neveljaven, zaradi tega pa neveljavna tudi izvolitev novega odbora. Nato stari odibor ni izročil društvenih poslov, pečata in imovine novem« odboru • Tako je zadeva prišla pred bansko upravo kot nadzorstveno oblast. Kakor je iz uvodoma objavljenega obvestil-* razvidno, je nadzorstvena ->b'ast pctrdila stališče starega odbora ter razveljavlja sVrlep o prenosu društvenega se- deža iz Maribora v Ljubljano in s tem tudi volitve. Legalni predstavnik starešinskega »Triglava« je torej še vedno mariborski odibor s predsednikom g. dr. Toplakom. ♦ Malgajevci! V nedeljo 6. t. m. ob 9. slbor v Guštanju. Ta dan poteče 15 let, ko so darovali za Koroško svoja življenja Malgaj, Ermenc in Zapundžič. Dolžnost vsa kega tovariša borca je, da se udeleži spominske sv. maše, ki se bo brala ob 10. v guštanjski župini cerkvi, in. pohoda na pokopališče, kjer snivata zadnji sen tovariša Ermenc in Zapundžič. ♦ Z ljubljanske univerze. Refctorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto mehanika-dnevmičarja pri elektrotehničnem institutu tehnične fakultete. Opremljene prošnje je vložiti na rektoratu do 20. t. m. ♦ Razpis službe. Javna bolnica v Celju razpisuje službo zdravnika-UTadmiškega pripravnika. Prošnje se naj vlože pri baneki upravi v Ljubljani do 12. t. m. »Suzana v kopeli" MAGDA SCHNEIDER kot kči bogatega tvorničarja služi za model mlademu slikarju HERMANNU THIMIGU v velezabavni šaloigri »Suzana v kopeli« ali »MARION, TO SE NE SPODOBI«. Danes ob 4., 7. in 9. uri v zvočnem kinu »Dvor« pri znižani vstopnini: Din 4.50 in 6.50. * Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljutodjani so bili v dneh od 20. do 28. aprila pod predsedstvom direktorja Marolta Nandeta. H polaganju izpita se je oglasilo 7 kandidatk in 17 kandidatov, od teh 4 kandidatje in 4 kandidatke v drugič. Celotni uspeh iapitov je naslednji: s prav dobrim uspehom so položili učitelji in učiteljice Kunaver Franc, iz škocjana, Lavrač Bogomila iz Jurklo-štra, Mazi Vintoo iz Dovjega, Pavčič Marjan iz Rovt, Pinterič Ivan s Trate 'o Sim-čič JOsip iz Orešja; z dobrim uspehom pa Cetin Rozalija iz Dobove, čuk Ivan iz št. Jakoba pri Ljubljani, Fajdiga Vanda iz Zgornjega Tuhinja, Jager Valter iz Kuže-lja, Jedretič Rudolf iz Krškega, Kočevar Anton iz Velikega Podloga, Koman Leopold iz Rake, Kovač Radoslav s Trate, Makarovič Vladimir iz Korinja, Merhar Milan iz Domžal Pave Franc iz Dolenje vasi, Rak Miroslav iz Krškega, Sušnik Helena iz št. Janža in Vidmar Franc iz Bele cerkve. Tri kandidatke in 1 kandidat so bili reprobirani do prihodnjega izpitnega roka v oktobru. * Službeni list dravske banovine od 2. t. m. objavlja: Izpremembe v uredbi o samostalni upravi državnih monopolov; uredibo o izpremenUbah uredbe o samostalni upravi državnih monopolov; odločbo o predaji prostih deviz od uvoza v šipanijo in v Anglijo Narodni banki; razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora za občino Jurovski dol ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin- * Imenovana jetniških paznikov. Za jetniške paznike pripravnike so pri okrožnem sodišču v Ljubljani imenovani Mihael Gradič, Fran Logar, Vinko Kralj, Josip šinikovec, Alojzij Novak in Fran Trunk. Premeščen je iz Ljubljane k okrožnemu sodišču v Celju je teniški paznik Maks Ku-šar. Iz Novega mesta v Ljubljano je premeščen jetniški paznik pripravnik Boris Hribar. Danes poje slavni tenor Metropolitan opere v New Yorku TITO SCHIPA v svojem prvem filmu TANGO LJUBEZNI Delo je polno smeha, petja in godbe. ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24. Predstave ob 4., 7.% in 9.% zvečer ♦ Izseljenski povratniki iz Holandskega, ki so prispeli 28. aprila v Ljubljano, se pozivajo, da prediože izseljenskemu nadzorniku v Ljubljani (ako tega še niso storili) takoj posebej uradno potrdilo pristojne občine, da je v Ljubljano poslano pohištvo njih osebna last, da je bilo rabljeno in da se bo rabilo tudi v domovini v hišnem gospodinjstvu. Schlamberger in Ploš-nik, ki se nista oglasila pri izseljenskem ■nadzorniku v Ljubljani, se na to še posebej opozarjata. Brez takega potrdila se ne more izposlovati oprostitev carine. Zadeva je nujna, ker je treba plačati vsak dan železniško ležarino. ♦ Občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani bo dne 11. t- m. v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani ob 19. ali 19.30. ♦ Novi grobovi. Iz Loža na Notranjskem so nam sinoči sporočili, da je umrl ibanovinski zdTavnik g. dr. Fran R a z n o ž-n i k. Uglednega zdravnika bodo prepeljali Ljubljano. — V zavetišču na Vidovdan-SKi cesti 9, je umrl v lepi starosti 79 let g. Kari Jak. Pogreb bo danes ob 16. iz ondotne mrtvašnice k Sv. Križu. — Na Ljubljanski cesti 63. v Zeleni jamii je umrla gdč. Miroslava Božičeva po dolgotrajnem bolehanju. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16. — V Dravljah je umrl g. Janko O c v i r k. Pogreb bo danes ob 15. iz kapelice pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše skreno sožalje! ♦ Gradba vodovoda za vasi Vlševek, Vrh in žeje pri Moravčah. V ponedeljek, 23. aprila so začeli delati vodovod na vrhu pri Sv. Trojici pri Moravčah za vasi Viševek, Vrh in žeje. Zajetje studenca in jama za rezervoar sta že izkopana. Ban-ska uprava je dovolila izdatno podporo, domačini pa bodo z lastnim delom (tlako) odslužili velik del stroškov. Ako bo sreča mila, bo vodovod do jeseni gotov, če ne že prej. Vodovod za vasi v teh hribovitih kraških krajih je neprecenljive vrednosti za domačine in tujce-izletnike, saj poleti \ teh krajih vsi studenci usahnejo. Okolica Sv. Trojice pa je prekrasna in razgled na vse strani naravnost diven. ♦ »Jugoslovenski turista«, revija za propagando turizma, športa itd., dvojna številka za marec in april je pravkar izšla Iz zanimive vsebine omenjamo važen strokovni članek »Ceste in turizem«, ki ga je prispeval direktor zagrebškega »Putnika« Sitjepan Dragomanovič, dalje pester pregled naravnih krasot In umetnosti Kor- Dojenčkom od S mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZTM dr. VVandera Prikuho z Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. Dobiva se v vseh drogerijah in lekarnah. Cena Din 39.—. čule, Hvara in Raba in članek »Za poživitev domaČega letoviščarstva in izletni-štva«, v katerem predlaga revijin urednik Vladimir Regally nekatere prav potrebne novotarije, ki M jih morala vpeljati železniška ravnateljstva, da bi poživila uašo važno turistično gospodarsko panogo leto-viščarstvo. Poleg pestrega pregleda najnovejših, za turizem važnih vesti objavlja revija tudi zelo dosti umetniških fotografij iz vseh krajev naše lepe domovine. Revija izhaja na Sušaku, a ima za naše slovenske kraje svoje samostojno uredništvo, ki ga že celo leto prav spretno vodi g. VladJimir Regally, naš znani turistični publicist. ♦ Rimske toplice kot postaja brzovlakov. Ravnateljstvo kopališča v Rimskih toplicah je izposlovalo, da se bodo brzovlaki junija, julija in avgusta ustavljali tudi v Rimskih toplicah, številnim gostom krasnega zdrnvilnega kopališča bo to zelo dobrodošlo. ♦ Odprti ulcerozni hemoroidi. »Fitonin« izdatno blaži bolečine, ker odpravlja vnetja in srbečico. Steklenica »Fitonina« stane v lekarnah 20 Din, po poštnem povzetju pa so dobe 2 steklenici za 50 Din. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno >'Fi-ton« dr. z o- z., Zagreb 1-78 (Reg. pod št. 1281 od 28. VII. 1933.). ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. j Dvorec na jugu j Iz Ljubljane u— Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, ki bo v ponedeljek 7. t. m-bo prava revija slovenske narodne pesmi. Koncert bo podal pregledno sliko postanka in razvoja slovenske narodne pesmi. Izvajane bodo naše najstarejše in morda najlepše ter najbolj karakteristične pesmi, nabrane na Koroškem in v Beli Krajini. Zbor 60 svežih grl, ki jih je veselje poslušati, nam bo pod vodstvom najboljšega interpreta naše narodne pesmi g. Franca Marolta posazal vso krasoto in veličino narodne pesmi. Akademski pevski abor se je tudi to pot pripravljal z vso vnemo in zato upravičeno pričakujemo, da nas bo na tem koncertu zopet prijetno presenetil. Zbor bo na tem koncertu zapel nekaj zelo starih narodnih pesmi, ki padejo daleč nazaj v 15., 13., in celo v ?0. stoletje (n. pr. koleda »Na Ivanje«). Pred-prodaja vstopnic vsak dan pred veliko unionsko dvorano od 8. do 12. in 2. do 18. u— Opozarjamo na nocojšnji intimni koncept Glasbene Matice, ki se bo vršil ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Umetniški spored izredno bogat in za Ljubljano po večini nov, izvaja priznano komorno udruženje Brandlov trio, kateremu stoji na čelu izvrstna virtuozinja gospa Fanika Brandlova iz Maribora. Spored je naslednji: 1) Beethoven: Trio v d-duru, op. 70 št. 1; 2) Franok: Sonata za dolino in klavir v a-duru; 3)Prokofjev: Preludij v c-duru in Piok Mangiagalli: Ples OUva (klavir-solo) 4) Rahmaninov: Elegični trio op. 9. članice tria so: Fanika Branil (violina), Valy Gara (čelo) in Magda Rusy (klavir). Sedežev vseh vrst je še dovolj na razpolago v Matični knjigarni po 10 Din. Stojišča pa so po 5 Din. u— Pevski koncert ljubljanskih srednješolskih pevskih zborov, že tretje leto se Po vsej državi vrše po odredbi ministrstva prosvete ob koncu šolskega leta javni pevski nastopi srednješolskih pevskih zborov. Ljubljanske srednje in 3trok»vne šole bodo s svojimi pevskimi zbori nastopile s posameznimi točkami v nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani hotela Uniona. Tovrstni javni skupni nastopi srednješolskih pevskih zborov so velikega pomena. Današnja mladina se z vso vnemo, ljubeznijo in veseljem udejstvuje tudi v umetnostnih predmetih in, kakor so pokazali že mnogi pevski nastopi posameznih srednjih šol, dosezajo posamezne šole v pevskem oziru prav lepe uspehe. Vabimo občinstvo, posebno pa starše in prijatelje srednješolske mladine na ta Koncert. Vstopnice po prav nizkih cenah so že v predprodaji v Matični knjigarni, Kongresni trg. u— Koncert pianista Reinerja 7. t. la. prinaša v glavnem sKladbe čeških komponistov, ki so študirali pri Habi kakor tudi Habe samega. Poleg tega tudi nekaj novih slovenskih klavirskih skladib. Skladbe, ki bodo izvajane, so pisane v netematič-nem slogu, to je, da se nič v njih ne ponavlja. Pri Stfižkovi štiriročni suiti sodeluje naš priznani pianist Marjan Lipov-šek. Reiner je tudi odličen komponist, njegova sonata je bila izvajana na 10. melna- Iz krvi izhajajo mnoge slabosti in bolezni, zato je poglavitno pri zdravju zdrava kri. Kri more očistiti samo ono sredstvo, ki se vpije v organizem in z oja-čenim mokrenjem izloča razne strupe iz telesa. Tako sredstvo mora vsebovati razne sestavine, da deluje na vse notranje žleze in jih temeljito očisti. Tako sredstvo je edino naša Radenska prirodna slatina Sedaj na spomlad bi moral vsak bolan ali zdrav človek popiti najmanj deset steklenic te plemenite mineralne vode. rodnem fe«tlv&hi na Dunaju. Na programu so poleg že omenjenih slovenskih, kompozicije Alojza in Karla Hfiibe, Bofkovca, Srnke, Reinerjeva sonata in že omenjena Strižkova suita. Preostale vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni po 10 in Po 5 Din. u— Znani praški pianist dr. Karel Reiner, ki je absolviral prvi del svoje turneje po Italiji, je na oddihu v Ljubljani, fajer bo 7. t. m. priredil v Hubadovi dvorani v Glasbeni Matici intimni koncert, 8. t. m. jvečer pa bodo igrali v radiu. Želimo mu med nami prijetnega bivanja. u— Predavanje. Danes to predaval ob 8. na tehniki pod okriljem AKG na tehniki Boba št. 67, univ. prof. inž. Hrovat o temi: Apeninski predor na progi Bologoa-Firenze. u— JNAD »Jadran«. Ekskurzija v Celje na proslavo 15 letnice obstoja SJSU »Sloge« je preložena in se bo defiuitivno vršila v dneh 9. in 10. t. m- Prijave se še sprejemajo. — Prireditveni odsek. u— Jadranaši, Jadranke! V petek 6. t. m. ob 20. predava v društveni čitalnici g. župan dr. Puc o komunalni politiki. Vsi in točno! u— KoroSci! Ne zamudite zadnjega družabnega večera te sezone, ki se bo vršil »Pri šestioi«. Sodelujejo pevci okteta Ljubljanskega Zvona s sporedom, ki so ga pripravili za svojo koroško turnejo. PRVOVRSTNA DAMSKA KAPELA s petjem igra vsak večer v KAVARNI „LEON" Topla in mrzla jedila. Krasen senčnat vrt. Soboto in nedeljo vso noč odprta. u— Lepo in zanimivo bo nocojšnje predavanje, ki ga v dvorani OUZD priredi žensika sekcija Jadranske straže. Ob učin-*aša trgovina s posameznimi državami v prvem četrtletju. Generalna direkcija carin je objavila podatke o naši zunanji trgovini v prvem četrtletju letošnjega lota. Naš izvoz v Italijo je znašal 210.5 milijona Din (lani 150.3). naš uvoz pa 150.0 milijona Din (lani 101.6). Kakor vidimo, se j? izv>z v Italijo nekoliko boli dvignil nego naš uvoz iz Italije, tako da je bila naša trgovinska bilanca z Italijo v letošnjem prvem četrtletju aktivna za 60.5 milijona Din nasproti 48.7 mili j. Din v lanskem prvem četrtletju. Naš izvoz v Avstrijo 9? je zmanjšal na 161.5 milijona Din (lani 189.6), naš uvoz iz Avstrije pa ee je nekoliko dvignil na 103 milijona Din (95.5), tako da je bila naša trgovinska bilanca z Avstrijo letos aktivna "le za 56.5 milijona Din nasproti 94.1 milijona Din v lanskem prvem četrt--letja. Zunanja trgovina z Nemčijo seje držala približno v lanskem obsegu^ in je bila za 5.6 milijona Din pasivna, dočim j« bila lani pasivna za 14.3 milijona Din. Tudi naša trgovina s Češkoslovaško se ni mnogo spremenila in je bila pasivna za 26 milijonov Din nasproti 17.6 milijona Din v lanskem prvem četrtletju. Prav občutno pa se je letos povečal promet z Zedinjenimi drža vami. kamor smo izvo-zili za 55.5 milijona Din (lani 3.7), uvozili pa smo iz Zedinjenih držav za 57.9 milijona Din (29.7), tako da je bila trgovinska bilanca pasivna le za 3.4 milijona Din nasoroti 26 milijonom v lanskem prvem četrtletju. — Uvoz španskega riža v kompenzacijo ■/c naš izvoz koruze. Iz poročila Nemško-špsnske trgovske zbornice o gospodarskem stanju Španije v prvem letošnjem četrtletju posnemamo naslednje informacije o nameravanih kompenzacijskih kupčijah z Jugoslavijo. Lanska letina koruze v Španiji je bila nezadostna in bo letos potrebno uvažati koruzo (do 3. marca t. 1. je bil uvoz koruze v Španijo prepovedan). Na drjgi strani pa ima Španija znaten presežek riža. za katerega išče izvoznik možnosti (okrog 60.000 ton). V Španiji upajo izvoziti znatnejše količine riža na podlagi kompenzacijskega sporazuma, ki se naj sklene z Argentino in Jugoslavijo, kamor naj bi se, kakor sedai predvidevajo, izvozilo 35.000 odnosno 15.000 ton riža v kompenzacijo za dobave koruze iz teh dveh držav. — Sprejemanje prijav za menično-hipo-tekarna posojila pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je odobril glavni podružnici v Ljubljani, da more sprejemati prijave za menična Eosojila na hipoteke do zneskov 100.600 lin na eno osebo. Ta posojila daje banka na dobo 5 let in sicer samo na posestva (zgradbe in zemljišča) v mestih in trgih, ne pa tudi na kmetijska posestva. Prijave za večja posojila sprejema podružnica še nadalje samo na podlagi predhodnega do- voljenja svoje centrale. Vse potrebne informacije morejo dobiti interesenti ustme-no ali pismeno pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vekoslava Ilača, lastnika elektrotehničnega podjetja v Mariboru, Aleksandrova 24 (poravnalni upravnik dr. Kumba-tovič, odv. v Mariboru; poravnalni narok pri okrož. sod. v Mariboru 7. junija ob 10, prijavni rok do 2. junija, kvota 40 odst.) in o imovini Štefana Tiirha, peka v Roga-ševcih (poravn. uprav. Vladimir Jezovšek, javni notar v Murski Soboti; poravnalni narok pri areskem sod. v Murski Soboti 7. junija ob 9., prijavni rok do 2. iunija, kvota 60 odst.). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 3. maja t. 1. ponudbe glede dobave 8 komadov sit za rešetanje in 4 komadov rešet in raznega pisarniškega materiala. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave 5 komadov blank-usnja, do 23. maja pa glede dobave 100 kg kita. — Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 15. maja ponudbe glede dobave 50 komadov žarnic; do 25. maja t. 1. pa glede dobave 25 ročnih signalnih svetilk in 50 komadov rezervnih žarnic. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 28. maja ponudbe glede dobave raznega orodja. — Dne 19. maja se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave in izdelave telefonske naprave s 5 telefonskimi aparati. — Dne 15. maja se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu pismena licitacija glede dobave KMW0 m sukna, 2000 m polvolne-ne tkanine, 1000 m volnene tkanine in 500 komadov odej. = Oddaja prariee kopanja barita r triletni zakup se bo vršila potom pismene licitacije 22. maja pri kr. direkciji šum v Zagrebu. Sofic 2. maja Na ljubljanski borzi je danes deviza London nekoliko popustila, dočim so ostale devize obdržale v glavnem nespremenjene tečaje. V klirinškem prometu notira avstrijski šiling 9.35 do 9.45 (v Zagrebu promet po 9.4150); angleški funti danes v privatnem kliringu niso notirali, dočim je bil v Zagrebu zabeležen promet po 252.25, grški boni so se v Zagrebu nudili po 32, španske pezete pa so notirale 6.45 Ccnar Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dane* »otircla 303 — 306 brez prometa. Do prometa je prišlo le v 7 odst. Blairovem posojilu po 49.50. Devize Zagreb. Amsterdam 2316.51—2327.87, Borim 1345.69—1356.49, Bruselj 792.21—803.35, London 173.64-175.24. Milan 288.17—290.57, New York kabel 3399.72—3427.98, N?w York ček 3377.72—3405.98, Pariz 225.77— 226.89. Praga 143.09—144.04, Curih 1108.35 -1113.86. Curih. Pariz 20.3650, London 15.71, Ne\v York 307.25, Brjselj 72.10, Milan 26.26, Madrid 42.20, Amsterdam 209.—, Berlin 121.60. Dunaj 57.20, Stockholm 81.—, Oslo 78.90, Kobenhavn 70.15.. Praga 12.84. Varšava 58.3250, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.55, London 27.50. Milan 45.76. * Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 303—306, 7% invest. 70 dem., 4% agrarne 36-37, 7Vo Blair 49.50—50.50, 8% Blair 53.50—54, 7% Drž. hip. banka 65-66, 6Vo begluške 53.50—54.25; delnice: Nar. banka 4050—4200, PAB 207—210, Šeoerana Osijek 135—140. Trbovlje 90-100. Beograd. Vojna škoda 307.50 zaklj., 7°/o invest. 71 zaklj., 4°/o agrarne 36.50—37.50, 6%» begluške 54 zaklj.. 8°/o Blair 53.75 zaklj., 7% Blair 51.25, 50 zaklj., 7«/0 invest. 64 50 —66, Nar. banka 4090—4100, PAB 210, 208.50 zaklj. Dunaj. Staateeisenbahngeeell. 14.50, Trboveljska 11.25, Alpina-Mont. 11.10. Blagovna tržišča ŽITO + Ljubljanska borza (2. t. m.). Tendenca za žito mirna. Nudijo se (vse za slo vensko postajo, plačljivo v 80 dneh): pšeni ca (po tnlevstki tarifi): baška 79-80 ks po 142.50 — 145; banatska, 77 kg po 145 do 147.50; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za maj 120 do 122.50; moka: baška »0« po 230—235, banatska 23750-240. Soproga Marija z otrok! in ostalimi sorodniki javlja vsem, ki so poznali ^anovlnskega zdravnika v Ložu da se je preselil v boljše življenje. Zemski ostanki bodo blagoslovljeni v Ložu v petek 4. t. m. ob 10. dopoldne, odkoder se pripeljejo v Ljubljano K Sv. Križu, kjer bodo položeni k večnemu počitku istega dne ob 4. popoldne. Spavaj sladko, dragi soprog in ljubljeni očka! Lož-Ljubljana, dne 2. maja 1934. '+ Novosadska blagovna borza, (2, t m.). Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, srednjebeška, gonnje-banatska, sremska 92—94; okol. Sombor, južnobanatska 91—93; gornjebaška 93—95; baška potiska in ladja Begej 99—lOtt; ladja Tisa 100—102; slavonska 97—99. Koruza: baška in sremska stara 74 — 76; nova 68 _ 70; nova za maj 70 — 72; baška ladja Begej 69 _ 71; ladja Tisa, Dunav 70 — 72. Oves: bašlri 54 — 56; banateki 53 — 55. Moka: baška, banatska >0gc in >0ggc 162.50 do 182.50; >2« 142.50 — 162.50; >5« 125 do 145; »6« 107.50 — 116.50; >7« 80 — 90; »8< 77.50—85; eremska. slavonska >0g« in »Ogg« 160 — 175; >2« 140 — 158; >5« 122.50 do 132.50; »6« 105 — 115; >7« 80 — 88.50; >8< 77.50 — 82.50. Otrobi: baški m sremski 73—75; banatska 70—72. + Budimpeštandka terminska boraa (2. t. m.) Tendenca stalna, promet živahen. Pšenica: za maj 10—10.02, aa j mi j 9.79— 9.80; koruza: za maj 9.04—9.06, za julij 9.78—9.79. $ por t Medklubska slalom tekma na Begunjžčici Po želji številnih smučarjev in posetni-kov naših krasnih snežnih poljan na Zieie-nici, razpisuje SK Tržič medklubeko slalom tekmo za nedeljo 6. t. m. Proga je tnasirana na severnem pobočju iBegun> ščice z vižinsko :azliko 200 m; tekmovalci bodo prevozili 36 do 40 vratic. Žrebanje ob 9. v koči na Zelenici, start ob 10. — Prijave je poslati na SK Tržič pismeno ail pa oddati do ure žrebanja; prijavnina 10 dinarjev. Tekmuje se po pravilih JZSS, m sicer posamezno. Darila: prvi trije najbolje plasirani tekmovalci prejmejo krasne v akvarelu izdelane diplome. Razdelitev daril po končni teKmi v koči na Zelenici. SK Tržič je priredil v tej sezoni 3 med-klubske tekme in eno klubsko, in sicer menjaje v smuku in slalomu. Kljub ostri konkurenci pa so znali naši tekmovalci klubu vedno priboriti častno mesto, in to s svojo tehnično preciznostjo. Tako se Je tekme za prehodni pokal tvrdke Glanz-mann & Gassner udeležilo nad 70 tekmovalcev, istotako Je startalo na tekmi za prehodni pokal g. inž. Gucklerja Gerharda lz Kranja veliko število tekmovalcev. Oba prehodna pokala sta za sedaj ostala v posesti SK Tržiča. Dosedanjih tekmovanj so se predvsem udeleževali smučarji iz Jesenic, Ljubljane, Kranja, pa tudi iz Radovljice. Hud boj je bil zlasti s tekmovalci jeseniške Skale. Tudi na tej tekmi se nadejamo njihovega odziva, kakor seveda tudi ostalih klubov in društev. Zaključna tekma ima pred vsem namen, da pokaže vso tehniko, pridobljeno tekom mskega časa. teb do končno vel javno odločila slalom za dobo 1933-34. Sneg Je di-ven in je upanje, da ostane do nedelje nespremenjen. Ne samo tekmovalcem, nego <31 ostalim športnikom nudi krasna Zelenica v tem času res užitek s svojimi naravnimi lepotami in razgledi: na eni strani pobočja po plazeh sneg za smuko, na drugI strani pobočja pa zelenje. Hermes: ČakoveČki SK Prihodnjo nedeljo se nadaljuje tekmovanje za nogometno prvenstvo v našem podsavezu. Ta dan gostuje v Ljubljani proti Hermesu znani čekovečki SK. čakovčani so zanimivi gosti. Odkar so prešli v vrste klubov L.NP, so vedno igrali v prvenstvenem tekmovanju eno glavnih ulog. To se je pokazalo pri njihovih nastopih v Ljubljani, ko so vedno zapustili zelo ugoden vtis. čakovčani so v prvenstveni tabeli tik za Ilirijo na n. mestu. Baje je njihovo moštvo v dobri kondiciji. Zaradi tega se pričakuje v nedeljo zanimiva tekma. Dunajsko nogometno prvenstvo Dunaj, 2. maja. g. 1. maja se je nadaljevalo dunajsko nogometno prvenstvo, in sicer s tremi tekmami. Rapid je porazil Do-nau z 8 : 1, (3 : 0), Austria je nadvladala Hakoah s 5 : 0 (2 : 0), Admira pa je dosegla zmago nad Vienno s 3 : 1 (2 : 0). Po teh tekmah je Admira postala končnove-1 javni letošnji prvak. Prvenstveno tekmovanje sicer še ni končano, vendar pa noben klub Admire ne more več dohiteti. XII. redna glavna skupščina JZSS, ki je bila sklicana za nedeljo 6. t. m.. Je preložena na prihodnjo nedeljo 13. t. m. ob 8.30 v beli dvorani hotela tJnlona z Istim dnevnim redom. Za skupščino je dovoljena polovična vožnja ter naj vsi klubf stavijo delegatom na razpolago zadnjo objavo, ki so Jo prejeli, ker Je treba to objavo pri nakupu voznega listka dati potrditi na odhodni postaji. Na skupščini potrdi predsedstvo skupščine udeležbo ln na odhodni postaji se mora objava zopet potrditi, potem velja vozni listek tudi za povratek. Konferenca delegatov Je v soboto 12. t. m. ob 20. v damskl sobi Emone. Polovična vožnja velja od 9. do 15. t. m. Prvenstvo univerze v smuku. V nedeljo 6. t. m. se bo vršila pod pokroviteljstvom rektorja univerze g. dr. glaviča tekma v smuku za prvenstvo univerze. Proga bo slična oni državnega prvenstva, predvidoma pa bo krajša. Odhod vseh tekmovalcev in vseh akademikov, ki se želijo udeležiti tega lepega izlete na Kredarico, bo jutri 4. t. m. zjutraj ob 7.20. Zbirališče ob 7. na glavnem kolodvoru. Vožnja je četrtin-ska. Prijave plus 20 Din za obojesmerno vožnjo se sprejemajo danes na občnem zboru ob 18. na univerzi. S seje k. O. dne 26. aprila 1934. Pravilno se glasita stavka takole: Kaznuje se po § 18. k. p. z uporabo § 14. k, p. Igralec Klančnlk Avgust s sedemdnevno prepovedjo Igranja. Kazen mu poteče 5. maja 1934. Zabeleži se Izključitev igralca Kož mrla Josipa na tekmi 8. aprila 1934. Službeno iz LNP. Seja k. o. bo drevl ob 30. Na isto se poziva igr. Glušič Kamllo (Reka). Službene objave Jugoslo. sav. ženskih športov. V soboto popoldne bo v Zagrebu trening drž. reprezentančne družine, v katero so postavljene od ljubljanskih hazenašic Hafner, Darinka in Omanova (Ilirija) ter Bernik (Atena). Imenovane morajo odpotovati lz Ljubljane v soboto zjutraj. V s vrh o točnih navodil za potovanje se morajo navedene Javiti jutri ob 18.30 savez. tehn. referentu na igrišču Ilirije. One, ki so zaposlene, naj si pravočasno zaslgurajo dooust. Službeno lz Sekcije ZNS. Seja upravnega odbora drevi ob 18.15 v kavarni Evropi. Koturaškl pod savez Ljubljana. Seja upravnega odbora v petek 4. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne pri »Amerlkancu«. Zaradi važnega dnevnega reda udeležba obvezna. TKD Atena otvorl prihodnje dni na svojem igrišču v Tivoliju ping pong odsek. Mesečna članarina in prijavnina 10 Din za osebo. Igralo se bo lahko od 6. zjutraj do poznega večera. Prijave sprejema in izkaznice izdaja proti takojšnjemu plačilu društveni oskrbni« Jože Pogo-revčnik. Na razpolago so loparji in žoge. Plng-pong igra Je zdrava gimnastika zlasti za naše dame. Ob dopoldanskem ali popoldanskem lz Čeprav ste danes zdravi, lahko že j'utri zbolite na gripi, angin! itd. Mislite v tem slučaju na ASPIRIN tablete in naBayerjev križ^), ki Vam jamči za njihovo pristnost. V. *.: »JUGEFA« k. d.. Zigrtb. G»Jc»» 32- OgUi je registr. pod S. br. 437 od 10. L 1934. prehodu naj se ustavijo na Igrišču, da odigrajo igrico. Ne bo jim žal! Akademiki — smučarji! Danes ob 18. trn ustanovni občni zbor Jugoslovenske akademske smučarske organizacije v zbornični dvorani na univerzi. Udeležite se ga polnoštevllnol K tekmi F. C. Roma — zagrebška reprezen-taca, se odpeljejo v nedeljo 6. maja ob 5. zjutraj Izpred kavrne Emone z udobnim avtobusom tudi ljubljanski navijači. Cena za osebo 100 Din. Prijave sprejema ao petka zvečer gospod Križ pri Splošnem Jugoslov. Bančnem društvu, Aleksandrova c., palača Dunav. SK Ilirija. (Lahkoatletslca sekcija.) Drevi ob 20.30 v klubski sobi kavarne Evropa važna seja sekcljskega načelstva. K seji se vabijo vsi odborniki, zlasti pa gospodar Gradlšar. Od 18. dlaje je na igrišču trening za vse atlete. Zaradi bližnjih tekmovanj Je udeležba vseh atletov nujno potrebna. — (Hazenska sekcija.) Jutri od 18. dalje trening za vse hazenašice ln atletinje. Nlka, Angelca, Marta gotovo. ASK Primorje (nogometna sekcija). Llglno moštvo mora biti na igrišču danes ob 17., ostali ob 15. Nogometna sekcija priredi danes ob 20.30 v steklenem salonu pri Levu odhodnlco Jugu Vinku ln ostalim fantom, ki odhajajo k vojakom. Naproša se odbor kakor tudi simpatlzerjl sekcije, da se tega večera udeležijo. ZSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 17. dalje trening prve ln druge skupine. Zaradi nedeljske tekme s čakovcem trening strogo obvezen. čebohin ter Levi I. ln H. naj pridejo v soboto gotovo. — (Uprava igrišča). Drevl točno ob 20. seja upreva pri Kočarju. Pridejo naj vsi. zlasti gg. Sterle, Sernec. Marinko ln Habicht. — (Moto-sekcija). Danes ob 19.30 seja odbora pri Habjanu. Vsi ln točno! — (Table-tenls sekcija). Klubsko prvenstvo se začne v petek 4. tega meseca ob 20. Propozicije so na vpogled v klubski dvorani. SK Jadran. Dane6 ob 18. obvezen trening I. moštva na Igrišču. Točno In vsi zaradi nedeljske tekme. SK Grafika. Drevl ob 19. važen sestanek Z^vMlHciranlh tepcev v prostorih palače Orafike. Dnevni red Je zelo važen, zato vsi točno ln polnoštevllno. Po sestanku seja upravnega odbora, katere naj se vsi odborniki gotovo udeleže. Radiu Izvleček iz programov Četrtek, 3. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Porodila. — 13: Čas, plošče. — 18: O človeku (dr. Skerlj). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19-Plošče po željah poslušalcev. — l9.2o: Pogovor e poslušalci. — 20: Naši narodni predstavniki za gospodarski podvig našeca morja (dr. V. Rožič). — 20.30: Prenos "iz Beograda. — 22: čas, poročila, lahka glasba. Petek, 4. maja. LJUBLJANA 11: šolska ura: Z našimi ribiči po Jadranj (Seliškar). — 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. _ 13: Cae, plošče. — 18: Vprašanje našega morja v zadnjih letih (dr. Lavo Čermelj). — 18.30: Izleti za nedeljo (Pirnat). — 19: Francoščina. — 19.30: Predavanje Narodne odbrane: Svoji k svojim (Mlekuž). — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas. poročila, lahka glasba. BEOGRAD 16: Pesmi. - 17: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.35: Lahka in plesna muzika — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert ruskega zbora i.i orkestra balalajk. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Komorna glasba. _ 22.15: Godba za Dles. _ PRAGA 19.20: Epos »Meteor«. _ 20.25: Plošče. - 20.30: Koncert iz Stock-holma. — 21.30: Plesna glasba. _ 22.30: Pesmi. — BRNO 20.25: Mešan program. — 21.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.30: Evropski koncert iz Stockholma. — 21.45: Orkester. — 22.40: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Lahka godba. — 15.40: Mladinski koncert. — 17.30: Arije in pesmi. — 20.30: Evropski koncert iz Stockholma. — 21.30: Dunaj.sk« simfoniki. _ 23: Plošče. _ BERLIN 20.15: Orkestralen koncert. — 21.30: Slušna igra. — 22.30: Lahka in plesna elaeba. — KČNIGSBERG 20.15: Prpnos iz Berlina. — 21.25: Zaibav?n program. — 22.30: Simfonični plesi. — 23.30: Plošče. — MCHLACKER 20.15: h Berlina. — 21.25: Plesni večer. — SOKOL Sokol Moste priredi 6. t. m. za svoje oddelke obvezen celodnevni pešizlet v Besni-co, krasen prirodni kotiček, 2 uri hoda od Most. Odhod izpred moščanske šole ob pol 7. članstvo, prijatelje in starše naše so-kolske mladine najiskreneje vabimo, da združeno prežive v prosti naravi in bratskem kramljanju nedeljo na svežem zraku v prosti naravi. Da nam bodo noge lažje in srce velesejše, bo skrbela godba, ki jo bo rezala na čelu sprevoda. Hrano naj si vzamejo izletniki s seboj, preskrbljeno pa bo tudi v Besnici za izdatno ter ceneno jedačo in pijačo. Naša revna deca in naraščaj pa dobita po zaslugi nekaterih naših članov, zlasti br. Stareta, brezplačno prehrano, tako da bodo tudi ti revčki prišli na svoj račun. Bratje, prijatelji, čim več nas bo, tem prijetneje, tem veseleje se bomo imeli. Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi takoj srbečico In bolečine. Hemoroidi se naglo zmanjšajo. Zdravniško preizkušeno. Dobiva se v vseb lekarnah. — Zastopstvo: »M1BRA« inž. kem A. M i 1 j e v i t, Zagreb, Maruličev trg 11. Oglas registrira d pod & br. 18574/1933. Repertoar DRAMA Začetek ob 20. Četrtek. 3.: Visoška kronika. A. Petek, 4.: zaorto. Sobota, 5.: Bratje Karamazovi. V okviru propagandnega tedna. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 3.: Knez Igor. Četrtek. Petek, 4.: Simfonični koncert ob 20. v uni-on6ki dvorani: Ma vlast. Františkove Lažne (Franzensbad) na češkoslovaškem s svojimi na svetu edinstvenimi železomineralnlml blatnimi kopeljmi, z mnogimi mineralnimi in v koncentraciji stopnjevanimi kopeljmi vsebujočimi Glau-berjevo sol zdravijo: protln, revmatlzem, sečno-klslo diatezo, ženske, srčne bolezni ln bolezni presnove. Nedoseženi zdravilni uspehi. Najcenejše zdravillščne in penzlonske cene. Od 1. maja do srede oktobra. Pojasnila in prospekte daje uprava rfi^iUš^a. Parketne deščice, trst je za strope, asfaltno stresno lepenko, bitumenjiito za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki JOS. R. PUH, Ljubljana. Oradaška ulica 22 Telefon St. 251S 131 ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. V nedeljo, 6.: »Vražji Rudi« Premiera. Narodno gledališče v Ljubljani. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Četrtek, 3.: Nora. Premiera. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Njčiča. A. Operne cene. Petek, 4. maja ob 20.: »Nora«. B. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nuciča. Ooerne cene. Sobota, 5.: ob 20. >Stari grehi«. Zadnjikrat V korist »Združenja gledaliških igralcev.« Najnižje cene od Din 15—2. Nedelja, 6.: ob 14. »Ciciban«. Uprizoritev otroškega odra ljubljanske >Svobode<. ob 16.: »Ciciban«. Uprizoritev otroškega odra ljubljanske »Svobode«. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 4.: Konflikt. Krstna predstava v Jugoslaviji. Uprizoritev celjskih igralcev. Benefična in poslovilna predstava režiserja g. Milana Košiča. Abonma. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar LJUBLJANA Sv. Petra c. 36, pri Zmajskem mostu. VRTNE SOLNČNIKE Izdeluj«: BELA FETTMANN Zagreb, Masarykova e. 9. Prevzeme tudi prevleke. — Zebt-eTajie or«xpi«čni iiuetrore oi eenik! 121 »JUTRO« St. 99 Četrtek, S. T. 1934 Sprememba nagonskega življenja čudežni hormoni proti ženski neobčutljivosti Eksperimenti znanega dunajskega po-mlajevalca prof. Steinacha so pokazali pri živalih, ki so jim že v mladosti izrezali klične žleze, ne samo izrazito zaostajanje telesnega razvoja, temveč tudi duševno in spolno zaostalost. Takšne živali imajo, kakor pravi ljudski rek, ribjo kri v žilah. Ponovna ocepitev kličnih žlez pa je sposobna obuditi nerazvite znake dozorelosti in obnoviti normalno duševno stanje. še danes nam ni znano, kako more navadna kemična snov, seksualni kormon, vplivati tako silno na -»rotizacijo možganov. Toda dejstvo kot lakšno obstoji in je sposobno vplivati celo na smer nagonskega življenja in na njegovo moč. Samci, ki so jim vsadili ženske spolne žleze, postanejo n. pr. po svojih nagonih popol- noma ženski, kažejo materinske instinkte in dojijo celo tuje mladiče. Samice z moškimi spolnimi žlezami v telesu čutijo spet popolnoma moško in celo pravi samci jih ne smatrajo več za samice. Kakor znano se je kemikom že pred časom posrečilo, da so pridobili učinkovite snovi ženske spolne žleze v čisti, močno koncentrirani obliki. Kar zmore vsa. žleza, zmore tudi koncentrirani hormonski preparat in še bolje, kajti z njim je mogoče tako rekoč poljubno vplivati na intenziteto spolnih nagonov in znakov. V tej smeri so se gibali zadnji poskusi Steinachovega učenca dr. Kima. Po injekciji spolnega hormona je večina poskusnih živali že po 48 urah pokazala spremem- be v nagonskem življenju. Tako brzina kakor trajanje takšnih učinkov sta odvisna od množine in vrste vbrizganega hormonskega preparata. Najbolj učinkovitega se je pokazal hormonski preparat v oljnati obliki. Ena sama injekcija 10.000 učinkovitih enot vsebujočega preparata je sprožila do 66 dni trajajoč vpliv na nagonske življenje. Seveda se ne dado takšni izsledki bres nadaljnjega uporabiti pri človeku, toda dr. Kun jih je skušal praktično izkoristiti tudi tu, in sicer pred vsem za zatiranje znane ženake neobčutljivosti (frigiditete). Kakor poroča sam v nekem članku, so te dosedanji začetni poskusi v to smer pokazali upoštevanja vredne uspehe. Sprejem z radostnimi obrazi Francoski zunanji minister Barthou na pariškem kolodvoru pri povratku iz Prage in Varšave Telefoniranje z dežnikom ni priporočljivo Tragično-smešna zgodba s poštnega urada v Londonu LondonCani so s svojo telefonsko službo v splošnem zadovoljni, zlasti odkar obratuje v oči n orna z novimi avtomatičnimi zvezami. Pred kratkim pa je ta služba le izzvala resno pritožbo — nad katero se je javnost potem tem bolj smejala. Neka dama je prišla vsa besna na oddelek za pritožbe v poštnem uradu ter izjavila, da je v neki javni avtomatični govorilnici čakala celo uro zaman na zvezo, da-si je bila oseba, s katero je hotela govoriti takrat gotovo doma. Gotovo je bil aparat pokvarjen, a dolžnost poštne uprave je med drugim ta, da skrbi za to, da so aparati v redu. V pritožbenem oddelku so takoj napravili poskus. Pozvali so tele-fonično osebo, s katero je hotela dama govoriti, in se je res oglasila. Bilo je torej skoraj dokazano, da zadevni aparat ni posloval v redu in da bi damo potolažili, šo ji dali za spremstvo uradnika, ki naj bi šel z njo pogledat, kako je s stvarjo. Ko sta dospela do govorilnice, je uradnik poskusil dobiti zvezo — in jo je res dobil. Toda dama ni hotela verjeti, da gre vse v redu in je dejala, da bo sama poskusila. Uradnik ji je napravil prostor, čakal je pet minut, čakal deset, čakal četrt ure, končno je dama pogledala skozi vrata telefonske celice in zavpila razdraženo s telefonsko slušalko v roki: »Vidite, da ne deluje!« Uradnik je pogledal tja — in bruhnil v krohot, ki je damo seveda še bolj Napoleonova posmrtna maska Prihodnje dni se bo v Parizu na javni dražbi prodajala posmrtna maska Napoleona Bonaparta iz zbirke princa Demido-va. Masko je napravil po Napoleonovi smrti na otoku sv. Helene zdravnik dr. Auto" marchi. Shranil jo je v kaseto iz ebenovi-ne. Masko cenijo na več tisoč frankov. Ob istem času pridejo na javno dražbo tudi Tazni dokumenti in pisma iz Napoleonovega življenja. Najbolj zanimivo med temi predmeti je Napoleonovo pismo, v katerem ponuja kot poveljnik italijanske vojske v Passerianu 25. septembra 1797 svoj odstop. Mesec dni po tej ponudbi je Napoleon podpisal pogodbo v Campoformiju. razdražil. Končno se je uradnik toliko pomiril, da je mogel svoj smeh pojasniti. Dama je imela namreč dežnik s seboj in ker ni bilo v celici nobene kljuke, da bi ga med pogovorom nanjo obesila, ga je bila položila enostavno na vilice,, kjer sicer počiva slušalka. Seveda si je s tem sama onemogočila zvezo. Trajalo pa je še nekoliko minut, preden je razumela svojo pogreško in sramežljivo odšla ... o.£r*hnJ UTM) 0M'«> L,J'ih>wna Ml Državna hipotekama banka odda potosn ofertalne licitacije v zakup hotel ln bar zv. „PALAS" z opremo, na imetju svojega dolžnika g. Talvisa Leona, inž. tukaj, kateri hotel stoji v ulici Topličin venac v Beogradu. Oferte je oddati do 15. maja t. 1. Državni hipotekami banki, oddelku za manipulacije z nepremičninami, v zapečateni kuverti z navedbo, da je ponudba za hotel »Palas«. Pobližja pojasnila daje bančni oddelek za manipulacijo z nepremičninami vsak delovni dan od 8.y2 do 12. ure. 4046 Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika! Met»wm pogrebna tavofl * Obtio* L/iMMAtu, Umrl nam je naš ljubljeni brat HKRTL Ohranite ga v prijaznem spominu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 1. maja 1934. Sestri in bratje Jugovi. 4040 Preminul je po dolgi mučni bolezni naš ljubljeni oče. soprog, sin in brat, gospod €)cvtrm Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 3. maja, ob 5. uri iz kapelice pri Sv. Križu na pokopališče. Dravlje—Ljubljana, dne 2. maja 1934. Žalujoči ostali. 4428 ' ~ - OMvna Ljubi jan« UestDn pogreta! zavod V globoki žalosti naznanjamo, da je naš Iskreno ljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod Kari Jak dne 2. t. m. v 79. letu starosti boguvdano preminul. Pogreb bo v četrtek, dne 3. maja 1934., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Vldovdanska cesta 9. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. maja 1934. 4423 ŽALUJOČI OSTALI lenu pred Budimpešto, katero pustimo daleč na desni ker '.etimo v ravni črti iz Beograda proti Berlinu Bregovi Dunava so strmi parniki na reki kakor igračke Baš pod nami se bori z njegovim tokom vlačilec. ki vleče za seboj velik tovor. 11.40 Na desno od nas leži prestolica Slovaške vsa poživljena in prenovljena staroslavna Bratislava Pogled na njo nam zastirajo prvi oblaki, ki prihajajo od avstrijske strani ter se od časa do časa zaganjajo v našo zračno križarko. • Madžarska je za nami. Letimo nad Bur-genlandom, kjer živi še nekaj desettisoč gradiščanskih Hrvatov, ki tvorijo žive stebre nekdanjega mostu med slovanskim jugom in slovanskim severom. Na desno od nas se srebri Nežidersko jezero, zavito v rahlo opoldansko soparico. da mu ni videti kraja Naselja pod nami so zopet bolj pogosta. Tip vasi se že spreminja ter )*-gubi j a madžarski značaj Nekateri tovariši so utrujeno pozadre-ma i V letalu, ki leti 2000 m visoko le postalo malo hladno pa zopet oblačimo suknjiče, ki smo jih slekli nad Madžarsko. Kolega Miloje čita knjižico »Jevreii u Ne-mačkoj« Dražimo ga da je premalo časa do Berlina in da je prepozno pričel proučevati vprašanje razmerja med Zidi in hitlerievskim pokretom Nad Dunajem nam postreže naš natakar s toplo jubo. narezki in odličnim pivom. Bilo je točno 12., ko smo leteli nad dunajskim letališkem, ki nam je z radiogramom javilo, da so vremenske prilike tudi na drugem delu naše poti odlične. V par minutab smo preko morja dunajskih hiš. Vrste se le še redke delavske kolonije, kjer plaka za padlim možem ali sinom marsikaka delavska žena. • 12.10. Preleteli smo avstrijsko mejo ter brzimo nad plodno Moravo, to žitnico f**-škoslovaške, kjer je tudi sleherna ped zemlje obdelana kakor v naši Vojvodini. Naselbine pod nami s'* lepe in prostrane ter gosto posejane ob številnih cestah Sedimo v kadilnem salonu ter soglasno ugotavljamo, da je vožnja z letalom vse prijetnejša kakor z viakom. Živimo v Sašu ko izginja pojem razdalj. Pod nami se vrste država za državo, narod za narodom in človek občuti šele v zračnih višavah, kako smo vsi le ljudje in kako razmeroma majhni so teritoriji posameznih držav. Letimo nad Češko. Pojavljajo se gosti gozdovi in celi nizi večjih in manjših ribnikov. Teren postaja gričevit, m' pa se vzpenjamo vedno višje, do 3000 metrov. Letimo že nad skupinami oblakov, v katerih se ožarja kakor v glorioli velika senca našega letala. Globoko pod nami teče Vltava. Ob njej se vrsti naselje za naseljem Pokrajina dobiva industrijski značaj. Vedno več je tovarniških dimnikov. Prago pustimo ob stiani ter letimo naravnost proti severo-zapsdu. Ko pijemo kavo ter prigrizujemo kolače, ZA VAŠ AVTO m m -C - potrebujete Continental pnevmatiko tipe »AERO«. Nudi vam sigurnost in je tudi ekonomična. Wk tonimenial ,.TYPE AERO" VIKTOR BOHINEC, Ljubljana. Telefon St. 23-09 BIRMANSKA DARILA NIZKE CENE VELIKA IZBIRA KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER — LJUBLJANA S PREŠERNOVA ULICA ST. 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE CENIK ZASTONJ IN FRANKO. Prvovrstna pisarniška moč perfektna korespondentinja v nemškem in srbohrvaškem jeziku in stenograiinja se išče. Ponudbe samo z navedbo referenc in zahtev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna«. 4043 VSEM DAMAM! Na podlagi nedosegljive kemične prepa-racije, izvršuje garantirano in prvovrstno trajno ondulacijo SALON POLANC, Kopitarjeva ulica L Dame se vljudno opozarjajo, da se čim prej prijavijo, ker se delo izvršuje strokov-njaško in precizno. Cena 80.- do 100.- Din. Bolečine prenehajo, nam javlja naš bulletin, da smo ob 13.35 preleteli nemško mejo in da letimo z brzino 210 km proti cilju. Pod nami so obširn' predeli krasnih gozdov Vasi so kilometre daleč razprostrte poleg širokih cest. Iz ve selja. da nas je pripeljal že preko nemške meje, toči natakar slivovko. edini jugos'o-venski proizvod, ker je bilo vse ostalo, kar smo jedli in pili, pripeljano z letalom iz Berlina Ceste in železnice pod nami so ravne, kakor bi jih potegnil z ravnilom Med travniki, gozdovi in polji se nizajo na vse strani večja in manjša jezera. Smo nad domovino Lužiških Srbov. Se 20 minut in nad Berlinom bomo. Visoko pod nebo kipe antene Konigswuster hausena. Pokrajina je gosto naseljena. Močni sunk:. vetra nas od hipa do hipa tlačijo proti zemlji. »Hindenburg« pa se ne Ja ugnati ter kljubuje vsem sunkom Spuščamo se polagoma proti zemlji. Po ušesih pričenja pozvanjati. Sprememba zračnega tlaka. Prva predmestja Berlina sj pod nami. Napravimo častno rundo n»d Berlinom, ki je iz višine mnogo lepši kakor v resnici. Ob 2.40 pristanemo z rahlim sunkom na berlinskem letališču Tempelhof. D. V čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET — ko pomočite bolne in izmučene noge v kisikovo kopelj. POIZKUSITE TO ZDRAVILNO SREDSTVO ŠE D3EVII Ni več rdečice in vnetja kože med preti na nogi, ni kurjih očes in žuljev. Tudi oteklin in vnetih mest ni več, ki tako peko. Kupite enostavno v najbližnji parfumeriji ali lekarni ovoj Saltrat Rodella. Vsujte toliko tega sredstva v vročo vodo, da ho dobila videz mleka. Pomočite noge v to kopelj in olajSanje bo nastopilo že v treh minutah. Saltrat Rodell razvija kisik, vzpostavlja živahen obtok krvi t?- odpravlja bolečine kakor nobeno drugo sredstvo. Zadovoljiv uspeh je zajamčen v vsakem primeru. Zahvala Za mnogobrojne izraze Iskrenega sočutja ob smrti našega dobrega in ljubljenega očeta, starega očeta in brata, gospoda Antona Paučita trgovca se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni premil. proštu g. Karlu Cerinu za tolažilne obiske v njegovi bolezni, kakor tudi za častno spremstvo, gg. primariju bolnice usmiljenih bratov, dr. Ignaciju Pavliču in dr. Ivanu Gostiši za njih trud in požrtvovalnost. Globoko zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, oo. frančiškanom, usmiljenim bratom ln čč. ss. usmiljenkam za častno spremstvo. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem za poklonjeno cvetje, Godbenemu društvu za žalne koračnice, pomočniškemu odseku Obrtnega društva in končno vsem, ki so blagega pokojnika spremili k njegovemu zadnjemu poCitku. Novo mesto, dne 30. aprila 1934. žalujoči ostali. 4044 CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id ttčejo •lotil. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi ln ienltve ae zaračunajo po Din 3.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vaak oglas ln enkratno pristojbino Din — sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjfti zneaeb ca enkratno objavo oglasa Din 20.—. Val ostali oglasi se zaračunajo po Din L— sa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa Slfro aH dajanj« naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din H.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Ojrlasnega^oddelka .Jutra. {)}„ J,- v znamkah. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri prednji naročila, oziroma jih je vpoelati v pismu obenem s narocDom, aH pa po pofitni položnici na čekovni račun, Ljubljana 11842, sicer se zaračuna k sgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. Službo dobi Beseda IDin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na •lova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Spretno šiviljo •t ie vkrojene ob eke spre;-»i«n takoj. Nari-ov r og ■ oddeik« »Jutra«. 32645-1 Pletiljo dobro faurj-em), z v»» oskrbo sprejme takoj G/'na, Kavikoiva Stev. 36. Srak«. 19660-1 Pletilje C ve&etno prakso. epr«j-siemo takoj za stalno. Na-$.i — Mj« o«dde'.fcu »Jutra«. 12641-1 Prodajalko ki razpolaga e 5000 Ko kavcije, epre-jmem takoj v trgoviiio meša neg« blaga. Ponudbe ao mi>ž.nrati 6 rii-k« na ogl. oddeilek »JutTa« pa«i j-? «.ua t: treba 1034«. 13686-1 Potnika m prod«ijo moke v Lji»btja.- ni ifceiii». Ponudb« na op;, oddelek »Jutra« ped fclro »Vpeijan ja «Oiiden«. 12506-5 Zaslužek Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Predtiskarija kompletna na-proda-j za 400 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped š;fro •»Najmcienveje«. 1286o-< Mlada gospa laobražena, Kinoiina jezikov, vseh gospodinjskih poslov in nekoliko bivanja, išče zaposien j a. Gre k otrokom, v pomoč gospodinji, za prodajalko ali blagajničar-ko. Cenj. ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« Dod »Zmožna kavcije 80« 12581-2 Šoierja tudi zavetnika sprejmem. pri podružnici J-utra v Celju. 10675-1 Več šiviljskih pomočnic feezijekih) appejme Joeipina Molan. Krekov trg l'1/I 12662-1 beseda 1 Din davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na rofcooceni naprodaj v Slomškovi ulici 14, pritličje d(*no. 13544-12 Kredenco za jedilnico, k-po in veliko, pisalno nvlzo, fote-lj in drugo pohištvo prodam. — Naslov pove egoe. odde-lek »Jutra«. 13566-12 H useda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje aa slova 5 Din. Najmanjši eaesek 17 Din Chevrolet štirieHiderski rabljen voz, lahko tud« avtobus, too-or-ni avto aH samo šaeijo kupimo takoj. Pismen« ponudbe na naslov: Avtopno-met Jez^rsko-Krenj. 1^428-10 Krasno spalnico novo, lz orehovih korenin, prodam. Naslov v osi. odd. »Jutra«. 12522-13 Harley malo rabljen, 350 m', v zelo dobrem stanju zaradi odpotovanja v inozemstvo po nizki ceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12559-10 Jedilnica z kavkaškega oreha, poll-tirana, najmodernejši s'os. wstoječa iz bufeja 220 ši rok, vitrine 140, okrogla miza raztegljiva. 6 stolov, 2 fotelja, servirna milica, za 12.500 Din naprodaj po ugodnih p'a6ilnih po go jih. Ladislav Fried r-1. nohlštveno mizarstvo. Sv. Ilj pri Mariboru. 10671-12 Avto naprodaj! na prostovoljni dražbi, katera se vrši v petek »b u. uri t Mostah pri Ivan Rahnetu. Avto je zelo pripraven, lahko tovorni, nov ln rabi zelo malo bencina. 12607-10 Ford limuzina (št. 2 vrata) typa 929 — Tudor — 4 sedežni, 40 HP, 4 cilin-i * "olet, od- prt. Typa 929 — 4 sedežni. ^fl hp. 6 cilindrov v popolnoma dobrem stanju proda proti gotovini Kollnska tovarna. LlubUsna. 12.622-10 Vsakovrstne zofe kupite cenej* kot pri razprodaji pri Dolničarju. ta-pptn:ku v Št. Vidn nad Ljubljano (nasiprot.i re-rkve) 16657-12 H339S3I Beseda IDin, davek 2Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek ss Din. Trgovino z meša no m bagj»m v letoviškem kraju oddam v na jem Odkup blaga pogoj. Potre boi kapital ca Din 100.000. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra«. 12112-17 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 ženski kolesi naprodaj Cesta na Dobrovo šttrr. 4 — Vič-Glince. 189»-11 Dobro moško kolo kupim takoj poceni. — Aljaževa 6/n, v četrtek in petek od 5. — 7. zvečer. 12624-11 M Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rabljenih sodov dobrih, od maz-ulnega olja, ii iskane pločevine, večje število kupi Otokama d. d. t Celi«, lt374-7 Lokomobilski kotel majhen, rabljem, samo m paro do 2 atm., ku-ptoo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Centralna kuirjava«. 12324-7 Rabljene postelje gostil, mize ln stole tet buffet kupim. Odgovore pod šifro »Rabljeno 60« na ogl. odd. »Jutra«. 12660-» Brivski pomočnik le prvovrsten, vojaščine prost, dobi takoj stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Mesečna plača 400 Din. Naslov * ogl. odd. »Jutra«. 12592-1 Sobarica ve»?a štirih j-ezikov. i&č-e mesto v zdravilišču aK k-tOTiš&u. — Cenj. ponudbe proai-m na ogla«, od&eliek »Jutra« pod »Serijska 81«. 12580-2 Plačilna prikupne OTnanjosti, "mo^; na kavcij«, želi premeniti mesto v dobro idočo re stavracijo — po možmosti na letovišče. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju-t.ra« pod »10.000«. 12628-2 5000 tMn kavcije nudim onemu, ki ml preskrbi službo skladiščnika, Inkasanta, sluge ali kaj sličnega. Obvladam nemški jezik. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 12556-2 Sode malo rabljene, za žganje, od 20—60 litrov, kti-pi P«6-niik, Laško. 12676-7 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Graščinsko gozdno posestvo arondlrano 247 oralov z žago blizu postaje proda ugodno Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. 12585-20 Stavbna parcela ob tramvaju, 650 m', soinčna lega. vodovod, elektrika, se ugodno pro da. Drenlkova 28. 12613-20 Dvostanovanj. hišo prodam. Naslon pove ogl oddelek »Jutra«. 12614-20 Dvostanovanj. hišo takoj prodam. Prevzeti je hipoteko. Sprejmem vložne knjižice in nekaj gotovine. Hišo se lahko ogleda 3., 4. 5. maja dopoldne TCoi-oSčeva ulica 11, Moste pri Ljubljani. 12673 90 Trgovino na prometom kraju na deželi oddam. Potrebno eca 25—30.000 Dra, ostalo na obroke. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Samostojne osebe« 13674-17 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naj manjs' znesek 17 Din Dobre mrve (sena) več voz, kakor tudi stare železnine poceni naprodaj v Linlvar-M>vi ulici 7. 12574-30 Haloškega vina 60 hI, 1. 1932, prodam, cena po dogovoru. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra«. 12495-33 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Družabnika s 100.000 Din kapitala iščem za povečanje obrata — žage s polnim jaimenikom. Prjgon ne vodno moč. Xakiap okroglega kee ugoden. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutna« pod šifro »Dobiček siguren«. 12436-16 Hranilno knjižico Savinjske posojilnice Žalec ln Mestne hranilnice Ljubljana prodam proti gotovini ali zamenjam za hranilne knjižice mariborskih denarnih zavodov. Ponudbe pod »Savinjska.? na ogl. odd. »Jutra« Maribor. 12669-16 Iščem posojilo v hranilnih knjižicah Kmet-ske posojilnice al-i Ljudske počitnice Pub!:ans.ke — v višini do 400.000 Din. Prvovrstna garane:ia. obretti po dogovoru, priznam polno vrednost vloge. — Ponudbe na og'osni oddelek Jutra« pod šifro ».Prihodnost 34«. 12637-16 Besed* 1 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 4 trgovski lokali obs.toječi iz 2 ali več pro-strov. bodo na razpolago v decembru t. 1., v novi stavbi, ki bo zgrajena na vogalu Tyrševe ceste in Smoletove ulice (nasprotu sv. Krištofa). Interesenti naj spor oče pismeno svoje želje zadrugi »Poštni dom« v Ljub jani. 12476-19 Dvosob. stanovanje parketirano — oddam na Aeševčevi cesti št«v. 44. 12666-21 šestsob. stanovanje Blelweisova 11/I. z vsem komfortom in vrtom oddam za 1. avgust. Poizve se pri Dolar, Gorupova ulica 3/1. 12594-21 Enosob. stanovanje lepo, solnčno oddam s 1. Julijem, eventualno že preje. Dolenjska cesta 18 12615-21 Dvosob. stanovanje ps rke" i rano, s pri tik linami, popolnoma ločeno, z vrtom 'akoj oddam v Levčevi ul. St. 1,1 (pred Rožno do-lino) 12625-?! Dvosob. stanovanje parketirano, sončno, v I. nadstropju odd«im :ia Rimski cet»ti 23. Ogledati med 10. in 12. ter.3. fn 6. u-o. 16518-21 Enosob. stanovanje mansa.rdno. lepo in solnčno oddam takoj a'i pozneje. Ogledati med 3. in 6. pop. ne Bieiwei»ovi cesti 9'II. 12638-21 Trlsob. stanovanje solnčno. o d d e m za 1050 Din z avgustom. C-nstova 3 (nasproti sv. Krištofa) 12653-21 Dvosob. stanovanje t pritiklinami "ddem takoj ali pozneje v Kocenovi ul. «t.. 11 (pot v Rožno dolino) 12666-21 Enosob. stanovanje oddam odrasli družini. — N*ns.lov pove oglas, oddelek Jutra«. 12651-21 Mlekarno dobro vpeljano, radi odpotovanja takoj oddam. Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12505-19 )vosob. stanovanje lepo, v I. nadstropin. blizu vodmo takega tram veija za "50 Din z junijem odda deležnik. Predovičera ulica št. 11. 12302-21 Lokal takoj oddam na Cekcvški cesti 81. 12527-10 Skladišče 80 m' pripravno tudi za delavnico, oddam v Slomškovi ulici 11. 13538-19 Lep trgovski lokal z dve""" •-•----•"»'> ni prometni cesti ln veliko " —> sobo se takoj odda. Naslov pove osi. odd. »Jutra«. 12519-19 Trisob. stane vanje sol nč no, v sredini mesta oddam to.koi ali e 1. junijem za 1130 D;n. N"ns.lov v ogasnem oddelku Jutra. 13516-21 Trisob. stanovanje s kopalnico — kakor tud' enosobno z lokalom •akoj oddam v Ze. Š>ki, Celovške cesta štev. 200. 12517-21 Lokal v centru ra dob^o ih<->*o obrt se r>—.--^iie pod »av-eust stalno« na ogl. oddelek »Jr.tra«. 12623 19 Lokal in trisobno stanovanje tik magistrate oddam s 1. junijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12534-19 Lepi poslovni prostori v pritličju, 3 sobe s pritiklinami ln vsem mo-darnlm komfortom ev. s pisarniško opremo, veliko železno blasalno. v najlepši mirni le«tl ln v neposredni bližini kavarne Evrope, primerni za poklicno delo ali trgovsko poslovanje, 6e oddajo s 1. avgustom, na željo tudi preje. V isti hiši v I. nadstropju se odda tudi Istočasno udobno štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami. — Prednost ima reflektant na poslovne prostore. — Vprašanja naj se naslovijo na ogl. odd. »Jutra« pod št. »65«. 11921-10 Petsob. stanovanje komfortno s kopalnico in elefonom. solnčno oddam s 1. junijem na Vodnikovi cesti 17. Ljubljane VIT. 12500-21 Dvosob. stanovanle s kabinetom in pritiVina mi oddam s 1. junijem. Naslov v oeles.nem oddelku »Jutra«. 12510-21 Stanovanje sobe, kuhinje in shrambe takoj oddam v Rožni dolini, cesta XVn štev. 24. 12590-21 Lokal dvo- ali štiriGobe>n. oddam s 1. novembrom v Tavčarjevi ulici. Naslov v ogns. oddelku »Jutra«. 1-040-19 Hranilno kniižico Ljnd*ke posojilnice, z vlogo 20.000 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12509-16 140.000 Din posojila išče zanesljiva oseba proti garanciji in vknjižbi na prvo mesto. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »tiišegrodba«. 12506-16 Prodam knjižice Jadransko - podunavske z vlogo 50.000, Zadružno - gospodarske 90.000, Mestne hranilnice Kranj 35.000. Banovinske 80.000 Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12573-16 Hranilne vloge vseh bank kupujemo, prodajamo ln kreditiramo najugodneje. — Vsa naročila izvršujemo takoj. Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška ul. 6/n., Telint. 38-38. — 7" ndg-ovor priložiti 3 Din t znamkah. 143-16 Vložne knjižice vseh mariborskih denarnih zavodov kupim proti gotovini. Ponudbe pod »Rudnik« na ogl. odd. »Jut-— "Hribar. 12668-16 Dva lokala oddam na Starem trsu. — Cena 600 in 800 D'n. Naslov nove og'asni odde'ek »Jatra« . 12653-10 £ tanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štirisob. stanovanje solnčno. v rili v centru mesta, s souporabo vrta oddam s 1. majem. Ogledati v Knafljeri ulici štev. 13'IT 13471-21 Trisob. stanovanje komfortno, solnčno. v U. nadstropju takoj odd« m. Vprašati do 9. ure v Ilirski ulici 17/1. 12438-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami oddam odraslim osebam z junijem v Povšetovi ul. 16 _ Kodeljevo. 12604-21 Stanovanje č4>be in kuhinje oddam za takoi v Mali 6»lraaw.ki ml. it. I_12508 21 Dvosob stanovanje ugodni ceni oddam n«t Mala vas št 52 12548-21 po u dežel. (Je-žica) Dvosob. stanovanje solnčno. oddam i junijem Nasl ov v og'asnem odd "l k u »Jutra«. 12550-21 Dvosob. stanovanje moderno, s kopalnico oddam maiočenski družini na Gpi-Včevi cesti. Poizve S£ v Oražnovi ulici št, M. 12526-21 ŠHrisob. stanovanje oddam s 1. avgustom. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«. 125*2-21 Stanovanja Beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din Dvosob. stanovanje komfortno, iščeta novopo-ročenca 6 1. avgustom aii prej« v okolici Gradišče, Ml rja »i Tivolija. — Ponudbe na ogledni oddeiek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik 32«. 12514-21/a Dvosob. stanovanje s pritik inami iščeta starejša zekouoa brez otrok. Ponudbe na oglas. oddekk »JutTa« pod »Drž. umdn k« 12564-21/a Sobo in kuhinjo IMeta man in sin u takoj ali pozneje. Najraje v Trgovskem ali Šentjakobskem okraju. Navesti je ceno. — Nasiov poslati na og'esni oddelek »Jutra« pod šifro »Dve osebi«. 1-2l/a Za julij ali avgust iščem preprosta, sna« no dvosobno stenovaoje v me-s«u. Takojšnje ponudt* n« og'asni oddekk »Jutra« pod »Plačam redno«. 12648-21/a Stanovanje dvo- aii triso&no iščem. Ponudbe z navedbo cene n* ogasni oddeiek »Jutra« pod značko »1. avgust«. 1(2555-21/a Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3Dln. Najmanjši znesek 12 Din. Lepo sobo prazno ali opremljeno takoj oddam v Maistrovi ud. 14 (poleg Tabore). 10466-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam — Bežisred št. 13. 12549-23 Prazno sobo veliko, zračno in solnčno, v centru mesta ta.koj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. liCSO 23 Opremljeno sobo z elektriko, poceni oddam eni ali dveme oeebtima v Cegnarjevi ulici štev. 4/1 (pri gluhonemnici). 12663-23 Visokopritl. sobo « posebnim vhodom, zraven cerkve sv. Jožefa takoj oddem. Naslov pove oglasni oddelek »Jut/re«. 12643-23 1 ali 2 sobi moderno opremljeni, solnčni s separatnim vhodom e stopnišča, takoj oddem. — Vprašati med 1. in 3. uro v Mermontovi u-lici 18 — Milje. (Dvekrat zvoniti). 1Č678-23 Lepo sobo tM>Inčno. prazno ali opremljeno oddam v vili. Naslov pove oglesni oddelek Jutra 12605-23 Lepo sobo opremljeno, v srp dr! ni mesta takoj oddam 2 gospo dičnema na Jurčičevem trgu št. 2'UL 16504-23 Separirano sobo v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. liiol 1-23 Sobo opremljeno el.i prazno oddem 1—2 osebama. Kopalnica in Kit Ga jeva u':ee št. 3/V levo. 12516-23 Lepo, prazno sobo oddam v sredini mes*a — Židovske ulica štev. 31. 13501-23 Elegantno sobo na Vrtači oddam s 15. majem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 12588-23 Solnčno sobo in kuhinjo s 1. avgustom išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Državni upokojenec 57£«. J2578-21/a 2 stanovanji en-o trisobno s kopalnico in eno dvosobno v isti hiši, b izu centra iščeta 2 dostojni e Janki. Nujne ponudbe na og!ecni oddelek »Jutra« pod ' »Dve sončni stanovanji«. 13572-2l/a Dvosob. stanovanje s kopalnico ali brez Iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod »Navedba cene 46« 12£46-21a 2 zakonca ali oiicirja sprejmem s 15. majem v krasno s»t*> * prvovrstno postrežbo. Kavama T« bor št. 12/n levo. 12579-23 Sobo leno opremljene oddem takoj ali e 15. m a j e m v Ročni alioi J t. 3. 12552-23 Gospoda ali gdč. sprejmem takoj na storo-venje Pred škorfijo -t. 13. pritličje. 13663-23 Sobo lepo opr»»mljemo. s strogo sei«f.rra rcim vhodom, elektriko oddam te K oj na Sv. Petra e**td 44/1. 13570-33 Separirano sobo in čisto oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Zibertova ulica št. 33 ori gorenjskem kolodvoru. 12583-23 Opremljene sobe poseben vhod. 1 ali 2 postelj ema, 130 do 200 dinarjev, event. b hrano 475 do 500 Din oddam Sd. Šiška, černetova 31. 12593-23 Opremljeno sobo se p« rirano, v centru mesta jddam. Naslov v ogasnem oddeiiu »Jutra«. 12629-23 Opremljeno sobico takoj oddam v Roini ulic; št. 19. 13564-33 Gospodični oddam s -bo ne Jurčičevem trgu št. 2.1. 13565-33 Opremljeno sobo mimo in snaino, oddam solidni osebi v Marmontovi ulici 13. 12530-33 Opremljeno sobo zračno in solnčno, s posebnim vhodom, v bližini Ev-ro*pe takoj oddam. Naslov v o"'«sncm oddelku Jut.ra 12644-23 Krasno sobo sedem minut od p^-šte. oddam zn 300 Dn. Nosov v ocasnem oddelku »Jutra«. 12531-£3 Lokomobilo 20 do 25 k. s. kupim. Ponudbe s točnimi podatki na ogl. odd. »Jutra« pod »Lokomoblla«. 12618-29 Mizarske stroje dobro ohranjene, pmdam alii oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek Ju! i 13536-29 Obrt aeseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.sj znesek 17 Din. Slike za legitimacije udeluje najhitreje fotograf Hibštjr Ilugon, LjubljBna, Sv. Petra "cesta štev. 25. Telefon 3911. 66-30 m Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mirna gospodična išče pralno sobo v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 1934«. 12627-23/a inHMBSEESSSE fJ^USJiJJiii Šmarješke toplice e U majem ot-vojjeue, na ker se opozarja p. n. j>b-oinstvo. 1259^-38 Beseda 2 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Simpatična gdč. išče poznanstva z gospodom, ki bi ji denarno pomagal. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta prijateljice«.^^ /J t Dva ptička gorenjska, vesela, ptičke za družbo bi rada imela. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stingelc ln cajzelc«. 12575-24 Beseda 2 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Posestnikova hči srednjeletna. želi poročiti starejšega državnega uslužbenca ali upokojenca, tudi vdovca. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mirna jesen«. 12498-25 Artilerijski kapetan želi znanja v svrho že-nltve s čedno gospodično s premoženjem. Samo resne ponudbe s sliko pod »Kapetan« na ogl. odd. »Jutra« v LJubljani. 12496-25 Glasbila Beseda 1 Din davek 2 Din la šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Klavirske citre skoraj nove, po niz.ki ceni takoj prodam. Naslov }w>ve oglasni oddelek »Juti««. 1(2676-26 Stavbeniki ki bi prevzeli adaptacijo stanovanja proti hranilnim knjižicam, naj se javijo na »AIbo 13«. 12600-30 Slamnikov krasna izbire zadnje novosti. Preoblikovanje 25 Din. Salon »La Femme Chic. šelenburgova ulica št.. 6 I. nadstropje. 12543-30 Informacije Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Podpisana Izjavljam, da nisem plačnic« za dolgove, ki W jih kdorkoli napravil .na moje ime. Minka šuln, Trbovlje. 126-47-31 Izjava S tem izjavljam, da nisem plačnik ia nikoke dolgove moje žene Marije Potočnik. Dobrna pni Celju. — Jožef Potočnik, soprog. 12677-31 Preklic! Jugoslovenski Nacionalistični Akademski Klub »E.DHN-STV0« v Ljubljani preklicu je pooblastilo za proda;o plaket »Nj. Vis. prestolonaslednika Petro« in »narodnega guflarja Viš-njiča Filipa«, ki je bilo izdano dne 21. februarja 1934 na ime Drugovič Zlatko in čačkovič Anton iz Zagreba, ker ste imenovana prekoračila možnosti pooblastila ter pobirala prispevke za imenovani klub in ta univerzitetno knjižnico v L;'ub-ljeni. Obenem pro«.! podpisani klub vse. ki so zgoraj imenoven'ma iizdali kakršnokoli vsot.o ta podpl-«-an.i klub in za univerzitetno knjižnico v t.jutd ;n»r, da to takoj javijo podpisanemu k'nbu. J. N. A. K. »EDINSTVO«. 12679-31 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damska zapestnica zle ta, je bi'a izgubljena 80. aprila. Proti nagradi jo j» CMidati n-a naslov: Do'ničar, Usniarska ulica štev. 2- 13539-38 Enosob. stanovanje išče zakonski par brez otrok, najraje Dunajska cesta, Bežigrad ln tam v bližini. Plača od 200 do 300 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Junij«. 12540 21a Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, event. trisobno, išče solidne stranka za 1. avgust. Dopise pod »Solidna stran ka« na ogl. oddelek Jutra 13661-21'a Klavirske citre skoraj nove. prodam takoj po nizki ceni. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 12655-26 W4FFllM Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje ia slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rumena papigica je ušla. Proti nagradi jo je oddati: Hriber, Beeth^T-nov« nlica 15. 1S632-26 Sobico z dvema posteljama oddam takoj solidnim preprostim osebam. Vhod skozi kuhinjo. Cena 160 dinarjev. Cegnarjeva 4, dvorišče, blizu bolnice. 12532-23 Manjšo sobo v Dukičevem bloku oddam gospodu ali gospodični za takoj ali pozneje. Najraje z vso oskrbo. Komfort, cena zmerna. Naslov v ogl. odd. »Jutra. 12528-23 S 15. majem oddam krasno sobo 5 krat, 6 m v centru, vhod lz stopnišča, vodovod v sobi, kopalnica, prazno ali opremljeno, primerno tud za poslovne prostore. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12612-23 Zračno sobo prazno ali opremljeno ta koj »oddam v Nunski ulici «t. 8. 12659-23 Pianino dobro ohranjen, temne barve, kupim. Ponudbe z navedbo cen nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Planino L. št. Gotovina«. 12608-26 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stroje za izdelovanje lesenih cvekov skoro nove, kompletna naprava, zelo ugodno prodam Dopise tie oglasni oddelek »Jutra od šifro »Leseni klinci«. 12468-29 Šivalni stroj gramofon in otroški voai-ček prodam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12560-29 Ključ (Wertheim) je bil izgubljen v ponedeljek popoldne sredi mesta. Proti nagradi naj se odda v ogl. oddelku »Jutra«. 12589-28 V kavarni Stritar v soboto zvečer zamenjan klobuk naj poznana Ofeba sto tam odda. 12558-18 Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek ''« Din Telefon 2059 Premog JT Karbopakete drva in koks * ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva alica 5. ČITAJ! NA OBROKE se prodajajo zelo ugodno solidnim kupcem prima moški, damski in otroški čevlji. A. KOS, Ljubljana Kolodvorska ulica 11. GOLAŽ EKSTRAKT je odlična hrana za otroke in odrasle »Ekstrakt družba« Ljubljana Gosposvetska c. 8 Za avgust t« 1. se oddajo na najprometnejšem kraju mesta prostori za pisarne ali za zdravnika, eventualno za prodajalne in stanovanje. Vprašati je v Ljubljani, Kralja Petra trg 3. t.rrluk !»nvoruj Kavt.ien '.zdaja za Soozonaj »Jutra« A