49. štev.
NMMH MUHO • anoM IMS.
V Llubilanl, v sredo 2. marca 1921.
tikeja rasen nedelj fn prašnikov vsak dan •b 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopiee fraukirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 56 mm po K i’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust.
Glasilo Jugoslov. socllalno-demokratične stranke,
Posamezna st«*, i k.
telo V.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali s dostavljanjem na dom za eeio leto K 240, za po! leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, sa ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravuistvo te v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6^L, Učiteliska tiskarna.
Vlada trdno stoji...
LDU. Beograd, 1. marca. Muslimani imajo danes popoldne sejo, na kateri bodo postavili pogoje, pod katerimi bodo glasovali za ustavo vlade Nikole Pašiča. Vedno bolj prevladuje mnenje, da bo ministrskemu predsedniku uspelo, zagotoviti si podporo muslimanov in zemljorad-nikov in da bo vprašanje ustave hitro rešeno.
LDU. Beograd, 1. marca. Zemljo-radniški klub ima jutri plenarno sejo, na kateri bo končno rešil vprašanje glede sporazuma z vlado.
*'
Svojčas so imeli v gostilnah obešene tablice, na katerih je bilo zapisano: »Jutri se bomo kregali!« — Vedno »jutri«.
Konferenca v Londona.
LDU. London, 28. febr. Francoski ministrski predsednik Briand je imel Popoldne dolge privatne razgovore o obnovitnenem vprašanju s francoskim finančnim izvedencem Lou-cherjem in drugimi osebnostmi, ki so Izpadli ugodno. Nemški odposlanci, ki so dospeli zvečer v London, so se nemudoma lotili dela. Pozornost vzbuja skrajna nedostopnost nemškega vnanjega ministra dr. Simon-sa. ki noče dati časopisju nobene izjave. O protipredlogih, ki |h bodo stavili nemški odposlanci, vlada popolna tajnost.
LDU. Pariz, 28. febr. Prisilne odredbe, katere je izdelal maršal Foch, da se primora Nemčija, da sprejme cutentne predloge v obnovitvenem vprašanju, bodo baje segale daleko preko zasedbe ruhrskega ozemlja.
LDU. Pariz, 1. marca. Iz Londona javlja posebni poreče valeč Agende Ha vas: Konferenca se je pričela danes dopoldne ob 11.30. Lloyd George je pozdravil nemške delegate in izjavil, da so zavezniki sklenili držati se tegale modusa pri razpravljanju: 1. Reparacije, 2. razorožitev. — Zunanji minister dr. Simons je pritrdil tej razporedbi in nato podal svoj ekspoze.
LDU. London, 1. marca. Konferenca se je končala ob 13.15. Nemški vnanji minister dr. Simons je stavil predloge, ki jih ni mogoče sprejeti. * redlagal je kot odškodnino 50 milijard zlatih mark, od katerih je trdil, .a ie Nemčija že odplačala 20 mill-jard kot povrnitev. Ostane šc 30 rni-, lard tn za te prosi, naj bi se izplača-
le
v ,r°ku 30 let pod pogojem, da bi
vse države dale Nemčiji neobdavče-
no mednarodno posojilo in naj bi se v to svrho sklenil finančni dogovor, izvajanja dr. Simonsa so izzvala zelo neugoden vtis. Lloyd Oeorge je izjavil, da protipredlogi ne kažejo ni-kakega razumevanja položaja, in zatorej ne zaslužijo, da bi se proučevali ali uvaževali. l.loyd Oeorge je bil silno nezadovoljen, in je rekel nekemu nemškemu delegatu: »čas je, da zaključimo sejo, ker končno bi morali še mi plačati.« Zastopniki med-zavezniških držav so se sestali ob šestnajstih popoldne. Ko so se nemški delegati odstranili, je naročil Uoyd Oeorge izvedencem zaveznikov, naj bodo pripravljeni vsak čas, da jih konferenca pokliče.
9
Vsa zgorajšnja poročila so francoskega izvora in prihajajo od francoske na videz privatne, v resnici ra vladne novinarske agencije Ha-vas. Kdor to ve, se ne bo čudil, Če so ta poročila Nemcem skrajno sovražna.
Mi pa teh stvari nc moremo in nc smemo presojati niti prijateljsko, niti sovražno, ampak strogo objektivno. Čut objektivnosti nam pa pravi, da to. kar uganja antanta z Nemci, ni pametno.
Nemci so narod, ki šteje 100 milijonov ljudi. Oni so visoko kulturen in visoko organiziran narod. V prvih vrstah nemškega naroda pa stoji organizirano nemško delavstvo, ki nikdar ne bo priznalo modernega suženjstva. Nemško delavstvo bo raje sklenilo zvezo s samim peklom, predno se bo udalo na to, da mora vsak nemški delavski otrok biti francoski suženj celih 42 let.
Kralj In kraljeve pravice.
Iz seje ustavotvornega odbora.
LDU. Beograd, 28. febr. (ZNU). 21. redno sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik dr. Momčilo Nin-Čič ob 9.30 dopoldne.
Posl. Jovan Gjonovič (republikance) vpraša početkom seje, kdo je odgovoren za nepolitična in zasebna dejanja vladarja, ker je v členu 30 »stave omenjeno, da je pristojni minister odgovoren samo za kraljeve pne političnega značaja. Govornik zahteva, naj se v členu 30 vstavi določilo da jc za kraljevo osebno postopanje odgovorna vlada. —
Posl. dr. Ivan Pavičič (Narodni klub) zahteva, naj bo za dejanja kralja kot vrhovnega poveljnika vojske odgovoren Poleg ministra za vojno tndi načelnik glavnega štaba vrhovnega poveljništva. Predlaga nastopno stilizacijo: »V času vojne moja razen vojnega ministra odgovarjati za vse V0jne postopanje kralja načelnik štaba vrhovnega poveljni-s'va«. _
Posl. Ljuba Jovanovič (radikalec) se strinja s predlogom posl. Pavi-C<ca. vendar pa zahteva, da se to vprašanje reši v prisotnosti vojnega ministra —
Predsednik dr. Nlnčlč pojasni, da vlada zato ni storila načelnika štaba odgovornega za kraljeva vojaška dejanja, ker bi v tem slučaju moral opustiti svoje zelo kočljive vojaške naloge ter priti v parlament, da odgovarja na interpelacije. —
Odsek je nato prešel na razpravo o členu 31.
Posl. Nedeljko Divac (soc dem.) smatra glede polnoletnosti kralja, da bi bilo potrebno, izenačiti jo s polnoletnostjo ostalih državljanov, ker ne najde nobenih razlogov, da bi mogel biti kralj polnoleten z 18. leti, ostali državljani pa z 21. letom, zlasti ne, ker stoji na čelu vsemu narodu in zavzema posebno izrečno stališče.
Clen 31. se sprejme z večino glasov in sc glasi:.
»Kralj hi prestolonaslednik sta polnoletna z IS. letom. Kraljeva oseba je nedotakljiva ter sc ne more radi ničesar staviti na odgovornost, niti se ne more tožiti. To ne velja z« kraljevo zasebno imetje.« —
Pri čl. 32 zahteva posl. Divac, da se ne obide narodna skupščina, ki določa osebo prestolonaslednika, °r»nc k’ kralj sina. —
Posl. Jovan Gjonoviš (republikanec/ se strinja s posl. Divacem in predlaga, da se vprašanje prestolo-nasledstva reši v tem slučaju ali z referendumom, ali se za to zadevo posebej izvoli ustavna skupščina. —
Posl. Ljuba Jovanovič (radikalec) predlaga, naj iz direktne Unije prestolonasledstvo preide na kneza Pavla Karagjorgjeviča. Ako bi knez Pavel Karagjorgjevič ne sprejel prestolonasledstva, potem naj kralj in skupščina določita drugega prestolonaslednika, —
Posl, Vujičič (radikalec) sodi, da je vladna stilizacija pomanjkljiva, ker ne more priti do tega, da kralj ne določi prestolonaslednika, ali da se kralj in skupščina ne sporazumeta glede osebe prestolonaslednika. — Posl. DulibIČ (Jugoslov. klub) sodi, da je čl. 32 v nasprotju s čl. 85 ustave. —
Minister 7.a konstituanto vztraja pri vladni redakciji tega člena, ker ni verjetno, da bi regent Aleksander ostal brez naslednika. —
Člen 32 je bil nato z večino glasov sprejet in se glasi:
»V kraljevini Srbov, Hrvatov hi Slovencev vlada kralj Peter 1. Kara-giorgjevič. Kralja Petra nasleduje Aleksander in njegovo moško potomstvo po redu prvorojenstva. Ako kralj nima moškega potomstva, potem določi sebi naslednika iz stranske linije s pristankom skupščine. Za to je potrebna polovica plus 1 celokupnega narodnega predstavništva«.
Glede na čl. 30, ki je bil prej v razpravi, izjavi minister dr. Trifko-vič. da je za vse vojne čine kralja v vojni odgovoren vojni minister. — Pri čl. 33 vpraša posl. Gjonovič (republikanec), ali spadajo v kraljevo družino tudi bratje, morganatično oženjeni, in sestre, poročene z navadnimi državljani. —
Posl dr. Pavičič predlaga, da so tudi sestre, dokler se ne poroče, in bratje, ako se oženijo z odobren jem kralja, člani kraljevskega doma. — Čl. 33 je bil sprejet z večino glasov in se glasi:
»Kraljevi dom tvorijo kraljica soproga ter živi predniki in potomci v prvi liniji s soprogami, rodni bratje s soprogami in sestre kralja. Odno-šaje in položaj članov kraljevega doma določa poseben statut, v katerem se mora uzakoniti, da ne sme biti noben član kraljevega doma niti minister niti član narodnega predstavništva. —
Člena 34 in 35 sta bila sprejela brez razprave z večino glasov. — Cicn 34. se glasi:
»Kralj polaga pred narodnim pred-, stavništvom prisego, ki se glasi ta-i kole: Jaz (ime), stopajoč na prestol ' kraljevine Srbov, 'Hrvatov in Slovencev in prevzemajoč kraljevo oblast, prisegam vsemogočnemu Bogu. da hočem edinstvo naroda, neodvisnost države, celoto državne vlasti. da hočem čuvati ustavo nedotakljivo. da hočem vladati po zakonu in da hočem v istih težnjah imeti dobro naroda pred očmi. Tako mi Bog pomagaj! Amen.« —
Člen 35 se glasi:
»Kralj biva stalno v državi. Ako se pokaže potreba, da gre kralj iz države za kratek čas, ga zastopa po pravu prestolonaslednik. Ako pa prestolonaslednik ni polnoleten ali pa zadržan, zastopa kralja ministrski svet. Zastopstvo se vrši po navodk-llh. ki jih daje kralj v okviru ustave. To velja tudi za slučaj kraljeve bolezni, ki povzroča skrajno nesposobnost. Zastopstvo more trajati naj-dalje 6 mesecev. Po poteku tega roka stopijo v veljavo določila o namestništvu. —
Posl. Gjonovič (republikanec) sodi, da kralj ne more biti več kralj, čim postane duševno ali telesno nesposoben. Zato se namestništvo more poveriti samo njegovemu nasledniku. —
Posl. Jovan Jovanovič (zemljo-mdnik) pristavlja, naj se namestništvo določi že tedaj, ko je kralj odsoten več ko 4 mesece. — Sprejme se z večino glasov vladna stilizacija čl. 36, ki se glasi:
»Kraljevo oblast vrši namestništvo 1.) ako je kralj mladoleten, 2.) »ko Je radi duševne ali telesne nesposobnosti trajno zadržan, vršiti svojo oblast. O početku iu prenehanju namestništva sklepa narodno predstavništvo s tajnim glasovanjem. Ko spoznajo ministri, da je nastopil slučaj kraljeve nesposobnosti, spore-
če to narodnemu predstavništvu skupno z mnenjem treh zdravnikov domačih medicinskih fakultet. Na isti način se postopa, ako gre za prestolonaslednika.« —
Pri čl. 37. izjavi posl, Gjonovič (republikanec), da ni umestno, ako ostaneta vladar ali prestolonaslednik, če sta nesposobna za prestol, še nadalje na svojih mestih zato, ker živita. Zakaj bi se takoj ne izvolil kralj izmed zdravih članov dinastije. — Po govorih posl. dr. Dulibiča in dr. Pavičiča ter ministra TrifkovlCa je bil sprejet čl. 37, kakor ga je predlagala vlada, iz predloga dr. Dulibiča se je stvoril čl. 38. Clen 37. se glasi:
»Namestništvo vladarja prevzame po pravu prestolonaslednik, ako je polnoleten. Ako ni polnoleten in ne more po načelih čl. 36 vršiti namestništva kraljeve oblasti, voli narodno predstavništvo v skupni seji obeh domov tri kraljeve namestnike, ki se izvolijo za 4 leta. Po tem roku ali v slučaju, da se namestništvo mora podaljšati zn najmanj leto dni, pride do ponovne volitve za eno leto In če treba dalje, na volitev za 4 leta. Namestniki morejo biti samo oni rojeni Srbi. Hrvati in Slovenci, državljani kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki imajo 46 let starosti in višjo izobrazbo prej. nego prevzamejo kraljevo oblast v svoje roke. Namestniki polože pred narodnim predstavništvom, ki jih je izvolilo, prisego, da hočejo biti zvesti kralju in delati na podlagi ustave in zakonov.« —
Clen 38. se glasi:
»Ako eden izmed namestnikov oboli, vršita ostala dva namestniško oblast.«
Sprejet je bil nato čl. 39, ki se glasi: Za vzgojo mladoletnega kralja skrbe namestniki«.
Nadalje je bil sprejet čl. 40, ki se glasi: »Pred izvolitvijo namestnikov vrši ministrski svet na svojo odgovornost kraljevo oblast.«
Zatem je bil sprejet čl. 41, ki se glasi: »V slučaju smrti ali odstopa kralja nastopi prestolonaslednik, če je polnoleten, takoj vlado in Izjavi to pred narodom ter v roku 10 dni položi prisego, predpisano po ustavi preti narodnim predstavništvom v
skupni seji obeh domov. Ako je v tem času parlament razpuščen, se skliče stara narodna skupščina.« Ta Člen je bil sprejet brez razprave z večino glasov.
Člen 42. se glasi: Ako kralj ni ostavil ob svoji smrti potomstva ali če je kraljica ob času kraljeve smrti noseča, voli narodno predstavništvo namestništvo, ki vrši kraljevo oblast do poroditve. Vlada je dolžna, pred porodom obvestiti o tem narodno predstavništvo obenem z mnenjem treh zdravnikov domačih medicinskih fakultet o kraljičini nosečnosti. Isto velja za slučaj, ako umre prestolonaslednik ter mu ostane žena noseča«. —
Jstotako je bil sprejet čl. 43 kakor ga je predlagala vlada in se glasi:
»V slučaju, da ostane prestolonaslednik po določilih ustave brez naslednika, prevzame ministrski svet v svoje roke oblast In skliče narodno predstavništvo in posebno zasedanje. da sklepa o prestolonasled«
St VIL«
Člen 44 se glasi:	-
»Civilna lista kralja se določa 9 zakonom. Z zakonom določena civilna lista se ne more zvišati brez narodnega predstavništva niti se ne more zmanjšati brez dovoljenja kralja. Kraljevi namestniki dobivajo za čas vršitve svoje dolžnosti toliko, kolikor določi narodno predstavništvo pri volitvi.«
Nato je bil kratek odmor, nakar se je pričela razprava o oddelku VI, o narodnem predstavništvu.
* Posl. Ljuba Jovanovič (radikalec) predlaga, naj se najprej reši vprašanje, ali naj obstoja narodno predstavništvo iz enega ali dveh domov«
Pri čl. 45. se protivl posl. Avra-movič (zemljoradnik) volilnemu sistemu, po katerem naj bi posamezni stanovi volili iste zastopnike, ki nimajo med seboj nobenih gospodarskih zvez. —
Posl. Živko Jovanovič (komunist) se Izreka za sovjetski volilni sistem ter sc izreka proti senatu, kakor tudi proti prepovedi, da uniformirane osebe ne smejo voliti. Zagovarja žensko volilno pravico. Seja se jc nato zaključila ob 12.30 ter se nadaljuje v torek ob 9. dopoldne.
Dvodomni sistem odklonjen.
LDU. Belgrad, 1. marca. Na današnji seji ustavnega odseka se je razpravljalo o enodomnem in dvodomnem sistemu. Najpreje sc je razpravljalo o načelu, nato pa o posameznostih. Jugoslovanski klub. republikan-
ci in socijalisti so se izjavili proti dvodomnemu sistemu. Tudi radikalci so se izjavili proti. Pri glasovanju ja bil z ogromno večino sprejet enodomni sistem.   ____________
- Svetovna križa kapitalizma.
Proti anarhiji v produkciji. - Za socializacijo.
Mednarodna strokovna zveza | cih in krajih velika revščina med
KTŠilia MaclorlntA	.	______i 1-.	...	maAIm«	/IaJIaU
razpošilja naslednjo poslanico: Strokovna internacianala ne sme smatrati za brezpomembno ono industrijsko krizo, ki se je ravnokar začela širiti po vsem svetu. Vsa poročila ki jih sprejemajo v Internacionali ujedinjene organizacije kakor tudi časnikarske vesti, oznanjujejo, da se brezposelnost vedno bolj in bolj širi. V vseh panogah industrije zapirajo delodajalci tovarne in delavnice. ali pa krajšajo delovno dobo. Od vseh strani prihajajo tudi poročila da poizkušajo prisiliti delavstvo k soglašanju z znižanjem mezde Urad strokovne Internacionale je zavzel k temu vprašanju svoje stališče; vzrokov podjetnikov, s kojimi hočejo ti opravičiti nujnost omejitve produkcije, ne more priznati. Urad pripominja, da so delodajalci še pred nekaj meseci izjavili, da se mora produkcija izboljšati; na ravno tako stališče so se postavljali tudi takrat, ko se je šlo za pobijanje delavskih zahtev. Ni mogoče trditi, da se producira preveč blaga takrat, ko prevladuje vslcd vojne na vseh kon-
masami. ko vzdihuje večina dežela v bedi in ko dozdaj podrtine še niso prezidane v stavbe. Ne more se trditi. da je produkcija živil prevelika, ko na stotisoče delavskih rodbin nima niti toliko, da bi moglo živeti. Je to nekaj nezaslišanega, da so v: Ameriki, v Angliji, v Franciji in v, Nemčiji ustavili predilnce. ko milijoni žena in otrok nimajo obleke. Sramota je to, da so mogli uničiti ogromne zaloge pavole in so mogli velike množine volne pustiti neizrabljene tedaj, ko trpijo tovarne pomanjkanje surovin in je večina rodbin brez potrebnega perila. To vsled sebičnosti kapitalističnih podjetnikov, ki ne skrbe za splošni blagor, zasledujejo le lastne koristi, priklicano stanje znači obsodbo nad sistemom, ki take zlorabe omogoča. Pripravljenost delodajalcev izkoristiti splošno krizo k znižanju delavskih mezd, je očitna grožnja delavstvu Pripeljati more le do tega. da se bo beda povečala in kriza poostrila; kajti ko delodajalci tožijo o nezadostnem odjemanju svojih zalog,
■ • .
• :
JM-.V
Slrau 2.
NAPREJ.
Stev. 49.
pozabljajo vedno na to, da so ravno sedanji eksistenčni pogoji vzrok, ki sili delavstvo, da omejuje svoj nakup.
Delavske organizacije morajo tako postopanje na vso moč pobijati in v venomer večiih masah brezpo-se'nih morajo razvijati bojevitost in pogum v smislu zahtev, formulizira-nih od londonske mednarodne strokovne konference. Industrijska kriza je obsegla ves svet. Odpotnoč more priti le z mednarodno akcijo, Ako bi vlade rešile po valutni diferenci povzročeni problem v zmlslu od delavstva formuliranih zahtev, ako bi obubožanim narodom omogočili naročiti v zadoščenje najnujnejših potreb posameznikov in indu-strije vse potrebno, ter ako bi državam manj prizadetim omogočili oddajo in prodajo njih blaga, bi ne moglo biti danes v raznih državah snloh nobenega vzroka za brezposelnost.
Urad strokovne Internacionale ooozarja delavske organizacije vseh dežela še enkrat na to, da je naraščanje narodnega bogastva privedlo do obubožanja delavskega razreda In radi tega jih pozivlje na boj proti politiki gospodarskega iu finančnega imperijalizma, čigar delo je naperjeno proti delavstvu. Urad zahteva zato od vseh ujedinjenih central, da sc sklicujejo na mednarodno razdeljevanje surovin. Nedopustno je, da v posameznih državah n. pr. prevladuje nedostatek premoga; na Angleškem, v saarski kotlini in celo na Francoskem pa so produkcijo premoga deloma popolnoma ustavili ali jk> pa še bodo, zato ker je premoga preveč nakopanega. Urad poživlja dalje centrale, da nadaljujejo sistematično propagando za socializacijo produktivnih sredstev v zmislu londonskih sklepov in da naj to propagando še povečajo.
Ako produkcija ne bo služila bolj koristim posameznikov, ampak Iz-ključno dobičku splošnosti, ne bo veC mogoče govoriti o zmanjšanju produkcije ali pa o prisilni brezposelnosti. Urad poživlja zato vse organizirano delavstvo posameznih dežela, da naj stremi po znižanju - z grožnjami o zaprtju tovaren in z bedo, odgovori z energično propagando in to naj kolikor najbolj more poveča. Dalje smatra mednarodni urad za svojo dolžnost, da se z vsemi sredstvi bojuje proti krizi, ki Izroča svetovni reakciji v roke vse orožje proti delavstvu in njegovim organizacijam.
Za urad »Mednarodne strok, zveze.«
L.Jouhaux, E.Mertens, Edo Fimmen, J. Oudegeest.
Politične vesti.
+ Prazna tolažba. Oospodarsko-fl-nanfini komite ministrskega sveta Je snoS razpravljal o eospodarsko-soctialnih vprašanjih. Ta seja, kateri je prisostvoval tudi ministrski predsednik PaSič, bo svoje razprave nadaljevala. V parlamentarnih krogih sodijo, da se bodo stranke v vseh vprašanjih sporazumele in da bodo zemijoradntkl ia socijalni demokrati za nažrt ustave ministrskega predsednika Pašiča. — Pre| se ie vedno govorilo o zemljoradnikih in Turkih. Na mesto Turkov naj stopijo sedaj naenkrat socijalni demokratke! Da podpirajo sedanji režim? Brrr!
+ Vlada »močne ro^e«. V parlamentarnih krosih trdijo, da se je vlada Nikole Pašiča odločila, napraviti konec protidržav-itf agitaciji RadKevcev na Hrvatskem. — Vlad hoče torej vladati »močno«. Tudi gospodje. ki so stari okoli 60 let, irnalo v lasih ždie, da bi bili še »močni*. Zdravnik! pa pravijo drugače in mlade hišne in natakarice v »fashionable« hotelih tudi — —
+ Naivno ministrstvo! Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo pozvati vse denarne zavode, naj zbirajo točne podatke o vseh aktivah in pasivah, in sicer po obrazcu, ki ga le »delalo tiian&no ministrstvo. — Se so nedolžni ljudje na svetu, ki ne vedo, kje so dvojne bilance: ena za daivkarjjo, ena pa za doma. Ce v mini-
strstvu za trgovino niso o tem postopanju dovoli informirani, naj se obrnejo na predsedstvo ljubljanske neprotokolirane firme »Verige«*, ki jim bo dalo vse potrebne podatke na razpolaga
+ Zarada, zarada! Oospodarsko-fl-nančni komite ministrskega sveta je razveljavil prodajo Stekitoeisovega podjetja, ki jo je sklenit bivši minister za šume in rude dr. Kovačevič. Nadzorstvo nad tem velikim narodnim podjetjem le poverjeno dvanajstorici. Zastopane bodo tudi intere-sirana ministrstva in gospodarske institucije. Finančni minister je temu odboru dal 20 mBiijoiov kron na razpolago, da bi podjetje moglo uspešno napredovati. — To se pravi z drugimi besedami: 12 milijonov bo vzela »dvanajsterica«, Steinbeissovo podjetje pa vrag.
+Zakon o volni organizaciji. »Večer« Javlja te Beograda: Ko se uveljavi zakon o vojni organizaciji, ki ga izdeluje generalni štab, bo najbrže ostal vojn! minister general PešJč. Poveljnik prve armade Petar Vojevič bo Imenovan za poveljnika generalnega štaba. General Vasič postane poveljnik prve armade v Novem Sadu. V Zagreb pa pride za poveljnika IV. armade general Krsta Smiljanič.
+ Vojno Stank: ta) splošna mobilizacija v JuiiJski Benttjl sta bili s kraljevim dekretom ukinjeni. — Italijani so se torej ustrašili kakih neprijetnosti ob pnaiki zasedanja nam priznanega ozemlja.
+ Moč nemških strank po številu Sla-sov. Pri volitvah v pruski deželni zbor }e bflo oddanih 15,951338 glasov. Razdeljeni so: Soci|*!lstl večine 4,171.286; neodvisni 1,055.023, komunisti 1,207.093: centrom 2,964.002, demokrati 977.463:	nem.
nacHonalci 2,892.667; nemška lj. stranka 2 mffljona 266587; Poljaki 12,271 In gospodarska stranka 187.345.
+ V zveri narodov so se stepli radi bogatih galiSdh Zidov, ki so se nasdfti v
Nemški Avstriji, katera jih pa noče in W jih rada vrnila v domovino na Poljskem, kjer jih pa tudi ne marajo. Interveniral Je angleški lord B alfo ur, k! je prestrašil oboje: Avstrijce ta Poljake. — Kjer se prepirata dva, tretji klobuke pobira in to bodo brez dvoma gaKški Židi pa tudi lord Bai-four oziroma Anglešlca.
+ Vojna bo L 1924! Harding v Zedinjenih državah se je izjavil za načrt, ki bi naj Ameriki v 1. 1924 zagotovil nadvlado na mor.iu. Tega leta se torej Ainerikanci mislijo udariti z Japonci...
+ Strankin zbor čeških socialistov se bo vršil od 14. do 16. maja v Pragi.
+ Ustanovni zbor češkoslovaške soc. dem, stranke v Avstriji se bo vrša 27. !n 28. marca t. L na Dunaju.
+ Zbor delegatov poljske sociJalist*č-nc in poljske socijalno demokratične stranke se ie vršri v Dombrovi. Ustanovljena je bila skupna poljska socijalno demokratična delavska stranka v češkoslovaški republiki. Program je bil izdelan po programu poliske socialno demokratične stranke in opira se na Marxova načela. Stranka se Izreka za radikalno nekompromisno nastopanje. Ruskim socialistom Je poslala pozdrav.
+ Deželni zbor romunske socialistične stranke je odklonil pristop k III. Internacionali m odločal prepustiti končno odločitev splošnemu glasovanju romunskega proletari]ata, ki se bo vršilo 8. maja tl. Sodijo, da bodo Leninovi pogoji z veliko ve-čilo odklonjen*.
+ Norveška delavska stranka ima svoj 25. strankin zbor v dneh 25.-28. marca tl. Na dnevnem redu Je stališče stranke do obratnih svetov, socializacije in stališče do III internacionale. Kakor znano se Je norveška delavska stranka pridružila k III. Internacionali; mala manjšina desničarskih socialistov Je vsied tega h stranke izstopila.
udruženja vojnih invalidov 2000 K in sicer 1000 K za najrevnejše ljubljanske invalide in 1000 K za vojne slepce kot zapuščino umrle g. Antonie Striceljeve. Za velikodušni dar izrekamo v imenu invalidov rodbini Strice1,jevi najlepšo zahvalo, pokojnici pa večni mir in pokoj! Upamo, da bo še dosti posnemalcevl
Sz stranke.
Shoda KDZ v Poljanah in v Dobravi se
bosta vršila v nedeljo dne 6. marca. Shod V Poljanah bo ob pol 8. uri dopoldne, shod v Dolenji Dobravi pa bo popoldne ob 3.
Iz strok, organizacije.
Podružnica kovinarjev Ljubljana ima svojo redno sejo v četrtek 3. marca taM po dolu. Prosim za točno udeležbo. Načelnik.
Shod živilskih delavcev v Sp. Šiški,
ki se je vršil včeraj ob 6. uri zvečer v gostilni Petan, je bil Izvanroduo dobro obiskan . Govoril Je sodrug Mihevc o sedanjem gospodarskem položaju, o škodljivosti razkola mod prodetarijatom, pripominjajoč, da se je rana razkola že začela celiti. Govornik je žel obilo pritrjevanja. — Organizacija živilskih delavcev se je v zadnjfh mesecih zelo razSirtla ki utrdila. — Na shoda ie k organizaciji pristopilo tudi več novih članov.
Kulturni vestnik.
Kepertoir Narodnega Gledališča v Ljubljani.
Drama:
za en zlatnik po 10 K — 900 a. K, ya 20 kronski zlatnik 1800 a. K ia za 100 kronski zlatnik 9000 a. K v papirju. Za 1 srebrno krono se dobi 37, za 2kronsko 74 in za ono petkronsko 193 papirnatih avstr. K, za srebrni goldinar pa 99 avstr. K.
TRŽAŠKI FAŠISTI NADALJUJEJO POŽIGE.
Današnji ljubljanski jutranji listi poro« čajo, da so tržaški fašisti zopet požgali in razbili tiskarno Edinosti, Delavski dom in srbsko šolo. Kar niso zadnjič uničili to s a pokončali sedaj. Delavstvo je razglasilo splošno protestno stavko. Fašisti pravijo, da je to odgovor na kanfanarske dogodke, kjer se jim ni posrečilo razdejali Narodni dom.
Po svetu.
Dnevna kronika.
Okrožnica •kulturnik delavcev«, katero je podpisalo 43 gospodov z jako lepimi in častnimi naslovi, je napravila nekoliko težav tudi g. županu ljubljanskega me-ata dr. Tavčarja. V soboto Je g. župan napisal o tej stvari v »Slov. Narodu« prav lep člaitiek, te katerega se pa vidi, da g. župan le noče prav povedati, »kam drži na desno cesta, kam pelja na levo pota. Zato so smatrali nekateri gospodje v Ljubljani, da je g. županu narekovalo njegove besede tudi nekoliko strahu. Na konto tega Je dovttonež »zarotniške« štiričlanske družbe izdavil: Gospod župan se hodi na magistrat samo še bati Svarilo pred izseljevanjem v Ameriko. Kr. general, konzulat v Chicagu sporoča ministrstvu za zunanje zadeve, da se v Zedinjenih državah opaža v zadnjem času veliko pomanjkanje dela. Nekateri znani narodnogospodarski pisatelji, pa tudi uradni Krogi sami sodijo, da bo na spomlad nastala kriza. Drugi krogi pa zopet trdijo, da je vsa akcija odpuščanja delavcev manever velikih industrijskih podjetij z namenom, zmanjšati mezde in na ta način, znižati cene proizvodom, blagu in višino mezd na predvojne cene. Potrebno je, da vsi poklicani činitelji, predvsem naše časopisje, opozori osebe, ki se hočejo izseliti radi dela v Ameriko, da v sedanjih razmerah radi pomanjkanja dela ni misliti na zaslužek v Ameriki. V Chicagu je brezposelnih delavcev okoli 100.000, v Detroitu okoli 80.000, v New Yorku preko 120.000, v Filadelfiji okoli 200.000 delavcev. In tako dalje. Dosedaj je brez dela okoli 3,000.000 delavcev. — Občinstvo se pa tudi opozarja na to, da imajo oblasti naročilo, s strogim izvajanjem potnih predpisov preprečiti izseljevanje v Ameriko, dokler se tamkaj ne izpremene razmere glede dela, ker pridejo naši državljani v Ameriki v sedanjih razmerah v neprilike in iščejo denarne pomoči pri raznih konzulatih, ki jim je pa ne morejo nuditi. Javnost naj se tudi zaveda, da so na spomlad projektirana velika dela tudi v naši državi sami. vsied česar je pričakovati tudi pri nas zadostnega zaslužka. — Da vlada v Ameriki velika brezposel-
nost, je znano tudi iz drugih, neuradni poročil. Dvomimo pa, da se bodo pri nas začela na spomlad izvrševati kakšna večja dela, ker so vse blagajne prazne do dna. Zato preti brezposelnost tudi pri nas, na kar naše orgrmizaciie ?e danes opozarjamo.
Brez stanovanja-----------------V	Interesu
onih, ki se obračajo do stanovanjske komisije. je predvsem hitro poslovanje iste: kajti čas silno počasi teče onemu, ki čaka na cesti brez stanovanja. Tako roma prošnja petenta 14 dni preko ekshlbitov In referentov, da pTide v sejo. Med tern časom je seveda stranka brez stanovanja. Tri dati po seji se dostavi prosilcu odlok, ki pa je im navadi problematične vrednosti, odloku sledi nanrreč rekura onega, ki naj bi oddal prostore in prosilec je zopet brez stanovanja. Čakati na rešitev rekursa bi bilo predolgo, posebno ker je človek brez stanovanja, zato zaprosi prosilec vnovič za dodelitev novih prostorov, ker je Se vedno brez stanovanja. In tako se ponavlja še enkrat ista pesem z žalostnim refrenom — brez stanovanja — Ali brez šale: Zakaj sklicuje stan. kom. tedensko 1—2 seji, kljub temu da Je par centov zastalih nerešenih aktov? Morda bi postali člani komisije agll-nejši, ko bj bUi san« — brez stanovanja.
Ostre mere. Vlada Je odredila odločne korake proti tistim, ki bi ne bili zadovoljni s strogim rekrutovanjem v vojski. — Bomo molčali, ampak — hm!
Nove nnvčanice po 10 dinarjev, Beograd se poroča, daje Narodna banka SHS naročila v Ameriki nove bankovce po id dinarjev.
Ljudsko štetje v Zagrebu ie pokazalo, da ima Zagreb 10S.338 p« Wva.ce v, med »J mi 5416 vojak v<.
— Služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kranjska gora je razpisana. Interesenti se opozarjajo na Uradni list.
SiovbflskU tst na Koraš.em. V Čelov-
cu je zače! izhajati nov slivenski list »Glas Pravice«. Izhaja v skromni oblik! vsakih 14 dni Izšli sta dve številki, a sedaj 8a noče več tiskali nobena tiskarna na Koroškem, kar je pripisovati vplivu nemško-na-Cijonalnih šovinistov *Heimatsdiensta«. Vsied tega ga nameravajo sedaj tiskati na Dunaju.
Zahvala. Ugledna ljubljanska rodbina Striceljeva je naklonila oblastnemu odboru
Sreda, 2. marca: zaprto.
Četrtek, 3. marca: RarvaMna življenja, A.
Petek, 4. marca: Golgota, D.
Sobota, 5. marca: Bajka o volku, B.
Nedelja, 6. marca: Bajka o volku, lav.
Ponedeljek, 1. Golgota, C,
Opera:
Sreda, 2. marca: Na dnu. Gostovanje hudožestvenega teatra, izv.
Četrtek, 3. marca Dalibor. Gostovanje gospo Milene Šugh-Štelanacove, C.
Petek, 4. marca: Mignoo. Gostovanje gopoda Julija Betetta. E.
Sobota, 5. marca: Dalibor. Gostovanje gospe Milene Šugh-Šteianacove, A.
Nedelja, 6. mavca: Tosca, Izv.
Ponedeljek, 7. marca: zaprto.
•
Koncert v Trbovljah in Zagorju. Ga
Pavia Lovšetova priredi z . H. Sveti oni v soboto 5. marca t. I. koncert v Trbovljah, v nedeljo 6. marca pa v Zagorju.
Orkestralno društvo Glasbene Matice priredi svoj II. sinfoničnl koncert v ponedeljek 7. t m. Na vzporedti so Premrl Alle-srro, Dvofakov violinski koncert in Beethovnova sinfonUa »Eroica«.
Gospodarstvo.
Gojenje tobaka v Sloveniji.
Prijav za kulturo tobaka je prispelo do 23. t. m. tukajšnji tobačni tovarni iz 29 občin, ki so priglasile 160 sadivcev z 450.000 sadikami, kar odgovarja približno 20 oralom zemlje. Največ prijav je doslej pri-srelo iz Štajerske. Manj zadovoljive so prijave iz Dolenjske in Prekmurja. Morebiti popravijo to prijave prihodnjih dni.
Opozarjamo nadalje, da se bo vsak nasad tobaka, ki ne bo prijavljen in oblastveno dovoljen, uničil in bo lastnika zadela visoka kazen. To velja tudi za najmanje število sadik. Interesente opozarjamo, da se bodo tobačni nasadi zavarovali zoper nastalo škodo po toči. Način zavarovanja bo na kratko popisan v navodilu, ki ga vsebuje dozvola, katero dobi vsak prijavljen sadlvec v
roko.	, .	.	_
Veščak za tobačno kulturo je že
Izbran in nastopi v kratkem svojo s!užbo v Ptuju. Njegova glavna naloga bo letos, da praktično poduču-je producente na licu mesta v vs«0» fazah tobačne kulture.
— Avstrija kupuje zlato. Avstrijski ti-
uančni minister je odredil, da plačuje država 1 kg finega zlata po 300.000 a. K in 1 kg srebra po 900 a. K. Potemtakem se dobi
— V južni Italiji so Izbruhnili velik! nemiri radi fašistovskih izzivanj. Ljudstvo se Je uprlo in delavstvo v Bariju ter mnogih drugih mestih je proglasilo splošno stavko. Nekateri kraji so od prometa popolnoma odrezani, ker so stavkači prerezali telefonske in brzojavne zveze. Prišlo je že do spopadov z vojaštvom, pri čemer so uporniki rabili ročne granate in mnogo vojakof ubfti, med njimi tudi več časHnlcov. Mogoče Je, da tebruhne revo4ttcija PO vseh Južnih pokrajinah.
— Ponarejeno lire. Po zasedenem ozemlju kroži polno ponarejenega papirnatega denarja. Ponarejeni so 5, 10, 100 1(1 1000 lirski bankovci.
— Prebivalstvo Grške, Iatdi ljudskega štetja v glavnih grških mestih so naslednji: Atene 340.000, Pirej 130.000, Solun 171.000, Jedrene 49.000, Patras 45.500 In Velo 40.000 prebivalcev.
— Mednarodni študentski zbor se vr5£ v Veliki noči v Pragi.
— XIII. svetovni kongres esperantistov bo imel udeležbe nekaj tisoč ljudi. Vršal se bo v Pragi in bo 1. kongres delavcev socijalistov-esperantistov, enako I. kongres sdepcev-esperantistov, pod protektoratom profesorja pariške Sorbotme, dr. Carta, ki bo predmet o akutnih vprašanjih slepcev} slepi umetniki, pevci In virtuozi bodo priredil! mednarodni koncert. Pri kongresu so doslej prirejene posebne sekcije za esperantiste u£tte!|e, žurnaliste, pisatelje, železničarje, zdravnike, svobodomiselce, prostozidarje, pacifiste, poštne uslužbence. Rdeči križ, turiste, skaute, spiratualiste itd. Kongres, ki se bo začel 31. julija, bo traial teden dni. O njem bomo že še poročali
— Ameriške novice. Slovenski ameriški listi poročajo, da je v mestu San Francisco naseljenih 150 slovenskih družin, skupno okrog 2000 Slovencev. — V Calu-met je umrl rojak Jurij Gorše, doma Is okraia Črnomelj, ter 40 letni Ivan Rupe. V Ely sta umrla Anton Malerlč, doma lz Tribuč pri Črnomlju in Marija Pluth. V La Salle ie umrl Janez Kobivšek, doma iz Prc. terš pri onualah, v Ewcn Matija Malnar, v Chiscoim pa je izvršil samomor Rudolf Čampa.
—• Vulkan Lassen v Kaliloruijl v Ameriki Je začel bruhati lavo z vso silo.
— Brezposelnost na Japonskem. Na
Japonskem je 200.000 delavcev brezposelnih. Dne 8. t. m. je stavkalo na Japonskem 10.000 rudarjev, ker so jim podjetniki mi-siai znižat! mezde.
Šport.
Na Delavsko Olympiado v Pragi bo poslala belgijska socijalistična federacija ta telesno to nravno vzgojo dvoje repte7,en. tatmrih moštev skupno 30 mož. Od moštev, bo eno pod vodstvom Briadouna, tajnica »Mednarodne zveze za telesno vzgojo <a šport« Izvajalo gimnastične vale na oroditl drugo pod vodstvom G. Devliegera, učitedia telovadbe pa bo izvajalo deloma Švedske vaje, deloma lahko atletiko.
DruStvene ¥©sti.
Čevljarska zadruga za Ljubljano 1« okolico in produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo v Ljubljani vabita g. Mane na sestanek, ki se bo vrSS v nedeljo 0. tnaro* 1921, ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma s sledečim dnevnim redom? Poročilo o sejmu, ki se bo vršil od 6. do 20 avgusta, glede razstave čevljarskih I*-delkov in poročilo o naročbl modernih ko« pltov. — Načeli,, o,	k
Pne delavske teM i lMail
vp. z e. z.
ki bo
v žetrtek 10. marca 1921
v prostorih »Nakupovalne zadruge", Aleksandrova cesta 5.
Dnevni red:
1. Poročilo pripravljalnega odbora, i Volitev mlet latva.
3. Volitev nadzorstva.
4. Pristop k Zvezi gospodarskih zadrug. /	Nlltlllvo.
Citajte velezanimivo študijo Dr« Oto Bauer - Uratnlk
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2’—
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
a
St
u
c
a
> a
i
B
St
v Ljubljani s solidno postrežbo 16te za marec neki gospod. Ponudbe naj se izvolijo poslati na naslov: Ljubljana, poštni predal &t. 13.
F. BRUHAT
UUBUAfcA
Manufaktura in tkanine.
Mestni tra 25.
’; pojii
Otvorll sem nove
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršujem točno, solidno in po konkurenčnih cenah. Se priporočam
z odličnim spoštovanjem
1». ScliSKar, uiarsMinoislei. Ljubiiana.
Pot v Rožno dcHHP
Naročajte JMAPREJ“
Dobre krojaške
pomočnike
sprejme takoj
jos. Roji na, Utitaitata cista 3.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v LlubUani,
«ii Pnliai8Slail.il.
Organiziranemu delavstvu *•
prlporofam xa obilen obisk,
Cene MjuižjEl Poilitila Msi!
IVAN ŽELEZNIK.
OdKOvarni urednik; .lak. Vehovec«
Izdaiateli: Ivan Mlhiar.